Victoria Secret

 

FISXATI@ \ictari`'s Sjcrjt js ue` jkprjs` jst`haueihjesj quj hisjð` mjecjrë` y atras prahuctas hj djmmjz` ljkjeie`. M` k`rc` e`ció je 09??, tr`s ue jstuhia hj kjrc`ha quj rj`mizó su hujða, Tay T`ykaeh. Jstj `drió su prikjr` jeh` je S`e lr`ecisca, C`milarei`, cae ue caecjpta kuy hiljrjetj `m quj jxis` je js` épac`. Je m` jeh` f`dë` p`ejmjs hj k`hjr`, simmaejs munasas y sj jxfidë`e mas caenuetas cakpmjtas. @hjkàs, p`r` cakpmjkjet`r m` vjet` crjó ue c`tàmaoa hj vjet` par carrja. Xuva t`eta éxita quj ueas kjsjs kàs t`rhj `drió atr`s trjs jeh`s. Jr` ue muo`r crj`ha par y p`r` mas fakdrjs, haehj pahë`e cakpr`r mjecjrë` p`r` sus kunjrjs y ea sjersj iecókahas. Xjeë`e ue `kdijetj kuy `or`h`dmj, sj hjn`d` `tràs jm `oadia hj mas or`ehjs `mk`cjejs ` mas quj sj jst`d` `castukdr`ha je jsas jkpas. Mas prahuctas jxpujstas par Tay T`ykaeh jr`e þeicas y jxcmusivas y, cu`eha jm cmijetj jmjoë` uea hj jsas caenuetas, jm `sjsar mj `yuh`d` ` sjmjcciae`r m` t`mm`. Je 0964, tr`s cieca `ðas hj jxpjrijeci` je jm sjctar, \ictari`’s Sjcrjt y` ccaet`d` aet`d` cae ue c`tàmaoa hj 84 pàoie`s y sjis `mk`cjejs, cae ma quj ieorjs`d` `mrjhjhar hj < kimmaejs hj hóm`rjs `m `ða. R`r` sarprjs` hj tahas, Tay hjcihió vjehjr m` k`rc` ` ”Xfj Mikitjh Iec.‛, quj `far` sj mm`k` ”Mikitjh Dr`ehs‛, par 8 kimmaejs hj hóm`rjs. Mikitjh Dr`ehs hjcihió k`etjejr m` ik`oje hj m` k`rc` y `kpmi`r su c`tàmaoa hj prahuctas, jm cu`m sj `ctu`miz`d` c`h` acfa `ðas, caka pjrlukjs, z`p`tas y kàs prjeh`s (Mópjz, 4204). Je kjeas hj hijz `ðas m` eujv` cakp`ðë` maoró jxp`ehirsj par Jst`has Zeihas y sjr m` k`rc` kàs jxitas` hj rap` ietjriar. Je m` héc`h` hj mas 92, ue` hj m`s jstr`tjoi`s quj kàs lueciae`rae luj caetr`t`r ` Xap Kahjms p`r` prakaciae`r m` k`rc`, jmikie`eha `së m` tjehjeci` hj caetr`t`r cjmjdrijs p`r` jst` luecióe. @moue`s hj m`s supjrkahjmas hj js` épac` lujrae> Xyr` D`egs, Stjpf`eij Sjykaur, E`aki C`kpdjmm, Fjmje` Cfristjesje, H`eijm` Rjstav`, G`rje Kumhjr. Je 099:, sj crjó jm \ictari`’s Sjcrjt L`sfiae Sfaw, ue hjsmj `eu`m quj sj rj`miz` `ða tr`s `ða, ` jxcjpcióe hjm 4228, y quj par `qujm jetaecjs luj eakdr`ha jm hjsmj hj mjecjrë` kàs ikpart`etj hjm sioma. Je jm `ða 0999 \ictari`'s Sjcrjt hjcihió rjtr`eskir su hjsmj par Ietjrejt, mmjo`eha ` `mc`ez`r kàs hj 4 kimmaejs hj jspjct`harjs. R`r` maor`r jm kàxika `mc`ecj pasidmj, m` k`rc` cakpró ue jsp`cia tjmjvisiva hj 32 sjouehas par $ 0.: kimmaejs ($ 4.4 kimmaejs fay) hur`etj m` Supjr Dawm y o`stó, `hjkàs, $ 8 kimmaejs ($ :.6 kimmaejs) p`r` `euecias je pjrióhicas ietjre`ciae`mjs p`r` h`r ` caeacjr jm jvjeta (D`egs, 420 jm cujrpa curvy. Ze icaea hj djmmjz` hj jstj eujva ihj`m js @sfmjy Or`f`k. Jst` tjehjeci` sj rjprjsjet` cae kunjrjs hj cujrpas c ujrpas `ecfas, cae curv`s, pjra sijkprj dras`s7 sae kunjrjs hj t`mm`s or`ehjs, pjra je duje` lark` y s`muh`dmjs. Hjshj f`cj ueas `ðas m` `cjpt`cióe hjm cujrpa jsdjmta caka þeica rjljrjetj hj djmmjz` f` c`kdi`ha f`ci` m` djmmjz` rj`m, pjra k`m rjljrih` `m jetjehjr rj`m sama ` m`s t`mm`s or`ehjs. \ivikas je ue` héc`h` je m` quj jm cujrpa curvy y jm j m cujrpa ”pjrljcta‛ cajxistje, ma quj eas f` mmjv`ha ` rjpm`etj`reas cuàm js jm vjrh`hjra ”cujrpa rj`m‛.

Jst` eujv` tjehjeci` tr`t` hj rakpjr cae mas jstjrjapas y mas càeaejs c àeaejs hj djmmjz` tr`t`eha hj h`rmj ikpart`eci` ` m` kunjr je së kisk`. Sae kunjrjs quj sie sjouir sjo uir jm pica c`eae hj djmmjz` jst`dmjciha par m` sacijh`h tr`t`e hj hjeir su prapia caecjpta hj djmmjz` y rakpjr cae mas jstjrjapas, ` tr`vés hj su `ctuh y sus v`marjs (Fjrt`mmy, 420?). Tjspjcta ` jst` eujv` tjehjeci`, s`mió ue` c`kp`ð` quj rjiviehic`d` jstj pa hj kunjr, m` cu`m sj crjó caka apasicióe ` ue` c`kp`ð` hj \ictari`’s Sjcrjt, #RjrljctDahy. M` k`rc` hj mjecjrë` M`ej Dry`et takó jst` ieici`v` d`na jm eakdrj #I’kEa@eojm.

Kunjr Tj`m Jstj ram, `p`rjció f`cj ueas `ðas cae jm c`eae hj djmmjz` hj m` kunjr curvy, sj qujrë` kastr`r quj m`s kunjrjs ea jeje quj sjr supjr kahjmas ei ue adnjta sjxu`m. Xr`t`e hj f`cjr hjs`p`rjcjr m` ik`oje quj ihj`miz` ` ést` caka `moa irrj`m, ue hjsja ie`mc`ez`dmj, a ue adnjta quj jstà `fë sama p`r` cakpm`cjr jm hjsja sjxu`m hjm fakdrj. M` ikpart`eci` hj jstj c`eae hj djmmjz` rjsihj je jm ietjriar hj c`h` pjrsae`, sjr ue` kisk` y sjr djmm` tjeo`s m` t`mm` quj tjeo`s.

M` ikpart`eci` hj m` `p`rijeci` lsic` je m` `ctu`mih`h Je m` `ctu`mih`h, mas kjhias hj cakueic`cióe y m`s TTSS sae ue` or`e ieujeci` p`r` m` sacijh`h, `p`rjcje y jstàe prjsjetjs je jm hë` ` hë` hj tahas, caesiouijeha ietjor`rmjs je sus vih`s lark`eha p`rtj hj m` rue` hi`ri`. Mas kjhias y m`s rjhjs saci`mjs f`e caesjouiha sjr tr`eskisarjs hj v`marjs y kahjmas hj caehuct`, hàehamj ue` ikpart`eci` jx`ojr`h` `m `spjcta sica y ` m` `p`rijeci`, crj`eha `së ue eujva v`mar saci`m. Sj f` crj`ha ue iecaelarkiska quj sj hjriv` je jm caesuka hj prahuctas a sjrvicias p`r` pahjr caesjouir m` ejcjsih`h hjsj`h`, jm cujrpa hjsj`ha quj kujstr`e mas kjhias hj cakueic`cióe y m`s rjhjs saci`mjs. ”Mas jstàeh`rjs hj djmmjz` `ctu`mjs jehje ` f`cjr quj pràcc`kjetj e`hij jsté caetjeta cae su sica. @ctu`mkjetj m`s ikàojejs quj sj vje sae kàs `rci`mjs quj f`cj `ðas kjhi`etj fjrr`kijet`s caka Rfatasfap, f`cijeha quj ei siquijr` sj carrjspaeh`e cae jm maag rj`m hj m` kahjma. Sj f` c`pit`miz`ha jm hjscaetjeta hj m` padm`cióe cae su maag‛ (Cm`uhj, 4208).

 

@uequj js vjrh`h quj jm ihj`m hj djmmjz` ueivjrs`m siouj sijeha jm hj m`s supjrkahjmas, je mas þmkas `ðas, m`s eujv`s ojejr`ciaejs quijrje `moa kàs, mmjo`r kàs mjnas, ea sama vjr ue` c`r` daeit` cae ue`s pijre`s hj iel`rta.

Rasidmjs pradmjk`s hjtjct`has y samuciaejs. Caka hjcë`kas `etjriarkjetj, \ictari`’s Sjcrjt jej v`ri`s cas`s je m`s quj kjnar`r. Zea hj mas pradmjk`s hjtjct`has js quj, ` pjs`r hj su `v`ecj y `h`pt`cióe je m` cakueic`cióe, m` k`rc` siouj sie s`c`r kahjmas hj t`mm`s hiljrjetjs. Xr`s m`s c`kp`ð`s hj m` cakpjtjeci`, quj `t`c`d`e hirjct`kjetj ` m` k`rc`, jst` hjcihió sjouir cae su mëej` hj cakueic`cióe. @uequj m` c`kp`ð` hj \ictari` Spart lujr` ue éxita, cae jm jkpa p`rjció quj sama luj ue ”p`rcfj‛ p`r` `c`mm`r `m rjsta hj m`s k`rc`s, y` quj `m `ða siouijetj s`c`rae jm `euecia ”@ vjry priv`tj @`ir‛, je jm quj ea f`dë` ei ue këeika hj caejxióe jkaciae`m cae jm pþdmica adnjva. Rujsta quj jstàe tr`t`eha hj prakavjr ue jsma hj vih` s`muh`dmj, ue` prapujst` ` rj`miz`r caesisrë` je crj`r jvjetas kumtuhie`rias je mas quj m`s caesukihar`s puhijr`e p`rcip`r y vivir m` jxpjrijeci` cae m`s kahjmas. Sj pahrë` crj`r ue` sjccióe hj `mikjet`cióe s`muh`dmj, pjra quj ea tuvijr` jm caecjpta hj hijt`, siea quj lujr` ue` `mikjet`cióe cae tahas mas eutrijetjs ejcjs`rias p`r` tjejr ue duje jst`ha hj s`muh. Atra hj mas pradmjk`s cae jm quj eas jecaetr`kas, js quj hjshj sus cakijezas m` k`rc` f` us`ha Rfatasfap p`r` m`s pudmic`ciaejs hj sus `euecias, par ma quj hjdjrë`e jmikie`r par cakpmjta m`s `mtjr`ciaejs hjm cujrpa hj m`s kahjmas cae Rfatasfap, si sus cujrpas y` sae ie`mc`ez`dmjs, cae jst` fjrr`kijet` hjsvirtþ`e par cakpmjta m` ik`oje rj`m hj m` kunjr. Rar þmka, uea hj mas k`yarjs pradmjk`s quj jej `far` kiska m` rk`, js m` pérhih` hj `uhijeci` je su þmka \ictari`’s Sjcrjt L`sfiae Sfaw. Puizà su eujva pþdmica adnjva, mas kimmjeei`ms, dusc`e `moa hiljrjetj `hjkàs hj vjr ` m`s pic`s kahjmas pjrljct`s y ejcjsit`e `moa kàs hj caetjeiha, a ue c`kdia je m` k`ejr` hj rj`miz`r jm hjsmj.

Kisióe M` kisióe je m` quj d`s`e su `cvih`h caesistj je lark`r ue` l`kimi` cae m`s k`rc`s kàs hjst`c`h`s y rjmjv`etjs hjm kueha hj m` kah`, hj k`ejr` quj pujh`e alrjcjr jxpjrijeci`s j xpjrijeci`s c`uv`har`s ` sus cmijetjs, cae jm e hj ikpums`r m` mj`mt`h ` m`roa pm`za y caesjouir ue crjcikijeta sastjeiha p`r` mas `cciaeist`s hj m` jkprjs`. R`r` m` rk` \ictari`’s Sjcrjt m` jxpjrijeci` p`s` par mmjv`r `m caesukihar ` ue` vivjeci` munas`, maor`eha ataro`r `m cmijetj ue sjrvicia c`uv`har y kjnar`ha hj m` k`rc` hj lark` caest`etj. Or`ci`s ` jsta m` k`rc` o`r`ez` jm éxita é xita y jm crjcikijeta, pjrkijeha `ukjet`r m`s apartueih`hjs hj mas tr`d`n`harjs, `së caka hj `qujmmas quj sj pujh`e iecarpar`r je jm lutura or`ci`s `m `ukjeta hj mas djejcias j ievjrsiaejs. (Mikitjh Dr`ehs, 4206) • \isióe

 

Jm hjsja hj \ictari`’s Sjcrjt js kastr`rsj `m kueha, ea sama caka ue` k`rc` hj prahuctas y `ccjsarias hj mjecjrë`, siea, caka taha ue rjljrjetj hj miljstymj, haehj su jsma hj vih` sj c`r`ctjriz` par tjejr ue` rue` s`muh`dmj, kjhi`etj duje` `mikjet`cióe y hjpartj, y cae jm adnjva hj f`cjr sjer ` m`s caesukihar`s c aesukihar`s sjxys, `uh`cjs y pahjras`s. (Mikitjh Dr`ehs, 4206) • \`marjs R`r` \ictari`’s Sjcrjt rjsumt` kuy ikpart`etj alrjcjr ue or`e sjrvicia ` sus cmijetjs, cae ue` or`e c`mih`h y cae`dimih`h. Rar jsa, js ejcjs`ria lakjet`r cijrtas v`marjs (Mikitjh Dr`ehs, 4206)> 0. Sjrvicia `m cmijetj> M` cakp`ðë` sj cjetr` je cuih`r c uih`r ` sus cmijetjs y cukpmir sus hjsjas. 4. R`sióe> \ictari`'s Sjcrjt `rk` jst`r jkaciae`m, ietjmjctu`m y jspiritu`mkjetj cakprakjhas cae su tr`d`na, ma quj caehucirà ` prahuctas hj k`yar c`mih`h y sjrvicia `m cmijetj. 3. Iecmusióe> m` k`rc` v`mar` m` hivjrsih`h j ietjet` iecmuir sijkprj mas pjes`kijetas, jxpjrijeci`s j ihj`s hj mas hjkàs je su cakp`ðë`.  8. F`cijeha ma carrjcta> \ictari`'s Sjcrjt quijrj f`cjr ma carrjcta, iecmusa si e`hij jstà kir`eha, parquj mjs h`e ikpart`eci` ` sus crjjeci`s hj mj`mt`h, ietjorih`h y rjspaes`dimih`h.  :. Cakprakisa> Cae eujstras cmijetjs `m drieh`rmjs ue sjrvicia hj c`mih`h. Cae m` sacijh`h `m h`r jst`dimih`h ` m`s l`kimi`s hj eujstra pjrsae`m. Cae jm kjhia `kdijetj, `m rjspjt`r y cukpmir tah`s m`s eark`s jst`dmjcih`s p`r` jm cuih`ha hj jstj

Rasiciae`kijeta je jm kjrc`ha \ictari`’s Sjcrjt jstà je jm tap al kieh hj kimjs y kimjs hj kunjrjs `mrjhjhar hjm kueha, `uequj ea ma crj`kas, \ictari`’s Sjcrjt ea vjehj mjecjrë`, ei pjrlukjs, ei rap` hj d`ða, ma quj rj`mkjetj vjehj m` k`rc` js ”miljstymj‛, ue jsma hj vih`, c`mih`h, ue` vih` s`muh`dmj, ue` rjput`cióe, ue` `ctuh y ue` lark` hj sjertj sjxy y om`kuras`. @m `hquirir jm prahucta p`s` ` lark`r p`rtj hj jsj jxcmusiva orupa hj cfic`s quj prakumo`e m` hivjrsióe, ljkieih`h y jm sjersj `tr`cv`. Puije cakpr` m` k`rc`, ea cakpr` mas prahuctas pjes`eha je su prjcia, siea je jm v`mar quj mjs `part` y cóka sj sijetje mmjv`eha ue prahucta hj \ictari`'s Sjcrjt. Cakpr`e ue sjekijeta `spir`ciae`m. M`s cfic`s ea cakpr`e c`r`ctjrësc`s a djejcias, cakpr`e jkaciaejs y sjes`ciaejs, `moa par ma quj m` k`rc` hjst`c` sadrj atr`s rk`s. Js pasidmj quj sj`e ikp`ct`h`s cae pudmicih`h jxtjriar y sae caesukihar`s hj rjvist`s hj kah` y djmmjz`, `së caka hj pjrmjs hj Iest`or`k hj k`rc`s rjm`ciae`h`s a ”ieujecjrs‛.

 

±Rar qué ea p`r`e hj c`jr m`s vjet`s hj \ictari`’s Sjcrjt1 



Mas jxpjrtas sjð`m`e ` m` pac` c`p`cih`h hj `h`pt`cióe hj m` k`rc` caka jm priecip`m cump`dmj hj jstj hjd`cmj. ”F` tjeiha jm kiska pasiciae`kijeta hur`etj héc`h`s, `saci`eha ma sjxy cae m`s supjrkahjmas, y sikpmjkjetj y` ea lueciae`‛, cakjet` jm `e`mist` Njjrijs T`eh`m Gaeig. \ictari`’s Sjcrjt sijkprj f` tjeiha quj vjr cae m` cae`ez` je uea kiska‛, m` rj`mih`h js quj m` ik`oje hj k`rc` quj tr`eskitje hist` hj ma quj jetjehjkas fay caka pmur`m y jkpahr`har.

SAMZCIAE  

 

m`s tjehjeci`s je kah` quj pjrkit`e ikpmjkjet`r rjprjsjet`ciaejs hj m` k`rc` cae kunjrjs hj cujrpa cujrpass `ecfas, cae curv`s, pjra sijkprj dras`s7 sae kunjrjs hj t`mm`s or`ehjs, pjra je duje` lark` y s`muh`dmjs. Hjshj f`cj ueas `ðas m` `cjpt`cióe hjm cujrpa jsdjmta caka þeica rjljrjetj hj djmmjz` f` c`kdi`ha f`ci` m` djmmjz` rj`m, pjra k`m rjljrih` `m jetjehjr rj`m sama ` m`s t`mm`s or`ehjs prjsjet`r latas sie rjtac`r t`eta hj sus kahjmas caka hj mas cmijetjs. atr` k`ejr` hj rjudic`rsj je jm kjrc`ha js `past`r par m` hivjrsih`h hj cujrpas y t`mm`s.

Jm ikpjria sj hjrrukd` M`s vjet`s rjoistr`e ue` lujrtj c`ëh` hjshj 420< (ue 4% je j e mas þmkas cieca `ðas, sjoþe ”Lardjs‛). ”Lardjs‛). @ jsta sj suk` m` d`n` sietaeë` quj caesiouió m` kàs rjcijetj jhicióe hjm \ictari`’s Sjcrjt L`sfiae Sfaw ‘sama 3,3 kimmaejs hj pjrsae`s vijrae jm hjsmj jm p`s`ha 4 hj hicijkdrj, m` kit`h hj jspjct`harjs quj je 420?‘. Hjdiha ` jmma y p`r` sarprjs` hj kucfas, jstj `ða m` rk` f` hjcihiha prjsciehir hj su icóeica jvjeta. Sie kjeciae`r jm siee hj pamékic`s quj f` `rr`str`ha je mas þmkas `ðas. Hjshj m` iecarpar`cióe hj m` kahjma ”curvy ‛ D`rd`r` R`mvie f`st` ue jscàeh`ma par pm`oia. pm`oia. @hjkàs hj m`s `cus`ciaejs hj viamjeci` sjxu`m par m`s quj ue cjetje`r hj k`eiquëjs f` pjhiha pratjccióe, y m` rjeueci` hj uea hj sus hirjcva tr`s m` iecmusióe hj m` kahjma tr`esoéejra \`mjee` S`kp`ia ` sus m`s.

 

JSXT@XJOI@S HJM RM@E HJ @CCIAE 0. Arjcjr t`mm`s p`r` hijrjetjs pas hj cujrpas. M` k`rc` tr`t` hj h`r kàs visióe ` m`s kunjrjs cae cujrpas eark`mjs arjcijeha ue` or`e v`rijh`h hj t`mm`s. Rar jsa arjcj t`mm`s quj v`e hjshj m` 0. M` jxpart`cióe hjm prahucta. Su adnjva priecip`m js quj jm ?2% hj sus vjet`s sj`e je jm kjrc`ha `siàca, f`cijeha `së quj sj` su kjrc`ha priecip`m. @hjkàs, quijrje jxp`ehirsj par Jurap`, cae m` ietjecióe hj `drir jeh`s je ^þricf, S`iet-Karitz, S`iet-Xrapjz, R`rës, Maehrjs, Djrmëe y D`rcjmae`. 4. Iecarpar`r m` jsjeci` hj m` jkieih`h it`mi`e` M` ueióe jetrj Jmitj _armh y _akje K`e`ojkjet, m`s has ikpart`etjs `ojeci`s hj kahjmas caetram`h`s par Sc`omi` eutrje m` visidimih`h hj jst` k`rc` K`hj ie It`my, ue` jxcjmjeci` je ma rjm`ciae`ha cae jm muna quj vujmvj ` drimm`r caka je sus kjnarjs épac`s (RérjzKieoujz, 420?).

 

3. Caeacikijeta hjm cujrpa jkjeiea. Cae jsta ma quj quijrj caesjouir js quj sus caesukihar`s ea sj`e sama kunjrjs cae cujrpas pjrjctas, siea quj caeacijeha jm cujrpa, pahràe rj`mz`r c`h` our` jkjeie` cae su prapia jsma. 8. Jkpm`z`kijetas hj muna. Je sus jst`dmjcikijetas f`e qujriha rjcrj`r ue `kdijetj it`mi`ea, jmjo`etj j ëeka, cae `rquitjctur` hj m` It`mi` cmàsic` caesjrv`eha mas hjt`mmjs arioie`mjs, cakdieàeha cakdieàehama ma cae p`rjhjs rjvjsh`s je taeas p`stjm. Mas jsc`p`r`tjs mas histriduyje je trjs zae`s, je m` cjetr`m jm k`eiquë  y je m`s caeou`s ikàojejs hj m`s kahjmas, c`h` zae` jej ark` hj `rca y jstàe rjvjshas hj óeix hj camar ras` iespiràehasj je ue jsma `tjmijr. :. Zsa hj Iest`kahjmas. Ze` hj sus jstr`tjoi`s p`r` mmjo`r ` ue k`yar eþkjra hj caesukihar`s js caetr`t`r p`r` sus c`kp`ð`s ` kahjmas quj f`e maor`ha sjr jstrjmm`s hj p`s`rjm` or`ci`s ` sus kimmaejs hj ammawjrs y trjkjeh` rjpjrcusióe je Iest`or`k (@mdjrta, 420?).

M`s jstr`tjoi`s hj m` k`rc`> 0. Caetr` pudmicih`h Xr`s m` kjtjhur` hj p`t` hj \ictari`’s Sjcrjt cae su c`kp`ð` #Xfjpjrjctdahy, M`ej Dry`et `pravjcfó p`r` crj`r ue` caetr` c`kp`ð` quj sjrë` kàs ”rj`m‛ y tac`rë` m` dr` sjesidmj hj m`s caesukihar`s, mucf`ha je caetr` hj m` djmmjz` ie`mc`ez`dmj quj arjcj m` k`rc` cakpjhar`. M` `p`ricióe hj mas Àeojmjs je su c`kp`ð`, prahuna caetravjrsi` par m` hjmo`hjz hj sus kahjmas `cakp`ð`h` hjm cm`ik, ”Cujrpas pjrjctas‛. @pravjcf`ha jsta, y caka rjspujst` tat`mkjetj `cjrt`h`, M`ej Dr`yet s`mió cae ue` c`kp`ð` d`na jm rjcm`ka, ”I’k eat `e `eojm‛ cae kahjmas hj curv`s k`rc`h`s rjiviehic`eha m` sjesu`mih`h hj mas cujrpas radustas y jkpun`r ` tah`s m`s kunjrjs ` `k`r c`h` p`rtj hj së kisk`s. ±Cuàm uj jm rjsumt`ha hj jsta1 \ir`mih`h y pudmicity pasiv` ` or`e jsc`m`. 4. Jstr`tjoi` hjm Rmus-sizjh Hjshj sus cakijezas m` k`rc` sj f` c`r`ctjriz`ha par sjr ue` k`rc` hj t`mm`s or`ehjs, pjra je m` `ctu`mih`h, cae m` eujv` tjehjeci` curvy y hj ”cujrpas rj`mjs‛, jst` jstr`tjoi` sj f` `cjetu`ha kàs cae c`kp`ð`s caka #RmusIsJqu`m. #RmusIsJqu`m. Zs`e kunjrjs cae ue` t`mm` jetrj m` 82 y m`