vaje 3

1 Pravna zgodovina – 3. seznam vprašanj za vaje (teden med 7. in 11. novembrom) Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 6. in 8. poglavju knjige Pravo v zgodovini: 1. Kakšna je usoda rimske države ob zatonu antike? Kateri dve veliki državi sta njeni naslednici? Rimska država se ob zatonu antike razdeli na vzhodni in zahodni del. Zahodnorimska država, ki je sestavljena iz več držav razpade, potem postane Frankovska država. Obstane pa Vzhodnorimska oz. Bizantinska država.

2. Kako razumete pojma 'vulgarizacija' rimskega prava in kako 'kontinuiteta rimskega prava? VULGARIZACIJA – prilagajanje rimskega prava novim pravnim razmerjem, ki so zaradi selitev ljudstev postala mnogo preproostejša. KONTINUITETA – nadaljevanje, ohranjanje rimskega prava; rimsko pravo velja še naprej v novih razmerah. Na zahodu velja po osebnem načelu, na vzhodu pa kot nadaljevanje Justinjanove kodifikacije. Posebej prisotna na V (Bizanc), ker so bili boljši pogoji: prebivalstvo je tam v veliki meri ostalo in živelo podobno naprej; na Z pa so bili pogoji manj ugodni, saj se je prebivalstvo menjalo / selilo (zlasti na tleh Jugoslavije, Madžarske in Avstrije). 3. Katero pravo je v novih državah veljalo za potomce državljanov propadlega zahodnega dela rimske države v tem času? Kaj pa nam o pravu teh prebivalcev pove odlomek iz dela Gotske vojne? Za potomce državljanov propadlega Z dela rimske države je v novih državah po osebnem (personalnem) načelu (ius originis) veljalo rimsko pravo. Okrog l. 500 so ga uradno zapisali in imenovali leges Romanae. V odlomku (2) Prokopij – Gotske vojne, lahko preberemo, da so se rimski običaji ohranjali, s tem ko so jih ustno prenašali iz roda v rod. Enako je bilo s pravom, ljudje so še naprej živeli po svojem vulganiziranem rimskem pravu in ne po frankovskem.

4. Kakšne vrste pravo so bile leges barbarorum? Kaj pa označujeta izraza leges et consuetudines gentis in pa ritus gentis? Ali vidite povezavo med njimi? Najdite nekaj primerov. Leges barbarorum so bili zapisi germanskih plemenski prav, ki so temeljili na starih običajih (zapise so spodbujali tisti, ki jim razvoj ni bil po godu; vpliv Cerkve). Zapisani so bili v latinščini. »Leges et consuetudines gentis« (zakoni in navade) – pravo pri Čehih (Boemanih) »Ritus gentis« (običaji, obredi plemena) – pravila, ki so pri slovanskem plemenu Veletov določala način prehoda oblasti v njihovi gens. Pojmovno ustreza tudi načinu prehajanja oblasti pri Karantancih – ustoličevanju. Vsebuje namreč načelo o dednosti oblasti, ki ga dopolnjuje načelo volilnosti. Vsa so veljala po personalnem načelu, temeljila so na običajih (leges – gre za zapise običajnega prava). 5. Katero načelo veljavnosti prava je v tem času prevladovalo? Najdite primer. V tem času je veljalo načelo personalne veljavnosti prava. npr.: Sasi.

2 6. Kateri so znaki fevdalizacije poznoantične družbe, kot jih lahko razberete zlasti iz odlomkov iz odlomkov iz dela Salviana in Prokopija? Katere znake fevdalne ureditve kažejo formule v zvezi s posojanjem denarja? Znaki fevdalizacije: - Salvian (1): začetek procesa patrimonializacije  zasebniki si prisvajajo javno oblast in dohodke, ki bi se morali stekati v državno blagajno (»Ti namreč vidijo javne dajatve kot nekaj, kar jim osebno pripada, ko se ukvarjajo z zasebnimi zadevami, pod pretvezo, da pobirajo davke. …«) - Formulae Marculfi (9): vnaprej pripravljen obrazec zadolžnice  vse več ljudi je zaradi vedno večjih socialnih razlik prešlo v osebno odvisnost od svojih upnikov 7. Kaj nam poznoantični viri povedo o Slovanih? O katerih Slovanih pa je govora? Kje so živeli? Kaj nam pove podatek, da »nimajo enega moža za vladarja«? Zakaj, menite, je Prokopij menil, da »že od nekdaj živijo kot demokratično ljudstvo«? - Prokopij, Gotske vojne (5): *nimajo enega moža za vladarja *živijo kot demokratično ljudstvo *verujejo v enega boga; častijo tudi druga božanstva *stanujejo v slabih kočah, se selijo *vojskujejo se slabo opremljeni; peš… - Psevdo-Mavrikij, Strategikon (6) *so neodvisnega duha, ne pustijo se zasužnjevati ali si gospodovati *so borbeni, ampak neorganizirani *ne znajo si pomagati z vojnimi ujetniki, jih ne zadržujejo v suženjstvu *nevredni zaupanja, ne spoštujejo dogovorov *vedno sprti… Podatek, da nimajo enega moža za vladarja nam pove, da so bili na rodovno-plemenski razvojn stopnji. Povezovali so se le za vojaški namene in vojaki so imeli boljši položaj, zato bi tako ureditev lahko imenovali vojaška demokracija. Prokopij jih je označil za demokratično ljudstvo, ker je sklepal, da če nimajo vladarja, potlej vladajo vsi. Za to pa ni našel druge oznake kot demokracijo. Danes zagotovo ne bi uporabili takega poimenovanja, saj dejstvo, da ni enega vladarja, ni zadosten pogoj za obstoj demokracije. Govora je o Južnih Slovanih, ki so živeli blizu Bizanca. ?

7. Najdite še druge primere, za katere viri pravijo, da nimajo vladarja in da je zbor skupnosti osrednji organ? Kaj pravi vir o Sasih, kakšne so bile funkcije takšnega zbora? Iz katerih stoletij so ti viri? 1) Take skupnosti brez enega vladarja, kjer je zbor osrednji organ so še: - Sasi (12); druga polovica 8.stol. - Ljutici (14); začetek 11. stol. Funkcije zbora pri Sasih: - prenavljanje zakonov - sojenje v pomembnih zadevah - določitev, kaj bodo delali v prihodnjem letu, v primeru vojne ali miru

3

8. Kateri od odlomkov nam opisujejo primere ureditve kompozicijskega sistema? Premislite, kaj je bil smisel takšnega sistema! O kompozicijskem sistemu govorijo odlomki 8, 11, 12 – konkretno določena spravnina in 14 – spravnina relativno določena, glede na status. Kompozicijski sistem vnaprej določa odškodnine (spravnine) za posamezne dele telesa. Smisel je v preprečevanju urejanja sporov s krvnim maščevanjem (da se to ne bi še stopnjevalo); spodbuja oškodovane, naj raje sprejmejo spravnino. 9. Iz odlomkov razberite, kakšna je bila vloga prisege. Kakšna je pa njena vloga v pravu danes?

Vloga prisege - v odlomkih (4, 10, 11, 13, 16): nujna sestavina vseh pravnih dejanj; npr. izkazovanje pripadnosti gens, sklepanje pravnih poslov, pričanje pred pravnim zborom, podajanje pomembnih izjav (ovadba), dopolnili ali celo končno dokaz - danes ima prisega le še promisorično vlogo (zgolj obljuba, da bo priča govorila resnico)

Literatura: Vilfan, Uvod, 3. poglavje, in komentar k 6. in 8.(!) poglavju v Pravo v zgodovini. Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 6. 7. in 8. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini; 1. Kaj nam Kremsmünsterska listina pove o organiziranosti Slovanov v vzhodnih Alpah v zg. sr. veku? Kakšne vrste vir je to? Kremsmünsterska listina (2) pove, da so Slovani v V Alpah v zg. sr. veku živeli v župah. Župa je v tem času predstavljala skupnost ljudi na določenem ozemlju (podane meje) katerih starešina je bil župan. Gre za darovnico – posel s katerim je ozemlje podarjeno samostanu (v konkretnem primeru je bavarski vojvoda Tasilo leta 777 na novo ustanovljenemu samostanu Kremsmünster podaril dekanijo Slovanom skupaj z vsemi dajatvami in zemljiščem). 2. Katere pravnorelevantne institute lahko razberete iz Kremsmünsterske listine? - dekanija - obhod meja  takratni način izročitve nepremičnine - župa, župan - davčni dohodki - sodnik (vodja zbora svobodnjakov) - prisega - opat (samostanski predstojnik) - grof

4

3. V čem vidite začetek prehajanja v fevdalno odvisnost? Kaj pa vam pove vladarjeva potrditev te darovnice iz leta 791(Pravo v zgodovini, str. 103, op 123)? Župe so bile podrejene zemljiškemu gospodu, ki je imel v lasti samostan. Vse davčne dajatve so se stekale k njemu, kar je pomenilo pot v fevdalno odvisnost. Darovnico je kasneje potrdil tudi vladar (Karel Veliki), v tej potrditvi pa so bili omenjeni tudi svobodni Slovani, ki so lahko odšli (ni jim bilo treba preiti v odvisnost) – to kaže, da se proces stalne naselitve še ni končal. 4. Kaj nam pove vir, ki govori o veči v kraju Buchenauu leta 827? Veča v Buchenauu l. 827 (3) pove, da je šlo tudi v tem primeru za teritorialno skupnost (meje). Omenja 2 skupini prebivalcev – Bavarce in Slovani, ki na zboru sodelujejo enakovredno. Pri postavitvi meja se zanesejo na spomin starejših članov skupnosti. Veča pomeni – zbor skupnosti, kjer se o nečem pogovorijo, sprejemajo odločitve. 5. Zakaj pride do nastanka Konverzije?

Do nastanka Konverzije pride zato, ker želi salzburški nadškof dokazati svojo prednost (pred Metodom, ki ni cerkveni predstojnik) pri pokristjanjevanju Slovanov.

6. Katere značilnosti organizacije oblasti pri Karantancih lahko razberete iz Konverzije? Ali nam Konverzija prinaša kakšne podatke o ustoličevanju? - dednost knežje časti v okviru ene rodbine - »ljudstvo« izroči knežjo oblast, da se razumeti, da gre za slovesnost  posredno govori o ustoličevanju - intervencija nadrejenega vladarja pri izbiri novega kneza

7. Razmislite, zakaj je obred ustoličevanja, kot se je ohranil v 15. stoletje, dajal vtis »demokratičnosti«? Ali je takšno sklepanje primerno za obdobje gentilne kneževine? Kaj pa za obdobje 15. stoletja? Primerjate Uvod, str. 45-46 in Pravo v zgodovini, str. 158-159. Proces ustoličevanja, ki se je ohranil vse do 15. stol. je dajal vtis demokratičnosti, ker so kosezi, sicer privilegiran, svoboden sloj dajali vtis navadnih kmetov (s svojimi oblačili). In prav oni so »postavili« vladarja. Kosezi (prvotno blizu plemstvu) so sicer res drseli navzdol po družbeni lestvici (s tem ko so razprodali svoje ozemlje so morda nekateri prešli v odvisnost) ampak po večini so bili še zmeraj svobodni. Prav tako vladarja niso sami volili, ampak je bil ta že izbran znotraj knežje rodbine, oni pa so ga le simbolično potrdili. Torej sklepanje o demokratičnosti tega postopka ni pravilno niti za obdobje gentilne kneževine niti za kasnejša obdobja.

5

8. Preberite odlomek o prenosu oblasti pri ljudstvu Veletov. Kako so v viru poimenovali pravila, ki so urejala (tudi) prenos oblasti pri takšni zgodnjesrednjeveški gens? Odlomek o prenosu oblasti pri Veletih (6.pogl.-13) priča, da je ta zgodnjesrednjeveška gens v svojem pravu prenos oblasti imenovala »secundum ritus gentis«. »Ritus« pomeni »običaj, obred«. 9. O katerih socialnih slojih karantanske družbe nam priča Konverzija? Ali bi lahko Vilfanovo shemo na str. 46 kako dopolnili?

Konverzija priča o sledečih socialnih slojih v Karantaniji: - knez in knežja rodbina - sloj prvakov - ljudstvo (populus) - hlapci Vilfanovo shemo bi lahko dopolnili še s privilegiranimi plasti karantanske družbe. To so škofje in duhovniki, ki so vodili pokristjanjevanje.

10. O čem nam govori zgodba o Ingu? Kateri sloji v Konverziji niso neposredno omenjeni? Zgodba o Ingu govori o duhovniku Ingu, ki je lepo pogostil hlapce krščanske vere (pravovernike), poganske prvake pa ponižal. Čeprav je zgodba izmišljena, lahko dobimo vtis kakšno mnenje je takrat prevladovalo v družbi. V Konverziji niso neposredno omenjeni kosezi (in sodniki). 11. Katere argumente v prid tezi o 'državnosti' Karantanije lahko izluščite iz vira? Ali je Karantanija v zgodnjem srednjem veku edina gentilna kneževina s pretežnim slovanskim prebivalstvom na (širšem) ozemlju vzhodnih Alp? Današnji »kriteriji« za obstoj države so ozemlje, prebivalstvo in pravo. Glede na to, da gre za teritorialno povezano skupnost (priča Kremsmünsterska listina), pri kateri se oblast prenaša dedno znotraj knežje rodbine in je precej kompleksno razslojena (priča Konverzija), lahko Karantanijo uvrstimo med barbarske oz. predfevdalne države, to je prehodna oblika med vojaško demokracijo (občasna združevanja v plemenske zveze za potrebe vojskovanja) in fevdalno držav. Poleg Karantanije je na širšem ozemlju V Alp najverjetneje obstajala še ena gentilna kneževina s pretežnim slovanskim prebivalstvom – Karniola. Vendar je o njej ohranjenih zelo malo virov.

6

12. Razložite osebno načelo veljavnosti prava na primeru Vihpurginih darovnic! Za kakšne skupnosti je to načelo praviloma veljalo in za kateri dve konkretni skupnosti to načelo velja v omenjenem viru? V Vihpurginih darovnicah (5) lahko razberemo osebno načelo veljavnosti prava, saj sta pri vsakokratnem pravnem poslu sodelovali 2 skupini prič – bavarska & slovanska gens. To načelo je veljalo predvsem na ozemljih skupnostih, ki so bila narodnostno mešana; v konkretnem primeru je šlo za ozemlje, kjer je bila prej kneževina Karantanija.

13. Razmislite, zakaj je mogoče v t.i. »slovanski instituciji (slovanskem pravu)« iz te darovnice mogoče videti relikt starega karantanskega gentilnega prava? Zakaj relikt? Relikt – kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij. Vihpurgini darovnici pričata o obstoju »slovanskega« prava po katerem so živeli tudi potomci slovanskih Karantancev. In to pravo slovanske gens je na nek način relikt prava Karantancev – kaže, da je to obstajalo in se ohranilo.

14. V čem je pomen Brižinskih spomenikov za najstarejšo pravno zgodovino prednikov Slovencev? Kaj nam pove dejstvo, da je sicer krščanski pojem poslednje sodbe opisan z mnogimi starimi domačimi izrazi (in ne s tujimi oz. prevzetimi, kot sta npr. cerkev in križ)? Brižinski spomeniki so za najstarejšo pravno zgodovino pomembni, saj predstavljajo gradivo, skozi katerega z uporabo primerjalnega in historičnega jezikoslovja odkrivamo značilnosti (in sploh obstoj) prava slovenskih prednikov. Dejstvo, da je (sicer krščanski) pojem poslednje sodbe opisan z domačimi besedami, nam pove, da so Slovani v V Alpah poznali sojenje (imeli svoje pravo in z njim povezane izraze) že pred pokristjanjevanjem.

15. Zakaj lahko na podlagi Brižinskih spomenikov z veliko verjetnostjo domnevamo, da so predniki Slovencev v zg. sr. veku poznali sodno razreševanje sporov, tj. sodni postopek? Utemeljite način sklepanja. Na podlagi starih izrazov (zoprnik, gospod, grešnik) s katerimi je v BS opisana poslednja sodba (gl. PVZ str. 116-2.) lahko sklepamo, da so predniki Slovencev v zg.sr. veku poznali sojenje (triadni sodni postopek).

7 16.O katerih pravnorelevantnih potezah družbe pri Slovanih nam pričajo najstarejši skupni slovanski izrazi, ne nujno ohranjeni v BS (Uvod, str. 39)? Utemeljite način sklepanja!

- skupni izrazi za orodje – kaže da je staroslovanska družba temeljila na poljedelstvu - pravo, pravda, pravica - zasebna lastnina v povezavi s pojmom oblast - suženjstvo (rob – slab položaj otrok) - starešine - vojvoda – vlada … 17. Katere argumente na podlagi obravnavanih virov v prid (ali proti) tezi, da so Karantanci imeli svoje pravo, lahko navedete?

PROTI: - ni ohranjen noben neposreden zapis prava ZA: - v virih ohranjena pričevanja o zborih skupnosti - kraji s tradicionalnim zborovališčem - (dednost oblasti, ustaljen postopek predaje oblasti) - rekonstrukcija arhaičnega sodnega postopka - stari izrazi s sojenjem Če se še opremo na rek ubi societas ibi ius, potem lahko zatrdimo, da so predniki Slovencev (Karantanci) ustvarjali in živeli po svojem pravu, vsakokrat ko so imeli kakršnokoli stopnjo avtonomije. Literatura: Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, str. 39-40 (primerjalno jezikoslovje kot vir), str. 42-46 (IV. poglavje, Č. Predfevdalne države), Škrubej, komentar k 7. poglavju Pravo v zgodovini. Priporočena: Štih, Simoniti, Na stičišču, str. 33-44 (Karantanija), str. 45-48 (Karniola); Škrubej, »Ritus gentis« Slovanov v vzhodnih Alpah,, zlasti str. 34-40, 57-61 (o procesu terminologizacije), str. 89-103 (o načinih sklepanj), str. 199-206 (zaključne ugotovitve).