BESeDA
ÎAR PTICA
E L E K T R O N S K A
BESeDA
K N J I G A
Miha Remec
Îar ptica
O
M
N
I
B
U
S
1
BESeDA
ÎAR PTICA
Miha Remec ÎAR PTICA © 1999 Miha Remec To izdajo pripravil Franko Luin
[email protected]
ISBN 91-7301-114-2
[email protected] www.omnibus.se/beseda 2
BESeDA
BESeDA
ÎAR PTICA
Îar ptica
S
tara gospa je sedela v senci ko‰atih kostanjev pred domom Sonãni zaton. Skozi listje so trepetavo prenikali sonãni Ïarki in plesali po njenih srebrno sivih laseh, po starinsko krojeni poletni obleki iz svile barve starega zlata in z belim ovratnikom iz drobnih, roãno izvezenih ãipk. Tu in tam je kak‰en Ïarek oplazil tudi bro‰ko, pripeto pod vratnim izrezom, natanko nad srcem. In tedaj je vsakokrat bro‰ka zaÏarela v zelenih, modrih, rdeãih in bisernatih mavriãnih odsevih dragih kamnov, ki so v nizih krasili pahljaãasto razprt rep in trup Ïar ptice. Na glavi je ptica imela ãop s tremi prameni; v vsakem je bil dragulj drugaãne barve. Imela je tudi rdeãe oãesce in oster kljun. Njeno telo je bilo posuto z drobnimi presojnimi briljanti, nogi, s po tremi kremplji vsaka, pa sta nekako togo zakljuãevali ovalno bro‰ko. V kostanjih so prepevali ptiãi, z bliÏnjega otro‰kega varovali‰ãa je bilo sli‰ati otro‰ki vik in krik, za parkom je zamolklo hrumel mestni promet, vendar stara gospa vsega tega ni sli‰ala in je ni motilo. BliÏala se je stodesetim letom starosti in je Ïivela v svojem svetu, ki je bil
3
BESeDA
ÎAR PTICA
sestavljen iz utrinkov resniãnosti in sanj, ki jih je sanjala tudi budna. Nepremiãno je strmela v igro sonãne luãi po parku, na njenem licu je nepremiãno lebdel rahel nasme‰ek. * * * Jezdila je v damskem sedlu na ãrni kobili, obleãena v dolgo temno modro Ïametno obleko, s ‰irokoobodnim slamnikom na glavi, v rokah pa je imela vajeti in biã. Bil je sonãen popoldan in na aleji v parku je jezdilo ‰e nekaj jezdecev. Gospodje so se ji globoko klanjali, starej‰e dame so se ji nasmihale in odzdravljale, ona pa je jezdila ponosno in se ni preveã menila za vrveÏ okrog sebe. Zavila je na ozko gozdno pot, ki se je vila strmo na hrib. Sonãna luã ji je trepetala naproti, di‰alo je po mahu, gobah in trhlobi. Na samem vrhu, tam kjer se je okrog gotske cerkve odprla jasa, je ãakal jezdec. Pognal je konja njej naproti in sreãala sta se pod starim hrastom na robu ãistine. »Îe vso veãnost ãakam nate,« je rekel in sonce se mu je lesketalo v zlatih kodrih. »Vso veãnost sem jezdila k tebi,« je odvrnila in mu ponudila roko. Nato sta se drÏala za roke in se dolgo gledala. »Nekaj sem ti prinesel, Lucija,« je spregovoril in ji po4
BESeDA
ÎAR PTICA
nudil Ïametno ‰atuljico. »Nekaj, kar te bo spominjalo name.« Odprla je pokrov in preseneãeno vzkliknila; iz ‰atuljice se je v mavriãnih odbleskih smaragdov, rubinov in briljantov, zalesketala bro‰ka v obliki Ïar ptice. »Tega ne morem vzeti,« je dahnila. »Preveã dragoceno je...« »Daleã na fronto grem, Lucija, in ne vem, ali se bova ‰e kdaj videla.« Grenkoba se je zajedla v njegov glas. »To bro‰ko mi je pred smrtjo dala mati in Ïelim, da jo ima‰ ti. Îar ptica je kakor ljubezen, vedno znova se rojeva iz ognja.« »Potem te ne bom nikoli nehala ljubiti,« je rekla. »Saj to hoãem,« je rekel in ji poljubil roko. * * * »Gospa Lucija!« je klicala negovalka. »Sonce zahaja, sveÏe postaja. V sobo bo treba.« »Ja, ja,« se je oglasila stara gospa. »V sobo bo treba.« Premaknila pa se ni. ·e vedno je strmela v prazno in njen nasme‰ek se niti trohico ni spremenil. Negovalka v srebrnkasti halji je pristopila in ji nalahno poloÏila roko na rame. Zdaj jo je stara gospa pogledala s kancem prezira in nezaupljivosti. Negovalka je namreã zanesljivo bila podvajanka: imela je zlataste skodrane lase, nebe‰ko sinje oãi, rdeãa lica in ustnice, 5
ÎAR PTICA
BESeDA
ukrivljene v veselej‰nji nasmeh. Kot jajce jajcu je bila podobna drugim negovalkam v Sonãnem zatonu: vse so se enako smehljale, vsem je bilo ime Biba, le na zlati plo‰ãici na prsih so imele razliãne ‰tevilke. Stari gospe so se zdele podobne celuloidnim punãkam, s katerimi se je igrala v mladosti in vãasih se ji je zdelo, da bi zavekale, ãe bi jih stisnila za trebu‰ãek. »Îe grem, Biba,« je rekla in zaãela poãasi vstajati. Negovalka ji je pomagala in tudi pozneje podpirala, ker stara gospa ni hotela nositi palice. Poãasi sta vstopili v dvigalo in ko je potegnilo navzgor, se je gospa namenoma naslonila z ostrim komolcem na Bibin trebuh in ãakala, kaj se bo zgodilo. Negovalkin nasme‰ek se je sicer spremenil v trpko grimaso, ni pa zastokala. Tudi ãe bi jo zbodla z iglo, najbrÏ ne bi dala glasu od sebe. Take so bile negovalke: vse so prenesle in niã jih ni spravilo iz tira. V sobi so stari gospe postregli z veãerjo in potem so jo negovalke okopale in preoblekle. To je bilo za staro gospo vselej pravo muãenje, saj ni prenesla njihovih dotikov. âeprav so bile zelo obzirne in neÏne, je imela obãutek, da je v njihovi samogibnosti nekaj skrajno tujega, nevarnega in hladnega. Zdelo se ji je celo, da bi jo Bibe z enako neprizadetostjo, kot so jo kopale, tudi zadavile, le ãe bi jim bilo tako naroãeno.
6
BESeDA
ÎAR PTICA
Po kopanju je pri‰la frizerka, ki ji je zaãela urejati in kodrati lase. »Zjutraj morate biti lepi, gospa Lucija,« ji je rekla. »Zakaj pa, Biba?« je vpra‰ala. »Pogovor z glavnim zdravnikom imate. Saj vendar veste.« »Niã ne vem, jaz nikoli niã ne zvem. Nobenega pogovora noãem,« je zamrmrala. Biba se je samo nasmehnila in jo vneto frizirala naprej. Stara gospa je komaj ãakala, da so jo naposled spravile v posteljo. Zavrnila je uspavalni ãaj, glasbo in gledalne naoãnike. »Hoãem svojo bro‰ko!« je rekla noãni negovalki. »Vedno se bojim, da se boste ponoãi zbodli s tem ãudnim nakitom,« je rekla Biba, ko ji je pripenjala Ïar ptico na noãno srajco. »Niã ne skrbi,« je rekla stara gospa. »Pogasi luãi in pusti me spati.« Potem je zaprla oãi in kmalu spet jezdila svojemu ljubemu naproti. * * * Zjutraj so Bibe staro gospo zbudile, prinesle zajtrk in ji oblekle srebrno protiÏarãno in protikuÏno haljo, ki se je je branila kot hudi kriÏa. Vse upiranje pa je bilo zaman, saj so vztrajale, da h glavnemu zdravniku ne more v 7
ÎAR PTICA
BESeDA
svoji starinski obleki. Potem so ji v umivalnici z avtomatiãno ‰ãetko umile zobalo, uredile srebrne kodre, jo napudrale in pordeãile liãnice in ustnice, tako da se je stara gospa zdela sama sebi kot klovn, Bibe pa so plesale okrog nje in jo hvalile, kako mladostna je videti za stodesetletnico. Konãno so bile zadovoljne z ma‰karadenjem; dve sta jo prijeli pod pazduho in odpeljali do dvigala, ki jih je potegnilo do najvi‰jega nadstropja Sonãnega zatona. Vrata v sprejemnico doktorja Bobsona so se nesli‰no odprla in stara gospa je stopila predenj brez pomoãi Bib, ki sta ostali zunaj. Doktor je sedel za veliko mizo, na kateri je bil samo majhen vseprikaznik in kipec kloniranega gena. »Moje globoko spo‰tovanje, gospa Lucija,« je pozdravil z zaupanje vzbujajoãim baritonom. »Lepo vas je videti tako ãilo in zdravo. Prosim, izvolite sesti.« »Hm,« se je zmrdnila stara gospa in ga prenikavo premerjala z jekleno sivimi oãmi. Njegova kozja bradica, ozki ãrni brkci pod topim nosom in povodenele oãi so ji bili nekako znani. Previdno se je oprla na naslonjali in poãasi sedla v usnjeni naslanjaã. »Rad bi vam nekaj predlagal,« je nadaljeval. »Je samo predlog in od vas je odvisno, ali boste pristali ali ne.« »Lep razgled imate, doktor,« je zami‰ljeno dejala stara gospa in se mimo njega zazrla skozi steno: za stekli se 8
ÎAR PTICA
BESeDA
je razprostiralo mesto s steklenimi stolpi in kupolami, na obzorju pa so se risali zasneÏeni vr‰aci pod obokom modrega neba. »Gospa, vi ste ãlovek prej‰njega tisoãletja,« je skoraj slovesno nadaljeval. »Podedovali ste izredno trdno in zdravo Ïivljenjsko moã.« »Kje le!« je zagodrnjala. »Pomagala mi je Ïar ptica.« Doktor Bobson je zgubal ãelo in staknil obrvi, kakor da se na vso moã trudi dojeti izreãeno. »Kako, prosim?« »Niã, niã, samo tako sem rekla. Kaj ste mi hoteli povedati?« »To, gospa Lucija, da se vam je posreãilo doãakali nesluteni znanstveni napredek.« Doktor je pomolãal in posku‰al ugotoviti, ali ga starka sploh poslu‰a. »Zdaj Ïe zmoremo pri ãloveku razmnoÏiti ‰e sposobne celice in zaustaviti staranje. Hotel sem vam predlagati ta poseg.« »Je stena za vami steklena ali imate videotapeto?« je vpra‰ala stara gospa. »Steklena,« se je zmedel doktor. »Kaj pravite na moj predlog?« »Kaj pa ste mi predlagali?« »Obnovitev va‰ih celic.« »Da bi postala samopodvajanka?« »Prav ste me razumeli,« je z olaj‰anjem rekel doktor
9
ÎAR PTICA
BESeDA
in potegnil iz predalnika nek papir. »Samo tole boste podpisali.« »Doktor, se nisva midva Ïe nekje videla?« je ostro vpra‰ala in ga prestrelila s pogledom. »Ne,« je odloãno zanikal. »Navadno nimam osebnega stika z varovanci v Sonãnem zatonu.« Zdaj se je gospe posvetilo: videla ga je pred leti v bolni‰nici, odkoder so jo napotili v dom, videla ga je v domski ambulanti, pri‰el je nekoã k njej v sobo, ko je imela teÏave s prebavo. Sami doktorji Bobsoni. Kot Bibe. Doktor je povesil pogled na vseprikaznik in molãal. Bilo je tiho, zelo tiho v sobi, dokler ni spet spregovorila: »Kako lep dan je zunaj. Vedno sem si Ïelela sobo s pogledom na gore... Hm, o ãem sva sploh govorila?« »Ja, saj, gospa Lucija,« je pomenljivo odvrnil. »O ãem? To bi vedeli, ãe bi podpisali ta papir. Ne bi veã pozabljali.« »Niãesar veã ne bom podpisovala!« je odloãno rekla. »Zdaj bi pa rada ‰la. Zaspana sem.« Doktor Bobson je pritisnil na gumb in vrata so se odprla. Bibi sta pri‰li in pomagali vstati stari gospe. »Zbogom, gospa Lucija,« se je poslovil doktor in spravil papir. »Me je veselilo. Bilo je kot ãasovni skok v preteklost.«
10
BESeDA
ÎAR PTICA
»Na svidenje, doktor, se bova Ïe spet kje sreãala,« je rekla in se mu nasmehnila. Potem v dvigalu pa si je zaãela v mislih resno ponavljati, da ne bi pozabila: »Prihodnjiã te ne bodo veã vpra‰ali. Prihodnjiã te bodo obdelali.« * * * Med popoldanskim poãitkom se je stara gospa izmuznila Bibam, stopila na hodni‰ki premikajoãi se trak in oddrsela proti pralnici. Ves ãas, ko jo je poãasi nosilo po hodnikih in prehodih, si je ‰e kar naprej prigovarjala: »Prihodnjiã te ne bodo veã vpra‰ali.« Kar zmrazilo jo je ob pomisli, da bi jo spremenili v samopodvajanko. Pred pralnico je previdno stopila s traku in oddrsala skozi samoodpiralna vrata v notranjost. Med kristalovinastimi pralniki, v katerih se je obraãalo perilo, je zaman iskala perico. »Kristina!« je hre‰ãeãe zaklicala, da bi preglasila ÏuÏnjanje strojev. »O, gospa Lucija!« se je oglasilo s kota zlatolaso dekle, kjer je zalagalo oprano perilo v zabojnike, in pohitelo gospe naproti. »Tako sem vas Ïe ãakala.« »TeÏko pretentam Bibe,« je rekla gospa. »Povsod so mi za petami.« »Saj so res nadleÏne,« je pritrdilo dekle in se zazrlo v 11
BESeDA
ÎAR PTICA
Ïar ptico na gospejinih prsih. »Joj, kako Ïari. Jo lahko pogledam?« »Lahko jo tudi odpne‰ in vzame‰ v roke.« »Res lahko?« »Res. Mene prsti ne ubogajo veã.« Dekletove roke so drhtele, ko je previdno odvila varnostno zaponko in sprostila zapenjalno iglo. Potem si je prinesla bro‰ko blizu k sinjim oãem, ki so se ji svetlikale kot smaragdi vdelani v Ïar ptico. Stara gospa jo je opazovala z zadovoljnim nasme‰kom. âe kaj, potem je Kristinina oãaranost kazala, da ni podvajanka, da je ‰e enkratno ãlove‰ko bitje, ki zaznava lepoto in obãuti Ïarãenje Ïar ptice. »Ne morem se je nagledati,« je ‰epnila perica. »Potem jo obdrÏi,« je preprosto dejala stara gospa. Dekletu je zastal dih, osuplo je pogledala gospo in nekaj ãasa ni mogla niã reãi. Potem je le zajecljala: »Ne morem... Preveã dragocena je zame.« »Niã ni preveã dragocenega za pravega ãloveka. Vzemi jo!« je ukazovalno rekla gospa. »Jaz je ne potrebujem veã.« Dekle ji je hotelo poljubiti roko, a ji gospa ni dovolila. Obrnila se je in oddrsala iz pralnice. * * *
12
ÎAR PTICA
BESeDA
Naslednje jutro, ko so zaãeli ptiãi Ïvrgoleti v parku pred domom Sonãni zaton, je sluÏbujoãa Biba odkrila, da se stara gospa ne bo veã zbudila. Mirno je poklicala oddelãnega zdravnika, ki je pri‰el ãemeren in zaspan; tudi on je ugotovil, da gospa ne Ïivi veã. Nekaj je zamrmral v kozjo bradico, odtipkal v svoj zapisovalnik poroãilo in ga oddal upravi. V osrednjem raãunalniku ni bilo podatka o svojcih, ki bi jih morala uprava obvestiti, da je stara gospa preminula. Zato so poklicali seÏigalnico z Îarja. Po truplo so pri‰li podvajanci in ga odnesli v presojni lahko gorljivi krsti. Perica Kristina je z obvestilnega svetlopisa zvedela, da je stara gospa umrla in takoj odhitela na Îarje. Vso pot je jokala in podvajanci v seÏigalnici so jo zaãudeno gledali. Pri‰la je zadnji hip, saj je bila stara gospa Ïe pripravljena za seÏig. Kristina je krãevito drÏala Ïar ptico v rokah in skozi kopreno solza opazovala kako so plazmatiãni plameni v hipu vplamenili telo njene dobrotnice. In skozi kristalno kopreno solza je osupla Kristina nenadoma zagledala jezdeca, ki je prijezdil k njej pod kro‰njo starega drevesa. »Îe vso veãnost ãakam nate,« je rekel in sonce se mu je lesketalo v zlatih kodrih.
13
ÎAR PTICA
BESeDA
»Vso veãnost sem jezdila k tebi,« je odgovorila in mu ponudila roko.
14
BESeDA
ÎAR PTICA
Odklon
I
z kloni‰ãa Kopernik je pod nebo, prepreÏeno z belimi puhastimi oblaki, ‰inil zadnji nadsvetlobnik s klonsko odpravo na Novo Zemljo v sto sedemdeset luãnih let oddaljenemu osonãju Nausis. Za njim se je vlekla ognjena sled, dokler ni dosegel brezteÏja in vklopil nadsvetlobni pogon. Neklonska streÏnika Nara in Geus sta opazovala, kako se je visoko nad planetom zaãrnila kolobarjasta lisa, ki se je bliskovito manj‰ala in izginila, ‰ele ãez ãas pa sta zasli‰ala mogoãen srkajoãi pi‰, kot zlove‰ãi odmev preboja luãnega in ãasovnega zidu. »Bog z njimi,« je rekla Nara. »In z nama,« je trpko pristavil Geus. »Pojdiva zdaj k pramateri Umri, da nama pove, kje bova na‰la druge ljudi.« Pot do bivalnika Umre je peljala po presojnih hodnikih mimo materniãnih prekatov in rodilnic, ki po izrodu zadnjega klonskega zaroda niso veã obratovali. Pramati je bivala sredi polmraãnega prostora v kristalovinastem zapredku iz katerega je molela samo njena gla-
15
ÎAR PTICA
BESeDA
va. Nara in Geus sploh nista vedela ali ima ‰e telo, ne kaj jo ohranja pri Ïivljenju, ãe je sploh Ïivo bitje. Se je pa nasmehnila, ko sta vstopila. Obraz, ki mu ni bilo mogoãe doloãiti starosti, je izraÏal blagost in mir. »·li so,« je rekel Geus. »Kloni‰ãe je nehalo delovati. Pri‰la sva vpra‰at, kaj zdaj, kam se odpraviva iskat preostale ljudi?« »Otroka, opravljeno je, klonski narod smo preselili na Novo Zemljo, re‰ena je ãlove‰ka zavest in vedenje pred popolnim izbrisom. Zdaj se lahko zgodi.« Umrin glas ni niti za hip zatrepetal. »Ostala sta sama. Ni drugih ljudi v bliÏini. Morda je ‰e kdo kje na jugu, v pragozdovih.« Po muãnem molku je Nara vpra‰ala: »Kdaj se bo zgodilo?« »Morda jutri, morda ãez leto. Namenoma sem uniãila sarijski galaksarij, s katerim je natanko prikazan ãas prihoda temnega sonca Morea. Za ãloveka je bolje ne vedeti, kdaj se bo dogodilo.« »In kako bomo vedeli, da se dogaja?« ni odnehala Nara. »Ugasnilo bo sonce, vso svetlobo mu bo posrkal temni gost, osonãje bo potonilo v veãni mrak in hlad in postalo Ïivljenja grob …« Umra je umolknila in se zami‰ljeno zagledala skozi kristalovino v veãerno zarjo, ki je zlagoma uga‰ala za gorami. »·la bova na jug,« je odloãno rekel Geus. 16
ÎAR PTICA
BESeDA
»Potem vama Ïelim vso sreão.« Zaprla je oãi, kakor da namerava zaspati. »·e nekaj, pramati,« je tiho spregovoril streÏnik. »Zdaj, ko je vse konãano, nama lahko pove‰, komu sva sluÏila: si ãlovek, klonka, ali umetni um?« »Ne vem,« je vzdihnila in sploh ni odprla vek. »Nimam zapomnila — Zdaj pa bi rada spala.« Geus in Nara sta potihoma od‰la iz Umrinega bivalnika in pripravila pohodno opremo. Ob zori sta zapustila kloni‰ãe Kopernik in se s samonapajalnim premiãnikom odpeljala na jug. Vozila sta po opu‰ãenih velecestah, mimo izpraznjenih razpadajoãih stani‰ã, katera je prekrival prah in prera‰ãala go‰ãa. Sreãevala sta Ïivali, ki so se svobodno gibale, ptice so v jatah preletavale nebes, ãloveka pa ni bilo nikjer. Najprej ju je muãilo prostorobolje, ko sta zrla v dalje in brezdanji nebes nad sabo, saj je bilo za njima dolgo bivanje v zaprtih prostorih kloni‰ãa. Potem sta se privadila in uÏivala kot otroka v ãudeÏih narave. Pred veãerom sta zavila z veleceste in se utaborila ob jezeru pod visokimi hribi. Napihnila sta bivak in Geus se je odpravil ribarit, medtem ko je Nara pripravljala veãerjo iz pohodnih zgo‰ãenk hrane. Sonce je zahajalo za gorskimi vrhovi in na mirni gladini vode so odsevala njegova zlatasta pramena, vonjal 17
ÎAR PTICA
BESeDA
je borov gozd in jezersko blato; streÏnik, vajen nekuÏnega, razsmrajenega ozraãja kloni‰ãa, je namakal trnek in hlastno vdihoval vse te vonjave, se opajal z razgledom in trpko premi‰ljal, kak‰na ‰koda, da je ta ãudoviti svet obsojen na veãno temo. Tedaj je prijela riba. Vrvica se je napela in Geus je preseneãen zaãel na ves glas kriãati. Vlekel je na suho premetavajoão se zlatovãico, ko je vsa zasopla pritekla Nara. »Kako si me prestra‰il …« je jecljala. »Mislila sem, da se ti je kaj zgodilo in bom ostala sama …« Oblile so jo solze in v nenadni nebogljenosti se ga je krãevito oklenila. Ni imela na sebi protikuÏnega oblaãila, prviã je otipal njeno golo koÏo, zaduhal njen vonj po znoju in Ïenskosti, kar mu je zbudilo prvinski, prepovedan gon: v nezadrÏni Ïelji, da se ne loãita veã, da se zdruÏi z njo v eno, jo je stisnil k sebi in se hlastno dotaknil njenih ustnic, ki so ga sprejele mehko in voljno. Njune roke so se prepletale v mrzliãnem otipavanju, od mladih nog sta Ïivela drug ob drugem in se nista dotaknila — brat in sestra sta, jima je zabiãevala pramati Umra — zdaj sta hotela v hipu vse nadomestiti. Odkrival je ãudeÏno pokrajino njenega telesa in ona njegovo, ljubkoval njene prsi, prsti so se izgubljali v pramenih zlatih las, iskali najskrivnej‰e kotiãke, njuni vzdihi slasti ljubkovanja so se zlivali v ãe18
ÎAR PTICA
BESeDA
dalje glasnej‰i spev in njegova kot struna napeta mo‰kost se je pribliÏala vlaÏni, odpirajoãi se odprtini v Narino telo. »Ne smeva, to je odklon …« je ‰epnila. »Nara, noro si te Ïelim in noro te imam rad,« je zadihano rekel. »Sama sva, morda popolnoma sama na tem svetu in kdo nama kaj more? Kdo pravi, da je to kar ãutim do tebe odklon? Morda je klonski odklon, ãlove‰ki ni …« »Potem me ljubi, moj ljubi …« se je vdala. Ljubila sta se na obreÏju jezera z ihto dveh osamljencev, ki sta se iskala vse Ïivljenje, ljubila z Ïarom, kot da bo zdaj zdaj konec sveta, njuni telesi sta hoteli doseãi enost, Geus je imel obãutek, da se ves potaplja v Naro in ona ga je sprejemala z Ïeljo obdrÏati ga v sebi za vselej. Kriki naslade so ãez jezersko gladino odmevali v gozdu in skalovju, ptice so vzprhutale s trstiãja in ju pustile sama v krãevitem objemu in ljubovanju, ki mu ni in ni bilo konca. Sonce je Ïe zdavnaj za‰lo, na nebu so se obÏarile prve zvezde, ona dva pa sta bila ‰e vedno zdruÏena, ãeprav se nista veã premikala. Geus je gledal kako so se v temi kot dve zvezdi iskrile njene oãi, in ãe bi zdaj temno sonce Morea zastrlo sonce, je pomislil, bi najbrÏ Ïarele ‰e kar naprej in preÏarile veãno temo …
19
ÎAR PTICA
BESeDA
Pozneje sta dolgo molãe leÏala na pesku, se drÏala za roke in gledala v zvezdnato nebo. »O ãem razmi‰lja‰?« je naposled vpra‰ala Nara. »O ãudeÏu, ki sva ga doÏivela. In o klonih, ki smo jih ustvarili, da bodo preÏiveli du‰iãno ozraãje in silno teÏnost Nove Zemlje; jim bo dano oku‰ati ljubezen, ki sva jo midva spoznala?« »Bojim se, da ne,« je vzdihnila Nara. »RazmnoÏevali se bodo kot rastline in v samoplodnosti ne bodo nikoli ãutili dajanja in sprejemanja Ïivljenja …« »Potem hvalim Boga, da sva ostala na tem na smrt obsojenem planetu.« Geus jo je objel in spet sta molãe opazovala neskonãje zvezdnatega nebesa nad sabo. Naslednje jutro sta odpotovala naprej. Ljubila sta se in popotovala, popotovala in se ljubila. Tedne in tedne. Ostanki velecest so izginili, zapu‰ãenih ãlove‰kih stani‰ã ni bilo veã in bliÏala sta se divjini. Na samem robu pragozda sta sreãala prvega ãloveka. Temnopolt je bil, pora‰ãen, odet v ra‰ in v rokah je drÏal leseno kopje. Nekaj ãasa je kot okamnel bol‰ãal vanju, nato pa bliskovito hu‰nil v podrast in izginil. Sklenila sta ostati na planem in poãakati, da bodo pri‰li ljudje k njima, saj s premiãnikom nista mogla skozi zara‰ãeno go‰ãavo. Dolgo sta ãakala, ãeprav se jima je zdelo, da ju gozdovniki skrivaj ves ãas opazujejo. 20
ÎAR PTICA
BESeDA
Ko sta Ïe mislila, da bosta morala ona dva k njim pe‰ v pragozd, se je nekega jutra iz notranjosti go‰ãe oglasilo zamolklo bobnanje in trobeÏ lesenih pi‰ãali. Potem se je prikazalo iz grmiãevja ãudno odposlanstvo treh moÏ, okinãanih s pisanimi perjanicami in okraski. Previdno so se bliÏali in Geus je opazil, da enemu visi okrog vratu prastari daljnogled, drugi pa je nosil magnetni znajdnik iz prej‰njega tisoãletja. Ta moÏ je spregovoril in v spakedrani ãlove‰ãini povedal, da je Compas, duhovidec roda Sevonov, da pozdravlja pri‰leca, o katerih prihodu obstaja rodovni omen in da so jima zato njihove koãe odprte in jedne posode na voljo. MoÏa z daljnogledom je predstavil kot sevonskega vojvodo Japisa, tretjega odposlanca pa kot ranocelnika Ivarja. Nato so se previdno rokovali z Geusom in Naro ter si zvedavo ogledali premiãnik, pred katerega so poloÏili kristalne odkru‰ke in druge darove. Duhovidec je posku‰al obnoviti rodovno sporoãilo, iz katerega sta streÏnika kloni‰ãa komaj razumela, da Sevoni priãakujejo zdavnaj napovedano pomraãitev sonca, pred katero naj bi s severa pri‰li beli ljudje. In spet ju je povabil v sevonsko naselbino v gozdu. S pogledom sta se Nara in Geus sporazumela in sprejela vabilo. Vzela sta iz premiãnika nekaj najnujnej‰ih stvari, za vsak primer tudi sevalna ubojnika, in se z odposlanci odpravila v pragozd, kjer so prigomazeli iz 21
ÎAR PTICA
BESeDA
podrasti godci in voj‰ãaki, si ju zvedavo ogledovali in spremljali vso pot do dan hoda oddaljene rodovne naselbine. Tam sta doÏivela pravo slavje z godbo, petjem in plesom, gozdovniki so se ju dotikali, temnopolte Ïenske z nakodranimi ãrnimi lasmi so bile oãarane z Narinimi zlatimi lasmi, katerih so se hotele dotakniti, otroci so zvedavo strmeli v tujca in duhovidec Compas je s palico nenehoma odganjal najbolj nadleÏne radovedneÏe. Navajena premoãrtnosti prekatov in prostorov v kloni‰ãu Kopernik ju je oãarala lepota sevonskih bivali‰ã, zgrajenih iz izrezbarjenih brun, poslikanih z Ïivimi barvami; vsaka koãa je bila posebnost zase in ponudili so jima eno najlep‰ih v naselbini, s pogledom na reko, ki je tekla skozi pragozd. ·e bolj zanimiva je bila zvezdarnica nad sveti‰ãem na posveãenem kraju zunaj naselja. Na visoki stolp, sestavljen iz ‰e posebej umetelno izrezljanih debel, ju je nekega dne popeljal Compas in jima razkazal klinasti koledar, zvezdokaze na obodi‰ãu, vrezana znamenja za letne ãase in konãno odprl skrbno zapahnjeno skrinjo, v kateri sta osupla zagledala delujoãi galaksarij; v kristalovinasti krogli so se samogibno gibala osonãja s planeti v bliÏnjem vesolju, pa tudi temno sonce Morea, ki se je pribliÏevalo zaznamovanemu pasu kritiãnega vpliva na svetlo zemeljsko sonce v osredju. To je nedvomno bil 22
ÎAR PTICA
BESeDA
eden izdelkov astronomov zadnjega neklonskega pokolenja, kakr‰nega je pramati Umra v kloni‰ãu uniãila. »Odkod vam ta reã?« je vpra‰al Geus. »Zapustil jo je belec, kot sta vidva, mojemu dedu, duhovidcu Ormosu,« je odvrnil Compas. »Stvar kaÏe, kako se na‰emu soncu bliÏa poÏiralec svetlobe. Ko se sreãata, napoãi ãas teme. In zdaj je Ïe zelo blizu …« »Ja, zelo,« je pritrdil streÏnik. »Ve to tvoje ljudstvo?« »Ve. In iz jutra v jutro pri zornicah molimo k Bogu, da nam ne ugasne dneva.« »Molila bova z vami,« je rekla Nara. Tako sta poslednja ãloveka iz kloni‰ãa Kopernik postala ãlana rodu Sevonov. Odvrgla sta protikuÏna oblaãila, oblekla ra‰evino, jedla divjaãino in gomolje, lovila ribe v reki in se vsako jutro pred prvim svitom s Sevoni odpravila na moli‰ãe, prepevaje z njimi pro‰nje, da spet vzide sonce. »Upam, da se bo zgodilo prej kot bom rodila najinega otroka,« je rekla Nara Geusu neko jutro, ko se je nad pragozdom zasvetlikal dan. »Ne Ïelim, da Ïalostno shira v temi in nikoli ne vidi sonãevine …« »Ne misli o tem,« jo je posku‰al potolaÏiti. »Poglej Sevone, vsako jutro posebej pozdravljajo sonce in upajo, da bodo usli‰ani. Kaj pa, ãe se je znanost pred tisoãimi leti zmotila in so ljudje po nepotrebnem zapustili ta svet? Morda bo neznana sila lambda, o kateri je domne23
ÎAR PTICA
BESeDA
val zadnji neklonski zvezdoslovec Ikus, spremenila pot temnega sonca …« »Rada bi upala, a ga ãutim, kako nevidno prihaja vedno bliÏje.« Stisnila se je h Geusu. »Ne morem pomagati, strah me je.« »Zdaj vem, zakaj je pramati uniãila galaksarij.« BoÏal jo je po laseh. »Za ãloveka je res bolje, da ne ve...« Pri‰lo je spomladansko enakonoãje, v pragozdu so cvetele orja‰ke orhideje in pisani kolibriji so se Ïenili. BliÏal se je Narin ãas in Sevonke so ji izdelala ãudovito leseno zibel, v katero so izrezljale sama sonca in jih pobarvale z Ïivorumeno barvo. Po mnenju ranocelnika Ivarja je bil otrok krepak in je bilo vsak ãas priãakovati porod. StreÏnik Geus je bil na trnih, ko je tistega veãera ves vznemirjen k njemu prihitel duhovidec Compas in ga povlekel od Narine postelje na samo. »Tista reã...« je mrzliãno ‰epetal. »Zaãela je dajati neka znamenja. Mislim, da edino ti lahko razbere‰, o ãem pripoveduje.« Geusa je stisnilo v prsih. Zaslutil je, kaj lahko prebere na prikazniku galaksarija. In ko sta se z duhovidcem povzpel na zvezdarnico, je ob soju bakle res zagledal, da samodejni ‰tevec od‰teva ãas do usodnega stika temnega sonca s tem osonãjem. »Kaj vidi‰, beli brat?« je nestrpno vpra‰al Compas. 24
ÎAR PTICA
BESeDA
»Galaksarij od‰teva ãas.« »âas do ãesa?« »Do sreãanja s poÏiralcem svetlobe, kot mu pravite.« »Kdaj se bo zgodilo?« Duhovidãev glas je bil hripav. »Ob zori, ãe so izraãuni toãni.« »Torej se ne bo nikoli veã zdanilo...« »Prosim te, nikomur tega ne povej.« Geus je poloÏil prepadenemu Sevonu roko na rame. »Ne Ïelim, da zve Nara, ki je pred porodom.« »Dajem besedo, beli brat, moja usta bodo ostala zapahnjena kot ta skrinja. Potem, ako nas res zagrne mrak, ti prinesem napitek iz ãrne preslice: zate, za Naro in za dete, ãe se bo rodilo. Z zvarkom brez bola zaspi‰ za vselej in ni ti treba poãasi umirati v mrakobi, mrazu, gladu in brezupju.« »Hvala, ãrni brat ,« je ganjeno dejal Geus. Objela sta se in zapustila od‰tevajoãi galaksarij. Nara je zaãela roditi pred svitom ob razsvetljavi oljenk, ki so jih prinesle Ïenske. Pomagala ji je najbolj‰a babica v rodu in nekaj izku‰enih stark. Geus jo je ves ãas drÏal za roko, skrivajoã temne misli in govoreã ji spodbudne besede, ko je v boleãinah in potu svojega obraza rojevala njunega otroka. Deãek je pri‰el na svet po Narinih ostrih krikih in zavekal tedaj, ko se je iz moli‰ãa ob reki, kjer so Savoni priãakovali zoro, zasli‰al nezasli‰an krik mnoÏice, bob25
ÎAR PTICA
BESeDA
nanje bobnov in piskanje svireli. Geus ‰e nikoli ni sli‰al takega tru‰ãa pri zornicah; pomislil je na najhuj‰e, odgrnil rogozovinaste zastore in nemo ostrmel. Na jutranji strani sta se nad vrhovi dreves prelivali dve zarji: ena v svetlo zelenih in modrikastih odtenkih, druga zamolklo zlatasta z rdeãkastimi prelivi. Strmel je oãe novorojenca, kako se nad Zemljo poraja nov dan z dvojno svetlobo in nekaj ãasa sploh ni mogel dojeti, kaj se je zgodilo. Potem se je obrnil k Nari, ki je utrujena, a sreãna pestovala otroka. »Nara, dvoje sonc vzhaja...« je presunjeno rekel. Îenske se odhitele na moli‰ãe, odkoder se je ‰e vedno razlegalo nepopisno veselje. Mati, oãe in sin so ostali. Zadnja neklonska streÏnika sta s solznimi oãmi molãe opazovala, kako se izza kro‰enj prikazujeta sonãni obli starega in nekoliko bolj bledega novega sonca. Nakar je deãek na ves glas zajokal. Nakar je mati rekla: »Geus, poimenovati bo treba novo sonce.«
26
BESeDA
ÎAR PTICA
Pomnik za Evridiko
S
koraj s svetlobno hitrostjo je vsedelnik Leon Ardo drsel skozi prostor. Za njegovim kapljastim trupom se je razpiral mavriãni rep, ko je poÏiral vesoljske razdalje. Umetnik Noeal Odra je ãemel v kristalovinasti ãelni konici, srepo zazrt v temno vesoljsko godljo, ki mu je polzela naproti: meÏikal je pri vzbuhih nenadne svetlobe, kadar je ‰vignilo mimo sonca, strmel v vrtuljenje zvezdnih kopic pred sabo in brezdanjost teme, ki se je valila v njegove zenice. »Leon, glasbo!« je ukazal. Vsedelnik je imel u‰esa in oãi povsod po trupu. Vklopil je posnetek ·ostakoviãeve pogrebne koraãnice, ki jo je Noel vspominil s stare plo‰ãe na Zemlji. Veliãastno je zadonela po ozvoãenju otoÏna, vendar mogoãna glasba. »Ima‰ glasbo,« je s prijaznim glasom dejal Leon. Skladba je izvabljala Noelu mr‰ãavico na teme in solze v oãi. Roji zvezd pred njim so zamigotali, sonca so dobila mavriãno obrobo. Umetnika je ta glasba spomnila na Zemljo. Grenkoba mu je stisnila grlo, ko je pomislil na posmeh Zemljanov. Obarval jim je sonãni veter in 27
ÎAR PTICA
BESeDA
sestavil v zgornjih plasteh ozraãja mrgolinãasto kristaliniãno podobo, ki je zveãer in pred zoro zable‰ãala na zemeljskimi poli. »Nori krasilec svetov nam ponuja kiãasti ni‰trc,« je poroãalo zemeljsko telestiãno omreÏje. »Ne verjemite ãarovniku iz ãrne luknje,« so zapisali, ko je pripeljal v lunino tirnico obroã iz ledenega drobirja, ki se je v jasnih noãeh iskril kakor biserni prstan okrog oble. Njegove kozmiãne velepodobe so imenovali svetlobne zvijaãe in privide, neki pametnik je celo zapisal, da je pravi ustvarjalec teh podob mehaniãni vsedelnik Leon. ·krtnil je z zobmi, ko je pomislil na to zlobno natolcevanje. Niti hip se ne bi mudil na tem svetu, kjer so zaniãevali njegovo umetnost, ãe ne bi na samotni gorski planoti sreãal Evridike, ki je strmela v okra‰eno luno in jokala zaradi ganjenosti ob tem prizoru. Noel, ki je doslej krasil svetove le v svoje veselje, je nenadoma spoznal radost ustvarjanja za druge. »Pojdi z menoj,« je nagovarjal vzhiãeno dekletce, »pokazal ti bom, kaj vse zmorem.« Vsa zaverovana mu je sledila v drugi krak Rimske ceste, kjer ji je navdu‰en uprizoril pravi zvezdomet; v veliãastno igro svetlobe in barv pa je vkljuãil tudi vzbuh nove zvezde. Ni priãakoval, da Evridikin zemeljski organizem ne bo prenesel tolki‰nega Ïarãenja — Zdaj je dekliãino truplo samevalo v kristalni lupini in
28
ÎAR PTICA
BESeDA
okrog nje je ustvaril kozmiãno velepodobo neslutenih razseÏnosti. ·ostakoviãeva pogrebna koraãnica je izzvenela. Bila je edina reã, ki ga je spominjala na Zemljo. »Leon, Zemljo sva izspominila?« je vpra‰al vsedelnika. »Izspominila. Vse razen te skladbe.« »Tako je prav. NehvaleÏna bitja. Niso razumeli moje umetnosti.« »Umetnosti ne umeteli‰ zaradi razumljivosti. Navedek Orbuna Kleba,« je omenil Leon. »Zdaj bom zaãel zavirati. Umakni se v varovalno ‰koljko.« Molãe je umetnik zapustil ãelno konico in zlezel v obod, ki je ublaÏeval teÏnostne silnice pri zaviranju in pospe‰evanju. Sreãen vsedelnik — je mislil ãakajoã na uravnoteÏenje — naroãi‰ mu in stvari preprosto izspomini. Zbri‰e. Îivo bitje tega ne more. Kaj bi dal, da bi lahko s preklopom spominskega vezja izspominil boleãi obãutek krivde za Evridikino smrt. »UravnoteÏeno,« se je oglasil vsedelnik. »Lahko pride‰ iz varovalnice.« »Kam sva pri‰la?« je vpra‰al Noel, ko je zlezel iz ‰koljke. »Odslikujem ti poloÏaj na prikazniku. Po programu sva se ustavila v obmoãju kristalnih asteroidov. Zaãela bova z naborom.« 29
ÎAR PTICA
BESeDA
»Leon, rad bi videl, kje sva zares, ne na prikazniku,« je vztrajal Noel. »Potem bo‰ moral z ogledni‰ko lupino v ozunje.« »To tudi nameravam. Pripravi jo.« Kmalu se je iz vsedelnika izproÏila prozorna lupina, v kateri je bil umetnik Noel. Iskrenje rojev kristalnih asteroidov ga je skoraj oslepilo. MeÏikal je in se oziral naokrog: kamor je segel pogled, povsod so bili kristali: v obliÏju kot velikanske presojne grude, ki so se v dalji spreminjale v iskrivi pajãolan, s katerim je bilo zagrnjeno rumeno sonce. Odsevanje kristalnega drobirja je bilo tako moãno, da je Noel sproÏil varovalno zasenãenje ogledni‰ke lupine. »Ble‰ãi se mi,« je omenil vsedelniku. »Koliko tega kroÏi tod okoli?« »Nepre‰teto. Odpokliãi se, sproÏiti je treba gravimagnetno polje.« »Prav, povleci me nazaj v notranjost.« Med vraãanjem lupine je Noel tuhtal, ali bi ga vsedelnik tudi brez odpoklica potegnil nazaj. Vãasih si s tem ni belil glave: Leon je bil zanj pripomoãek, izvajalec njegovih umetni‰kih zamisli in niã drugega. ·ele zemeljski pametniki so mu skazili ta preprosti odnos s trditvijo, da je vsedelnik ustvarjalec velepodob. Jezen je bil nase, da se sploh zmeni za taka natolcevanja. Povsem jasno je bilo, da on sam sestavlja pro30
ÎAR PTICA
BESeDA
gram za vsako velepodobo, ãeprav jo potem izdela vsedelnik. Tako kot zdaj, ko si je domislil, da bi okrog pomnika za Evridiko postavil ‰e venec kristalnih asteroidov, ki bi konãno dopolnil velepodobo, Leon pa je odkril, na kateri konec vesolja je treba po to gradivo. Zemeljski podobarji nana‰ajo na svoje podobice barve s ãopiãi, pa vendar nihãe na tem zavrÏenem planetu ne pravi, da bi bili ãopiãi ustvarjalci njihovih umetnin. »Leon, ãe te ne obremenjujem pri delu, bi te nekaj vpra‰al,« je umetnik nagovoril vsedelnika. »Noel, z naborom asteroidov se ukvarja samo del mojih sklepnikov, zato me mirno vpra‰aj, kar Ïeli‰.« »Midva Ïe zelo dolgo sodelujeva, ni res?« »Dolgo, kratko — to so razseÏnosti zemljanov. V vesoljski celoti nimajo pomena.« »Pa vendar je dolgo celo za vesoljske razseÏnosti. Okrasila sva kopico svetov. Mnogih ne bo nikoli zrlo oko Ïivega bitja.« »Podob ne ustvarja‰ zato, da bi bile videne. Lepota je tudi sama po sebi ãudeÏna. Navedek Tarima Ajedesa.« »Tarim Ajedes je krasil svetove na robu ãrne luknje in ni nikoli videl oãi ãlove‰ke deklice, ki obãuduje okra‰eno luno. — Nekaj drugega me zanima, Leon: kateri od naju dejansko ustvarja velepodobe?« Vsedelnik je pomolãal; to ni bilo v njegovi navadi, saj je obiãajno odgovarjal hitro, takoj ko so njegovi sklep31
ÎAR PTICA
BESeDA
niki pretehtali vpra‰anje. Sedaj pa ni odgovoril. Umetnik Noel se je zastrmel v drobno zamreÏeno odprtino, v katero je bil vdelan vsedelnikov zvoãnik. »Nobenega dvoma ni,« je naposled le spregovoril Leon, »da ti ustvarja‰. Jaz samo izvajam tvoj program.« Vsedelnikov pomislek je dal Noelu misliti. NajbrÏ so imeli njegovi logiãni sklepniki precej opravka, da so izoblikovali ta odgovor. Kdo ve, ali je iskren? Iskren. Je lahko mehaniãni napravek, pa naj ima ‰e tako izdelan logiãnosklepni sistem, iskren ali neiskren? »Si to povedal iskreno, Leon?« ga je vpra‰al. »Iskren sem, kolikor si ti iskren. Tvoja lupina sem, umetnik, tvoj oklep, podalj‰ek tvojih udov, pripomoãek tvojim mislim. âe si bil iskren z mano, ne more biti v mojih sklepnikih vgrajena laÏ in hlimba. Tako, Noel, pomodrovala sva, nabor asteroidov je pri kraju, prosim te, umakni se spet v svojo varovalno ‰koljko. Vraãava se, zaãel bom pospe‰evati.« Molãe ga je ubogal in zlezel v varovalnico. Med ãemenjem v njej pa ga je ‰e vedno grizel dvom. Nenadoma se je jasno zavedel, da bi brez Leona res bil nebogljena organska gmota, ki ne bi niti za hip zdrÏala v surovih vesoljskih razmerah; priklenjen bi bil na kak‰en Zemlji podoben planet z ozraãjem, namesto kozmiãnih velepodob bi ustvarjal ploske podobice na platno. Res je, brez vsedelnika bi bil neizmerno omejen, ranljiv in ogroÏen. 32
ÎAR PTICA
BESeDA
·e nekaj je spoznal: nad kozmiãnimi velepodobami sploh nima pregleda, njegov pogled jih ne more zaobseãi in v celoti jih vidi samo na Leonovem prikazovalniku. »Konec pospe‰evanja,« se je oglasil vsedelnik. Vrnil se je v ãelno konico in pred njim se je odprl veliãasten razgled: za Leonom je skozi temo drsela v daljo izginjajoãa, lesketajoãa se vleka; asteroidi, priklenjeni z gravimagnetnimi silnicami, so bili podobni veliãastnemu kristalnemu repu, opletajoãemu v nedogled. Spet je Noela prevzelo trpko ãutenje omejenosti lastnega obzorja. Vendar ni poklical Leona, da bi ga ta seznanil z dejanskimi razseÏnostmi niza asteroidov, ki jih je vlekel za sabo. Strmel je predse in Ïalost mu je izpolnila ãas med vraãanjem k pomniku za Evridiko. Potem je svetloba belikavega sonca zaãela presevati skozi obod ãelne konice in vedel je, da se bliÏata obmoãju kozmiãne velepodobe. Vsedelnik je zaradi asteroidnega repa zaviral poãasi, in ko se je nehal premikati, je spregovoril: »Umetnik Noel, nakaÏi mi program razporeditve asteroidnega pasu.« Na najbliÏjem prikazniku se je razgrnil naris velepodobe v presekih. Noel je srepo gledal v zaslon: vsa njegova stvaritev je bila pred njim, pa vendar se ni mogel otresti misli, da je sploh ne pozna in da jo zaobseÏe samo Leon s svojimi sklepniki. Lahko bi mu dal krivuljo 33
ÎAR PTICA
BESeDA
asteroidov, vsedelnik bi jih razpostavil, pomnik za Evridiko bi bil zagotovljen, nikoli pa ne bi videl v celoti, kaj sta z Leonom ustvarila. »Preden ti dam program, bi si rad ‰e enkrat ogledal najino delo,« je rekel Noel in vsedelnik je takoj pripravil ogledni‰ko ‰koljko. V ozunju, v prozornem obodu, se je umetnik zazrl v svojo stvaritev. Bila je nekaj izjemnega. Doslej je namreã krasil svetove, ki so imeli lastno teÏnost, in je okrasje prilagajal gravitaciji. Zdaj pa je v jedro velepodobe postavil kristalno krsto, kateri je bilo za vse veãne ãase ohranjeno truplo Evridike, in okrog nje razpredel svetokrasje v najbolj umetelnih oblikah: obarval je sonãni veter s fotonskimi prestrezniki, in tako je vse obmoãje velepodobe utripalo v spreminjajoãih se barvnih odsevih, pripeljal je v umetno kroÏnico srebrni vesoljski prah in ga razsul kot lesketajoão se tanãico po prostoru, pritegnil je v ta svetlobni ples ãrne kamne iz osvetja temnih svetov, postavil gravitacijska polja in skoznje usmeril roje meteoritov, ki so v poljih izgorevali podobni vodometu zvezdnih utrinkov; velepodoba se je nenehoma spreminjala, se barvala, Ïarela in ustvarjala mogoãen vtis na ogledovalca. »Pasove kristalnih asteroidov bova razporedila v sosrednih krogih okrog jedra velepodobe,« je naroãil vsedelniku. 34
ÎAR PTICA
BESeDA
»Na eni ali veã ravninah?« je skopo vpra‰al Leon. »V veã ravninah. Îelim, da velepodoba naredi vtis na gledalca, pa naj se ji le-ta pribliÏa s katerekoli strani.« »Spet ti moram nekaj povedati, umetnik Noel,« ga je z veselej‰im prijaznim glasom opomnil Leon. »Skoraj nobene moÏnosti ni, da bi to stvaritev kadarkoli ugledalo razumno bitje z vidnim ãutenjem na ustrezni skali.« »Vem,« je vzdihnil Noel. »Zato se vpra‰ujem, ãemu Tarijci blodimo po vesolju in krasimo svetove.« »Svetokrasje je igra v igri. Navedek Izama Kloba.« »Ne navajaj mi navedkov. Na Zemlji sem ob razoãaranjih spoznal tudi radost ustvarjanja za druge. Velepodoba postane to ‰ele tedaj, ko jo zazna bitje z ustreznim vidnim ãutenjem.« »Naroãil si mi, da izspominim Zemljo. Bilo bi prav, da bi jo izspominil tudi ti. Drugaãe bo‰ razvrednotil svojo umetnost. Zdaj pa bom razporedil asteroide.« Noel se je vrnil v notranjost vsedelnika. Razmi‰ljal je, da ima nemara Leon prav. Tisti hip, ko je s svetokrasjem oãaral Evridiko, so bile stvaritve odvisne od nje. Z njeno smrtjo je kra‰enje svetov izgubilo pomen. Na prikazovalniku je vsedelnik izrisoval sosredne kroge asteroidov, ki jih je postavljal okrog velepodobe. âesa podobnega Noel ‰e nikoli ni ustvaril. Pomnik za Evridiko bo imel razseÏnosti, ki bodo presegale obseg
35
ÎAR PTICA
BESeDA
sonca in planetov tega osonãja. kakor velikanski kristalni lestenec bo visel v vesolju in se svetlikal v temne dalje. »Narejeno,« je poroãal Leon, ko je postavil zadnji asteroid v obodje velepodobe. »Hvala, Leon,« se je zahvalil umetnik. »Hvala ti za vso tvojo pomoã.« »Ni za kaj, Noel.« »Res si bil moja desna roka.« »Vselej bom tvoj pomoãnik, umetnik Noel. Neloãljiva sva. Kdaj bova odrinila od tod?« Noel se je zagledal v zvoãnik. »Ne bova odrinila. Ne bom veã krasil svetov.« je naposled rekel. Zvoãnik je molãal. ârn, zamreÏen kot grob. Vsedelnikovi sklepniki so najbrÏ zastali pred nedoumljivostjo. Samo oster, prediren pisk se je zasli‰al. »Konãala sva, Leon.« je nadaljeval umetnik. »Samo ‰e eno pro‰njo imam: poi‰ãi toãko, s katere bom videl idealno obzorje te velepodobe.« Zdaj je vsedelnik odgovoril. »Niãesar nimam, na kar bi se lahko oprl pri iskanju te toãke. Daj mi podatke, daj mi program, umetnik: spremenil ti bom vse vesolje v velepodobo, ne zahtevaj pa od mene izmislekov.« Umetnik je Ïalostno sklonil glavo. Ubogi vsedelnik,
36
ÎAR PTICA
BESeDA
vse zmore, ãudeÏe dela, ne zna pa doloãiti toãke idealnega obzorja velepodobe. »Mislim, da je treba iskati to toãko v zvezi z osvetlitvijo,« je posku‰al pomagati vsedelniku. »Noel, sklepam, da se podoba osvetljuje v tebi. V tebi je torej njeno idealno obzorje.« »Napaãen sklep, Leon. Ali to pomeni, da ne more‰ doloãiti, kam bi se premaknila, da bi videl pomnik za Evridiko v vsej lepoti?« »Brez osnovnih podatkov sem brez moãi.« »Potem se pripravi, da te bom vodil.« Zgodilo se je prviã, da je umetnik zahteval neposredno vodstvo. Drugaãe si je vsedelnik na podlagi programa sam doloãal pot. »Premesti se v krmno kupolo in prevzemi vodila,« mu je rekel Leon. Je uÏaljen? se je vpra‰al Noel, ko se je preme‰ãal v kupolo na vrhu vsedelnikovega kapljastega telesa. Je lahko napravek uÏaljen? Se mu nemara zdi, da ne zasluÏi veã zaupanja? Zasedel je prostor za upravljalsko tipkovnico, izbral smer, doloãil zloÏno hitrost in zaãela sta se pomikati iz obmoãja velepodobe proti velikemu, belemu soncu. Noel Odra je strmel v vsojo stvaritev, ki se mu je z odaljevanjem razkrivala v novih razseÏnostih. Osvetljeni kristalni asteroidi so se v svojih kroÏnicah svetlikali, 37
ÎAR PTICA
BESeDA
in tako je vsa velepodoba utripala v bakladi nemirnih luãi; sonãni veter je razpiral pahljaão mavriãnih pramenov, upogibajoãih se k jedru, ki ga je obkroÏal vesoljski prah kot srebrna tanãica. ·koda, da Evridika ne more videti tega prizora. Bila bi ganjena do solza, strmela bi v velepodobo z odprtimi usti, tako kot takrat, ko ji je bil uprizoril zvezdomet na robu Rimske ceste in jo je presvetlil vzbuh nove zvezde. Ni vedel, da imajo prebivalci Zemlje omejeno svetlobno skalo, in ubil je edino bitje, ki je obãudovalo njegovo svetokrasje. »Umetnik Noel,« se je nenadoma oglasil vsedelnik. »Opozarjam te, da v ozunju nara‰ãa toplotna stopnja.« Ni se zmenil za opozorilo: ni spremenil smeri in zaãel zavirati pred belim soncem. Kupolo je presvetljevala slepeãa svetloba. Ni sproÏil varovalnega zasenãenja. Strmel je v velepodobo, ki je utripala sredi osvetja v igri luãi in barv. Njeno obzorje se je ãedalje bolj stikalo z vesoljskim ozadjem. Spoznal je, da se pribliÏuje toãki idealnega obzorja. »Splo‰na toplotna nevarnost,« je poroãal vsedelnik. »Takoj zaviraj. Takoj zaviraj.« Na tipkovnici se je priÏgala utripajoãa opozorilna luã. »Leon glasbo!« je ukazal umetnik Noel, ‰e vedno zamaknjen v veliãastni pomnik za Evridiko. Vsedelnik je ubogal: Iz vseh zvoãnikov se je mogoãno 38
ÎAR PTICA
BESeDA
oglasila ·ostakoviãeva pogrebna koraãnica, ko je drvel v krono Ïareãega sonca. Vsedelnik Leon Ardo je sicer samodejno razprostrl protitoplotni ‰ãit, vendar ni mogel prepreãiti zadnjega dejanja: belo sonce je naposled seÏgalo njegovo lupino in umetnika v njem. Spremenjen v svetlobne delce, je Noel Odra za hipec zatrepetal na fotonskih prestreznikih pomnika za Evridiko v rdeãkastem soju, potem pa se razblinil v brezdajnosti teme.
39
BESeDA
ÎAR PTICA
Astralni svetilniki
V
elikanska, zamolklo rdeãa obla sonca je zahajala in Dolino mrtviãnih plamenov je zagrinjal svinãeno sivi mrã. KaluÏe glena so rdeãkasto odsevale, iz njih pa so se izpahovali plini. Smrdelo je po trhlini, amoniaku in crkovini. Pred noãjo je bila dolina najbolj brezupno pusta in turobna. Nobenega Ïivega bitja ni bilo v njej, celo ptice niso preletale obnebje tega kraja. S poãasnimi, pretehtanimi koraki je Ïarkoãutec Adam Bard stopal skozi pu‰ãavo: z obema rokama je drÏal kraka bajanice, katere srebrna konica je nalahno nihala v vodoravni legi. Odmislil je vse misli in tako so bili njegovi moÏgani votli, odprti samo ãutilnim Ïivcem, ki so potekali iz zatilja skozi ramena in roke v kovinsko bajanico. Îarkoãutna priprava, s katero je iskal sevalno toãko, je postala del njegovega telesa. Kakor uroãen je strmel v konico in zaznaval samo mr‰ãeãe strujanje iz dlani, ki se mu je razlezalo po vsem telesu. Ta hip bi se bilo zgodilo tisto, kar so ljudje z grozo priãakovali: ãeprav bi bila temna luna, ki se je bliÏala Zemlji, posrkala ozraãje in vodo, bi se Ïarkoãutec Adam 40
ÎAR PTICA
BESeDA
Bard ne bil zavedel konca sveta, tako je bil zaverovan v svoje iskanje. Stopal je naravnost, v doloãeni smeri, in ãe je naletel na kaluÏo glena, je brez pomisleka zagazil ãeznjo. Bilo je videti, da se ne bo ustavil niti pred razpoklinami, ki so tu in tam sekale Dolino mrtviãnih plamenov, saj je hodil kot meseãnik. Tedaj je zaãutil v dlaneh moãnej‰o mr‰ãavico: srebrna konica je zanihala in se nenadoma povesila k tlom. Adam je obstal in zaãel spet misliti. Naposled je le na‰el devetstosedemin‰estdeseto sevalno toãko. Bil je Ïe skrajni ãas, saj se je vse bolj mraãilo in precej se je oddaljil od svoje samovozne hi‰e. OdloÏil je bajanico in zakoliãil toãko z Ïarivo rumenim o‰tevilãenim koliãkom. Iz oprtnika je vzel veãkrat preganjen naris Doline mrtviãnih plamenov, ga razgrnil kar na tleh, in s svetlopisnim pisalom zaznamoval pravkar odkrito toãko sevanja. Skoraj ves naris je bil posejan s takimi zaznambami. Naredil je poÏirek krepãilne pijaãe; majhen poÏirek, kajti pijaãe mu je zmanjkovalo, tako kot hrane. Samogibno se je ozrl v nebo in ãelo so mu prepredle gube. Kdove, kaj se je zgodilo s Haronom, da zamuja Ïe dva tedna. V nekaj letih, kar ga je mlaj‰i brat oskrboval z najnujnej‰imi potreb‰ãinami, ni ‰e nikoli zamudil oskrbnega dne. Vsak mesec je o polni luni priletel s samoletom v Dolino mrtviãnih plamenov in mu iztovoril 41
ÎAR PTICA
BESeDA
ÏiveÏ, vodo in malenkosti, ki mu jih je naroãil. Vsi drugi prevozniki so se izogibali te doline, celo visokoleteãa letala so se ji raje izognila. Haron pa se ni bal tega kraja. Nekaj drugega ga je moralo zadrÏati. Sonãna obla je zdrknila na rob obzorja, ki je ‰e nekaj ãasa Ïarelo v zamolkli rdeãi svetlobi. Adam si je zadegal oprtnik na rame in se s hitrimi koraki zaãel vraãati. Ni maral, da bi ga noã zatekla na prostem. Ponoãi se je Dolina mrtviãnih plamenov spremenila v pravcato peklensko kuhinjo in ‰e tako srãnega ãloveka se je nehote polotila groza. Zadnji hip je prisopihal do samovozne hi‰e, ki jo je pustil na poloÏni grbini nad zaglenjenim moãvirjem. Mrak se je Ïe spustil in zahodno nebo je le ‰e slabotno Ïarelo. Odprl je zatesnjena vrata in zlezel v jajãasto lupino samovozne hi‰e na gumijastih gosenicah. Ni si priÏgal luãi, ker je varãeval z baterijami; kar v temi si je snel oprtnik in se utrujen zleknil v naslonjaã, odkoder je skozi prednjo ‰ipo lahko gledal ven. Z noãjo so se zunaj zaãeli priÏigati plameni. Vzbuhli so zdaj tu zdaj tam, brez posebnega reda in v neenakih ãasovnih razmikih. Slepeã modrikast plamen je ‰inil iz zemlje ob samem steklu in Adam se je nagonsko odmaknil ãeprav je vedel, da ta ogenj ni Ïiv in da ne more ãloveka opeãi. Znanstveniki so se Ïe zdavnaj nehali truditi, da bi pojasnili nastanek in vedenje teh plamenov. Najprej so jih 42
ÎAR PTICA
BESeDA
pripisovali moãvirskim plinom, vendar niso dobili nobenega potrdila za to svojo domnevo. Odkar se je pred mnogimi leti spustila na tem kraju neka neznana reã in potem spet odletela, so v dolini opaÏali tudi druge pojave, ki niso bili v skladu z znanimi toplotnogibalnimi in naravnimi zakonitostmi. Rod za rodom raziskovalcev je moral odnehati pred skrivnostjo Doline mrtviãnih plamenov. Naposled so vsakogar, ki je posku‰al znova priti do dna tej uganki, razglasili za neuravnove‰enega. Poãasi so se Adamove oãi spet prilagodile mraku. Pred njim se je Ïe v trdi temi kresalo ne‰teto ognjev, ki so kakor baklje razsvetljevale noã. Imeli so modrikast, zelenkast in vãasih tudi oranÏen soj. Svoj ãas je Adam pripisoval obarvanosti doloãen pomen, ki pa mu ni pri‰el nikoli do dna. Le nekaj je zanesljivo vedel: povsod tam, kjer so se ponoãi pojavljali ti ãudni plameni, so bile tudi sevalne toãke, ki jih je odkrival z bajanico. Îarkoãutnega raziskovanja doline se je lotil zato, ker sta bila z druÏico Evo prepriãana da so sevalne toãke odtisnjeno sporoãilo neke nezemeljske civilizacije in da jih je treba samo zaznamovati, jih pravilno povezati, pa bo sporoãilo razvidno. Najprej sta mislila, da bosta hitro pri‰la do re‰itve: ponoãi sta se z balonom dvignila nad Dolino mrtviãnih plamenov in snemala plameni‰ãe spodaj. Vendar ni bilo filma, ki bi zaznamoval svetlobo mrtviãnih plamenov. Povrhu tega se niso nikoli priÏigali 43
ÎAR PTICA
BESeDA
vsi plameni hkrati, in tudi ãe bi bila plamenjenje posnela, bi ne bila dobila celovitega narisa sevalnih toãk. Trpko je bilo spoznanje, da morata ubrati drugo pot: z bajanico poãasi od toãke do toãke, kilometre in kilometre po dolgem in poãez po dolini, mesece, leta, da bi pri‰la do konãnega cilja. Eva se s tem ni mogla sprijazniti. »Adam,« mu je rekla neke noãi pred dobrim letom, ko ‰e polovico dela nista opravila, »temna luna se vse bolj bliÏa, midva pa ‰e nimava odgovora. Mora obstajati nekak‰na bliÏnjica. Iskat jo grem.« Od‰la je med baklado mrtviãnih plamenov v temo in mu ni dovolila, da bi jo spremljal. Mislil je, da je to samo trenutno malodu‰je in da se bo kmalu vrnila, pa je nikoli veã ni bilo nazaj. Prihodnje jutro je ‰el po njenih sledeh, ki so se nehale v velikanski kaluÏi glena, na kateri so plavali mavriãni cinki. Preiskal je mulj, jo iskal z bajanico in nihalom, blodil je po dolini in jo klical — vse zaman. Potem je nekaj ãasa samo trmel in skoraj shiral. Nekega dne pa se je pobral in se lotil odkrivanja sevalnih toãk s ‰e veãjo trmo. Zemlji pa se je pribliÏevala temna luna. Kadarkoli se je spomnil na Evo, ga je v prsih zaskelela Ïalost, z Ïalostjo pa se je oglasilo hrepenenje po Evi, ki je bilo po vsakem spominu huj‰e. Namesto, da bi jo pozabljal, si jo je vedno bolj Ïivo prikliceval pred oãi. »Eva,« je ‰epetal z zaprtimi oãmi, »zdaj sem Ïe zelo 44
ÎAR PTICA
BESeDA
blizu, zadnje sevalne toãke odkrivam in mislim, da se bom prikopaj do razodetja. Upam, da se mi bo takrat razkrila tudi bliÏnjica, po kateri si od‰la.« O tem je bil trdno prepriãan, tako kot je bil prepriãan, da so v Dolini mrtviãnih plamenov astralna znamenja, ki so najbrÏ povezana s prihodom temne lune. Dolgo je mislil o Evi. Potem se je spomnil, da mora vklopiti stiãnik in posku‰ati ujeti kak‰no oddajo. Stegnil je roko in vklopil napravo. Na prikazniku, ki se je zeleno osvetlil, je opazoval svetlobne odseve valovnih dolÏin, ko je samodejni lovilnik iskal oddaje. Zastal je pri vsakem hre‰ãanju in presketanju, ãlove‰kega glasu pa ni bilo — ne glasu ne glasbe. Kakor, da je ves svet ohromel. ·e pred nekaj dnevi pa se je ogla‰ala kopica postaj, ki so vse po vrsti hlastno poroãale o nevarnem pribliÏevanju temne lune. Zdaj je vse utihnilo. Resda se mu je to dogajalo Ïe prej: v Dolini mrtviãnih plamenov so bili pasovi, kjer so se radijski valovi odbijali in je tako izgubljal vsakr‰no zvezo s svetom. Zaradi tega se ni vznemirjal. Tokrat pa je bila ta radijska senca veliko veãja in dolgotrajnej‰a kot drugaãe; ker tudi Harona ni bilo, ga je prevzemal tesnoben obãutek, da se nekaj ãudnega dogaja v svetu. Haron morda res ni verjel, da je v tej dolini skrito kak‰no sporoãilo ãlove‰tvu, na cedilu pa bi ga ne bil pustil. Je Ïe moral imeti tehten vzrok, da ga ni. Adam je izklopil stiãnik in se posvetil delu. Osvetlil je 45
ÎAR PTICA
BESeDA
zaslon, na katerem je imel naris doline s soredni‰ko in zaznamovanimi sevalnimi toãkami; te toãke so bile posejane skoraj po vsem narisu, le na skrajnem zahodnem delu je ostala manj‰a praznina. v ta predel je vnesel toãko, ki jo je ta dan odkril. Potem je dolgo v noã strmel v zaslon in znova posku‰al to toãkovje povezati v smiselni lik, v znamenje, besedo, lik ali ‰tevilo, karkoli, kar bi pomenilo kljuã za razkritje vtisnjenega sporoãila. âutil je, da toãke niso razmetane brez smisla po dolini, vãasih je Ïe imel slutnjo, da je na robu razodetja, da bi moral povezati samo ‰e malenkosti in pred njim bi bilo astralno sporoãilo kot odprta knjiga. Tudi tokrat je bil blizu, srce mu je Ïe zaãelo burno utripati v priãakovanju, da se bo odgrnila zadnja tanãica s skrivnostnega lika. Potem pa se je vse skupaj spet zagrnilo in na narisu je bila le kopica toãk, ki bi lahko bile tja postavljene povsem nakljuãno. Vzdihnil je in ugasnil zaslon. Ne gre. Nemara manjka samo ‰e tistih nekaj toãk v zahodnem predelu doline. Sicer pa, kaj bi bilo, ãe bi se mu sporoãilo razodelo Ïe zdaj? Kako bi seznanil s njim ãlove‰tvo, ko stiãnik ne deluje in Harona ni? Bi se odpravil s samovozno hi‰o ãez gorovje in pu‰ãavo, ki obdajata Dolino mrtviãnih plamenov? Do prve naselbine bi potreboval dneve, tedne, sporoãilo pa je nemara nujno, zelo nujno, ker brÏkone zadeva temno luno in njeno nevarno pribliÏevanje k 46
ÎAR PTICA
BESeDA
Zemlji. Od samega zaãetka se mu je namreã zdelo, da mora obstajati zveza med tem neznanim vesoljskim telesom in to dolino. Temna luna ni odbijala sonãnih Ïarkov in znanost si tega pojava ni znala pojasniti, tako kot uãenjaki niso na‰li pojasnila za pojave v dolini. PribliÏevala se je Zemlji po ãudnem tiru, ki ni bil v skladu z gibanjem drugih vesoljskih teles. Adam se je zazrl skozi okno samovozne hi‰e v oblo prave lune, ki je vzhajala nad obzorjem in srebrila jezerca glena. Meseãina se je prelivala z vzbuhi mrtviãnih plamenov; prizor je bil veliãasten in zlove‰ã obenem. Adam je namreã vedel, da je nekje na nebu tudi druga, nevidna luna, ki grozi Zemlji z uniãenjem. Vso noã ga je moril morast sen z zlimi slutnjami. Naslednje dni se je veãkrat oziral v nebo, priãakajoã Haronov samolet. Nekajkrat se mu je Ïe zdelo, da vidi na obzorju srebrno piko zraãnega premiãnika, vsakiã pa se je izkazalo, da je bil le privid. Nebo nad Dolino mrtviãnih plamenov je bilo brezupno prazno, niti oblaãka ni bilo nad njim. âedalje teÏje se je zbral za Ïarkoãutenje. kadar pa ni bil popolnoma zbran, je bajanica zaãela nemirno nihati in moral je odnehati. Ni si mogel privo‰ãiti napake zdaj, ko se je konãevalo njegovo veãletno iskanje in ko se je naposled pred njim zarisovala celotna podoba se-
47
ÎAR PTICA
BESeDA
valnih toãk. Ena sama napaka bi lahko pomenila prepreko pri razbiranju sporoãila. Tako mu je ‰lo pri odkrivanju zadnjih sevalnih toãk le poãasi od rok. Pogostoma je po ves dan zaman taval z bajanico po zahodnem predelu doline, ãeprav se je mudilo. Îe nekaj ãasa ni imel veã hrane, iz zbiralnika pa je iztakal zadnje kaplje vode. Naravnal je sicer klicni val stiãnika na stalni klic v sili, vendar ni upal, da bo pri‰la pomoã. Oãitno je bil ves svet v stiski in kdo bi se zmenil za pu‰ãavnika v Dolini mrtviãnih plamenov, ki so ga vsi zapisali med umobolneÏe? Nihãe namreã ni priãakoval, da bi Ïarkoãutec lahko razre‰il uganko, ki jo niso mogli pojasniti znanstveniki z vsemi svojimi pripomoãki. Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko se je Adam opotekal po razpokani, posu‰eni glenasti skorji in iskal zadnjo sevalno toãko na skrajnem zahodnem robu doline; naprej so se zaãela tla vzpenjati, pota so bila posejana s skalnatim gru‰ãem in samotnja‰kimi skalami, ki so se zvalile z obronkov gora. Njegov obraz je bil zara‰ãen, med kocinjem so se mu naselile grde kraste, oãi je imel vnete in ustnice do krvi razpokane. V ustih se mu je valjal lepljiv, posu‰en jezik. Samo Ïelezna volja ga je ‰e drÏala pokonci. Vleklo ga je, da bi sedel in se odpoãil, odpoãil po tem dolgem in napornem iskanju, da bi zaprl oãi in se umaknil v spomine. 48
ÎAR PTICA
BESeDA
Zadnje dni se mu je vse pogosteje dogajalo, da je na smrt izÏejan in zlakotnjen zaprl oãi, v mislih pa je doÏivljal ãas, ki ga je preÏivljal z Evo: kako se je na prvi pogled zagledal vanjo na neki zabavi — Eva, jaz sem Adam, ji je rekel, midva lahko znova zarodiva ãlove‰ki rod — nasmehnila se mu je in ga prenikavo pogledala. âe naju ne bodo znova pregnali iz raja, je rekla, prisedla in tako se je zaãela njuna ljubezen. Spominjal se je, kako sta se prviã ljubila na nekem samotnem otoãku sredi morja, pihal je moãan zahodnik in di‰alo je po roÏmarinu, Ïajblju in boriãevju, bila sta neskonãno sreãna v objemu in zdelo se jima je, da sta res sama na vsem svetu; podaril ji je zlato Ïarkoãutno nihalo in jo navdu‰il za Ïarkoãutenje, uÏivala je kot otrok, ko je z nihalom odkrivala skrite predmete, magnetnoteÏnostne toãke in ko ji je z doloãenimi nihanji odgovarjalo na vpra‰anja; vriskala je, ko je z bajanico zasledila vodno Ïilo; imela je neverjetno razvite Ïarkoãutne sposobnosti, preka‰ala ga je, in ko se je odloãil za raziskovanje Doline mrtviãnih plamenov, je brez pomislekov ‰la z njim, saj je verjela v astralno sporoãilo bolj kot on sam. âudno, niãesar drugega se ni spominjal. Kakor da bi bilo Ïivljenje z Evo edino, kar se je odtisnilo v njegovo pomnjenje. Ti spomini so bili vedno bolj Ïivi in skoraj jih ni veã loãeval od krute resniãnosti. Adam je stisnil zobe in se na vso moã uprl sku‰njavi, da bi se vrgel na 49
ÎAR PTICA
BESeDA
razsu‰ena tla in zaãel sanjati o Evi. S pogledom obsedenca se je oklenil roãajev bajanice in se napotil naprej, iskat zadnjo sevalno toãko. V glavi mu je kljuvalo vpra‰anje: ãemu vse to? Kaj mu bo pomagala ta zadnja sevalna toãka? Tudi ãe se z njo dokoplje do razodetja, ãemu mu bo? Kaj bi mu, naposled, pomagalo spoznanje smisla ãlove‰kega bivanja, ãe ga bo za vselej zbrisala temna luna? Kaj mu bo pomagalo, ãe neki samotni ãlovek, ki umira od Ïeje in lakote, konãno spozna, zakaj je Ïivel in se zaveda svojega obstajanja v vesolju? Ne bi bilo bolje, da leze na tla in zaspi, zaspi trdno veãno spanje? Otresel se je malodu‰ja. »Pojdi naprej, Adam!« si je ukazal. »Pojdi do konca, ãetudi bi bilo vse skupaj samo tvoj izmislek in v Dolini mrtviãnih plamenov ni nobenega astralnega sporoãila. Kljub temu pojdi do konca!« Zbral se je, odmislil vse misli in poãasi nadaljeval iskanje. Roke, s katerimi je drÏal bajanico, se mu niso veã tresle in spet je trdo stopal svojemu cilju naproti. Kako dolgo je iskal, ni vedel. Zamaknjen v Ïarkoãutenje je izgubil tudi obãutek za ãas. ·ele, ko se je bajanica sunkovito povesila k tlom in s tem zaznamovala zadnjo sevalno toãko, se je Adam zdramil. Takoj ga je ob‰la slabost in zdelo se mu je, da je zemlja popustila in se ugreznila pod njim. 50
ÎAR PTICA
BESeDA
Ko je spet odprl oãi, so se na nebu vrtinãili pasadenski oblaki. Prviã so namreã take oblake opazili nad Pasadeno in njihov nastanek pripisali vplivu temne lune. Adam Bard je strmel v ples belikavih oblaãnih gmot, ki so se gobasto vzdigovale v nebo v vse oÏji lijak in se nekje nad ozraãjem spet zaãele raz‰irjati. Tako so bili ti oblaki podobni velikanski pe‰ãeni uri, katere beli pesek se izteka v ‰irjave vesolja. Sonãna svetloba je presevala skozi oblake in jih barvala z zlatastimi in rdeãkastimi odsevi, njih zgornji del pa se je porazgubljal v prostor v iskreãi se ledeni belini. Vzdignil se je na kolena in ni mogel odmakniti pogleda od tega veliãastnega prizora. Zato je opazil Evo ‰ele tedaj, ko je bila le nekaj korakov stran. Njene oãi so se mu poredno nasmihale; bila je v isti pohodni obleki, v kateri je pred letom od‰la, dolge lase je imela spete na temenu in vedla se je tako, kakor da se sploh nista loãila. Tudi Adam ni bil preseneãen, da jo vidi. Ves ãas je vedel, da bo na koncu Eva. »Eva, tu si torej,« je rekel in ‰e vedno kleãal. »Tu, Adam.« »Na samem koncu.« »Na koncu koncev, Adam.« »Torej je bila bliÏnjica?« Pokimala je in pokleknila k njemu. Z vlaÏnimi ustni-
51
ÎAR PTICA
BESeDA
cami se je dotaknila njegovih izsu‰enih in Ïmulastih ust. OÏivel je, kakor da mu je s poljubom dala piti in jesti. »Kaj pa razodetje, Eva?« jo je vpra‰al med poljubi. »Poglej proti vzhodu, Adam —,« je pomenljivo ‰epnila. Adam Bard se je ozrl tja in osupnil. »Tako preprosto je torej to …« je izdahnil.
52
BESeDA
ÎAR PTICA
Tipalka z Mura
L
ep ãas ni bilo veã sli‰ati o raziskovalcu Ramitu Taurudu, ki je minulo jesen vznemiril ves svet s svojo trditvijo, da je v perujskem jezeru Tipiko odkril Ïivotipa neke nezemeljske civilizacije. Ker pa obstoja tega stvora ni mogel dokazati ne s slikovnim, ne z zvoãnim zapisom, njegovega priãevanja nihãe ni jemal resno. V javnosti je zbujal samo posmeh in nejevero. O prikazni so namreã Ïe v davni preteklosti obstajale bajke in legende: po‰ast so oãividci opisovali vsak po svoje, nobenega stvarnega dokaza pa ni bilo, da bi v jezeru kaj takega res obstajalo. Tako so Taurudovo poroãilo razglasili kot ‰e eno pravljico o prikazni iz jezera Tipiko, potem pa se je ves prah, ki ga je vzdignil, polegel. Zato me je nenapovedan obisk Ramita Tauruda presenetil. Priletel je na svojem raziskovalnem zrakoplovu pisanih barv, popisanim s sanskrtskimi pismenkami, in se spustil na trato pred mojo slikarsko delavnico. Skobacal se je iz lupine, zasidral zrakoplov in se s hitrimi poskoãnimi koraki napotil naravnost k meni. Spoznal sem ga po znaãilni ple‰i, ki je kraljevala na zgornji polovici njegove glave in gosto zara‰ãeni spodnji polovici, iz ka53
ÎAR PTICA
BESeDA
tere so moleli top nos, liãnice in velika u‰esa. Pod ko‰atim obrvjem so se skrivale temne oãi z magiãnim sijem, ki ga izÏarevajo veleumi pa tudi umobolneÏi. Nekaj ãasa me je tehtal s pogledom, potem pa ponudil kratkoprsto roko. »Moje ime je Ramid Taurudo, raziskovalec.« Njegov glas je bil miren in doneã, kakor da bi prihajal iz globine grla. »Upam, da imam ãast rokovati se z mojstrom Jomasom Rohmanom, najveãjim slikarjem na‰e dobe.« Moãno mi je stisnil roko in prijazno kimal. Priznam, godilo mi je, saj me tako visoko ‰e nihãe ni postavil. Nasprotno, mnogi so mi celo oãitali, da je moje upodabljanje samo realizem davne preteklosti, posodobljen z vbliÏavalno tehniko in doseÏki sodobne barvne tehnologije. »Glede imena se ne motite,« sem skromno odvrnil. »Zanesljivo pa ste moãno precenili moje slikarske ve‰ãine.« »Nikakor ne,« je vztrajal in me gledal naravnost v oãi, kakor da bi hotel potrditi iskrenost svojih besed. »Zame so va‰e slike najveã, kar je doseglo slikarstvo. Zemlja na nebu Lune in Delitev kromosoma beta sta podobi, ki jima ne najdem para. Vsi dana‰nji holografi, videofoniki, kristalografi, spektristi, iluzionisti in kaj vem kak‰ni podobarji ‰e, se lahko skrijejo pred va‰imi stvaritvami. Zato sem tudi pri‰el k vam, ne h komu drugemu.« 54
ÎAR PTICA
BESeDA
Niã ne pomaga, tudi ãe bi bilo le laskanje, bi globoko zganilo moje samoljubje. MoÏakar pa je povrhu dajal vtis, da misli zares. Stresel sem mu roko in ga povabil v atelje. »Îelite kak‰no mojo podobo?« sem ga vpra‰al in sklenil, da bom glede cene skrajno popustljiv. »Ne, ne. Moj obisk ima drug namen.« Taurudo se je skrivnostno nasmehnil in sedel v naslanjaã pri veliki akvarijski steni, ki sem mu ga s kretnjo ponudil. »Gre za doloãeno sodelovanje.« Zdaj sem se ‰e sam nasmehnil. Ponuditi sodelovanje meni, neodvisnemu slikarju, katerega slike so imele vseskozi trdno ceno in so veljale skoraj za vrednostne kartice, je bilo res nekoliko ‰aljivo. Kljub temu ga nisem takoj zavrnil. Prinesel sem sadni napitek, ki sem ga zaãinil s cimetovim prahom in dolivkom brinovca. »Kak‰no sodelovanje imate v mislih?« sem vpra‰al. Napravil je poÏirek in mi zaãel z mirnim glasom pripovedovati o tem, kako je v jezeru Tipiko odkril Ïivotipa, nekak‰no tipalko iz nekega drugega osvetja. O vsem tem sem Ïe bral in sli‰al, vendar me je njegovo govorjenje privlaãilo: spominjalo me je na otro‰tvo, na materino pripovedovanje pravljic. Zato sem ga poslu‰al. Na koncu je potoÏil, da svojega odkritja ne more dokazati, ker materialni pripomoãki ne zaznavajo Ïivotipa. »Zakaj pa hoãete dokazati obstoj tega stvora?« sem se 55
ÎAR PTICA
BESeDA
oglasil, ko je pomolãal in se zagledal v ples Ïivopisanih tropskih ribic v akvarijski steni. »Zato, ker je to nemara usodno za planet in ãlove‰tvo.« Njegova izjava je zvenela tako resno, da me je vznemirila. Vpra‰al sem ga torej, kako mu lahko pomagam pri dokazovanju Ïivotipa. »Preprosto. Upodobili bi ga,« je rekel in me pogledal izpod ko‰atih obrvi tako odkritosrãno, da se mu nisem mogel upirati. »A zakaj prav jaz?« me je zanimalo. »Ker ste svetovno znan slikar. In ker imate tretje oko.« »Tretje oko!« Na ves glas sem se zasmejal. »Po ãem to sklepate?« Ramit Taurudo je vstal in odracal do moje slike na sosednji steni. Na slikovni plo‰ãi je bilo upodobljeno spoãetje z vidika mo‰ke semenãice. Uperil je prst v predrto presojno okno jajãeca izza katere se je odpirala notranjost. »Kako bi lahko drugaãe naslikali fokusno modaliteto Ïive snovi? Kako bi lahko prodrli v svet neskonãno majhnega? Za to mora imeti ãlovek tretje oko.« Za to sem uporabljal Rajmondov vbliÏevalnik in ‰e sanjalo se mi ni o kak‰ni fokusni modaliteti Ïive snovi.
56
ÎAR PTICA
BESeDA
Pa vendar se mi je zdelo imenitno, da nekdo odkriva v moji sliki stvari, ki se jih sam nisem zavedal. »Prepriãan sem,« je nadaljeval Taurudo, »da boste videli Ïivotipa iz jezera Tipiko in da ga boste naslikali. Potem se bodo ljudje nemara ovedeli, da vse skupaj ni privid obsedenega raziskovalca in jemali resno moje predpostavke.« Vrnil se je k mizi in prisedel. Nenadoma je stegnil roko in nalahno poloÏil svojo dlan na moje prste; imel je toplo, vlaÏno koÏo in ta dotik je bil zame komaj ‰e znosen. Ne vem kaj me je zadrÏevalo, da nisem umaknil roke. »Prosim, mojster Jomas, ne zavrnite sodelovanje,« je dejal s tihim, moledujoãim glasom. Oãi so se mu svetile, kakor da se mu bodo vsak ãas potoãile iz njih solze. Skrajno neprijetno bi mi bilo, ãe bi se moÏakar razjokal in obljubil sem mu svojo pomoã. Potem sva sedela vso noã v ateljeju, pila sadni napitek z vedno moãnej‰im prilivkom brinovca in se zaãela tikati. Ramit je ognjevito razpredal teorijo o na‰em Ïivljenju na Zemlji, ki da ni niã drugega kot biosonda s katero si neka daljna visoka razvita civilizacija na planetu Muru zagotavlja varno popotovanje skozi vesoljski prostor. Zvenelo je noro, skregano s vsako logiko, vendar je govoril s takim zanosom in ãarom, da me je omreÏil s svojimi neverjetnim izmislekom. Po njegovem ozvezdja 57
ÎAR PTICA
BESeDA
drsijo skozi organsko Ïivljenje; Zemlja naj bi torej bila nekak‰en posnetek Mura in potuje skozi prostor kot njegova prednja straÏa: ob morebitnem stiku z uniãujoãim tokom bi Mursko civilizacijo opozorila na nevarnost. NajbrÏ je moj obraz izraÏal nepojmovanje te domneve, saj se je Ramit ozrl v ‰vigajoãe ribice za stekleno steno in rekel: »Jomas, si sli‰al za doverske poskusne postrvi? Nisi? Gojijo jih v pretoãnih rezervoarjih izvirov pitne vode. Kadar te ribe poginejo, ustavijo ãrpali‰ãa, saj pogin pomeni, da je voda zastrupljena.« Premeril me je s svojimi nemirnimi oãmi. »Razume‰ zdaj? Zemlja je nekaj podobnega kot te poskusne postrvi.« »To razumem,« sem pritrdil. »Ne vem pa, kako bi murska civilizacija dobila pravoãasno signal, ãe bi Zemlja res naletela na uniãujoã fluid …« »Zato je tu Ïivotip v jezeru Tipiko,« je zmagoslavno dejal Ramit. »Pustili so ga tam in Ïe tisoãletja miselno po‰ilja podatke o tukaj‰njih Ïivljenjskih razmerah.« Z nezmanj‰ano ognjevitostjo mi je pripovedoval, kako je vse svoje Ïivljenje posvetil raziskovanju Ïivotipa, zdaj pa mu nihãe noãe verjeti, da ta sploh obstaja. In ‰e nekaj: da bi Ïivotip utegnil civilizaciji z Mura sporoãiti tudi napaãen podatek, kar pa bi lahko bilo usodno za na‰ planet. 58
ÎAR PTICA
BESeDA
Opazil je, da me je osupnil s to moÏnostjo. Zato se je sklonil ãez mizo in zaupno pojasnil. »Razpad ozonskega pla‰ãa in druge spremembe v naravi, ki jih je zakrivilo ãlove‰tvo, lahko Ïivotip zazna kot stik z uniãujoãim pasom vesolja.« »In kaj bi to pomenilo?« sem preseneãeno vpra‰al. »Ne vem.« Ramit je vstal in naredil nekaj poskoãnih korakov po ateljeju. »·e ne vem. Bojim pa se, da bi bile posledice pogubne. Zato moram znanosti dokazati obstoj Ïivotipa v jezeru Tipiko. Moram, in ti mi bo‰ pomagal, Jomas.« Do prvega svita me je dokonãno pridobil za svoj podvig. V potovalne kovãke sem zloÏil najnujnej‰e slikarske potreb‰ãine in odletela sva v Faros. Tam sva se naspala in naslednje jutro s ãezoceanskim zrakoplovom odpotovala v Peru. V Limi je Ramit najel prevoznika, s katerim sva poletela k jezeru Tipiko. Jezero se je razprostiralo pod previsno steno velikanskega gorskega udora. Navpiãno skalovje se je vzdigovalo najmanj tisoã metrov nad jezersko gladino. Spu‰ãali smo se v velikih lokih in zrakoplovu so se pridruÏili ãrni golovrati kondorji, kakor da bi se hoteli kosati z letalom. Opazoval sem ãrnikavo jezero spodaj in mrakoba prizora se je preselila tudi vame. Jezero se mi je zdelo grda rana med zelenim pragozdom in skalnim pogorjem. 59
ÎAR PTICA
BESeDA
Tako nenavadno je bilo, da mi je postalo razumljivo, zakaj se geologi niso mogli zediniti o ãasu in vzrokih njegovega nastanka. âloveka je ob pogledu nanj spreletela nezadrÏna Ïelja, da bi od‰el kar se da daleã stran. NajbrÏ tudi zaradi tega okolica Tipika ni bila nikoli naseljena. Sem so prihajali le redki ribiãi in lovci. Pristali smo na jasi pri manj‰em zalivu, v katerem je samevalo nekaj kanujev in ãudna ribi‰ka barka. Poslikana je bila s totenskimi znamenji, umazanosiva jadra so bila zvita, mreÏe zloÏene na palubi in vesla opeta ob boke. Iz jadrnih vrvi in jamborov so viseli dolgi ãrni trakovi, katere je vijaãil jezerski veter. Prizor je kronal moje Ïe tako temaãno razpoloÏenje. »Umrl je,« je vzdihnil Ramit ko sva se kobacala iz zrakoplova. »Kdo?« sem vpra‰al in se ustra‰il lastnega glasu, tako poãeno je zvenel. »Edini ribiã, ki je stalno lovil na jezeru,« je presunjeno odgovoril in si ãesal s prsti brado. »Bil je hudo bolan, ko sem odhajal.« Prevoznik je iztovoril najino prtljago in takoj odletel, kakor da tudi njemu ta kraj ni preveã pri srcu. Moj pogled pa je vedno znova pritegovala mrtva‰ka barka na temni gladini jezera. Kondorji so dostojanstveno kroÏili nad prepadnimi peãinami, ki so se ‰e kopale v sonãnih Ïarkih, tu spodaj pa se je Ïe plazil pragozdni mrak. Vzel 60
ÎAR PTICA
BESeDA
sem skicirno plo‰ão in posku‰al ujeti nanjo ta prizor, da bi tako ohranil mraãno obãutje, ki me je prevzelo ob prvem sreãanju z jezerom Tipiko. Ramit Taurudo je med tem prenesel kovãke v kanu in v spo‰tljivi razdalji ãakal, da zagotovim skico. Posnetku sem s kromografijo dodal barve in jih utrdil. »âe si gotov, bi odveslala,« je obzirno predlagal Ramit. »Rad bi bil ‰e pred veãerom v svoji preÏi.« PreÏa bi bilo pravo poimenovanje za bivali‰ãe, ki si ga je dal postaviti v navpiãni skalni steni nad jezerom. S kanujem sva pristala ob plo‰ãi, s katere je vratolomna lestev vodila do zgradbe, postavljene na kovinskih opornikih, vdelanih v Ïivo skalo. Nehote me je preÏa spomnila na stekleno lastoviãje gnezdo, prilepljeno na zid. Imela je polkroÏno teraso z nadstre‰kom, vse stene pa so bile iz prosojne steklovine, tako da si iz notranjosti lahko vseskozi opazoval jezero. Edini ravni zid v prostoru je bila naravna skala, prekrita z zlatasto zaveso, na kateri so bile izpisane rogljiãaste sanskrtske pismenke. Ramit me je pouãil, da je to kitica iz vedskih pesnitev, ki govori o polbogovih s planeta Murloka; ti so v globini nekega jezera na Zemlji pustili vodno prikazen, da jim kot zrcalo odseva na svet. Pozneje je podobno sporoãilo odkril v hieroglifih Inkov. V njih je bila celo opisana lokacija jezera Tipika in zato je zaãel tukaj iskati Ïivotipa. 61
ÎAR PTICA
BESeDA
Veãerilo se je, ko sva molãe sedela na terasi. Z jezera je pihal prijetno sveÏ veter. Zdelo se mi je, kakor da se tema vzdiguje iz jezerskih globin, polzi ãez pragozd, se plazi po obronkih Kordiljer na obzorju in prekriva nebes, na katerem so zaÏarele zvezde. ·e nikoli nisem videl toliko in tako jasnih zvezd na nebu; odsevale so v jezerski gladini, kakor da bi se navzdol odpiral ‰e en nebesni svod in imel sem obãutek, da Ramitova preÏa lebdi v neskonãnem vesolju. Potem so zaãeli plahutati mimo terase orja‰ki ribi‰ki netopirji, v skalovju so se ogla‰ale noãne ujede, iz pragozda pa se je tu in tam zasli‰alo rjovenje opic vriskaãev. »Îivotip se prikazuje samo ob prvem mraku,« je rekel Ramit in pretrgal molk. »To sem ugotovil, zaman pa i‰ãem kljuã zaporednosti njegovega pojavljanja. Zato ga morava ãakati vsak veãer.« Tako je tudi bilo. Vse veãere sva prebila na terasi in strmela v jezero. Razmi‰ljal sem o tem, da ãlovek, ki leta in leta tako srepi v vodo in ãaka na prikazen, naposled to prikazen res vidi. Ostal pa sem v gosteh pri Ramitu, ker me je jezero Tipiko prav tako moãno privlaãilo, kot me je odbijalo. Za slikarja je bila prava zakladnica motivov. Zaãel sem loviti ãudovite mavriãne metulje morfe, uranije in samãke perujske papilije, ki so opojno di‰ali. Iz ble‰ãeãih kril teh pisanih plahutalcev sem sestavljal lepljenke, pred 62
ÎAR PTICA
BESeDA
katerimi bi se lahko skrili vsi slikarji, ki uporabljajo tehniko tekoãih kristalov. Krilo morfa sem dal v priroãni vbliÏevalnik in prodrl v fantastiãno mreÏo ble‰ãic, ki sem jih naslikal v vsej neverjetni barvitosti. Upodabljal sem ples kolibrijev okrog Ïlahtnih cvetov, Ïivobarvne papige in orja‰kokljune tukane, bil sem kot otrok, ki je za‰el v sobano z igraãami in hoãe vsako preizkusiti. Slikal pa sem tudi jezero. Vedno znova me je vleklo k mrtva‰ki ribi‰ki barki, ki je postala nekak‰en razpoznavni znak za vse slike Tipika. Celo na podobi zvezdnatega neba, ki se je poveznilo v temno jezersko globino, je lebdel obris te ãudne ladje. Ramit Taurudo pa je lovil ribe in se ukvarjal s prebiranjem starih rokopisov. Vsak veãer je tudi uril svoje tretje oko: za hrbtom je priÏgal sveão, vzel v dlani splo‰ãen ovalni kamen polo‰ãen z indigom, in dolgo strmel v odsev plamenãka na povr‰ini kamna. Priporoãil je to vajo tudi meni in mi zagotavljal, da bom kmalu videl auro okrog kamna in svoje roke. Posku‰al sem, vendar nisem opazil niã auri podobnega, paã pa sem si temeljito odpoãil oãi. Nad Tipikom se je zneslo nekaj tropskih neviht, po katerih je bilo ozraãje ‰e bolj ãisto in z Ramitom sva jasno videla zasneÏene vr‰ace oddaljenih Kordiljer. O Ïivotipu pa ni bilo ne duha ne sluha. Sprijaznil sem se s tem, da je vse skupaj paã izmi‰ljotina obsedenega 63
ÎAR PTICA
BESeDA
raziskovalca. Ker sem ustvaril veliko veã slik kot bi jih lahko v svojem udobnem ateljeju, nisem silil nazaj domov. Nekega veãera, ko sva spet molãe sedela na terasi in opazovala jezero, se mi je zazdelo, da se na ãrnikavi gladini nekaj srebri. ·epetaje sem na to opozoril Ramita, ki pa me je pouãil, da vzhaja luna. »Nikoli se ‰e ni prikazal v meseãini,« je dejal, jaz pa sem razoãarano molãal. »Opozoril te bom, preden se bo pojavil,« se je ãez ãas spet oglasil. »Oddajati namreã zaãne nekoliko prej.« »In ti ujame‰ to oddajanje?« sem ga nejeverno vpra‰al. »Dolgo se mi ni posreãilo. Îivotip ni naprava ampak miselni pojav. Samo tako lahko ima takoj‰njo stiãnost po vsem vesolju.« Ramit je pomolãal, kakor da mi hoãe dati ãas, da prebavim njegovo razlago. »Ko sem to dojel, sem kmalu zaãel zaznavati njegove oddaje. To je nekak‰na telepatija.« »In kaj sporoãa?« me je zanimalo. »Îal ne razberem. To je zbir nekak‰nih pojmov in oblik, ki so mi povsem tuji. Vem samo to, da se zadnje obdobje moãno spreminjajo in to me vznemirja. Potreboval bi pomoã znanosti in parapsihologije, da bi kaj razvozlal in poskusil navezati stik z Ïivotipom …«
64
ÎAR PTICA
BESeDA
Nebo je preletel svetal utrinek in njegova pot je odblesknila tudi od jezera. »âedalje manj razumem,« sem odkrito priznal. »Zakaj bi se rad povezal z njim?« »Morda bi mu moral sporoãiti, da planetarnih sprememb ne sme zamenjati s kozmiãnimi …« Ramid je spet obmolknil in sli‰al sem, kako si ãehlja brado. »Vzemiva za primerjavo spet doverske poskusne postrvi: predpostaviva, da bi jim zaradi pre‰tevilãnosti zaãelo zmanjkovati kisika in bi zaãele poginjati, mi pa bi zaprli vodnjake misleã, da je voda zastrupljena. Me zdaj razume‰?« Pritrdil sem, on pa se je sklonil k meni in za‰epetal. »Zaradi napaãnega odziva Ïivotipa na razpad ozonskega pla‰ãa in zastrupljenosti zemeljskega ozraãja, bi murska civilizacija lahko sproÏila obrambni val, ki bi uniãil tudi na‰e osvetje …« Bila je nora zamisel, vendar me je spreletela mr‰avica po tilniku in temenu, tako me je prevzela. âeprav sem si prigovarjal, da sem neumen, ker se pustim stra‰iti obsedenemu pustolovcu, me ni bilo niã manj strah te srhljive moÏnosti. »Zato potrebujem dokaz o Ïivotipu in ne sme‰ me pustiti na cedilu, Jomas,« je ‰e rekel. »Ne bom te pustil na cedilu,« sem mu zagotovil. »Upam, da bova priãakala to tvojo prikazen.« Ta veãer sem dolgo strmel v trepetajoãi odsev plame65
ÎAR PTICA
BESeDA
na sveãe na odsevniku in konãno le zagledal auro: okrog kamna je najprej nalahno, potem pa vse bolj oãitno zatrepetala belikava presojna svetloba, ki je dobivala mavriãne prebliske. Enako svetlobno obrobo sem opazil tudi okrog roke, v kateri sem drÏal odsevnik. Dolgo sem strmel v ta ãuden pojav in se prepriãal, da ni trenuten domi‰ljijski preblisk. »Vidim auro,« sem s kancem zmagoslavja povedal Ramitu, ki je ‰e vedno sedel zunaj na terasi. »Vedel sem, da jo bo‰ videl,« je odgovoril. »In vem, da bo‰ videl tudi Ïivotipa, ko se bo vzdignil iz jezera.« Ponoãi so spet grozljivo rjovele opice v pragozdu, ogla‰ale so se sove in kriãali so netopirji. Dolgo nisem zaspal, saj je luna prilezla izza roba prepadne stene in svetila v Ramitovo preÏo. Tuhtal sem, zakaj ostajam tu s tem ãudakom? Me je hipnotiziral in sem popolnoma pod njegovim vplivom? Minevali so dnevi, midva pa sva ãepela na preÏi in ãakala. Veãkrat sem se mu pridruÏil, ko je ‰el lovit ribe in preveslala sva jezero po dolgem in poãez. Z jezera je bila njegova preÏa res kot veliko stekleno lastoviãje gnezdo pripeto na skalovje. Opazil sem, da ni nikoli vrgel trnka tu spodaj pod preÏo. Vpra‰al sem ga, zakaj ne lovi na tem delu, pa mi je odgovoril, da tu ni nobene ribe, celo Ïab napihovalk ne.
66
ÎAR PTICA
BESeDA
Globoãine niso nikoli izmerili, umrli ribiã pa je bil prepriãan da tu jezero sploh nima dna. Poslej se mi je voda pod preÏo zdela ‰e bolj skrivnostna in ãrna. âe res ni niã Ïivega v njej, kaj odvraãa Ïivali? âutijo kak‰no nevarnost, ki je ãlovek ne zazna? Tako sem vedno znova razmi‰ljal kadar sva veslala preko tega ãudnega obmoãja ali pa kadar sva zveãer na terasi ãakala, da se je iz te globoãine prikaÏe Ïivotip. Zgodilo se je nekega obiãajnega veãera ko so se na gladini jezera zazrcalile prve zvezde. Ramit mi je mrzliãno stisnil roko in ‰epnil: »Zaãelo se je — Dobro glej!« Srce mi je najprej zastalo, potem pa se oglasilo v vratnih in senãnih Ïilah. Usta so mi osuhnela. Napeto sem opazoval jezero, kjer pa se ni niã zgodilo. Îe sem mislil, da je paã vse skupaj Ramitova izmi‰ljotina in da ne bom videl niãesar, ko se je iz nekega finega pajãevinastega tkanja zaãel izoblikovati obris velike kaãaste glave, ki se je na dolgem vratu poãasi vzdigovala iz vode. Obraãala se je levo in desno, naprej in nazaj, spominjala me je na velikanskega ãrva. »Vidi‰?« je razburjeno ‰epnil Ramit. »Vidim,« sem komaj spravil iz grla. »Zapomni si, da bo‰ lahko naslikal to stvar, Jomas,« me je opozoril. Stvar je imela svojo lastno svetlobo, saj je drugaãe v 67
ÎAR PTICA
BESeDA
trdi temi ne bi mogli videti. Kazalo je, da ta svetloba odseva tudi na okolico, saj se je jezerska gladina naokrog srebrila in odsev zvezdnega neba se je razblinjal. Polagoma se je zaãela iz vode prikazovati grba trupa, kakor kak‰en svetlikajoã se otok, ki najprej ni imel zveze z vratom. Srebrne niti so tkale vedno bolj jasno podobo prikazni: po povr‰ju grbe je imela posute koniãaste kristalne izrastke pravilnih geometriãnih oblik, ki so vsak zase mavriãno sevali in vse bolj razsvetljevali okolico. V osuplosti sem se ozrl k Ramitu in opazil na njegovem obrazu in ple‰i odsev te svetlobe; pomeni, da ni bila moj privid. Naposled je stvar v celoti prilezla na gladino, zamahnila z dolgim repom in kot razsvetljena ladja zaplavala po jezeru. Glava na dolgem vratu se je vzdigovala skoraj do vi‰ine preÏe in nenehoma je kolobarila. Potem pa se je vrat nenadoma umiril, okrog glave, ki je imela na temenu ãuden kristalni izrastek, se je raz‰iril sij, ‰e najbolj podoben auri, utripajoãi v neenakomernih pobliskih. »Oddaja,« je za‰epetal Ramit. Kakor zaãaran sem strmel v prizor pred sabo, pozabil sem na ãas in na to, da bi si podobo ãimbolj vtisnil v spomin. Na koncu je pobliskovanje prenehalo in prikazen se je zaãela poãasi potapljati v jezero. ·e lep ãas potem sva molãala. Molãal pa je tudi pragozd, saj ni bilo sli‰ati nobenega glasu, vse Ïivo je obne68
ÎAR PTICA
BESeDA
melo. Nenadoma pa so zlove‰ãe zarjoveli vriskaãi, oglasile so se noãne ptice in netopirji. »Upam, da si videl,« je spregovoril Ramit. »Videl,« sem potrdil s hripavim glasom. »Potem ga upodobi. Skrajni ãas je, da svet zve resnico o Ïivotipu.« Umaknil se je v svoj predel preÏe, jaz pa v svojega, kjer sem se takoj lotil dela. PriÏgal sem vse halogenske luãi, namestil na zid slikovno plo‰ão in zaãel snovati podobo Ïivotipa. Na ploskev sem nanesel ãrno karbonsko podlago in se odloãil za ble‰ãilne barve; raztresel sem zvezde po nebu in njih odsev po jezeru, potem pa zaãel oblikovati s finim nana‰alnikom strukturo Ïivotipa. Veliko dela sem imel s kristali na njegovi grbi, z odsevi in ‰e posebej z auro, ki je sevala iz ãelnega izrastka. Zajela me je vroãica ustvarjanja. Delal sem naglo, a vendar natanãno: podoba je dobivala svoj izraz, vzbujala je doloãeno skrivnostno obãutje, nisem pa bil zadovoljen z njo. Aura je preveã prikrivala celotno ploskev, udarjala je v ospredje in zato sem jo odstranil z zniãevalnikom in zaãel vse znova. Naposled se mi je posreãilo, da je aura s finej‰imi odtenki zginevala v prostor, v globino slike, Ïivotip pa je postajal izrazitej‰i. Svitalo se je Ïe, ko sem sliko oznamoval s svojim pod69
ÎAR PTICA
BESeDA
pisom, jo poimenoval Tipalka z Mura in prevlekel z utrjevalcem. V svetlobi jutranje zarje je oÏivela in zaÏarela. Poãutil sem se praznega, kakor da bi v podobo pretoãil vse svoje burno ãutenje in doÏivljanje v minuli noãi. Poklical sem Ramita, da bi mu pokazal svojo stvaritev. Pri‰el je z znaãilno poskoãno hojo, s katero je najbrÏ podzavestno hotel biti vi‰ji in se ustavil pred sliko. Pozorno sem ga opazoval, saj mi obraz opazovalca najveã pove o njegovem odnosu do slikarije. Ramit Taurudo je stal kakor zadet od strele, obraz mu je okamenel v nedoumljivi spaki, oãi pa so begale kot ponorele vrtavke. Potem je zahropel kot ãrpalka v kisikarni, odprl usta, vendar ni mogel spraviti besede iz sebe. Udaril se je po ple‰i in nenadoma poskoãil, kakor da bi sproÏil vzmet v telesu. Topotnil je z nogo ob tla in naposled le hripavo izdavil: »Kaj — kak‰no stvar — kaj si to naslikal, Jomas?« »To, kar sem videl,« sem mu mirno odgovoril. »To ni Ïivotip!« je zakriãal in kar naprej topotal z nogo. »Ni! Ni! Ni! To je — to je nekak‰en zmaj, stra‰ilo za otroke! Upodobi mi Ïivotipa, Jomas, Ïivotipa hoãem, sli‰i‰?« »Ne morem upodobiti niãesar, ãesar nisem videl in ãesar si ne morem predstavljati.« 70
BESeDA
ÎAR PTICA
»In jaz sem mislil, da ima‰ tretje oko!« je vzkliknil in zaãel kot obseden mahati z rokami. »Proã s to prevaro, proã! Noãem tega gledati! Poberi se Jomas, s svojimi slikarijami vred! Nikogar veã noãem videti — Slepci! ZasluÏite si, kar vas ãaka! ZasluÏite si!« Pena se mu je nabirala na brkih in bradi, moral sem se postaviti pred sliko, da je ni v jezi uniãil. NajbrÏ se mu je dokonãno zme‰alo, saj je kot obseden odvihral po lestvi iz preÏe in besno odveslal na jezero. Pospravil sem svoje stvari in po stiãniku poklical zrakoplovno druÏbo v Limi in naroãil, da pride prevoznik takoj pome. K sreãi je bil pod preÏo ‰e en kanu, s katerim sem se prepeljal do zaliva, kjer se je popoldne spustil zrakoplov. Ramita Tauruda ves ãas ni bilo na spregled in tudi potem, ko je prevoznik kroÏil nad jezerom Tipiko, nisem videl raziskovalãevega ãolna na gladini. Samo mrtva‰ka barka me je nemo pozdravljala. *** Razstavil sem zbirko svojih slik z jezera Tipiko in zbudil vsesplo‰no zanimanje. O razstavi je poroãalo svetovno videoomreÏje, ocenjevalci so govorili o novem fantastiãnem slogu v mojem slikarskem ustvarjanju. Tipalko z Mura sem moral razmnoÏiti in kupovali so jo po vseh celinah kot obsedeni. Zaman pa sem poizvedoval, kje bi bil Ramit Taurudo. 71
ÎAR PTICA
BESeDA
Njegova preÏa nad jezerom je ostala prazna in nihãe ni vedel, kam je izginil. Poãasi bi skoraj vse skupaj pozabil, tedaj pa je svet obkroÏila osupljiva novica: astronomski teleskop s satelita Kopernik je posredoval sliko neverjetnega pojava: vesolje nad severno poloblo preprosto zgineva. Uga‰ajo zvezde, zvezdne kopice, oblaki plina … Zniãenje se nam pribliÏuje z nepojmljivo naglico, hitreje od svetlobe, hitreje od ãasa.
72
BESeDA
ÎAR PTICA
Hi‰a
H
i‰a stoji v strmini in na vi‰ini, do katere ne bi segla gladina oceanov, ãeprav bi se stalil ves led na zemeljskih teãajih. Poleg tega pa Hi‰a sploh ni potopljiva. Tukaj‰nja tla niso potresna, pa ãeravno tudi najhuj‰i potresni sunek ne bi mogel razdejati zgradbe; izdelana je kot samostojna oklepljena ‰koljka, ki ni zasidrana v tla in temeljena, ampak leÏi na krogliãnih leÏi‰ãih, venomer zadrÏujoã svojo teÏnost v razmerju s tlemi. Tod okrog je podnebje milo, sonce sije skoraj vsak dan in zbiralniki na obodih Hi‰e ãrpajo moã sonãevine. Hi‰a pa bi ohranila svoje delovanje brez sonãnih Ïarkov. V njenem osredju nenehno poteka geotermiãno zlivanje jeder in tako dobiva pogonovino za vse svoje sklope. Spored, ki ga izvaja Hi‰a, je namreã obseÏen. O svitu jutra samodejno odpre okenske lopute in obiskovalec bi skozi neprebojna stekla ugledal ãudovito dolino pod Hi‰o, preraslo s pragozdom. Videl bi bohotno rastlinje in cvetliãevje v obliÏju; orja‰ke praproti, Ïivo rdeã gladeÏ in mesnate liste netreska s cvetnimi izrastki. Po odpiranju oken prei‰ãe Hi‰a z zunanjimi tipali 73
ÎAR PTICA
BESeDA
ozraãje. Pri morebitni strupenosti zraka, kislosti vlage in stopnji sevanj uravna zaprti krog hi‰nega ozraãja. Precejevalniki zadrÏijo vsakr‰no strupnino iz ozunja, zaradi protiÏarãnih oblog pa ne prodre v notranjost nobeno nevarno sevanje. Zrakotvorne naprave so nared, da bi vzdrÏevale za Ïivljenje primerno notranje ozraãje tudi tedaj, ãe zunaj ne bi bilo veã zraka. Hi‰a ãaka na obiskovalca. Vedno znova pripravlja hladno in ogreto vodo, ki jo po‰ilja po neobrabnem kristalovinastem ocevju in ãe bi obiskovalec odprl pipo, bi iz nje takoj pritekla biolo‰ko in kemiãno snaÏna hladna ali topla voda. V kopalnici je venomer pripravljena di‰eãa zeli‰ãna kopel, Hi‰a name‰ãa sveÏe otiraãe in izplakuje strani‰ãno ‰koljko. V shrambenih prekatih hrani Hi‰a globoko zmrznjene jedi, pripravljene za takoj‰nje odtajanje, ki bi jih ponudila obiskovalcu v pouÏivanje. âakajo ga tudi zamrznjene steklenice z Ïlahtnimi pijaãami: od ‰ampanjca z letnico 1928 do Ïlahtne melasnice pripravljene leta 3733, vse je na voljo obiskovalcu. Obiskovalca priãakuje tudi postelja z vodno blazino, sveÏe pregrnjena z najfinej‰imi lanenimi rjuhami in pernico, napolnjeno s pravim gosjim puhom. V spalnici dehti po rdeãem boru. Hi‰a ima tudi osrednji bivalni prostor, v katerem utripa neustavljivi ãasomer ter od‰teva sekunde, minute, 74
ÎAR PTICA
BESeDA
ure, dneve, leta, stoletja in tisoãletja, vse z vztrajno natanãnostjo do tisoãinke sekunde, merjeno s cepitvijo cezijevega jedra. Tako Hi‰a ãasi s ãasom. Ves ãas tudi samodejno lovi z zunanjimi in notranjimi zaznavniki zvoãne in slikovne valove. Vendar prihaja iz zvoãnika le oddaljen prasket elektriãnih motenj v ozraãju, na zaslonu pa trepetajo enakomerni ãrtni pasovi, ki se izkrivljajo ali trgajo, kadar v ozunju divjajo nevihte. Vse to Hi‰a zvesto zapisuje na neskonãne magnetske svitke, ãeprav Ïe tisoãletje ni ujela nobenega zavestnega znamenja veã. Kdaj pa kdaj Hi‰a preizkusi notranje ozvoãenje. Oglasi se vrsta skladb, posnetih na neuniãljivih plo‰ãah: vse glasbeno izroãilo ãlove‰tva je zaznamovano na njih. Ob takih priloÏnostih vsa Hi‰a buãi v zvokovju Beethovnove simfonije ali pa fonotonske poskakljivke mojstra Hun Fenga iz drugega tisoãletja. Na zidovih v Hi‰i visijo s kristalovino prevleãene in tako za vse ãase ohranjene slike od mojstra Leonarda da Vincija in Hieronymusa Boscha, do velikega holografa Sakma Jedesa. Po sporedu delovanja preizku‰a Hi‰a tudi globinsko prikazovalnico. Tedaj se okrog sedeÏa, namenjenega obiskovalcu, prikazujejo trirazseÏni kroÏni slikopisi in dvorazseÏni filmi iz starej‰ih ãasov. V prikazovalnici bi 75
ÎAR PTICA
BESeDA
lahko obiskovalec spoznal nravi in navade ãlove‰kega rodu skozi tisoãletja. Poleg tega so v Hi‰i razporejena preseneãenja: povsod bi obiskovalec odkrival predmete, ki so jih ljudje v svoji zgodovini uporabljali: kameno sekiro, oslo z brusom, zlato Ïepno uro, ki ne kaÏe veã ãasa, zvoãno skrinjico iz sedemnajstega stoletja prvega tisoãletja, primitivno elektronsko raãunalo iz dobe iznajdbe ãipa; odkril bi ‰ah, zavitek igralnih kart in magiãno kroglo Sejmonova, na‰el bi okrasje in lepotiãje od prvih kamnitih obeskov do biserov in nakita iz mavriãno presevajoãe kristalovine. ·e bolj bi bil obiskovalec preseneãen v spodnjih prostorih Hi‰e, kjer je razstavljena galerija znamenitih Ïensk in moÏ zadnjega obdobja, ki sedijo na podstavkih, prevleãeni s presojno plastjo kristalovine, ki trupla varuje pred razpadanjem. Tu sedi v vsej ble‰ãavi svoje uniforme Gvidon Arba, poveljnik zdruÏenih zemeljskih sil, Arkadij Savski, zaãetnik predkatastrofiãne ekolo‰ke loãine, pa Avra Ornom, lepotica sveta, razkazujoãa bohotno nago telo in velikanske prsi, kot oãitno znamenje pripadnosti vrsti sesalcev. Tu so ‰e drugi umetniki, pametniki in veljaki, vsi sedeãi in nemo strmeãi predse, kot vzorci ãlove‰kega rodu. Pravzaprav je vsa Hi‰a vzorec, neuniãljiva shramba
76
BESeDA
ÎAR PTICA
ãlovekovih stvaritev in doseÏkov v tisoãletjih njegovega obstoja na Zemlji. Hi‰a je zavarovana s sedmimi varnostnimi pregradami in vsaka pregrada ima svoj kodni zapah. Hi‰a ima osrednji spomin in v njem je vtisnjena podoba obiskovalca. Ta podoba je kljuã: kadar bi obiskovalec obstal pred vrati, bi se mu ta na steÏaj odprla. * * * Tako je Hi‰a tisoãletja ãakala na obisk. Na cezijevem ãasomeru je letnica imela Ïe petmestno ‰tevilo, ko se je pred vrati naposled prikazal obiskovalec. Hi‰a ga je zaobsegla s svojimi zunanjimi kukali in prenesla njegovo podobo osrednjemu spominu. Takoj nato je Hi‰a ubogala svoj spomin: zaprla je lopute oken in vrat ter preverila zapahnjenost vseh sedmih zapahov. TISTO, kar se je ustavilo pred Hi‰o, ni bilo âLOVEK.
77
BESeDA
ÎAR PTICA
Oznanjenje
N
ebo se je kopalo v veãerni zarji, ki je tonila za ognjeni‰kimi vrhovi Ruadov. Vroã veter je prenehal pihati in dekleta iz plemeniva plemena Izov so prignala k Dardi ãrede ovac in koz, da bi jih napojile. Med blejanjem in meketanjem so Ïivali drobencljale k vodi in vzdigovale prah. âredni‰ki psi so lajali in pastirice so s klici priganjale Ïivino, ki se je kot Ïiva voda zlivala k obreÏju reke. Nad pokrajino je kroÏila kanja, zapoznelo i‰ãoã svoj veãerni plen. Jarima je hodila ob tropu ovac, vendar jih ni priganjala. Gledala je skozi oblak prahu, kako se prelivajo svetle barve neba na veãerni strani v temnej‰e odtenke in v njenih modrih oãeh, ki so bile nekaj posebnega med ãrnookimi Izi, se je zrcalil mir in zamaknjenost. Sonãni vzhodi in zahodi so bili zanjo Ïe od otro‰tva nekaj veliãastnega, ãeprav se je sprva bala prihoda vsake noãi, misleã, da zjutraj sonce ne bo veã vz‰lo. Zdaj, ko je po veãerih hodila poslu‰at besede velikega vidca Danilija, se ji njen otro‰ki strah ni veã zdel sme‰en: sveti moÏ iz Doline senc je namreã pripovedoval o boÏji jezi na ãlove‰ko sprijenostjo in popaãenostjo, zaradi ãesar je 78
ÎAR PTICA
BESeDA
Stvarnik pred davnimi ãasi zavil v mrã, tako da je izumrlo vse Ïivo, razen nekaj izbrancev, ki jih je sel iz nebes popeljal na vrhove Ruadov, ki so ‰trleli iz vsesplo‰nega ãada. Vsakokrat, kadar je gledala zahod sonca za ruadskimi vr‰aci, se je spomnila te pripovedi in obãutila, kako majhen je ãlovek pred bogom in njegovim stvarstvom. âreda se je zapodila h kalni vodi reãnega zatoka, kjer je bil privezan deblak Jariminega oãeta Ahazeja. Sama je ostala na bregu in poãakala mlaj‰o sestro Jesiko, ki je hodila na koncu tropa ovac. »Ko se bodo napojile, jih pelji domov,« jo je prosila. »Gre‰ spet k vidcu na drugo stran Darde?« je vpra‰ala mladenka, za katero nihãe ne bi rekel, da je v sorodu z Jarimo, saj je imela vranje ãrne lase in oãi. »Ima‰ kaj proti, Jesika?« Jarima je pogledala sestro s prijaznim, a predirnim pogledom, ki se ga je ta vedno bala. »Niã, Jarima, prav niã. Le vse tvoje vrstnice hodijo na zmenke s fanti, ti pa si vedno veã pri starem moÏu tam ãez.« »Ne skrbi zame,« ji je pomirjujoãe rekla Jarima in skoãila v ãoln. »Do noãi bom nazaj. Ali pa ‰e prej. Pusti mi skodelo kislega mleka pred koão, da te ne bom budila.« Pomahala je sestri, pokleknila na eno koleno in zaves79
ÎAR PTICA
BESeDA
lala v poãasni tok Darde. Rada je imela reko in na vodi je bila kot doma. Spretno sukajoã veslo je pri vsakem zavesljaju popravila smer, tako da je kljun ãolna izkori‰ãal tok, ki jo je nesel k drugemu bregu. Na vodi je odsevalo zadnje Ïarenje veãerne zarje in gladina reke je bila kot tekoãe sonãno zlato. Na povr‰je so skakale ribe, brenãale so ÏuÏelke, iz stani‰ãa Izov pa se je ogla‰al rog, ki je klical k veãerni molitvi. Jarima je nehala veslati, pokleknila na obe koleni, sklenila roke in za‰epetala veãernico: »O, bog, ki nam prina‰a‰ temo in luã, blagoslovi dan, ki se konãuje, odpusti nam vse hudo, ki smo ga morda storili, varuj nas tudi to noã pred silami mraka in povrni nam zjutraj luã, tako kot se tudi ti povrne‰ med nas ãakajoãe.« Potem je moãneje zaveslala, da bi nadomestila zamudo in da je tok ne bi zanesel preveã navzdol. Kmalu je pristala na drugem bregu. Po poti v Dolino senc so med nizkim grmiãjem roÏmarina Ïe hiteli ljudje z vseh strani: bili so iz plemena Izov, pa tudi Aziti, Bomuri in hribovski âuÏi. Pastirje, poljedelce, selce in bojnike, vse je sem gnala ista Ïelja: sli‰ati besedo velikega vidca Danilija. Pod vidãevo votlino, nedaleã od slapa gorskega potoka, so ljudje posedli in mrmrajoã molitve ãakali, da se bo na skalni polici prikazal prerok. Jarima se je prerinila v 80
ÎAR PTICA
BESeDA
ospredje in sedla na sam rob skalovja, da ne bi presli‰ala nobene njegove besede. Molitev mnoÏice se je zlivala s ‰umenjem vode. Sli‰ati je bilo kot pomirjujoãa pesem in Jarimi se je zdelo, da vsa Dolina senc zveni v ugla‰enem napevu. Nenadoma je mrmeÏ utihnil. Iz votline se je prikazal videc in stopil do roba kamnite preklade; bil je velik in moãan moÏ, ogrnjen v haljo iz kozje dlake, z dolgimi, v ‰trene spletenimi lasmi, gosto brado in oãmi, ki so izÏarevale nenavadno duhovno moã. Ljudje so strmeli vanj kot zaãarani. V rokah je drÏal grãasto pastirsko palico, s katero je udarjal ob tla, kadar je hotel kak‰no besedo izpostaviti. »Mir z vami!« je pozdravil poslu‰alstvo z jasnim, daleã sli‰nim glasom. »Mir!« je zadonelo v dolini. »Vedno veã vas prihaja, bratje in sestre,« je zaãel nagovor. »Vem, da vas je veãina pri‰la z dobro mislijo in namenom, so pa med vami tudi prislu‰kovalci in ovaduhi, ki nosijo moje besede na uho plemenovodcem, laÏnivim prerokom, mnogoboÏcem, kramarjem in vojvodam, zoper katere dvigam svoj glas, kakor mi naroãajo sli edinega Boga neba in zemlje. Gorje vam, sleduhi in ovaduhi, izmeãki ãlove‰kega rodu, ki ste Ïe nekoã v davnini izdali Sina boÏjega, ko je pri‰el odre‰it svet!« Danilij je na vso moã udarjal s palico ob tla. »Pojdite proã, vam 81
ÎAR PTICA
BESeDA
pravim, spokorite se in prenehajte s svojo umazano raboto, da ne boste vnoviã izzvali jeze Njega, ki bi rad ãloveka spet dvignil k sebi in mu odprl oãi v srãiko stvarstva.« Zdaj je nadaljeval z mirnej‰im glasom: »Glejte, bratje in sestre, oznanjeno mi je bilo, da se bo Bog ‰e enkrat povrnil med nas in se spet poãloveãil po svojem Sinu, da bi se pribliÏal nam, ki smo ga enkrat Ïe zavrgli, na kriÏ obesili in pripeljali svet v pogubo. Povem vam, ni veã daleã ãas, ko bo zasijala luã boÏje vrnitve med nas. Zato vam govorim besede, ki so njegova oznanitev; povejte jih naprej, da bi se vsi skupaj pripravili na to, da ne bi spet neuki zavrgli svojega Stvarnika.« Videc je pomolãal in samo ‰umenje slapa je bilo sli‰ati, saj je poslu‰alcem zastal dih po tem nagovoru. Jarima je zamaknjeno gledala preroku v oãi in poÏirala besedo za besedo. »Zaradi tega sem zadnjiã govoril zoper plemenovodce, ki delajo razkol med plemeni, zoper laÏne preroke, krivo priãujoãe, zoper mnogoboÏce, v veã bogov verujoãe, zoper kramarje, katerih du‰a je zapisana grabeÏljivosti in zoper vojvode, ki bojne trume na vojevanje pripravljajo. Vsi ne zasluÏijo milosti boÏje, saj nas pehajo nazaj v izvirni greh, nazaj v blodni ãas, ko je umrljivi ãlovek hotel postati Stvarniku enak.« Danilij je zajel sapo in z njim je zadihala tudi mnoÏi-
82
ÎAR PTICA
BESeDA
ca, saj ga je poslu‰ala skoraj brez daha. Naredil je ‰e korak bliÏje k skalni prekladi in nadaljeval: »Bratje in sestre, nocoj povzdigujem svoj glas, po boÏji obznani, zoper drugo vrsto pregre‰nikov, ki niso vredni, da teptajo tla, dihajo zrak in da jih sonce greje. V mislih imam izumljevalce koles, popotovalce in zvezdoglede.« Jarimi je planila kri v glavo in pri srcu jo je stisnilo. Njen oãe se je ukvarjal z izdelovanjem koles, odkar je pomnila. Danilij je vzdignil palico in naredil z njo znak kroga. Potem je vzkliknil: »In kaj hoãejo ti kolesniki, ti pametniki pametni? Izumiti Ïe izumljeno! Preden se je svet potopil v mrak, so ljudje kolesili celo v nebo in kam jih je to pripeljalo? Nikamor. V niã. Kolo ni veãnost vrtenja. Kolo je niãla, niãla, niã drugega. In kam bi radi pri‰li popotovalci? Prepotovati hoãejo svet, odkriti kje ga je konec, pa odkrivajo Ïe zdavnaj odkrito. Pred ujmo je bil ta svet prehojen ãez in poãez in hoteli so ‰e dlje, do zvezd. In kam so pri‰li? Na zaãetek. Konãno, kaj bi radi videli zvezdogledi? Ogledujejo si Ïe zdavnaj videno. Pred njimi so Ïe drugi pregledali vse zvezdovje, njih pogled je segel do roba vidnega, in kaj so videli? Niã. Slepino.« Veliki videc si je vzel premolk, da je potem z udarcem palice zakljuãil svoj nagovor: 83
ÎAR PTICA
BESeDA
»Zatorej bratje in sestre, ne nasedajte izumiteljem koles, da vas bo kolo pripeljalo k sreãi, ne zaupajte popotovalcem, ki vam pripovedujejo o o bogatih daljnih deÏelah in ne bajanju zvezdogledov. Pripravite se s ãistim srcem na prihod boÏjega Sina, ki vam bo prinesl luã spoznanja. Pridite zdaj k slapu in se operite z vodo, ki izvira izpod Gore boÏje milosti.« Ljudje so zopet zaãeli mrmrati molitve in se poãasi pomikati k slapu, kamor se je odpravil tudi Danilij z votlo buão v rokah. Pri slapu je zajemal vodo in vsakomur oblil glavo, roke in stopala in pri tem izgovarjal skrivnosten zarek. Oãi‰ãeni so odhajali zamaknjeni, z veselo pesmijo na ustih. Med zadnjimi se je vidcu pribliÏala Jarima, ki je ‰e vedno sklanjala glavo in ni mogla doumeti, da je njen oãe Ahazej med prekletniki. Îe kot otrok se je igrala z ovalnimi kamni, ki jih je zbiral, s kole‰ãki, zgnetenimi iz gline in obodi, spletenimi iz vrbja. Gledala je oãeta, kako posku‰a to kolesje vrteti in nekaj doumeti, in nikoli ji ni pri‰lo na misel, da bi bilo v tem poãetju kaj pregre‰nega. Hladna voda, ki ji jo je zlil na razgreto glavo Danilij jo je prijetno osveÏila in nenadoma se je poãutila res oãi‰ãeno. »Zlatolaska,« jo je nagovoril videc, »ostani. Vidim, da si dozorela za zbor priãakovalcev.« Presenetilo jo je, saj ni bilo veliko izbrancev, ki jih je 84
ÎAR PTICA
BESeDA
doletela ta ãast. Poãutila pa se je tudi sokrivo zaradi oãetovega kolesni‰tva. S tresoãim glasom je spregovorila: »Nisem vredna, veliki videc. Moj oãe izumlja kolesa —« »In kaj potem, zlatolaska?« jo je pomiril Danilij. »Otroci niso krivi za grehe star‰ev. Sicer pa sem govoril o izumiteljih koles na splo‰no in v prispodobi, ne o tvojem oãetu, ki je ãasti vreden moÏ. Torej si sprejeta med priãakovalce, zlatolaska — kako ti je Ïe ime?« »Jarima,« je ‰epnila. »Jarima,« je zalogoval in kimal z glavo. »Lepo ime, pomenljive zloge ima. Poãakaj me, potem se bova pogovorila.« K oãi‰ãenju pod slap je pri‰lo ‰e nekaj zapoznelcev, s katerimi je videc hitro opravil in potem se je skupaj z Jarimo odpravil nazaj k svoji votlini. »Jarima, Jarima,« je ponavljal, kakor da si hoãe zapomniti njeno ime. »Zdaj bo‰ torej ena izmed nas, ki smo priãakovanju sina Stvarnika zapisani.« »Pouãi me o mojih dolÏnostih,« je vdano rekla. »Hodila bo‰ na Goro boÏje milosti, kjer v izmenah dan in noã eden priãakovalcev ãaka boÏjega sla, ki bo oznanil prihod Odre‰enika. Zapomniti si bo‰ morala oznanjenje in nam ga prinesti, ãe bo sel prispel v ãasu tvojega ãakanja. Niã drugega.«
85
ÎAR PTICA
BESeDA
»In kdaj se bo to zgodilo?« je razburjeno vpra‰ala Jarima. »Nihãe ne ve ne kdaj, ne kako se bo zgodilo. Ampak zgodilo se bo. Samo verovati moramo.« Preden je zavil na stezo k votlini, je Danilij postal. »Poslal ti bom glas, ko bo prviã pri‰la vrsta nate. Prviã te bom spremljal, da ti pokaÏem pot in kraj ãakanja. Mir s tabo, Jarima!« Noãilo se je Ïe in Jarima je pohitela k reki, da bi bila do trde teme doma v stani‰ãu. Naslednje dni je preÏivljala kot v lepih sanjah, saj ‰e vedno ni mogla verjeti, da je sprejeta med izbrance, ki so smeli na Goro boÏje milosti, najsvetej‰emu mestu plemen od blizu in daleã. V svojih molitvah se je goreãe zahvaljevala Bogu za to naklonjenost. Pasla je ovce v dolini Darde in ãakala, da jo bo poklical veliki videc. Nekega jutra, ko sonce ‰e ni vz‰lo, se je pred glineno koão, v kateri je spala s sestro, oglasila mrmrajoãa pesem in roÏljanje s kamni. Jarima se je zbudila in srce ji je zaãelo razbijati ob slutnji, da je poklicana. Naglo se je oblekla v obleko iz ovãje preje in odstranila zagrado iz pletenega vrbja z vhoda. Hladen zrak ji je zavel naproti, v bledi svetlobi prvega svita pa je pred koão ugledala plemenskega ãrednika. Prijazno ji je kimal, nehal prelagati reãne kamne iz dlani v dlan in spregovoril: »Pripravi si popotnico, zlatolaska, veliki videc Danilij te kliãe. Tvojo ãredo pa jaz prevzamem v pa‰o.« 86
ÎAR PTICA
BESeDA
»Hvala ti, Ganej,« je rekla in se vrnila v koão, kjer je na hitro spravila v popotno culo ovãji sir, nekaj ko‰ãkov pogaãe iz suhih fig, v votlo buão pa nalila posneto mleko. Zdramila je Jesiko in ji povedala, da odhaja k velikemu vidcu v Dolino senc in da je ves dan in morda tudi vso noã ne bo. Sestra je samo nekaj zamrmrala, nato pa spala naprej. Jarima si je oprtala culo in se tiho izmuznila mimo domaãe koãe, kjer so v ogradi bila nagrmadena oãetova kolesa. Na poti skozi pastirsko stani‰ãe ni sreãala Ïive du‰e, vse je ‰e spalo, samo maãke so se vraãale z noãnih potepov in ptiãi so Ïvrgoleli svojo jutranjico. Hitela je k Dardi in srce ji je igralo, jutro, ki se je porajalo, je doÏivljala kot svoje lastno zadanjenje, svetloba jo je vse bolj napolnjevala in navdajala s sreão; tedaj, ko je bila s ãolnom sredi reke, in se je po vodi in reki razlila zora, je z globokim vzdihom oãaranja obãutila, da se je njena notrina zlila s stvarstvom in pre‰inilo jo je, da se je je dotaknil Bog. »Nisem vredna,« je za‰epetala, svetloba v njej pa je ‰e kar naprej rastla. Veliki videc Danilij je sedel pred votlino in ji je Ïe od daleã pomahal. Potem je vstal in ji pri‰el naproti. Tudi on je imel oprtano culo s popotnico, na glavi pa veliko pokrivalo, spleteno iz mladega trstiãja. Priklonila se mu
87
ÎAR PTICA
BESeDA
je in mu hotela poljubiti roko, on pa jo je odloãno zavrnil: »Povedal sem ti, da si zdaj ena izmed nas, mi pa smo si vsi enaki. Ne misli, da si izbrana po moji volji ali milosti; nad tvojo glavo sem ugledal sij, s katerim Bog zaznamuje izbrance.« Jarimo je spreletel mrzel srh, ko je to sli‰ala. ·e vedno ji ni ‰lo v glavo, s ãem si je to zasluÏila. »Globoka mora biti tvoja vera, zlatolaska,« je nadaljeval Danilij, kakor da bi bral misli. »Zdaj pa kreniva, pot je dolga in dobro bi bilo, da bi bila na kraju priãakovanja ‰e pred opoldansko pripeko.« Pri slapu sta si umila obraz in roke, se napila vode in vzela pot pod noge. Vzpenjala sta se ozki stezi v skalovje in Danilij ji je spotoma odkrival Ïivo rumene kamne, s katerimi je bila na vseh razpotjih zaznamovana prava smer. Postavljeni so bili tako, da jih nepoklicani ni mogel odkriti in bi se kmalu izgubil v gorskih razpotjih. ·la sta skozi macesnov gozd, pa mimo osamelcev, ki so ‰trleli nad prepadnimi stenami in pri‰la na goliãavo poraslo z brinjem. Kmalu se je Jarimi odprl razgled na dolino spodaj, na Dardo, ki se je kot srebrna kaãa vila med zelenimi pa‰niki, videla stani‰ãa Izov, iz katerih se je dvigal dim. Nikoli ‰e ni bila tako visoko in nikoli si ni predstavljala, da je svet tako velik. Na jutranji strani ob-
88
ÎAR PTICA
BESeDA
zorja je uzrla nov venec gora, ki niso bile tako strme kot Ruadi in jih spodaj ni nikoli opazila. »Glej pot,« jo je opozoril veliki videc. »Razgledovala se bo‰, ko ti bodo razkriÏja znana. Zdaj sva pri pasti za nepoklicane.« Zakoraãila sta v dolino med strmimi stenami, ki so se vedno bolj oÏile. Jarima se je nehote ustra‰ila Ïivalskih okostij ob poti. ·e bolj jo je pretreslo, ko sta z vidcem prispela do konca tesni in je pred odprtino v navpiãno steno zagledala ãlove‰ko lobanjo. »Ne boj se, tu je zato, da se vsiljivec obrne in ne gre naprej,« jo je pomiril Danilij. »Midva bova nadaljevala pot.« Sklonil se je, prestopil lobanjo in se podal v temaãen rov, v katerem je vel prijeten hlad. Jarima mu je sledila in kmalu sta bila skozi. Sonãna svetloba jo je oslepila, potem pa je spregledala in jeknila od preseneãenja: pred njenimi oãmi se je namreã pokazala Gora boÏje milosti v vsej svoji veliãastnosti. Bila je kot velikanski stoÏec, z ravno odrezanim vrhom, njeno skalovje se je belilo v sonãni luãi, brazde, ki so se zajedle v poboãja, pa so bile zalite z zamolklo rdeã lavo, tu in tam prekrito z Ïarivo rumenimi lisami. Zdaj je vedela, od kod so kamni, s katerimi je bila zaznamovana pot na goro. Veliki videc jo je pustil, da se je naãudila prizoru, po-
89
ÎAR PTICA
BESeDA
tem pa s prstom pokazal skupino samotnjakov na planoti, ki se je razprostirala pod vrhom. »Tja greva, Jarima,«je rekel. »Tam je na‰e ãakali‰ãe.« »âastitljivi Danilij,« se je ojunaãila in ga nagovorila. »Se ti je na tistem kraju oglasil boÏji sel?« Sveti moÏ je vzel pot pod noge in nekaj ãasa molãal, kakor da tuhta, ali je Jarima Ïe godna za tako zaupanje. Konãno je le odgovoril: »Natanko na tistem.« »Oprosti moji radovednosti in mi povej, kako se je to zgodilo, kajti bojim se, ãe bi me sluãajno doletela ãast prihoda sla, da bi se preveã ustra‰ila, ostala brez besed in se morda onesvestila.« Danilij je postal, pokazal palico na jutranjo stran neba in zaãel pripovedovati: »Tam se je prikazala na nebu slepeãa luã, ki se je poãasi spu‰ãala k tlom in pri tem spreminjala barve. Bil sem oslepljen in sam ne vem, kaj se je godilo, ko je luã uga‰ala, le nenadoma je bil pred mano boÏji sel: majhna postavica s krili in srebrno koÏo. Spregovoril je, ne da bi usteca odprl, z glasom, ki sem ga sli‰al v glavi in ni bil ne de‰ki ne dekli‰ki. Napovedal je vrnitev boÏjega Sina in vse drugo, kar oznanjam ljudem. Potem je izginil v luã, ki je spet zasvetila v vsej sveãavi in ‰inila v nebo odkoder je pri‰la. Na tleh pa so ostali postavljeni kamni, ki jih
90
ÎAR PTICA
BESeDA
je neznana moã razporedila tako, kot ‰e zdaj stoje. Pojdiva tja, nisva veã daleã in pot je poloÏna.« Nadaljeval je s hojo po poti in Jarima mu je sledila. Steza se je vila po visoki planoti in nista se veã vzpenjala. ·e pred poldnevom sta pri‰la do ãakali‰ãa, kjer ju je klanjaje se sprejel postaven mladeniã. »Pozdravljen, veliki videc,« je rekel. »Niã nisem doãakal. Le ponoãi se je utrnila velika zvezda s tako svetlobo, da sem pomislil na prihod boÏjega sla. Potem sem razoãaran spoznal, da je bil samo utrinek.« »Prav, Divij,« ga je tolaÏil videc. »Ne smemo biti nestrpni. Reãeno je bilo: kdor bo ãakal, bo doãakal. Z mano je Jarima, na‰a nova priãakovalka. Zamenjala te bo. PokaÏi ji zaveti‰ãe.« Mladeniã ni mogel skriti zadrege, ko je stisnil Jarimi roko. Rdeãica mu je ‰inila v lica, saj ga je oãarala njena lepota in zlati lasje, ki so se ble‰ãali v soncu. Peljal jo je do preprostega bivaka, sezidanega iz kamnov. V notranjosti je bila nastlana reãna trska, na katero si lahko legel. Tu je bilo ‰e pregrinjalo iz kozje dlake in niã drugega. »Sem notri se lahko skrije‰ pred vroãim soncem in nevihto,« jo je pouãil. »Naj te ne bo strah. Tu okrog so samo skalne kanje, ki predirno vre‰ãijo. In ponoãi vãasih priletijo skovirji, ki se ogla‰ajo tako, kot da ihti ãlovek.« 91
ÎAR PTICA
BESeDA
»Hvala, da si mi povedal,« se mu je zahvalila in ãutila, da tudi njo obliva rdeãica, saj ni bila navajena fantovske dru‰ãine. »Îelim ti, da bi bila obiskana,« je rekel, ko sta se napotila iz zaveti‰ãa k vidcu, ki je poãival v senci velike skale. »Ne vem, ali si to zasluÏim,« je za‰epetala in pogledala v tla. Starec je poÏveãil suhe fige in nagnil votlo buão z medico. Potem je vstal, poloÏil dlan na Jarimino rame in rekel: »Midva se bova zdaj vrnila v dolino. Ti pa dobro odpri oãi in srce in ãakaj. Jutri, ob tem ãasu bo pri‰la zamena. Bo‰ znala sama pot nazaj ali ti po‰ljem spremljevalca?« »Ni treba, dobro sem si zapomnila razkriÏja in znamenja,« je odgovorila. »Potem se poslavljava. Naj te ne bo strah samote, v samoti si bliÏje Bogu.« »Niãesar se ne bojim,« je rekla in pomahala odhajajoãima. Takrat, ko sta se postavi vidca in Dividija izgubili v daljavi, je vendarle obãutila tesnobo v srcu. Zastrmela se je v veliãastno in skrivnostno Goro boÏe milosti in pre‰inilo jo je stra‰ljivo spoznanje majhnosti in nebogljenosti pred Stvarnikom. 92
ÎAR PTICA
BESeDA
Nad vrhom gore je nenadoma vzbuhnil bel oblak in se zaãel vzpenjati v nebo, nenehoma spreminjajoã obliko in velikost. Jarimi se je zdel kot omen, zato je pokleknila in zaãela glasno moliti: »O, Bog, ki premika‰ sonce in zvezdovje, obrni se k meni, pra‰ku v tvojem stvarstvu; odvzemi mi tesnobo in dopusti, da se ti pribliÏam brez strahu.« In takoj je iz njenih prsi izpuhtela bojazen, v mislih pa se ji je zaãel ogla‰ati nek glas, ki pa ga ‰e ni mogla razumeti, saj je prihajal preveã od daleã. »âe je to tvoja govorica, oprosti, ker je ‰e ne dojamem,« je ‰epetala. »Velika je tvoja dobrota, da si pomiril moje srce, ki priãakuje tvojega Sina …« Nenadoma je njeno molitev pretrgala ostra misel iz globoke notranjosti, ki jo je izrekla na glas: »âemu, o, dobri Bog, nam spet po‰ilja‰ Sina, ko smo ga enkrat Ïe kriÏali?« Jarima je strmela v oblak, ki se je Ïe razpredel v bele kopaste grmade nad vrhovi Ruadov in iz oãi so ji potekle solze neme Ïalosti. Tako se je zaãelo Jarimino ãakalstvo pod Goro boÏje milosti. Niã se ni zgodilo in drugi dan jo je zamenjal naslednji ãakalec. Potem je preteklo precej ãasa, da je pri‰la vrsta nanjo in ji je ãrednik spet prinesel poziv svetega moÏa Dani-
93
ÎAR PTICA
BESeDA
lija. Sama se je odpravila do ãakali‰ãa in opravila svojo dolÏnost. Od ãakanja do ãakanja pa je v njeni glavi vrtala pomisel, kaj bo, ãe boÏji Sin spet vrne med ljudi: kako ga bodo sprejeli plemenovodci, vojvode in mnogoboÏci? Kako ga bo priznalo bojevito hribovsko pleme âuÏov, katerih bog je le sila in nasilje? Se mu bodo poklonili azitski kramarji, ki ãastijo samo dobiãek pri menjavi blaga in Ïivine? Nekega dne je zaupala svoje dvome velikemu vidcu, ki pa jo je okaral, da nima dovolj vere; boÏja milost da je nedoumljiva in njegova volja se bo zgodila tako, kot je bila napovedana: njegov Sin se bo spet poãloveãil, da bi ljudi obvaroval pred zmotami, ki so jih zagre‰ili njihovi davni predniki. Vendar Jarima ni bila potolaÏena. ·e kar naprej je tuhtala med tem, ko je pasla ovce ali lovila ribe. V samoti se je posveãala molitvi, a ni veã ãutila, da bi se njena du‰a pribliÏala Bogu tako, kot ob zaãetku prvega ãakanja. Takrat je samo malo manjkalo, pa bi razumela boÏji glas, in ta bi ji lahko odgovoril na vse njene dvome. Veãkrat je tudi opazovala oãeta, ki se je ‰e vedno ukvarjal s svojimi kolesi. Nekega jutra je pod veliko, iz protja spleteno ko‰aro, podstavil okrogla debla, napolnil ko‰aro z reãnim prodom in jo zaãel premikati tako, da je vedno znova pred njo podlagal ostajajoãe hlode. 94
ÎAR PTICA
BESeDA
Bil je presreãen, da teÏak tovor premika brez veliko truda in je na ves glas zavriskal. Nehote je Jarimo popadel smeh. »Zakaj se mi smeje‰, hãerka moja?« jo je vpra‰al. »Ker izumlja‰ Ïe izumljeno,« mu je odvrnila. »Nihãe ‰e ni izumil valjanja tovora na kotaleãih se hlodih,« je uÏaljeno dejal. »Tako lahko brez muke z obreÏja Darde pritovorim veliko kamenja in peska. Sli‰al sem, kaj govori sveti moÏ z Doline senc o izumiteljih koles. Ampak on ‰e nikoli ni nosil kamenja v ko‰arah in ne ve, kako je to teÏko. Niã ne reãem, poslu‰aj njegova prerokovanja, vendar verjemi kaj tudi svojemu oãetu.« »Oprosti, oãe, nisem te hotela Ïaliti,« se je opraviãila. »Odkar je umrla mati, si nama z Jesiko bil oãe in mama. Rada te imam.« Ahazej je stopil k njej in jo poboÏal po laseh. »Tudi ve dve sta dobri hãeri, tako da sinov sploh ne pogre‰am,« je ganjeno rekel. »Polna luna je in na veãer bi bilo treba do izliva Aze pogledati ali se je zaãel drst podusti. Bo‰ ‰la ti ali naj reãem Jesiki?« »Seveda grem,« se je razveselila. »·e nikoli nisem zamudila ribje Ïenitve.« »Pripravil bom lovilne sake, ãe jih bo treba nastaviti.« ·e enkrat je oãetova hrapava roka zdrsela po njenih laseh, potem pa je nadaljeval s preizku‰anjem svojega izuma. 95
ÎAR PTICA
BESeDA
Ribje drstenje je vsakiã oãaralo Jarimo. Kadar so nepregledne jate podusti priplavale po Dardi navzgor in se trumoma zagnale k drsti‰ãem v plitvinah reãice Aze, jih je spremljala in opazovala njihov drstitveni ples. Ves dan se je veselila veãera, ko ji je oãe pomagal natovoriti na ãoln lovilne sake in je odrinila na reko. Oãe ji je mahal z brega. »Ne skrbi zame, morda se bom vrnila ‰ele proti jutru,« mu je zaklicala. »·la bom do drsti‰ã, ãe so podusti res Ïe pri‰le.« Na sredi Darde se je prepustila toku, ki jo je poãasi nesel navzdol. Sonce je zahajalo na eni, luna pa na drugi strani, nekaj zlato roÏnatih oblakov se je kodralo na zahodnem nebu in se ogledovalo v gladini reke. Vsa prevzeta se je zahvaljevala boÏji milosti, da lahko gleda in obãuti to lepoto stvarstva. Ko je ãoln prineslo do izliva Aze, se je Ïe delal mrak. Zaveslala je proti toku reãice do prve plitvine, povlekla ãoln na prodi‰ãe in razloÏila sake. Potem je sedla na kamen ob nizkem jezu in ãakala. Niã se ni zganilo v vodi, ki je Ïivahno Ïuborela ãez okroglo kamenje. Podusti ‰e ni bilo. Vendar je sklenila poãakati. Oãe je tako dobro poznal ribje navade, da se skoraj nikoli ni zmotil pri napovedi drsta. Nepremiãno je strmela v reãico, njene misli pa so se spet razpredale okrog napovedi vrnitve Sina boÏjega. 96
ÎAR PTICA
BESeDA
Mraãilo se je in meseãina je vse bolj srebrila vodo, ki je enakomerno in uspavajoãe ‰umljala. âas je mineval in se stekal v brezãasje. ·ãip je bil Ïe visoko, ko je jez preskoãila velika riba in se zable‰ãala v meseãini. Jarima se je zdrznila in srce ji je zaãelo hitreje utripati. Kmalu za prvo podustjo se je pognalo ‰e nekaj rib, za njimi pa se je sproÏil pravi plaz. Voda je za‰umela od udarcev plavuti debelih samic ikrnic, med njimi so ‰vigali vitki samci in se drgnili obnje, telesa rib so se lesketala in to srebrno mrgolenje je preplavilo reãico od enega do drugega brega. Bilo je videti, kakor da se je po toku navzgor razlil nasprotni vodni val, ki mu ni bilo videti konca. Kaj takega Jarima ‰e ni doÏivela, ãeprav je bila Ïe pri mnogih drstih. Do kod je nesel pogled, je plitvino preplavilo iskrenje ribjih teles, ki so se zvijala v ploditvenem plesu. Nekaj ãasa je zamaknjeno opazovala nove in nove jate, ki so pljuskale ãez jez, nato pa je kot zaãarana zabrodila v vodo med ribe. Drugaãe pla‰ne podusti so bile od drstitvenega nagona kot omamljene: ‰vigale so med njenimi nogami in ãutila je dotikanje njihovih gladkih teles. Sklonila se je in boÏala njihove hrbte, brez teÏave je prijela veliko samico, ki se je le malo upirala, zaãela pa je spu‰ãati ikre. »Pojdi, plodi se,« je ‰epetala Jarima in izpustila ribo, 97
ÎAR PTICA
BESeDA
da se je spet pome‰ala med samce, ki so se takoj zaãeli drgniti ob njo, izpu‰ãajoã belikavo semensko sluz, od katere je voda postajala motna. Kakor da bi se navzela drstitvene omame, je zaãela Jarima broditi po reãici navzgor, skupaj z ribjimi jatami. Nenehni lesket migotavih hrbtov podusti v meseãini jo je zaãaral, da ni videla niãesar veã, le brodila je po vodi, brodila, zabredla vãasih do kolen v tolmune, se opotekala po gladkih sluzastih kamnih na plitvinah, spodrsovalo ji je in je padala, vendar se je vsakiã pobrala in nadaljevala hojo za ribami, kakor da je tudi njo prevzel ploditveni gon. Nenadoma je opazila, da se je luna povesila k zatonu in da obreÏja sploh ne pozna veã. Sama ni vedela, kako je tako hitro minil ãas in je pri‰la do neznanih krajev. Zlezla je iz vode, da bi se razgledala, kje sploh je. ·e vedno je bila nekoliko omotiãna od ribjega iskrenja, Ïuborenja reãice in pljuskanja podusti. Ozirala se je po pokrajini, ki se je kopala v meseãini in iskala kak‰no znano toãko. Naposled je na obzorju zaslutila vrhove Ruadov in celo ploski vrh Gore boÏje milosti. Oddahnila se je, saj je imela pred tem obãutek, da jo je nekaj prestavilo na drug konec sveta. Premi‰ljala je, da se bo morala vrniti do ustja Aze, ãe hoãe pravoãasno nastaviti sake, v katere se bodo ujele ribe, vraãajoãe se z drsta. 98
ÎAR PTICA
BESeDA
Tedaj je nad Ruadi nenadoma zablestela svetla krogla, ki se je zaãela naglo spu‰ãati z neba. Jarimi je zastalo srce. Svetloba je kmalu presvetlila meseãino in zaãela spreminjati barve. Spomnila se je pripovedovanja velikega vidca in spoznala, da se na bliÏnjo loko spu‰ãa boÏji sel. »O, Bog,« je mrzliãno ‰epetala in se zaãela vsa tresti. »Nisem vredna, da me obi‰ãe‰, naj gre ta luã mimo mene —k nekomu drugemu …« Luã pa je bila ‰e vedno tam, nekoliko je sicer pogasnila, ‰e vedno pa je razsvetljevala vso okolico. In iz te luãi se je prikazala ãudna stvar, ki se ji je zaãela pribliÏevati. Osupla je razloãila, da se tisto premika na kolesih, ki so bila pritrjena na ‰trlinah in so poskakovala ãez vsako jamo. Nenadoma ji je postalo jasno, kaj namerava njen oãe izumiti in je tu Ïe izumljeno; kljub prepadenosti se je trudila, da bi si natanko zapomnila, kako ta reã deluje. Ko je bil ta kolesnik Ïe ãisto blizu, je hotela pobegniti, a jo je neznana sila drÏala prikovano na mestu. Kolesnik pa se je ustavi. ZaÏunjal je s ãmrljevim brenãanjem, odprla se je loputa na njem in pred Jarimo je pristopicala postavica v srebrnkasti opravi; na njenem obrazu ni bilo ust, samo neka zamreÏena odprtina, tudi nosu ni imela, samo velike izbuljene oãi so strmele vanjo. Na
99
ÎAR PTICA
BESeDA
ramenih so se ji nenadoma razprla nekak‰na presojna, netopirjevim podobna krila. Jeknila je od strahu in zasli‰ala v glavi enakomeren, otro‰ki glasek: »Ne boj se, devica Jarima, od Njih si izbrana, k tebi me po‰iljajo. Pozdravljena bodi, kraljica tega sveta, ãa‰ãen bo sad tvojega telesa.« Oblivala jo je mrzlina pa vroãina. Spoznala je, da stoji pred njo boÏji sel. »Ne morem razumeti, da je meni naklonjena ta milost,« je ‰epetala s tresoãim se glasom. »Ne vem, kaj naj naredim …« »Prisedi v voz, odpeljem te do nebesne ladje, kjer ti bo brezmadeÏno vsajen sad Njega, ki bo uãitelj ljudi in bo konãno odre‰il ta nesreãni svet.« Zdaj je Jarima v hipu spoznala, kaj ji je namenjeno in kak‰no breme bo nosila, ãe sprejme boÏje seme, ki ga prina‰a sel. Vse v njej se je temu uprlo, uprlo s tako moãjo, da je ‰krtnila z zobmi. Videla je sina Njegovega, ki bi ga rodila, spet od ljudi zasmehovanega, spet obe‰enega na kriÏ. »O, Bog, odpusti mi,« je odloãno za‰epetala in se ozrla v zvezdnato nebo. »Tvoja dekla sem, a ne morem sprejeti tega bremena.« »Premisli, devica Jarima,« je sli‰ala glasnikov glasek v glavi. »Od‰li bomo in sto eonov se ne bomo mogli vrni100
ÎAR PTICA
BESeDA
ti, sto eonov bo ta svet brez nauka boÏjega, kako naj se ãlove‰ki duh ob koncu snovnega vrne k Njemu. Premisli, kaj dela‰.« »Premislila sem, noãem, da ga ‰e enkrat kriÏajo!« je odloãno rekla. »Tudi ãe mi na silo vsadite plod, bom skoãila v Dardo in se utopila z njim vred. Moj Bog, samo ti ve‰, da vem, kaj delam.« »Potem, Bog s tabo, Ïenska, mi odhajamo,« ji je odvrnil sel, zloÏil svoja krila in zlezel v kolesnik. Jarima se je zastrmela v kolesa, ki so se zaãela obraãati nazaj in ‰e enkrat si je zapomnila, kako vse to dela, ãeprav jo je imelo, da bi ãimprej zbeÏala stran. Kolesnik se je izgubil v bledo luã na drugi strani loke. âez ãas je svetloba zaÏarela tako moãno, da jo je oslepila in ko je spet spregledala, je videla samo ‰e ble‰ãeão kroglo, ki je kot zvezdni utrinek ‰inila v nebes. Gledala je za njo tako dolgo, da je se je kot drobna luãka zgubila med zvezdovjem. Tedaj jo je prevzel obãutek, kakor da se je pretrgala vez, s katero je bila prikovana; obrnila se je in zaãela brezglavo beÏati k reãici, kjer so se ‰e vedno drstile ribe. Vendar jo njih drstitveni rej ni veã zanimal. Tekla je ob bregu, se prebijala skozi grmiãje in trstiãje, v glavi pa so ji beÏale misli. Je naredila prav, da se je uprla brezmadeÏnemu spoãetju? Bo kaznovana zaradi neposlu‰nosti
101
ÎAR PTICA
BESeDA
milosti boÏji, ki jo je izbrala za posodo telesa Re‰enika ãlove‰tva? Pot nazaj k izlivu Aze v Dardo se je vlekla in vlekla; prej je bila najbrÏ omamljena, boÏja luã jo je vlekla k sebi in hodila je za ribami kot v sanjah. Hlastno se je oprijela tega domisleka: kaj, ãe se ji je vse skupaj nasanjalo? Bilo privid, ker je tako vroãe priãakovala prihod boÏjega sla in njegovo oznanilo? Obstala je in padla na kolena. »O, moj Bog, prosim, naj bodo sanje,« je na ves glas prosila. »Naj bodo sanje, ki jih bom z jutranjo zarjo pozabila. Moãan in vsemogoãen si, resniãnost lahko spremeni‰ v sanje in sanje v resniãnost. Usmili se in dopusti neposlu‰ni dekli …« Med goreão molitvijo je nenadoma zasli‰ala mogoãen in doneã notranji glas: »Naj bodo sanje, otrok moj.« S tem je bila v hipu odre‰ena. Vsa peza, ki jo je pritiskala k tlom, je pre‰la. Z lahkoto je vstala in se s solznimi oãmi zastrmela v nebo, ki ji je dalo odvezo. In ni veã mislila na oznanjenje. Daniti se je zaãelo, ko je konãno pri‰la do ustja reãice, kjer je pustila ãoln. Nastavila je sake za vraãajoãe se podusti. Potem je skoãila v ãoln in na vso moã zaveslala proti lenemu toku Darde, da bi bila ãimprej v stani‰ãu. 102
ÎAR PTICA
BESeDA
Pri‰la je do doma s prvimi sonãnimi Ïarki. Tiho se je splazila v koão, legla na svoje leÏi‰ãe zraven sestre in zaspala kot ubita. Zbudil jo je oãe, ko bilo sonce Ïe visoko. »Jarima,« jo je vpra‰al, »so pri‰le podusti?« »Pri‰le so, nisi se zmotil, oãe,« je odgovorila. »Toliko jih ‰e nikoli ni bilo. Saki so nastavljeni in bodo tako teÏki, da jih bo‰ teÏko pritovoril domov.« Nenadoma se je spomnila na kolesa in kolesnik. »Saj res, nekaj ti moram pokazati,« je rekla in skoãila iz leÏi‰ãa. Peljala je oãeta h kolesarnici, hitro zgnetla iz gline dva para koles, odlomila dve ravni in enako dolgi vrbovi ‰ibi, na katerih konce je nataknila kolesa, potem pa je osi pred prepadenim oãetom povezala s podolÏnimi ‰ibami in potisnila kolesnik naprej in nazaj. »Kako —kako si to izumila?« je s tresoãim se glasom ‰epnil Ahazej. »Nasanjalo se mi je,« je z nasmehom odgovorila in premikala vozilo. »Jarima, vedno si bila nekaj posebnega,« je ‰e vedno razburjen govoril oãe. »Mislim, da sploh nisi moja hãi in da te je tvoja pokojna roditeljica dobila od kak‰nega reãnega duha ob drstu rib. Za to, kar si izumila, mora‰ imeti navdih bogov …« »Saj ni niã posebnega,« je dejala Jarima Ahazeju. »Vse se obraãa v krogu, oãe moj: poveÏe‰ kolesa z vezjem, 103
ÎAR PTICA
BESeDA
izumi‰ voz in nekoã bodo ljudje z njim spet odkolesili do nebes.«
104
BESeDA
ÎAR PTICA
Dromidska podoba
D
romidski podobar me je povabil, da vstopim v njegovo stvaritev. Nisem vedel, s ãim sem si zasluÏil tolik‰no zaupanje in ãast, saj zemeljski vesoljeplovci, ki so se doslej ustavljali na Dromu v osvetju Rama, ‰e nikoli niso prestopili praga dromidskih podob. Pripovedovali pa so neverjetne zgodbe o skrivnostnih odprtinah, posejanih v vznoÏjih kristalnih gora povsod po tem svetu. Dromidi so bili nezaupljiva, vase zaprta bitja, tak‰ni kot njihovo telo, skrito v oklepu, podobnem oklepu velike rakovice ob obalah zemeljskih morij. âlovek se jim nikoli ni mogel pribliÏati in nikoli ni vedel, kaj se jim kuha v moÏganih, skritih pod moãnim ‰ãitom zunanje lupine. Ker so imeli nekaj parov oãi, razporejenih po vsem oklepljenem telesu, in ker so bile tako hladne kot umetne kristalne kroglice, se z njimi ni bilo mogoãe spogledati. Med sabo in z obiskovalci so obãili telepativno, nikoli pa nisi natanko vedel, kaj ti sporoãajo, saj se je njihovo sporazumevanje omejevalo zlasti na ãustvene predstave, ki pa so bile veãkrat nedoloãene. Povabilo podobarja pa je bilo nedvoumno: obãutil 105
ÎAR PTICA
BESeDA
sem neubranljivo Ïeljo, da vstopim skozi popreãno odprtino, izklesano v kristalno skalo. Enako je bilo Dromidovo miselno sporoãilo: Povabljam vas, upo‰tevani Zemljan, k ogledu moje skromne stvaritve. Skromna ni, sem pomislil, saj je Ïe samo klesanje vhoda v trdo kristalno gmoto pravi doseÏek. S podzvoãno pesmijo reÏemo kristal kot mehko tkivo, mi je telepatiral podobar. Nisem se ‰e navadil, da ta oklepljena bitja prestreÏejo vsako tvojo misel in da pred njimi ne more‰ niãesar skriti. Precej neprijeten obãutek, ko od njih ujame‰ samo tisto, kar oni hoãejo. Morda ne bom nikoli zvedel, zakaj me ta velikanski hro‰ã v zlatkasto zelenem oklepu vabi v svoj skrivnostni svet. Niã skrivnostnega ni zadaj, velecenjeni gost z Zemlje; zamikalo me je obãutiti dvooãni pogled na mojo izdelavo. Samo to. V ãast mi bo, ãe mi boste sledili. Podobar je zanihal na veã parih rokonog, tako da so presunljivo za‰kripali ne‰teti sklepi, nato pa se je zaãel pomikati v odprtino. Pri Dromidih nisi mogel ugotoviti, ali lezejo naprej ali nazaj, ali levo ali desno; ‰tirioglati ploski oklep je imel na vseh straneh rokonoge, tako kot oãi. Moral sem se skloniti in po vseh ‰tirih zlesti v podo-
106
ÎAR PTICA
BESeDA
bo, ki pa se je takoj za vhodom raz‰irila in lahko sem se dvignil in hodil pokonãno. Podoba me je v hipu osupila: skozi kristalne sklade so namreã presevali moãni modrikasti Ïarki dromidskega sonca Rama in se lomili v mavriãnih slapovih, padajoãih z razliãnih strani. Prizor me je tako prevzel, da sem obstal in strmel v mrgolinãenje barv in svetlobe okrog sebe. Na Zemlji ni prizora, ki bi bil enak temu; ‰e najbliÏje je bilo obuãutje, ki ga ima potapljaã v kristalno ãisti vodi nad katero sveti sonce, vendar je to zelo ‰ibka primerjava. Skladi kristala dromidskega gorovja so bili sestavljeni v razliãnih plasteh in zato so se Ïarki lomili kot v prizmi, pa ‰e Drom je kroÏil okrog Rama hitreje kot Zemlja okrog Sonca in zato so se vpadni koti Ïarkov hitreje menjali in spreminjali barvno in svetlobno skalo. Z nekaj rokonogami me je dromidski podobar vabil naprej in se opraviãeval: Ni vredno izgubljati ãasa. Vstopno razgledi‰ãe je ‰e zelo neve‰ãe upodobljeno. Kaj me lahko potem ‰e ãaka, sem pomislil in previdno stopil za Dromidom; tal pod sabo namreã nisem videl, samo ãutil sem jih in zaradi tega dobival vrtoglavico. Vse naokrog se je prelivala svetloba, spodaj nekoliko bolj temno modra, nikjer pa ni bilo meje med izkle-
107
ÎAR PTICA
BESeDA
sanim prostorom in kristalovino. Kakor da bi visel v presojnem morju brez dna. Dovoljujem si vas opozoriti, da se pomikava v obmoãje pojoãih barv, mi je telepatiral podobar. Prostor se je nenadoma zaiskril v modri barvi in spomnil sem se jesenskega neba na rodni Zemlji, ‰e korak naprej se je modrina zlila v zelenkasto barvo z zlatastimi presevi. Zanimivo, to je bila barva oklepnih lupin Dromidov in moj gostitelj se je zlil z njo, tako da sem mu le s teÏavo sledil. Sploh sem izgubljal znajdenje, nobene prostorske predstave nisem imel o stvaritvi, v kateri sem se premikal: lahko je to bil raven hodnik, lahko pa tudi blodnjak, zvijugan med kristalnimi skladi. Brez skrbi, spo‰tovani Zemljan, ne bo‰ za‰el in ne bo‰ se izgubil. Pripeljal te bom iz svoje podobe tako, kot sem te vpeljal. Dvooãno je res videti nekoliko vratolomno. Ne nekoliko, kar precej, pa naj so bili barvni prelivi ‰e tako ãudoviti in oãem dopadljivi. Barvna obmoãja so se zaãela zlivati in prelivati, kakor slapovi so se usipali z vseh strani raznobarvni Ïarki in tedaj sem zasli‰al pesem: bil je to zven, kakr‰nega izzove‰ na obodu tanke steklene kupe, ãe ovlaÏi‰ prst in s primernim pritiskom drsi‰ po robu; morda ima podoben zvok tudi pojoãa Ïaga; je pa imela ta glasba zvokovni razpon, ki ga nima nobeno glasbilo na Zemlji. Zdelo se mi je, da prina‰a vsak odtenek barve svoj zven, od108
ÎAR PTICA
BESeDA
tenkov pa je bilo ne‰teto in tako sem poslu‰al veliãastno skladbo, ob kateri se mi je jeÏila koÏa na temenu in solzile oãi, tako prevzet sem bil. Dromid se je potuhnil in neopazno stal za mano. NajbrÏ je zavzeto spremljal moje ãutenje in ga ni hotel zmotiti. ·ele tedaj, ko sem se premaknil in je kristalna glasba utihnila, mi je telepatiral: Globoka zahvala za priznanje, Zemljan. Ne vem ali sem si ga zasluÏil za ta barvno zvoãni zme‰ek. Zdaj pa prehajava v obmoãje oblik. Podobar se je zmuznil mimo in od‰kripal pred mano po prehodu, ki bi ga sam teÏko zaznal; ‰e vedno sem imel vtis, da se gibljeva v prostoru brez tal in pravih razseÏnosti. Vendar se nisem utegnil ukvarjati s tem nelagodnim obãutkom. Pred mano se je namreã odprl razgled, ki ga teÏko opi‰em. Na Zemlji se je ohranila prastara optiãna igraãa, kalejdoskop, v katerega valju se premikajo obarvani delci steklovine med tremi zrcalnimi ploskvami in tako za gledalca ustvarjajo ãudovite raznobarvne ‰are. Nekaj podobnega se je dogajalo pred mojimi oãmi, le da ni bilo omejeno na majhno pripravo, ampak so se raznobarvne oblike sestavljale povsod naokrog: sam sem bil v tem orja‰kem kalejdoskopu in opazoval sem stekanje in raztekanje obarvanih kristalov. Nobena trirazseÏna prikazovalnica na Zemlji ne bi mogla tega priãa109
ÎAR PTICA
BESeDA
rati, saj se je to ãudovito oblikovanje dogajalo pod menoj, nad menoj in povsod okrog mene, tako da sem bil vedno v sredi‰ãu opazovanja, tudi tedaj, ko me je dromidski podobar obzirno povabil, da nadaljujeva ogled. Oblike se od tod naprej izoblikujejo v prikazni. To je prikazovalni‰ko obmoãje moje podobe, mi je sporoãal. Moram pa vam povedati, cenjeni Zemljan, da boste odslej soustvarjali podobo: prikazni se bodo namreã oblikovale z va‰im ãustvenim in umskim valovanjem. V posebno ãast in zadovoljstvo mi je, da bom lahko spremljal to ustvarjanje. ·e nikoli ni Zemljan sooblikoval dromidske podobe. Vedel sem, da se odpravljam v nekaj povsem neznanega in nedoumljivega. Nisem priãakoval, da bom sodeloval pri samem dogajanju, zato mi je srce ‰e moãneje zaplalo v prsih. Bal sem se skrivnosti sooblikovanja z nekim tujim bitjem, a me je mikalo. Zato sem sledil Dromidu, ki je opletajoã z rokonogami pospe‰il svoje premikanje. Vrtiljak obarvanih oblik se je zaãel vrteti poãasneje, delci so razpadali in se izgubljali v kristalnem obodu. Potem sta se zaãela oblikovati obzorje in nebes, prepreÏena z najbolj ãudovitimi nevihtnimi oblaki, ki so bili obsijani s po‰evnimi Ïarki zahajajoãega sonca. Sonãevina se je prebijala skozi reÏo med dvema frontama oblakov in ustvarjala na temaãnih oblaãnih gmotah never110
ÎAR PTICA
BESeDA
jetno barvno skalo: od zlatkaste in vijoliãaste, pa skozi ognjeno rdeão barvo do zamolkle temno modre in kovinske. Oblaki so potovali in se nenehoma spreminjali, spreminjala pa se je tudi osvetlitev, ker je sonce tonilo v zaton. Pokrajina je Ïe bila v temi, samo na bliÏnjih stavbah so Ïareãe odsevala okna in v dalji so se zarisovali osonãeni vrhovi griãev. Spreletelo me je spoznanje, da je to podoba z moje Zemlje, ki se mi je nekoã moãno vtisnila v spomin in se je zdaj spet izoblikovala v dromidski podobi z vso svojo lepoto. Prizor je dobival celo neke druge razseÏnosti, ostajal pa je vendarle tako zemeljski, da sta me prevzeli nezasli‰ana otoÏnost in krãevito domotoÏje po Zemlji, ki ga kot iz‰olani vesoljeplovec ne bi smel obãutiti. S takim domotoÏjem ne more‰ potovati med zvezdami. Zasolzile so se mi oãi, v grlu me je stisnilo, ãutil sem solzo, ki mi je zdrsnila po licu. Prizor je kmalu ubeÏal v neko toãko in ãez vse vidno polje se je prikazal obraz moje pokojne matere; njene sinje oãi so me gledale tako pomirjujoãe, da sem nehal jokati. Bil sem otrok, komaj zavedajoãi se otrok, in materina bliÏina in njen ‰epet sta me popolnoma pomirila. Tako so se vrstile prikazni, izbrskane iz globin mojega spomina in se me‰ale: videval sem svetove, ki sem jih obiskoval na svojih zvezdnih popotovanjih, magnetni vihar, ki je vrtuljil plinske gmote, travnik sem opazoval, 111
ÎAR PTICA
BESeDA
pora‰ãen s preprostimi poljskimi cvetlicami, ãmrlje, ki so obletavali cvetove, kaãje pastirje nad tolmunom in Rimsko cesto, kot jo je videti iz osvetja Andromede. Vsako vidno prikazen je spremljalo tudi stopnjevano notranje obãutje, ki je preplavljalo vsa ãutila: pri prikazni morske obale, na kateri se je belilo okroglo kamenje, sem sli‰al ‰krebljanje prodnikov, ki so jih valjali valovi in vdihoval vonj po morju. Prikazni so bile tako resniãne, da so me vsega prevzele, obenem pa so imele povsem neresniãne odtenke. Pozabil sem na ãas, pozabil na dromidskega podobarja in se zamaknil v oblikovanje prikazni. Tedaj, ko se je pred mano spet razgrnilo kristalno obliÏje dromidskega podzemlja, nisem vedel, ali je to ‰e vedno prikazen ali resniãnost. Ozavestilo me je Dromidovo obvestilo: Zapu‰ãava obmoãje prikazni in se pribliÏujeva osrednji toãki moje podobe. To toãko imenujem toãka spoznanja. Zmrazilo me je. Si sploh Ïelim spoznanje? Ne vem zakaj, ampak nagonsko me je postalo strah, strah pred moÏnostjo, da me dromidska podoba sooãi z dokonãnim spoznanjem mojega bivanja. Ljudje sicer potujemo med zvezdami, ‰e vedno pa nismo razvozlali nekaterih vpra‰anj o ãasu, bivanju in smrti. âe ne Ïeli‰ naprej, velecenjeni Zemljan, potem se lahko vrneva. Kdor se boji spoznanja, ‰e ni zrel zanj. 112
ÎAR PTICA
BESeDA
Podobar je zastal in njegova oãesca so se pobliskovala; najbrÏ me je meril s pogledi in ãakal, kaj bom naredil in kako se bom odloãil. Pred nama je bil v kristalnem skladu vhod, skozi katerega je bila treba oãitno stopiti, da bi pri‰el do osrednje toãke dromidske podobe. Nekaj mi je pomagalo, da sem se otresel ãlove‰kega strahu pred temeljnim spoznanjem: morda je Dromid telepatiãno vplival name ali pa je bila moja Ïelja po spoznanju moãnej‰a od strahu. Odloãil sem se v hipu in stopil v osredje Dromidove stvaritve. Tedaj sem bil nenadoma v sredi‰ãu sveta. Kakor da bi opazoval s tisoãerimi oãmi, so se mi soãasno odstirali pogledi na dogodke, ki so bili, ki so in ki bodo; videl sem zaãetek, ki ni bil zaãetek, in konec, ki ni bil konec. Moja zavest je lahko opazovala neskonãnost fluida in njegovo omejenost. Naposled sem videl samega sebe kot kapljo zavesti, polzeão v kristalnem brezãasju in brezprostorju, kapljo, ki si je odpirala ãas in prostor in sproÏala dogodke; videl sem tudi druge kaplje, ki so vsaka zase ãasile in prostorile v fluidu in spoznal sem, da sem se izlevil iz omejenega dogajanja, da sem zdaj bil, da zdaj sem, da zdaj bom in da ne bom nikoli veã izstopil iz dromidske podobe.
113
BESeDA
ÎAR PTICA
Zijavkin zev
S
once je bilo Ïe visoko na nebu, ko sta Ale‰ in Tina zadihano grizla kolena po planinski poti na goro Ol‰evo. Bila je jesen in nebo nad hribi je bilo tako temno kristalno modro, kot je lahko samo v tem letnem ãasu. Zrak je vonjal po smreãju, glivah in mahu. Tihoto so motili le njuni koraki po gru‰ãu in kak‰en ptiã se je oglasil v gozdu. »Kaj ko bi malo poãivala?« je naveliãano predlagala Tina in se ustavila. »Ne bodi razvajena mestna reva,« je zagodrnjal Ale‰. »âe ne bova hodila, ne bova nikamor pri‰la. ·e malo zdrÏi, pa bova pri Potoãki zijavki in tam si vzameva po‰ten oddih.« »Od spodaj je jama izgledala tako blizu …« je potoÏila in nadaljevala s hojo. »Ne vem, kaj te vleãe v te luknje po hribih? Misli‰ da bo‰ v njih na‰el praãloveka ali kaj?« Ni ji odgovoril, saj bi se drugaãe spet sporekla. Bila je rojena za Ïurke in disko, hribov pa ni marala. Vãasih je imel obãutek, da je ljubosumna na njegovo strast do planinarjenja in raziskovanja votlin. Spet sta hodila molãe in Ale‰ se je predajal ãarobi 114
ÎAR PTICA
BESeDA
modrega neba, skalovja in gozdnih vonjev, pogledov na dolino, ki so se odpirali, in vse skupaj se mu je zdelo tako neznansko znano, kakor da bi tu Ïe hodil, kakor da se mu je nekoã vse to Ïe dogajalo, ãeprav ‰e nikoli ni bil v Potoãki zijavki in na Ol‰evi. Tako moãno ga je preveval ta obãutek Ïe doÏivetega, da se mu je zdel kot naznanilo neãesa pomembnega. Tedaj se je na ovinku izza skal prikazal vhod v jamo pod previsnim skalovjem. ·ele zdaj se je Ale‰u posvetilo, zakaj so tak‰ne gorske votline imenovali zijavke. Jama je namreã dobesedno zijala v prostor kot velikanska usta, okamnela v preseneãenju, tako kot je bil preseneãen tudi obiskovalec. »Hvala bogu,« se je oddahnila Tina in pohitela v senco pod skalnimi skladi. »Mislila sem Ïe, da ne bova nikoli pri‰la.« Snela je nahrbtnik, ga razvezala in se odÏejala z dolgim poÏirkom lednega ãaja iz termovke. Ale‰ pa kar ni mogel nehati zijati v zijavko, tako ga je prevzela. ·ele ãez ãas se je ozrl in stopil na prepadni rob predjamske police, odkoder so se kot na dlani videle Kamni‰ke planine, Karavanke in Julijci. Ozraãje je bilo namreã nenavadno ãisto. In spet ga je prevzel nekak‰en globok notranji spomin na ta razgled. »Bova prigriznila?« je vpra‰ala. »Prej bi si ogledal jamo,« je odvrnil in zaãel brskati po 115
ÎAR PTICA
BESeDA
svojem nahrbtniku, da bi na‰el svetilko. »Prekleto, ve‰, da sem pozabil baterijo v avtomobilu?« se je razjezil. »Kaj bo‰ pa zdaj?« »Ne vem, ‰el bom notri dokler se bo videlo. Ti me kar tu poãakaj.« »·la bom s tabo, strah me je samo …« »Koga, te je strah? Da bi te ugrabili ledenodobni lovci? Tina, saj tu ni Ïive du‰e …« Ni ‰e dobro izrekel, ko jo je zagledal: nenadoma se je pojavila z lahkotnim korakom iz temne notranjosti jame in Ale‰a je spet spreletelo nenavadno ãutenje, da jo je nekje Ïe sreãal. Znani so mu bili gladki temni lasje zvezani v ãop na temenu, iskrive temne oãi, ustnice, na katerih se je prisrãni nasme‰ek me‰al z rahlo prezirljivostjo, skratka, bil je v zadregi, ali naj jo pozdravi kot staro znanko ali se naredi tujca. »Dober dan,« ga je prehitela. Tudi njen glas mu ni bil neznan. Kakor, da sta nekoã Ïe govorila, ãeprav v nekem drugem jeziku. »Sta pri‰la pogledat jamo?« »Ja, samo ne bova veliko videla,« je odgovoril in posku‰al prikriti svoje vznemirjenje zaradi tega sreãanja. »Svetilko sem pozabil.« »Pozabljivost pa taka,« je pikro pristavila Tina. »Vama lahko pomagam? Imam luã.« Stopila je bliÏe. »Jaz sem Sara.« »Jaz pa Tina in to je Ale‰,« je rekla Tina. 116
ÎAR PTICA
BESeDA
»Se nisva midva Ïe nekje sreãala?« je vpra‰al Ale‰, ko so vstopili v jamo, kjer je vel prijeten vlaÏen hlad in vonj po ilu. »Ne bi rekla,« je dogovorila Sara in priÏgala moãno svetilko, s katero je osvetlila kamniti gru‰ã in skale, ki so se odtrgale z jamskega oboka. »Sicer pa je Slovencev tako malo, da se skoraj vsi vsaj enkrat v Ïivljenju sreãamo.« »Ale‰ se je seznanil z mano z enakim ‰tosem,« je pripomnila Tina, spotikajoã se med kamenjem. »In ne bo‰ verjela, da sem mu celo nasedla …« Stisnil je zobe in molãal. Nekega dne bo mera polna, je tuhtal, in bo preprosto naredil konec. ·li so naprej v notranjost. Tla so se poãasi vzpenjala in soj Sarine svetilke je plesal po stenah. Potem je kolobar luãi obstal na zaplati temnej‰e ilovice na tleh. »Tu je prvo kuri‰ãe, pri katerem se je po veãerih grel ledenodobni lovec,« je omenila Sara. »Joj, mu je moralo biti dolgãas, ko ni imel ne televizije, ne interneta …« je bleknila Tina. »Trapa! Kaj kvasi‰,« ji je zabrusil Ale‰. ZeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeV Svit plamenov trepeta po skalnem jamskem oboku. Zunaj je mrak, zlove‰ãe se ogla‰a skovir. Duhovidec Akum,
117
ÎAR PTICA
BESeDA
netilec in varuh ognja lovske zdruÏbe Gitanov, strmi v Ïerjavico. Ta ptiã, misli. Ta ptiã mi poje nekaj slabega. Zavije se ‰e bolj v medvedovino, kajti mrzel pi‰ veje v jamo. Lovci, ki so ves dan ostrili rezila iz ãrnega kremena in s srobotom pritrjevali na gabrove kole teÏke kamne za pokol, spijo pokriti s koÏuhovino ob robu kuri‰ãa. Akum ne spi. Ta ptiã, misli. Je morda sel Velikega duha? Ne delamo prav, ker jih bomo ob zori pobili? Ptiã poje nekaj slabega. Strmi Akum v Ïerjavico in strese nanjo drobir macesnove smole, semena Ïivokrvnika in posu‰enega Ïafrana. Dvigne se modrikast dim in moãan vonj po di‰avah preÏene smrad po dimu, Ïaltavih koÏah in z medvedjim salom namazanih lovcih. Duhovidec zaãne enakomerno pojoãe mrmrati zagovor, da bi se pribliÏal Velikemu duhu. Oprosti nam ta poboj, ga prosi v mislih. Tudi Oni so tvoja ãreda. Tudi zanje priÏiga‰ vsako jutro ognjeno kroglo na nebu. Tudi zanje rastejo trave in mahovi, ko se led stopi. Tvoja ãreda so. Ti jim da‰ in vzame‰ Ïivljenje. Ptiã ‰e vedno skovika. Ne zameri nam. V dolini ãakajo druÏine. Laãni starci, otroci in Ïenske. Ne bodo preÏiveli brez hrane. Praznina je v njihovih vampih. Mrzli ãasi prihajajo, tudi li‰ajev ne bo veã. Potrebujemo medvedino, salo, koÏuhe … 118
ÎAR PTICA
BESeDA
Ptiã ne neha. Moramo pobiti one zgoraj v jami. Pomagaj, Veliki duh, da ne bodo trpeli boleãnosti. Obljubljam, zakopali bom njihove skelete, kot zakopavamo svojce. Da bodo celi, ko spet obudi‰ ãredo. Skovir utihne. Akum neha z mrmrarijo in si globoko oddahne. Morda je usli‰an. Zazrt v Ïerjavino in v popolni tihoti zaãuti, da se zaãenja prividovanje, da ga vleãe v Ïari‰ãe. Odpira se nov svet, v katerem se dogodki hitro menjavajo: gleda Akum ravan pod votlino, vso zeleno in pora‰ãeno z neznanim drevjem in grmiãevjem, med katerim se pasejo velikanske, nikoli videne zverine, nakar se na nebu nenadoma ukre‰e ne‰teto sonc in njih svetloba pomete vse pred sabo … Ostaja niã, tema in gluhota. Z novo razsvetlitvijo uzre to isto pokrajino prekrito s snegom in ledovjem, v sonãevi ble‰ãavi se vse iskri; nikjer niã Ïivega, ne rastline ne Ïivine, samo neskonãna ledena ravan. Prikazovanja se vrstijo: gleda duhovidec Akum, kako se spreminja svet pod votlino, kako goro stresajo potresi, kako spodaj plivka morska gladina; pa spet njemu znana pokrajina. Vidi Gitane, kako postavljajo svoja stani‰ãa iz kamenja in Ïivalskih koÏ; ples lovcev pred lovom na speãe jamske medvede in zdaj ve, da mora sre119
ÎAR PTICA
BESeDA
ãati prikazen Uge. Uge, ki je vãasih z njim delila stan in leÏi‰ãe. âemu, ljuba, si od‰la sem gor tisto noã, pomisli in napeto strmi v Ïari‰ãe. Si hotela zbuditi medvedjo ãredo v skalnih loÏih in jo obvarovati pred pobojem? Mi bo‰ konãno povedala, kaj se je zgodilo in zakaj te nismo nikoli na‰li? Meseãina obseva zasneÏena skalnata poboãja. Kakor vedno v Akumovih prikazovanjih. Srce mu zatrepeta, kajti zdaj mu naproti prihaja Uga. Gazi sneg in si pomaga s palico. âeprav je zavita v koÏuhovino, jo spozna v medlem luninem svitu: njene temne lase, srnje oãi, usta iz katerih je vãasih pil radost Ïivljenja. »Uga, postoj, povej mi kam gre‰?« ji proseãe reãe. »Zakaj in kam si od‰la?« Kakor vedno: usta odpre, nasmehne se mu, a ne izgovori. Odide skozi njega in prikazi se nadaljujejo. V Ïarjevini vidi kako se vse ‰e naprej spreminja, dolino poseljujejo drugi ljudje, gradijo velika stani‰ãa, vidi nerazumljive samovozne vozove, s katerimi se vozarijo po ‰irnih poteh, in ãudne brneãe krilatce, ki se spu‰ãajo z neba; svet gleda, ki mu ni veã razumljiv. Konãno v samem jedru Ïerjavice uzre pri vhodu v votlino moãno, premikajoão se luã. Tri ãlove‰ke postave se bliÏajo, do samega kuri‰ãa pridejo, vanj svetijo in strmijo. Spregovorijo z njemu ne-umnim brbotajoãim govorom; potem v votlini odjekne Ïenski krik in ena od 120
ÎAR PTICA
BESeDA
postav, proÏeã kamenje, zbeÏi iz jame. S tem se Akumovo prividovanje razblini. Îerjavica uga‰a, naloÏiti mora, ogenj mu ne sme ugasniti. ZeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeV Ostala sta sama, Tina je od‰la. V temi je Ale‰ poiskal Sarino roko. âutil je njen utrip in zdelo se mu je, da utripa z njegovim. Nalahno ji je stisnil dlan in vrnila mu je stisk. »Sara,« je ‰epetaje rekel, »Ïe ves ãas se mi zdi, da sva se morala sreãati …«
121
BESeDA
ÎAR PTICA
Omarnik
B
i rekla, da je vsega kriva moja obsedenost s starinami, ‰e posebej s pohi‰tvom. Zaãelo se je z babiãinim naslanjaãem in potem sem si navlekla v stanovanje pravo starinarno: rezljano skrinjo iz osemnajstega stoletja, pisalno mizo z intarzijami in kup drobnarij, ki jih ob nedeljah kupujem na bol‰jem sejmu. âeprav se preÏivljam z oblikovanjem sodobnih reklamnih sporoãil, uÏivam obdana s predmeti, katere je zaznamoval ãas. Veãkrat se dotikam skrinje in s tem nekako obãutim ãasovnost, polzeão iz lesa, obdelanega stoletja pred mojim rojstvom. Posku‰am se vÏiveti v pogled mojstra, ko je rezbaril pokrov in krasil ãelno stran s cvetovi sonãnic, z grbom plemenita‰ev in umetelnimi obrobami; bil je najbrÏ veder ãlovek, kajti iz rezbarij veje spro‰ãenost, ki ni bila lastnost takratnega ãasa. Potem se nenadoma preselim v ãutenje grajskih gospodiãen, ko so iz te skrinje jemale svoja svilena oblaãila ali skrivale na dno ljubezenska pisma, doÏivljam njihovo zorenje in staranje, skratka, skrinja se mi zdi kot nekak‰na ãasovna kamera, v katero so se vtisnili dogodki, ki so drseli mimo. Vãasih se mi celo zgodi, da me zanese v ta do122
ÎAR PTICA
BESeDA
godkovni tok in tedaj zaÏivim v nekem drugem ãasu in prostoru. Prijatelji in poslovni znanci so preseneãeni, ker se v mojem ateljeju in bivalnih prostorih starinska oprema na vsakem koraku staplja z najsodobnej‰imi predmeti: na bidermajerski pisalni mizi stoji raãunalnik, baroãna komoda gosti televizor, dÏiesem utripa zraven roãno kovanega sveãnika in razpokana oljna podoba gospodiãne v krinolini neznanega slikarja, si deli steno z velikim platnom mikrosveta Maksima Sedeja mlaj‰ega. SoÏitje preteklih, sedanjih, rekla bi tudi prihodnjih trenutkov, me prevzema skoraj s ãutnim ugodjem in vãasih se mi zdi, da sem feti‰istka ãasa, oziroma s ãasom zaznamovanih predmetov. Fotografija omare, ki sem jo neke nedelje mimogrede opazila na stojnici prekupãevalca s starinami, me je tako prevzela, da sem zastala. Niã posebnega ni bila, nobenih posebno umetelnih okraskov ni imela, oblikovana je bila skrajno resno in oglato. In vendar mi je zbudila Ïeljo obesiti vanjo obleke. »Bi vas zanimala?« je vpra‰al prodajalec, opaziv‰i moj pogled. »Niã posebnega ni,« sem poskusila prikriti oãaranost. »Res ne, a je zelo stara. Nobenega Ïeblja, niã furnirja, vse pravi hru‰kov les. Dobro ohranjen, brez ãrvovine. Lahko si jo ogledate pri meni doma, ãe Ïelite.« 123
ÎAR PTICA
BESeDA
Vzela sem njegov naslov in ga Ïe v naslednjih dneh obiskala v stari Ljubljani. Takoj, ko mi je pokazal omaro, ki je stala na obokanem hodniku, sem vedela, da jo bom kupila. V resnici je bila ‰e bolj prvinska kot na sliki. Dotaknila sem se je, zaznala Ïametno toplino starega lesa in vpra‰ala: »Dvesto, tristo let?« »Ne bi vedel. Je kmeãkemu tlaãanu podarjena grajska omara; ‰la je iz roda v rod in ostala na kmetiji v Davãi. Zdaj so prenovili hi‰o, jo opremili s sodobnim pohi‰tvom in omaro prodajajo.« Preprodajalec je odprl ‰kripajoãa vrata in mi razkazal notranjost. »Malo lanenega olja in se bo odpirala kot po maslu.« Kakor zunaj, je bila tudi znotraj skrajno preprosta: lesen drog za obe‰anje oblek, ob strani pa predalnik za perilo. Vonjala je po lesu in hru‰kah. Naredila sem se, kakor da mi ni vse najbolj v‰eã, potem sva se zaãela pogovarjati o ceni. Popustil je za nekaj tisoãakov in kupãija je bila sklenjena. Takoj, ko so mi jo postreÏãki pripeljali in z muko prinesli v stanovanje, sem poklicala Vida, restavratorja, s katerim se veãkrat sreãujeva v starinarnicah; po malem mi dvori in ljubiteljsko obnavlja starine. »Mirela, kje si dobila to matrono?« je preseneãeno vpra‰al, ko je videl mojo novo pridobitev. »Ne vem, v kateri ãas bi jo postavil…« 124
ÎAR PTICA
BESeDA
»Saj ni vaÏno. Ti jo samo malo obdelaj, da se ne bodo v njej razmnoÏili kak‰ni ãrvi ali molji.« Vid je zavaroval les pred mrãesom in zunanjost prevlekel s ãebeljim voskom. Ni pa iz omare pregnal neãesa drugega. Oglasilo se je Ïe prvi veãer. Sedela sem za raãunalnikom in se ukvarjala z oblikovanjem neke neumne reklame, ko je v spalnici glasno poãil les. Mislila sem, da se omara prilagaja novemu ozraãju in oblekam, obe‰enim v njej, toda kmalu za tem so za‰kripala ‰e vrata, ãeprav so bila podmazana z lanenim oljem. Prsti na mi‰ki so mi zastali, srce zaãelo biti hitreje in vsa sem se spremenila v u‰esa. Dolgo se ni niã zgodilo in skoraj bi Ïe nadaljevala z delom, ko je spet za‰kripalo. Tokrat ne veã v omari ampak po parketu. Kakor da nekdo previdno stopa iz spalnice v delovno sobo. Kadarkoli me zagrabi panika se vedno spomnim babiãino tolaÏbe, ko me je bilo v mladosti strah: niãesar ni, kar ne bi bila boÏja stvar, in zato se ni treba niãesar bati. Pa vendar sem se ozrla previdno in s kepo strahu v grlu. Nikogar ni bilo, nihãe ni prihajal in sama sebe sem o‰tela: »Koza presrana, sram te bodi, saj nisi veã otrok!« Vesela lastnega glasu, ki me je opogumil, sem se spet lotila dela. Toda med iskanjem primernih ãrk v grafiã125
ÎAR PTICA
BESeDA
nem naboru me je nenadoma zmrazilo v tilnik: bil je to povsem doloãen obãutek, da mi nekdo diha za ovratnik in zavzeto opazuje vsak moj migljaj z mi‰ko. Pogosto se mi dogaja, da zaznam poglede ljudi za hrbtom in skoraj vedno potem odkrijem opazovalca. Tokrat sem vedela, da ne bom nikogar videla, a vendar se obãutka opazovanosti nisem mogla znebiti. Celo stopnjeval se je. Oãitno je vsiljivca zelo zanimal raãunalnik in moje poãetje z njim. Kar je preveã je preveã; morda je kriva preutrujenost in si vse skupaj domi‰ljam. Ugasiv‰i stroj sem se odloãno podala v kopalnico, zaklenila vrata in se pripravila na prhanje. Pod curki mlaãne vode se vedno sprostim in preÏenem napetost iz telesa s ãutnim uÏivanjem. Nobeno boÏanje mi ne more nadomestiti trepetavega dotikanja vode in njenega polzenja po koÏi. Toda na robu skrajnega ugodja in sprostitve me je spet zmotil neprijeten preblisk, da sem pri tem opazovana. Skoãila sem iz kadi kot opeãena in se zavila v kopalno otiraão. »Spizdi, omarnik!« sem kriknila in poimenovala tisto, kar je pri‰kripalo iz stare omare. Moram reãi, da je pomagalo. V miru sem se oblekla v spalno srajco, brez obãutka, da se na meni pasejo nevidne oãi. Potem sem stisnila zobe in odloãno stopila do omare, jo odprla in odloÏila pono‰ene hlaãke in majico 126
ÎAR PTICA
BESeDA
v predal za umazano perilo. V hipu mi je postalo nelagodno ob pomisli, da je morda le nekaj v omari, in ãe je, mi je ãut pravil, je ta duh mo‰ki; moj prvi vzgib je bil, da vsaj spodnje perilo odnesem v pralni stroj, a tega nisem naredila. Zapomnila sem si, kako je razme‰ãeno, zaprla omaro in ‰la spat. Zanimivo, da me ni bilo veã strah in sem mirno prespala noã. Takoj zjutraj me je zaneslo k omari pogledat, ali je ‰e vse tako, kot sem pustila. Niã ni bilo premaknjeno in posilil me je smeh: duhovi, tudi ãe obstajajo, najbrÏ ne morejo prestavljati stvari. Sklenila sem, da ne bom nikomur ãrhnila o tem, saj bi me imeli za zme‰ano. Nekaj ãasa o omarniku ni bilo ne duha ne sluha in skoraj bi na vse skupaj pozabila. Nekega veãera, med najbolj napetim delom, ko sem zaman iskala izvirno re‰itev reklamnega spota za televizijo, pa je spet pri‰kripal. Tokrat se nisem zmenila zanj. Mirno sem razmi‰ljala naprej in nepremiãno strmela mimo raãunalni‰kega zaslona. Tedaj se mi je pogled nekako podvojil, ploskev mize se je pribliÏala in v presojnini, ki se je odprla, sem ga ugledala: bil je starej‰i gospod s sme‰no srebrnkasto lasuljo s kodrãki nad u‰esi, radoÏivimi, pohotnimi oãesci in oteãenim podoãjem, lica mu je prelivala nezdrava rdeãica, ãutne ustnice pa so bile ukrivljene v nedoumljiv nasme‰ek. Okrog vratu pod podbradkom je imel 127
ÎAR PTICA
BESeDA
zavezano belo svileno ruto s ãipkasto obrobo, zavezano v umetelni vozel, temno sivi suknjiã z visokim ovratnikom pa je kazal na zavihih ãrno podlago z rdeãimi ãrtami. Strmela sem vanj in on vame. Njegove oãi so me nezadrÏno srkale in nenadoma se je moj pogled stopil z njegovim; lahko bi se temu uprla, a me je preveã mikala ta nenavadna prelevitev. Bil je, bila sva, v temnem, tesnem prostoru in posvetilo se mi je, da je to omara. Preseneãena sem ãutila njegovo napeto priãakovanje nekega dogodka, razbijanje srca, ki mu je povzroãalo boleãino v prsih, in vzburjenost. âez ãas so se oglasili v sobi Ïenski glasovi in omarnik je, oziroma sva, saj sem bila z njim povezana s vsemi ãutili, s tresoãimi se prsti izvlekel zatiã v vi‰ini oãi in pogledal skozi odprtino v razsvetljeno sobo. Gledal je, in jaz z njim, naravnost na posteljo pod rdeãim baldahinom, kamor se je na svilene rjuhe zleknila zajetna, razko‰no obleãena Ïenska srednjih let, drobcena spletiãna v beli srajãici pa jo je zaãela poãasi slaãiti: sezula ji je lakaste ‰olne, previdno odstranila vi‰njevo rdeão brokatno vrhnjo obleko, jo re‰ila tesno spetega Ïivotca s krilom iz zelene vzorãaste tkanine in naposled ‰e steznika, kar je grofica pospremila z glasnim vzdihom olaj‰anja; pretegnila se je, si pustila sleãi ‰e preklane svi128
ÎAR PTICA
BESeDA
lene spodnjice in obleÏala na postelji v vsej bohotni nagoti, le na nogah je obdrÏala srebrne nogavice s podvezami. Vzburjenost omarnika je nara‰ãala, lovil je sapo in se naslajal s pogledom na razgaljeno gospo, ki je mirno razmaknila kolena, kakor da bi se nala‰ã kazala skriti ogledovalni odprtini. SluÏabnica ji je razpustila nakodrane lase in tedaj se je zaãelo. Gospodarica je u‰ãipnila dekletce za lice, da je zavre‰ãalo in hotelo pobegniti, a jo je zadrÏala. Potem sta se zaãeli hihitaje valjati po postelji in kmalu je bila spletiãna brez srajãke, pod katero ni imela niãesar. V tej igri med Ïensko v polni zrelosti in velikim oprsjem ter deklico, kateri so poganjali ‰ele prvi brstiãi dojk in prvi puh med nogami, je bilo toliko ãutnosti in sprijenosti, da je omarnika do konca razvnela, in ker sem bila v ãudnem soãutju z njim, tudi mene, ãeravno me lastni spol nikoli ni posebej privlaãil. Izku‰ena grofica je poãasi pripravila dekle tako daleã, da je delala z njo kar je hotela in naposled se je v krikih naslade zvijalo kot ãrv v njenem objemu. Tudi ogledovalec je bil pred vrhuncem, toda nenadoma se je v njem nekaj prelomilo. V vidno polje je planil brhek mladeniã, ves razdraÏen in naskoãen, ki je odrinil spletiãno in se spravil na grofico. Ta se sploh ni branila, ampak se mu je zaãela z vso strastjo predajati. 129
ÎAR PTICA
BESeDA
Omarnikovo srce je za hip zastalo, neka huda groza mu je preplavila vsa ãustva, pogled se je zameglil, prsi prebodla ostra boleãina, kakor da bi mu kdo zarinil noÏ med rebra. Vse to sem ‰e zaznala, potem niãesar veã. Predramila sem se ‰e vedno strmeãa v raãunalni‰ki zaslon, zadihana od ãutnega uÏitka in smrtne groze obenem. Sem sodoÏivela omarnikovo smrt v omari? In kaj mi je hotel povedati njegov duh, ki je oãitno priklenjen v ta kos pohi‰tva in se ga ne more re‰iti? Vpra‰anja so se mi porajala eno za drugim. Je starega pohotneÏa zadela srãna kap zaradi premoãne vzburjenosti ali mu je nekdo zarinil noÏ v srce? Ga je ugonobila grofica s tem, da je v dogovorjeno igro vpletla mo‰kega? Je bil razjarjeni grajski hlapãiã ljubimec spletiãne? »Trapa!« sem se o‰tela. »Ne spletaj si zabeljenih romantiãnih zgodbic. Vse skupaj je tvoja izmi‰ljija.« Odloãena, da si to dokaÏem, sem se odpravila k omari, na kateri bi morala biti prikrita kukalna odprtina. In spet ostala osupla in prestra‰ena. Na levem krilu vrat je bila v vi‰ini oãi spretno in komaj vidno s hru‰kovim lesom zama‰ena okrogla luknja. Mojster je celo pazil, da so se ãrte letnic vrat in vstavka ujemale. Nemara je prikril grão, vendar v to nisem veã verjela. Spoznala sem, da mi je usojeno sobivanje z duhom ostarelega pohotnega grofa, ki ga je pokosila smrt v omari. Po tem dogodku ga nisem veã videvala, vendar je bil 130
ÎAR PTICA
BESeDA
tu. Za‰kripala je omara, poãil les v parketu in potem sem ga ãutila kako me ure in ure opazuje pri delu. In kar je bilo najbolj ãudno, tedaj sem ustvarjala z lahkoto, zaãela sem se poigravati z baroãnimi sijajem in bohotno razgibanim ãrtovjem, reklamni lepak za Ïenske spodnjice je zaradi ãutne nabitosti vzbudil vsesplo‰no pozornost. »Mirela, vedno bolj‰a si,« mi je govoril ‰ef reklamne agencije za katero najveã delam. Sklenila sem, da duha v moji bliÏini preprosto ne bom upo‰tevala. âemu bi se zaklepala v kopalnico in se skrivala med prhanjem, ãemu bi s slabim obãutkom odloÏila spodnje hlaãke v omaro, saj se pred astralnim telesom ni mogoãe skriti. Posku‰ala sem torej ãim manj misliti nanj, ãeprav je bilo to teÏko, kajti vedno znova me je preseneãalo ãutenje njegove navzoãnosti. Tako je precej ãasa trajalo moje drugovanje z omarnikom, dokler se nisem nekega veãera v kopalnici zalotila, da se nala‰ã odkrito igraãkam in draÏim s prhanjem, ker me nevidni duh ogleduje, in da komaj zadrÏujem izbruh naslade, ki se mi je pri tem nabirala v telesu. Stisnila sem zobe, pretrgala zblojeno igro, za katero ne vem, kam bi me pripeljala, in sklenila, da tako ne gre veã naprej, da se moram znebiti te môre. Sama si nisem znala pomagati, toda komu bi lahko zaupala svojo prigodo z omarnikom? Potem, ko sem se 131
ÎAR PTICA
BESeDA
raz‰la z Robertom, ki mu ni bila v‰eã moja poklicna samostojnost in se je raje odloãil za poniÏno podeÏelsko putko, sem pridobila veliko znancev, tudi prijateljev, med katerimi mi jih je veliko dvorilo, vendar se z nobenim nisem tako zbliÏala, da bi mu lahko zaupala to noro zgodbo. ‰ele po dolgem tuhtanju sem se nekega veãera spomnila na Vida. Poklicala sem ga po dÏiesemu. »Vid, nisi mi dobro oãistil omare,« sem zaãela bolj za ‰alo kot zares; naposled ‰e vedno lahko reãem, da se samo ‰alim. »Ne, se ‰ali‰?« je bil preseneãen. »Reci, kaj je narobe?« »TeÏko ti razlagam na daljavo. âe ima‰ ãas, priteci,« sem ga prosila. »Zate vselej, Mirela, tudi na konec sveta,« je ustreÏljivo dejal in res takoj pri‰el. Poslu‰al me je ves ãas molãe, zaverovano gledal in si tu in tam poãehljal lepo negovano brado. Tudi na koncu ni niã rekel, samo ãelo je gubanãil. »Ne verjame‰ mi,« sem rekla. »Razmi‰ljam,« je konãno spregovoril. »Dve moÏnosti ima‰: prodaj omaro ali ubij duha v njej…« »Kako ubiti ubitega duha?« sem prepadeno vpra‰ala. Pomolãal je in me gledal. V njegovih kot plavica mod-
132
ÎAR PTICA
BESeDA
rih oãeh sem zasledila plamenãek poÏelenja. Tega nisem priãakovala. »Morda enako, kot je bil pokonãan prviã…« je negotovo ‰epnil. Sedela sva na usnjeni kotni sedeÏni garnituri prekriti z mehko ovãino in nasproti je bila omara, v katero sva se oba samogibno zazrla. Kri mi je ‰inila v lica, kajti hipoma mi je bilo vse jasno. »Saj naju ne opazuje,« sem pohitela, da bi se izognila nelagodnemu pojasnjevanju. »Saj tudi niã opazovanja vrednega ne poãneva,« je odvrnil bolj samozavestno in se presedel bliÏe k meni. Na sreão je bil zelo neÏen. Poljubil mi je roko in vsako nadaljnjo kretnjo pospremil s poniÏnim pogledom. Prepustila sem se ljubkovanju z nekak‰no vdanostjo, brez pravega Ïara in Ïelje. Pri prvem poljubu mi je ‰lo na smeh, saj se ‰e nikoli nisem ljubila z bradatim mo‰kim. Ko mi je razpel bluzo in se dotaknil z ustnicami prsi, me je najprej Ïgeãkalo. »Mirela, Ïe dolgo si te Ïelim…« je ‰epnil. »Molãi,« sem ga prosila in se ozirala k omari. Tedaj sem zaãutila omarnikove oãi, ki so me oplazile kot sladostrastno mr‰ãenje. Zaãela sem vraãati Vidu neÏnosti, spodbujala sem ga k vedno bolj drznemu ljubovanju, kmalu sem bila naga in ko me je poljubljal po vsem telesu, je z njegovimi poljubi drsel tudi pogled iz 133
ÎAR PTICA
BESeDA
omare in me spravljal v obsedenost. Dovoljevala sem stvari, o katerih nisem nikoli niti pomislila, nesramno sem se razkazovala in vse bolj uÏivala v obãevanju in oãevanju obenem. Vid je komaj sledil Vidovemu plesu mojega telesa; potem je v meni poãilo kot struna in mi izvabilo oster krik. Bedasto … V zadnjih krãih slasti, ki so mi pretresali drobovje, je glasno poãil les v omari. »Mislim, da sva ga ubila…« sem pozneje ‰e vsa zasopla rekla in se izvila iz Vidovega objema. ObleÏal je kot poko‰en. »âudovito se ljubi‰…« je vzdihnil. »Vzemiva to kot izganjalni obred,« sem odloãno rekla in se zaãela naglo oblaãiti. »Zdaj je vse skupaj konãano.« Res je konãano. Omarnika ni veã. Omarnik se je re‰il omare. Sedim vãasih v gluhih noãnih urah pred raãunalnikom in ãakam, ãakam, da bodo za‰kripala vrata omare in parket… Prislu‰kujem omari v noãeh, ko ne morem zaspati, dokler se ne zdani. A les je nem. Vãasih se zavem, da pogre‰am omarnikovo nevidno navzoãnost in ostajam otoÏna in nezasli‰ano sama s seboj. DÏiesem ãivka. Prekinem. Vidu sem rekla, naj me ne kliãe nikoli veã…
134
BESeDA
ÎAR PTICA
Tujinec
D
ogajalo se mu je Ïe prej. Prviã na obali morja, kjer sta z Ïeno preÏivljala poletne poãitnice. Zaspal je pod pripekajoãim soncem in imel moraste sanje o ponavljajoãem se utapljanju v zdrizasti sluzi. Kanãek njegove ‰e budne zavesti, ga je silil naj se zbudi in naposled se mu je to posreãilo. Toda prebuditev je bila huj‰a kot sanje. Sonce je sicer svetilo, valovi so plivkali, otroci so vre‰ãe ãofotali po vodi, ob njem je sedela njegova Ïena, toda vse skupaj mu je vzbujalo nazasli‰ani obãutek tujstva. Kakor da ta svet sploh ni njegov in ga obseva neznana sonãevina, ‰umi tujsko morje in je zraven Ïenska z drugega konca ozvezdja. V skrajni nuji, da se re‰i neznosne tujosti, je vstal in objel Ïeno. Zdrznila se je, presunljivo kriknila in se izvila iz objema. »Kristus, kako si mrzel …« je rekla in dobila kljub pripeki kurjo koÏo. »Albert, zakaj me stra‰i‰?« Najraje bi ji odgovoril, da je bolj prestra‰en kot ona,
135
ÎAR PTICA
BESeDA
a je prikril svoje ãutenje in se prepriãeval, da je paã imel moreãe sanje. Toda dogodilo se mu je spet. S hãerko Lucijo sta se nekega dne vzpenjala na goro. Pod vrhom je samo ‰e molãal in gledal pod noge. Potem je zasli‰al predirno krakanje jate planinskih kavk in se ozrl v temno modro nebo, razpenjajoãe se nad goro kot kristalni obok. Nenadoma ga je pre‰inil obãutek, da se je zdramil v povsem neznanem tujem svetu: kavke so se mu zdele kot ãudne zlove‰ãe ptice, nebo ni bilo njemu znano nebo in zlatolaso dekle, ki je hodilo pred njim, ni imelo niã skupnega z njim. Obstal je kot vkopan, strmeã v frfotajoãe ptice in ãakajoã, da se spet vrne v svoj svet. Toda vse je ostalo tako, kot ga je nenadoma zalotilo. Tudi dekle se je ustavilo in poãasi ozrlo. Bila je tujka oãarujoãega pogleda, z nasme‰kom, v katerem je bilo skrivnostno obetajoãe Ïensko vabilo – saj ni mogoãe, da je to res – je pomislil, kajti vabilo ni ostalo brez odmeva; zaznal je, da ga neznanka nezadrÏno mika. Tedaj so se njene ãutne ustnice premaknile. »Kaj je s tabo, oãe?« je rekla. »Si se upehal?» Svet se je spet sestavil v znano podobo. Gledal je hãer in premi‰ljal kdaj za boga je postala Ïenska. »Kavke opazujem, Lucija,« je odgovoril. »Îe grem.« 136
ÎAR PTICA
BESeDA
Pozneje sta sedela na vrhu in gledala pokrajino spodaj, ki se je kopala v jesenskih barvah. Lucija se je previdno dotaknila njegove roke in mu zaupala: »Prej, ko nenadoma nisem veã sli‰ala tvojih korakov, se mi je zazdelo, da si izginil. Nekaj ãasa se nisem upala ozreti. Potem sem bila neznansko sreãna, da si ‰e za mano … Spoznala sem, kako rada te imam, oãe …« »Trapa!« je ganjen rekel in jo trdno objel okrog ramen. »Kam izginevajo ljudje?« je ãez ãas resno vpra‰ala in mu pogledal v oãi. »Ne vemo, Lucija.« »Znanstveniki bi morali vedeti …« »Znanost ni vsevedna.« »Kaj pa ãe veste in skrivate, oãe?« »Ne, niãesar ti ne skrivam. Izginotij si ne znamo pojasniti …« Albert Skalar je bil profesor netipike na veleuniverzi in je vse svoje delo posvetil raziskavam neznanih pojavov, ‰e zlasti izginjanju ljudi, ki se je zaãelo mnoÏiti v tretjem tisoãletju. Njegove knjige so bile prevedene v ãlove‰ãino in dostopne elektronskemu vsesvetnem omreÏju. Mnogi znanstveniki so ga navajali v strokovnih delih. Misel, prevevajoãa vsa Skalarjeva dognanja, je bila, da pri za znanost nedoumljivih pojavih ni nobenega 137
ÎAR PTICA
BESeDA
oprijemljivega dokaza, da bi v ãlove‰ko usodo posegala razumna bitja iz kak‰nega drugega sveta. Bil je utemeljitelj domneve, da je razumnost v gmotnem vesolju porazdeljena tako, da ni ne v ãasovnem in ne prostorskem obsegu moÏen stik med civilizacijami. Sledil je sklep, da se Zemljanom ni bati Nezemljanov, saj so vsa zla in dobra dela tukaj‰nja. To naj bi veljalo tudi za izginotja oseb. Nekateri neresni ãasopisci so namreã ‰irili domnevo, da ljudi ugrabljajo nezemeljska bitja. Svet v katerem je Ïivel, pa se je Skalarju ‰e kar naprej odmikal in trenutki njegove odtujenosti so bili ãedalje pogostej‰i. Z nikomer ni o tem spregovoril, kajti poãasi ga je zaãela obsedati misel, da Ïivi med samimi tujinci, katerim ne kaÏe zaupati. Lastni Ïeni in hãeri ni ãrhnil o svojem sumu, saj se je bal, da sta tudi oni tujinki in bi ga izdali. Najmanj, kar bi potlej sledilo, bi bila klinika za umsko motene osebe. Tako se je Albert Skalar oddaljeval ljudem in ljudje njemu. Celo domaãi pes je zaãel lajati nanj. Nekega dne ga je zavrnilo tudi drevo. Vsako jutro je hodil v gozdiã, kjer so rasla zelo stara drevesa. Tam je obstal ob deblu mogoãnega hrasta na robu jase in se ga oklenil. Vselej je ãutil pretakanje moãne Ïivovine iz samih korenin, ki mu je odplavilo usedline kvarnih sevanj v telesu in ga napolnilo z blagodejno Ïivljenjsko moãjo. Pod to kro‰njo so se mu misli 138
ÎAR PTICA
BESeDA
zbistrile, izginili so vsakdanji strahovi in obãutil je v sebi mir. Celo obãutek tujosti, ki ga je v zadnjem obdobju preganjal, se mu je nekako polegel. Tistega jutra pa je hrast obnemel. Nobenega strujanja ni bilo, zaman je ãakal, da zaãutil Ïivovino, ki bi se pretoãila iz debla v njegove Ïile in Ïivãevje. »Hrast, zakaj si me zapustil?« je za‰epetal. Tedaj je skozi hrapavo, izbrazdano skorjo preskoãil moãan sevalni udar in Skalarja skoraj podrl na tla. Odskoãil je kot opeãen in se zastrmel navzgor v kro‰njo, v kateri je ‰elestel jutranji veter. Imel je obãutek, da mu je v moÏganih poãila neka opna, ki je oklepala njegovo mislenje in popolnoma jasno si je rekel: Niso tujinci soljudje, ni tuj ta svet, to sonce, ta hrast. Ti sam si tujinec! Zalezli so se vate, vsa razglabljanja v tvojih spisih so bila od njih spodbujena, njihov sel si bil, njihova tipalka … Srce mu je zaãelo razbijati, ustra‰il se je nenadnega spoznanja, da so Nezemljani tu, da se lahko ugnezdijo v vsakem ãloveku, ne da bi ta to vedel in zato ne morejo imeti dobrih namenov. Pohiteti moram — si je rekel — in po vsesvetnem omreÏju posvariti Zemljane, kaj jim grozi. Albert Skalar se je obrnil in jih je zagledal. Prihajali so po jasi mraãni, samogibni, neãlove‰ki. Spoznal je, da svet ne bo dobil njegovega svarila. 139
BESeDA
ÎAR PTICA
Vsebina
Îar ptica Odklon Pomnik za Evridiko Astralni svetilniki Tipalka z Mura Hi‰a Oznanjenje Dromidska podoba Zijavkin zev Omarnik Tujinec
140
3 15 27 40 53 73 78 105 114 122 135
BESeDA
ÎAR PTICA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-114-2 141
