Risto Ivanovski - Evrejski Kao Makedonski Govor

1

D-r Risto Ivanovski

MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA BELCI (PELAZGI) -evrejskiot kako makedonski govor-

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, MAKEDONCITE SO EDNORASENJAZIK NA BELCI (PELAZGI) - EVREJSKIOT KAKO MAKEDONSKI GOVOR-

Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka ″Sv. Kliment Ohridski″- Bitola 811 . 163 . 3 IVANOVSKI, Risto Makedoncite so ednorasen jazik na Belci (Pelazgi): evrejskiot kako makedonski govor / Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 73 str; 23 sm. a) Makedonski jazik COBISS.MK-ID 18471489

3 PREDGOVOR An|elija Stan~i} Spaji} `iveele vo Makedonija i nea so nejzinot narod gi zasakala. Sledi taa da gi poznavala makedonskite govori, so koi taa mo`ela da gi odgonetnuva poimite vneseni vo ednobo`estvenite=evrejskite knigi...Toa se gleda vo nejzinata kniga ‘‘Najstariji jezik Biblije ili jedan od najstarih kulturnih naroda‘‘. Toa bilo reprintovano avtorovo izdanie od 1929. godina. Izdava~ bil Izdava~ko prometna agencija ‘‘Miroslav‘‘. ‘‘Re~ ‘‘Re~ na izdava~ot Vo ramkite na bibliotekata ‘‘Slovenski isto~nici‘‘ odlu~ivme da objavime u{te edna kniga koja, se nadevame, }e predizvika `iva rasprava vo nau~nite krugovi. Zbor e za knigata Najstariot jazik na Biblijata ili eden od najstarite kulturni narodi, na An|elija Stan~i}-Spasi}eva, objavena 1929. godina vo Belgrad. Zanimliv e i samiot na~in kako dojdovme do ovaa odluka. Bi mo`elo da se re~e deka toa po~nalo na krajot na juni na promocijata na knigata Srbi...narod najstar na Olga Lukovi}-Pjanovi}. Toga{ gospodinot Voislav Haxi-Devi} ni poka`al edna, za nas, neobi~na geografska karta. Taa bila sovremena turisti~ka karta na Sinajskoto Poluostrovo. Neobi~nosta na taa karta bila vo toa {to vo blizina na Mojsievata Gora se najduvale i planinite so imiwata Srpska. gora. Gora, Banat, potoa rekite so imiwa Mir, Vir-as itn. Vo razgovorot koj potoa sledel raspravavme za potekloto na tie imiwa. I u{te edna{ se uverivme vo opravdanosta na postavaweto na pra{aweto za potekloto i dvi`eweto na srpskiot narod vo tekot na istorijata.1

Vo eden tekst od VIII vek pred na{ata era, vo koj se spomenuva Tiglat-Pilesa III (744727), se spomenuva eden pohod se do planinata Libanona, i tuka, kaj opisot na tie pohodi, se spomenuva planinata Saua i Srbua (na drugo mesto e napi{ana planinata Sarbua). Toa nesumlivo e zanimliv tekst koj zaslu`uva da bide istra`en vo vrska so dale~noto minato ili poteklo i na nekoi evropski narodi koi se doselile od Mala Azija na Balkansko Poluostrovo. 1

Na str. 2 e slika: EGYPT,Lehnert Et Landrock Cairo 1:950.000:Gebel Banat,Gebel Serbal,Wadi Wiras, Wadi Mir, Gebel Müsa,Ml. Sinai,do denes na site makedonski govori. Tokmu zatoa samo Makedoncite se etnos=ednost.Ova se potvrduva i so dokazot, samo vo R.Makedonija u{te se govori na govori, a ne vo drugi dr`avi.

4 Nepoln mesec dena posle promocijata ne povikal gospodinot Vladimir Coqa. Kako zakonit naslednik na vkupnite dela na An|elija Stan~i}-Spasi}eva ni ponidil da go obnovime izdanieto na knigata Najstariot jazik na Biblijata ili eden od najstarite kulturni narodi. Koga knigata ja donel, vidovme deka taa ba{ i ja obrabotuva temata na koja ni uka`uva{e navedenata mapa na Sinajskoto Poluostrovo- za potekloto i izvornoto zna~ewe na neprotolkuvanite zborovi vo najstarite sloevi na Biblijata. Pri toa kako osnova za toa tolkuvawe poslu`il srpskiot jazik. Posle vnimatelno ~itaweto odlu~ivme, i pokraj mo`nite reakcii, knigata da ja objavime, i toa od pove}e razlozi. Smetavme deka vo navedenoto delo, i pokraj odredenite nedostatoci se najduvaat podatoci za tolkuvawe koi mo`at potiknuva~ki da deluvaat na prodlabo~uvawe na istoriskite i arheolo{kite istra`uvawa potekloto na Srbite kako i nivnoto dvi`ewe do sega{nite stani{ta. Po misleweto na gospodinot Eugen Verber sled nedovolno poznavawe na evrejskiot jazik vo ovaa kniga se najduvaat odredeni materijalni gre{ki. Pa i pokraj toa smetame deka ova delo mo`e isto taka da pottikne novi istra`uva~i da vo komparativnata lingvistika pobaraat novi ~initeli i dokazi za zaedni~kata osnova od koja poteknuva i srpskiot jazik. Pri toa taa zaedni~ka praosnova bi se pro{irila i von ona {to denes se podrazbira pod indoevropska jazi~na matrica. Od nau~na to~ka na gledi{ta, pokraj denes ve}e izvesni negovi srodnosti so grupata takanare~eni jazici, indoevropski jazik bi mo`el da ima srodni~ko odnos i so semitskiot prajazik, ili vo vzaemnoto me|udejstvo mo`el bar na nego da vlijae so svojata leksi~ko-kulturna komponenta. Vakov pristap go opravduva i ~initelot deka srpskiot jazik od ostanatite `ivi jazici indoevropski, po mnogu {to, e najbliski na drevniot sanskritski. Posebno zna~ewe na ovaa kniga mo`e da ima za psiholo{kite i geolo{kite istra`uvawa na duhovnite prasliki, arhetipovi. Imeno, i koga istorijata ili lingvistikata bi dala potpolno negativni rezultati, vo {to iskreno sumwame, bi ostanalo otvoreno edno ozbilno pra{awe: otkade sklonost me|u srpskite istra`iva~i preku svojot jazik go prepoznaat zna~ewata koi se ra{ireni od severozapadnite runi i sagi do jugoisto~nite verski knigi kako {to se sanskritska Veda, Tori ili Mojsievoto petokni`je ? Naravno, ova pra{awe ne go dopiraat samo istra`uva~ite na jazicite vo celina ili poedine~nite zborovi tuku istra`uvawata na obi~aite, predanijata i drugite pojavi povrzani so psihologijata na duhovnata praslika i duhovnite praoblici. A mo`da edna od najprivle~nite oblasti vo koja ovaa kniga }e go najde svoeto mesto este podra~jeto na umetnosta. Vo taa smisla pretopuvaweto na sozvu~jata i zna~ewata na razli~nite jazici mo`e da ima sredi{no mesto vo doa|a~kata planetarna poezija kako i vo drugite izrazi na novoto umetni~ko sozdavawe. Kolku ovie istra`uvawa mo`at da bidat pottiknuva~ki }e go opi{eme na eden prakti~en primer, od `ivotot. Taka vo tekot na eden razgovor go dopirnavme ba{ toa pra{awe na srpskite istra`uva~i preku svojot jazik da gi raspoznaat i dlabokite sodr`ini vo jazicite na drugite narodi. Eden od uva`enite profesori na toa rekol deka za nego takvata sklonost e na granica na nacionalnata patologija. Srodni izjavi podocna i vo pe~atot se objavuvani. Go zapra{av uva`eniot profesor da mi go objasni potekloto na klu~nite zborovi na negoviot zaklu~ok na patologija. Toj odma odgovoril deka toj zbor e kovanica od gr~kiot koren pat... so zna~ewe ‘bolest‘ i log... od kogo se razvilo zna~eweto nauka. Na moe pra{awe dali vo osnovata na zborot patologija prepoznava u{te ne{to, toj pomalku oholo dodal: ‘Taa e osnova i tuka nema pove}e {to da se prepoznae‘.- A Vas neli ve potsetuva, profesore, taa osnova pat na na{iot zbor pati ili patwa, a log na na{ razlog i razlo`nost ? Prema toa, otkade toa da osnovnoto sozvu~je i osnovnoto zna~ewe se poklopuvaat vo gr~kiot i vo srpskiot jazik ?2 Uva`eniot profesor za~udeno me gledal. Podocna mi priznal deka ta2

Platon govorel pelazgiski jazik, koj bil varvarski. A vakov ostanal na Peloponez i po{iroko Eleda sé do so 19 vek. Varvarski=pelazgiski=tn.slovenski se govorel vo Makedonija, a i denes. Za vreme na Aleksandar Makedonski se govorel samo pelazgiski=tn.slovenski jazik. Po negovata smrt, vo Aleksandrija, Makedoncite od Brigija=Brzjakija Ptolomejci od staroegipetski jazik, koj bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti), otfrluvaj}i gi semitskite zborovi go sozdale koptski jazik, koj

5 kov ednostaven ~initel za nego bilo vistinsko otkritie. Ovoj primer go navedovme da bi poka`ale kolku broj pra{awa mo`e da pokreni samo eden zbor. Naprimer, toj zbor go pottiknuva razmisluvaweto za Pelastite, narod koj pred Grcite `iveel na prostorite koi Grcite potoa gi osvoile.3 A na koja grupa na narodi Pelastite pripa|ale, treba da odgovori istorijata i arheologijata. Drugo pra{awe e lingvisti~ki. Otkade srodnost vo zvukot i zna~eweto na gr~kite ili mo`da prastari pelaski zborovi so srpskiot jazik ? Pa bidej}i toa se taka zna~ajni zborovi patewe i razlog ili anti~ki logos, tie neizbe`no ja pokrenuvaat i temata za duhovnite prasliki. A pome|u patewe i logos razlog na svoeto nastanuvawe imale i mnogu umetni~ki dela. Pa koga samo eden zbor pokreni ovolku pra{awa, nie iskreno se nadevame deka knigata koja e pred nas, a koja pobuduva mno{tvo takvi zborovi, }e bide delotvoren pottik za novi istra`uvawa. Ako ovoj reprint izdanie ja opravda svojata namena, nie rado }e go objavime i izdanieto pro{ireno so novi istra`uvawa, koe An|elija Stan~i}-Spaji}eva go bila pripremila za pe~atewe. Miroslava Petrovi} AN\ELIJA STAN^I]-SPASI]EVA NAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATA EDEN OD NAJSTARITE KULTURNI NARODI BELGRAD4 [TAMPARIJA ‘SLOGA‘ KRAQA MILANA 56.- TELEFON 58-76 1929 Mesto predgovor.5

Moto: Nema ni{to sokrieno,

bil pelazgiski jazik. Kako zamena na staroegipetskiot go sozdale svojot dvorasen jazik na Belci i Crnci. Tie nego go narekle na dene{en brzja~ki koine, koj se ~ita: koj ne. Obrazlo`enie: se pra{uva: koj dojde ? Sledi odgovor: koj ne dojde, site do{le. Zna~i, jazik na site, op{t...Kako {to napravile Ptolomejcite so staroegipetski vo koptski, istoto go napravil Kiril Solunski od koine vo tn.staroslovenski. Tokmu zatoa tn.staroslovenski bil ist kako koine. Pak, koine vo 19 vek bil nare~en gr~kivsu{nost, starogr~ki. Bidej}i ruskiot i srpskiot jazik bile kako tn.staroslovenski, ruskiot i srpskiot narod bile makedonski. Spored ruski izvori, Rusite bile so poteklo Makedonci i od Makedonija. Isto taka, Balkanot bil Makedonija. Cojne vo 1809 godina go zamenal so Balkanski Poluostrov. 3 Da ne im se veruva na evropskite avtori, koi vo 19 i 20 vek sé izme{ale... Takov bil primerot Indogermani, pa go promenale vo Indoevropjci, koj e 100% pogre{en: Indijcite bile temni, Evropjanite bile Belci, Pelazgi (Pelasti): vo Indija do{le Belcite, a zapadno od Indija Indijcite. Bidej}i nivno `ivotno bil bivolot, a toa do novata era do{lo do Mesopotamija, nikoga{ nemalo Indoevropjani, zatoa{to Belci=Belci i Temni=Temni.Pak,Makedoncite, koi vladeele so Isto~noto Rimsko Carstvo, od Latinite vo 10 vek bile nare~eni Greiki, od grei=grej=dojdenec od Istok kade gree sonceto, koi vladeele so Ju`na Italija. Sledi samo edno: samo MAKEDONCI=GRCI i ELADCI=ELADCI. 4 Nikoga{ nemalo Beograd, tuku samo Belgrad, ne Medved tuku Me~ka, ne Ze~ar tuku Zaje~ar...Herodot (5 vek p.n.e.) go podelil dene{niot Balkanski Poluostrov spored temniot vokal: isto~en Trakija so pomasovna negova upotreba i zapadniot Ilirija so negova pomala upotreba. Bidej}i Srbite bile Tribali, zna~i, Traki, {to va`i za Bugarite, a i Romancite, Srbite bi morale da go imaat temniot vokal masovno. Me|utoa, toa go promenal Vuk Karaxi}. Toj vo Viena mo`el da odi samo kako Tur~in=Musliman i Grk=Pravoslaven. Ova bilo poradi toa {to od 18 vek postoela samo Carigradskata patrijar{ija, ~ii pripadnici bile Grci. Nea ja vladeele Makedoncite=tn.Grci, od Makedonskata dinastija. Koga Germancite, katolici i protestantni, se obedinuvale so protestantskiot jazik na Luter, vo kogo ima okolu 30% mongolski zborovi, Rusite i Srbite se otka`ale od makedonskiot tn.staroslovenski jazik, koj bil slu`ben i vo Romanija, se sozdale mno{tvo tn.slovenski narodi. Bidej}i ovie denes me|usebno se razbiraat, tie bile samo eden narod. Tie treba da se obedinat samo so tn.staroslovenski, kako {to se obedinile i Germancite.Bidej}i ovie i denes me|usebno ne se razbiraat,tie nikoga{ ne bile narod. 5 Naslovite }e ostanat kako {to gi navel avtorot. Jas samo }e dopolnuvam.A pove}e vo moite 35 knigi.

6 {to ne }e se otkrie; ni tajno, {to ne }e se doznae. Star i Nov Zavet.

Denovi za denovi se menuvaat naimzmeni~no. Godinata za godinata brza. A vekovite, stoletijata gi teraat bez odmor. ^ovekot sozdava, se bori na zemjata, se podignuva i pa|a. Preku nego i negovite dela se podignuva blagodarnost, slava, priznanie ili osuda i prokletstvo. I se biva zastrto na krajot na zaboravot od kogo, posle nekoe vreme, se zasijuva kako iskra ispod pepelot na se}avaweto na tvorevinata na pominatite pokolenija, na koi novite lu|e prodol`ile da sozdavaat novi dela koi ponovo povtorno }e se ugasat.6 I ovaa kniga, ne so golem obem, }e ja digni od zaborav na svetlosta ugasnata, nepoznata tekovina na eden najstarite kulturni narodi. Posle deset i pove}e godini prou~uvawa i sobirawe na materijalot a posle golemiot trud i tr~awe na{ite pozvani ustanovi da se zaintersiraat za ovaa novina i izdadat na javnost ova i ako ne golema ipak va`na kniga, koja mo`ela da bide pogolema, ama bila podesena za tri javni predavawa i morala da bide zbiena, posle site zatvoreni vrati, samo vo pe~atewe go davam ova delo. Gi molam site u~eni lu|e na{i, koi rabotat vo naukata na srpskiot jazik, istorija i vera, da ja prou~at so predusretlivost ovaa kniga i da gi prodol`at moite desetgodi{ni istra`uvawa so podobar uspeh. PISATELKA. PRVA GLAVA Denes- vaqda- nema vo na{ata, bar predvojna, Srbija poodrasnato lice, koe ne ja pominal na{ata a so del i gr~ka Makedonija. A koga go preminime delot na ovaa na{a zemja i `iveeme nekoja godina vo nea,go zapoznaveme narodot, negovite obi~ai, gi pregledame starinite i ~ueme predanijata, tamu so~uvani, da go pazime i propu~uvame nivniot dijalekt i jazik-odma morame da dojdeme do toa, deka toa pleme e ostatok na najstariot del na na{iot narod ili kaj niv da se so~uvani najstarite izrazi i oblici na na{iot jazik.7 Vo ~udo se pra{uvame, kako sme mo`ele tolku vreme da bideme otu|eni od svoite bra}a i kako malku se poznavame, ili tie kraevi gi poznavavme od nepotpolnata istorija, kade ~esto na{eto rodeno se prestavuvalo i u~elo kako tu|o. E poznato, deka kaj nas se trudat ne da pomognat i doka`at nekoe nau~no tvrdewe kako vistinsko ako e toa nekoe od na{ite iznel ili ako se odnesuva na nas, nekoj sekoga{ traga ma i tu|i la`ni, sprotivni dokazi, da gi oborat onie, {to drugiot so te{ka maka gi sobral i iznel. Mesto da prodol`i dograduvaweto na zapo~natata zgrada, so svoite kontra dokazi ~esto cela nauka vo istorijata ili jazikot ja skrenuva od vi6

Rimskite (Romejskite) avtori ne poznavaat Sloveni, tuku naselenijata koi `iveele vo oblastite: na staro i novopersiski bile satrapii,na latinski provincii,na koine temi i na pelazgiski=varvarski= tn.slovenski jazik sklavini. Sklavini imalo sé do rekata Rajna. Niv apostolot na Frankite Bonifacija (8 vek) kako najdovratna i najgadna rasa gi pokatoli~uval. Zna~i, najgadna i najodvratna tn.slovenska rasa bile samo Germancite, ~ii tradicii bile trakiski,sporedeno {to pi{el Herodot... Tokmu zatoa nikoga{ nemalo posebni slovenski narodi. Za da se tvrdi, deka na Balkanot se naselile Sloveni, tie kako narod na Balkanot morale da donesat ne{to {to bi go imale severno od Dunav. Dosega nema nieden naod, dokaz...Sekoj, onoj koj takov pronajde, itno da dobie Nobelova nagrada. Preselbite bile obratni: od Balkanot niz Kontinentot, so ime Evropa na Brigija, vidi kaj Herodot, Elijan i Stefan Vizantiski. Tokmu zatoa doma{nite `ivotni i rastenija bile balkanski. Lozata sé u{te ja nema vo Danska, za nea sé u{te nema optimalni klimatski uslovi... Na Balkanot ima dokazi za Skitite=Goie=Tatarite, Tatarite=Bugarite... i vo 19 vek Arnautite (Tatarite od Crnomorieto i ^erkezite od Kavkaz). Tie bile kolonizirani me|u [ar Planina i Vrawe do Ni{. Nivniot broj bil 600.000. Spored Gustav Vajgand (1924), 100.000 Tatari i 500.000 ^erkezi. Tie go vnesle mongolskiot gen na kowot, dolgata opa{ka na mongolskata ovca kaj kosovskiot soj na pramenka i bile akinxii: mongolski kowanici. 7 Zna~i, atni~ki=etni~ki Makedonci, podeleni vo 19 i 20 vek. Tokmu zatoa i ja prenesuvam ovaa kniga.

7 stinskiot pat i ja frla nanazad. Da se setime samo na ismejaniot i zaboraveniot istori~ar Milojevi} pa i Rai} ~ueniot, da se setime na potcenuvanite knigi na Sime Lukin Lazi} i po ovie se zaboravuvaat i docnite na{i istori~ari i nivnite dela, a se zaboravaat i drugi na{i va`ni lu|e. Mesto niv istaknuvame i slavime tu|i, koi za nas nemale nikakvi golemi zaslugi. Pu{tame da se zaboraat i na{ite nau~nici i na{ite junaci. Ne gi sobirame i vo stalno obnovuvawe ne gi iznesuvame ve{tinite na na{eto pro~ueno zemjodelstvo, ovo{tarstvo i sto~arstvo. Ne gi iznesuvame pred stranskiot svet ve{tinata na srpskite zanaet~ii vo sekoj pogled, pro~uenite na{i grade`nici, ~ii dela se golemi ne samo na Balkanot, tuku i vo dale~nite zemji. Ne gi sobirame i ne gi objavuvame ve{tinite vo lekarstvoto na na{iot narod. Na pr. kaj nas se znaelo da se le~i od besnilo pred Paster. Mnogu o~ni bolesti, gnile` na koskite (spomenato vo nekoj list za vojvodata Prodanovi} vo vreme na Ma|arskata buna) i u{te mnogu te{ki bolesti se znaelo nekoga{ vo narodot i so {to se le~at. Nie se svoe go napu{tavme i go pu{tame vo zaborav i se stramime od na{eto a ne se stramime, sekoga{ da barame drugi nas da ne u~at i da ni poka`at, kako nie da sme najgolemi neznajnici i ni{to sami ne umeeme, nitu sami vo sebe ne smeeme da se pouzdame. Poradi toa sekoga{ nas strancite ne smetaa kako ‘ponekulturni‘ a nie sami sebe sekoga{ se narekuvame ‘mlad narod‘, mlada dr`ava, koja sekoga{ e gotova na po~etokot a nikoga{ vo napono na snagata.8 Zaradi tie na{i osobini, se svoe, pa bilo kako va`no, da go pu{time na zaborav, jas bi sakala, ova, {to vo ovaa kniga sakam da iznesam, davno da go napi{al nekoe pro~uen ~ovek: valda ne bi se zaboravilo. A kako toa drug~ie kaj drugite narodi a gledame i kaj na{i nekoi slovenski bra}a,9 kade i na ponezna~ajniot svoj nau~nik mu pomo`uvaat, go vozdignuvaat i istaknuvaat i ~esto ne obyirnuvaj}i se ni najmalku, {to veli tu|ata istorija za nekoj nivni vladetel, kogo samo tie sakaat visoko da go vozdignat, kako i svoite u~eni lu|e. Kaj nas ne e taka. Koga sakame da premineme vo kratki potezi na istorijata slovenska, zapravo srpska, toa e mo{ne te{ko i ako istorijata e svr{en ~in, na koj nema {to da se odzemi ni dodade. Ama site pisateli- istori~ari za eden ist narod, ~esto za eden ist nastan, isto ne pi{ele. Na{ite pi{ani dela, vo kamen rezani, vo hramovite ~uvani, morale gotovo sekoga{ da propadnat, oti stalno sme bile vo vojni: podlo`ni na gonewe so politi~ko, versko i materijalno upropastuvawe. No pove}eto stari i strani istori~ari se slo`uvaat so toa, deka majstaro ime na slovenskite narodi bilo: Srbi, Sorbi, Serbi, Sirbi i ‘dela na nivnite slavnaja- kako {to pi{e u~eniot Rai},10 v zabveni pogrebena ostala, A ka`uva u{te: