Revija Instalater 6 - September 2009

 

SEPTEMBER  Inst stal alat ater er 2009 1  In

LETO II

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor 

Sept ptem embe berr 20 2009 09 ŠTEVILKA 6 Se Tiskovina / ISSN 1855-6108

www.instalater.si 

KWB ogrevanje na biomaso Specialist za ogrevanje na sekance, pelete in polena 10-300 kW Ogrevanje na biomaso

www.kwb.si

Obiščite nas na sejmu MOS v Celju, 9.  - 16. septembra hala L

STROKOVNA STROKO VNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, VODOVOD, PREZRAČEV PREZRAČEVANJE ANJE IN GRADNJO

 

Zastopa:

MAGO d.o.o. Partizanska cesta 137 6210 Sežana  Tel:l: 05/70 70 220  Te Fax:05/73 44 382 www.mago.si

Solarni sistemi Msolar za ogrevanje sanitarne vode

e e m    a a n     g  r  t    t    l l   y   q  u a a i 

       d

 u s t  a a  v g    1  3   a tra ja d o

Ak c  ci  i  j   

ei   l tz e  i   c   ch    

  w e

  m     U

n   

w   

e   

e  

i      l      h   o  h 

   d

    a     r

  g   g  s e r   u  n r   W ir k 

 20 0  09      9

a

 

PREDNOSTI izbire cevi DeltAll Ko se je spomladi leta 2006 podjetje Unidelta svojemu proizvodnemu programu odločilo dodati alumplast cev, je imelo že tridesetletne izkušnje v proizvodnji OMREŽENEGA POLIETILENA, zavedali pa so se da bodo morali veliko vložiti v opremo in razvoj najprimernejšeg najprimernejšega a aluminija. Tako se je začelo natančno in  vztrajno  vztra jno sodelov s odelovanje anje z najboljš na jboljšimi imi evropskimi podjetji, ki delujejo na področju obdelave in ekstruzije aluminija. To raziskovalno delo  je omogočilo om ogočilo Unide Unidelti lti idealen id ealen spoj osnovnih materialov (tako plastike kot kovine), kot tudi razvoj napredne tehnologije izdelave. Ta razvoj je privedel do izdelave novega POPOLNOMA INOVATIVNEGA IZDELKA, ki lahko v celoti zadovolji začrtane smernice: POPOLNA VARNOST VARNOST,, ENOSTAVNOST ENO STAVNOST UPORABE, NAJBOLJŠE RAZMERJE KVALITETA/CENA. Tako lahko sedaj Unidelta trgu ponudi večplastno cev DeltAll, kjer inovacijo predstavlja ˝StarK ˝, ˝, plast posebnega aluminija, ki zagotavlja odlično razmerje med VZDRŽLJIVOSTJO in OBDELOVALNOSTJO.

aluminij   StarK 

StarK :

plast aluminija StarK  je   je

skrivnost cevi DeltAll: plast aluminija, ki je bila skrbno razvita tako v SESTAVI kot v DIMENZIJSKI ZGRADBI, specifično za vsako dimenzijo cevi DeltAll posebej. Samo tako lahko izdelek zagotavlja najboljše rezultate vzdržljivosti in obdelovalnosti pri vseh pogojih.

Plast aluminija StarK  je  je izdelana iz ZLITINE s kmalu DVOJNO VZDRŽLJIVOSTJO  valuminijem, pr imerjavi primerj avi zuporabljenim ob ičajnim običajn im v klasičnemu alumplastu. Omrežen polietilen - PEX Lepilo Aluminij StarK  Lepilo Omrežen polietilen - PEX

 Visoka TRDNOST TR DNOST aluminija al uminija StarK  zagotavlja  zagotavlja izdelano obliko v času polaganja cevi. Graf prikazuje tlak, pri katerem se cev prične ravnati.

PORUŠITVENII TLAK (bar) PORUŠITVEN PROŽNOST AL (bar)

100 25

90

Zastopa:

80 20

70 60

15

50 40 10

30 20

5

10 0

0 DELTALL

  Alumplast 0.4 mm

Alumplast 0.3 mm

DELTALL

Alumplast 0.2 mm

  Alumplast 0.4 mm

Alumplast 0.3 mm

Alumplast 0.2 mm

MAGO d.o.o. Partizanska cesta 137 6210 Sežana  Tel:  T el: 05/70 70 220 Fax:05/73 44 382 www.mago.si

       d

 

4

 In  Inst stal alat ater er

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 Vs  V sebina RAZNO

Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju Ostriga - Energija valov Avtoplin

6 7 8

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov

OGREVANJE

Novost vodilnega proizvajalca sistemov ... Toplotno udobje Izračun za cevno omrežje Elektrikaa iz BIOMASE Elektrik Hitre sponke Weidmuller za razdelilce Ogreva s toplotno črpalko Toplotne podpostaje HERZ Ropot v radiatorjih Nepravilna regulacija ogrevanja ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda Dodelana grelna telesa z integriranimi venli

10 12 14 16 16 17 20 23 24 25 26 VODOVOD

Segrevanje vode, s toplotno črpalko Zaščite se pred nevarnim sevanjem Čista pitna voda brez kompromisov Savna – obramba pro gripi Instalacije

29 31 34 38 39 SOLARNO

Uporaba solarne energije Električni generator Toplotni hranilnik Termična solarna energija

42 44 45 46

Začetki energetske učinkovitos Zvočna izolacija v lahkih stenah Pridobitki in izgube skozi okenske odprne ATech z najboljšo inovacijo primorske. Osnovno načelo pasivne hiše Sikla pečat, pomeni kako kakovost vost v vseh pogledih! S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo

GRADNJA

48 49 50 52 53 54 57

PREZRAČEVANJE

Izkoristek odpadne energije

58 ENERGAP

Varčevanje z vodo in izraba dežja

60 MRA MR A

PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoe Grossshoenau nau

62 62

Ponudbe za poslovna sodelovanja

63

BMW AcveHybrid Barve v prostoru

ZANIMIVOSTI

64 66

Ustanovitelj: Gregor Klevže Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor in Energap. Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže, e-pošta: [email protected]  Trženje  Trže nje oglasnega prostora:  Helena Pehant, e-pošta:

[email protected] tel.: 031 / 39 35 39 Nastja Klevže, e-pošta: [email protected] Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope,

mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str Lektoriranje; Silva Skrt Grafična priprava:

Gregor Klevže, e-pošta: gregor@klevze [email protected] .si  Tisk: MA-TISK d.o.o.

  Naslov uredništva: Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM),  Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pošta: [email protected]

Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno. ISSN 1855-6108

 

Instalater   5

September 2009

Uvodnik siljeno iskati nov dom. Zelo zaskrbljujoče so tudi prognoze za »zelena pljuča« našega planeta. Deževni gozd, kot ga imenujemo na območju reke Amazonke, vse bolj postaja savana in počasi se

mora poskrbeti zato, da se spodbuja poraba lokalnih produktov.

posojil (brez velikih bančnih pribitkov!).

Na regionalnih območjih je potrebno razviti bančništvo, tako imenovano »Solidarno varčeval-

Delodajalcem omogočiti pogoje, da osebe, stare nad 50 let, pritegnejo k sodelovanju v njihovem

bo spremenil vor puščavo. Taosnosprememba vsekak vsekakor ne bo na  vi na napr pred edka ka,, te temv mveč eč ko kott po posl sled edic icaa globalnega segrevanja.

no knjižico«, oziroma priskrbeti Tudiponovno ženskam,vključitev po porougodne »Solidarne kredite«, za podjetju. du, omogočiti občane, kot tudi za obrtnike in  v pok poklilicn cnoo živ življljen enje je.. Šte Števi vilo lo br brez ez-male podjetnike, z namenom poselnih pa je potrebno zmanjšati spodbujanja regionalnega regionalnega razvoja na minimum. S pomočjo posebej in odpiranja novih delovnih mest. odprte hranilne knjižice, lahko vsi Poskrbeti je potrebno tudi za do-  va  varč rčev eval alci ci po podp dpre rejo jo ta tale le pr proj ojek ekt. t. deljevanje subvencioniranih Gregor Klevže

Potrebno je tudi omeniti, da je  v ur urba bane nem m na nase seljljuu Pa Pari riza za,, le leta ta 2003 že večkrat prišlo do izredno  vroč  vr očih ih dni. dni. Za takš takšne ne podn podneb ebne ne situacije so naša mesta še relativno slabo pripravljena. Obstaja resna nevarnost za starejše in bolne Že mesece ne mine dan, ko nas ljudi. ne bi mediji obveščali o naraščanju cen za energijo, o prevelikih Kljub vsemu, da so nevarne oddajanjih emisij CO2 in, iz ome- napovedi v prikazanem filmu njenega, narašča tudi za leto 2100« postale, za občinstvo zaskrbljujoča, jih v kreno rečeno, rečeno , ali se neinflacija. počutiteIsže »Scenarij  večini  veči ni vs vsee eeno no ob obst staj ajaa pr prep epri riča čanj nje, e, preobremenjeno? da morajo, v svojem vsakdanjem V primeru, da se z mojim vpra- življenju, dati vsaj majhen prispe vekk za re reše ševa vanj njee po podn dneb ebne ne kr kriz ize. e. šanjem strinjate, vam želim, da  ve si na spletu preberete novo dokumentacijo z navodili »Leto 2100 Po mnenju mnogih strokovnja– podnebje v krizi«. Pomaga vam, kov, nam bodo ostale posledice, da boste vedno znova podpirali tudi sedanje finančne in gospoukrepe, ki so namenjeni zaščiti darske krize, ta, nas bo verjetno okolja. V »Navodilih« 2100 se spremljala še kar nekaj časa. podnebne spremembe obravna- Četudi, v teh kriznih časih, na vajo  va jo iz glob global alne nega ga vidik vidika, a, ki mu menjajo nekatere vlade tudi več sledi globalno segrevanje, s posle- milijard težke reševalne pakete  veliliki  ve kim m po podj djet etje jem m in to tova varn rnam am,, dicami za ljudstvo in okolje. Že čez dobri dve leti bo, po izračunih, zaradi globalnega segrevanja, zgrajen največji računalnik na svetu »Zemeljski simulator«, ki bo prikazal, kakšno bo videti podnebje čez 100 let. Posledice globalnega segrevanja bodo dokumentirane in prikazane na učinkovit način. Prikazan bo ekstremni porast vremenskih pojavov, pojavov, ki je samo eden izmed številnih. Zaradi taljenja ledu in dviga morske gladine, se zmanjšuje življenjski prostor milijonom ljudi. Po prognozah bo na jugu Evrope, zaradi hitrega razvoja, vse več sušnih področij,  velilikk bo iz  ve izpa padd pr prid idel elko kovv za preprehrano, vse več ljudi pa si bo pri-

Društvo instalaterjev energetikov Maribor  Ahac  Ah acljljev evaa ul ul.. 12 12a, a, 20 2000 00 Ma Mari ribo borr, te tel.l.:: (0 (02) 2) 32 3200 13 10 [email protected]

PRISTOPNA IZJAVA Podpisani/a _____________________________________________  želi  že lim m po posta stati ti čla član/ n/čla člani nica ca Dru Društ štva va in inst stala alate terje rjev v en ener erge geti tiko kov v Ma Mari ribo borr

Datum rojstva: _________________________________ __________________________________________ _________ Izobrazba: ______________________________________________ Delovno področje: _______________________________________ Organizacija: ____________________________________________

toda kaj se pravzaprav dogaja na regionalnem nivoju? Katere posledice ima globalna kriza na manjše občinske blagajne? Jih je morda kriza kratko malo obšla?

Telefon: _________________________________________________

V sedanji aktualni finančni krizi, ki si jo želi reformirati celotna družba, in ni pomembna samo za gospodarsko in politično elito, temveč poziva vse državljane, da sodelujejo pri sedanjih spremembah, na regionalnem, kot tudi globalnem odnosu.

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

Glavna točka bi morala glasiti: »nihče ne sme priti pod kolesa.« Potrebno je realizirati socialne projekte, pomagati pri revščini in zagotavljati nova delovna mesta. Neka druga delovna skupina

 

Naslov: _________________________________________________ Elektronski naslov: _______________________________________

________________________ Datum:

________________________ Podpis:

Podpisanoo prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. Podpisan elektronski pošti.

 

 Inst stal alat ater er 6  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju Ena izmed glavnih nalog Društva instalaterjev energe-  tikov Maribor (DIEM) je priprava in izvedba sodobnih energetskih projektov. Za delovanje društva so potrebna velika finančna sredstva. Društvo si, denar za delovanje,  pris  pr iskr krbi bi le s sv svoj ojim im de delo lom m in br brez ez ob obve vezn znee čl član anar arin ine. e. Kljub vsem težavam s katerimi se društvo sooča, pa je iz občinskega preraslo na državni nivo. Glavnino njenega članstva tvorijo člani iz celotne Slovenije. Zato bo že v kratkem potrebno razmisliti ali se naj društvo preimenuje v Slovensko društvo. Slo veni  ve nija ja je za ob obči čins nska ka po pove vezo zova vanj njaa zagotovo premajhna. Na nivoju države je mogoče lažje izvajati tudi vidnejše projekte. V planu jih  je že ka karr ne neka kaj.j.

dobi svojo pravo revijo. Številne pohvale nam dajejo spodbudo, da strokovni literaturi, v prihodnje namenimo še večjo pozornost. Načrtujemo, da že v kratkem izdamo prvi strokovni priročnik za stroko . V kolikor nam bodo sponzorji naklonjeni tudi tukaj, bo za številne slovenske strokovnjake in člane društva DIEM brošura brezplačna. Več o tem bo mogoče slišati tudi na našem razstavnem prostoru v Celju.

najsodobnejših svetovnih tehnologij lahko izboljšujejo kvaliteto njihovega vsakdanjega dela. Elbatrade d.o.o.

 Ljub  Lj ublj ljan ansk skaa ce cest staa 26 26,, 3230 Šentjur, Slovenija Tel.: 03/749 21 51

ventilov,  Sončni sprejemniki M-SOLAR  Uporaba sodobne kotlovske regulacije (PROMATIC D20) in solarne regulacije (ND 1 in ND2)  ter ostalega drobnega materiala.





DUŠAN PREJAC s.p. V podjetju ponujajo storitev montaže centralnih kurjav, ki za energent uporabljajo predvsem:  lesena polena,  lesne sekance in





Dušan Prejac s.p.

 Inštal  Inšt alat ater erst stvo vo en ener erge gets tski kih h naprav lesne pelete.  Pet  P etan anjc jcii 51 C, Podjetje ima že večletne izkušnje  P  Pet etan anjc jcii 92 9251 51 Ti Tiši šina na in vpeljano dobro poslovno tradi- 041 722 551  

Največjo podporo pri delovanju Inovativnost, društva nam nudita agencija Številni obiskovalci letošnjega cijo. in prizadevanja zaprilagodljivost uporabo naj- LETRAL d.o.o. tudi sodobnejše tehnologije ter najENERGAP  iz Maribora pod obrtnega sejma bodo imeli tudi  vods  vo dstv tvom om dr. Vlaste Krmelj  in priložnost seznaniti se s proi- novejših materialov in opreme so Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko podjetje s šestnajstletno tradiciMariborske razvojne agencije zvodnjo in montažo energetskih največje odlike podjetja. (MRA), ki jo zastopa g. Vladimir naprav, ki jih bodo predstavili  jo in uv uvel elja javl vlje jeni nima ma Trg Trgov ovin inam amaa Rudl. Odprti pa smo tudi za vse člani našega društva. In prav je, Znanje za vgrajevanje in upra- VODNAR, v katerih prodajajo tiste posameznike, ki si želijo so- da slednjim namenimo tudi nekaj  vlja  vljanj njee na najs jsod odob obne nejš jših ih te tehn hnol olog ogijij,, material za vodovod, centralno delovanja z nami.  več po  več pozo zorn rnos osti ti te terr jijihh v te tejj št štev evililki ki materialov in montažo strojne ogrevanje in prezračevanje. Podrevije na kratko predstavimo: opreme sproti nadgrajujejo nadgrajujejo doma doma  je  jetj tjee po posl sluj ujee na dv dveh eh lo loka kaci cija jah, h, Da bi številni lahko bolje spoznali in v tujini in jo tudi predstavijo na kjer z bogato ponudbo presenečadelovanje Društva instalaterjev ELBATR različnih strokovnih sejmih. ta, lepo urejena prodajna salona ELBATRADE ADE d.o.o. energetikov in njene projekte, kopalniškega pohištva, parketov smo se odločili za predstavitev ELBATRADE d.o.o. je podjetje, Podjetje je pri svojem delu v teku in keramičnih ploščic. na letošnjem Mednarodnem obr- ki se ukvarja z montažo toplotne, z najsodobnejšo tehnologijo, saj tnem sejmu v Celju. Na razstav- sanitarne in klimatske tehnike.  vgra  vg raju juje jejo jo predv predvse sem m ma mate teri rial alee z Trgovini VODNAR imata v svoji nem prostoru v hali H-10 se bodo Začetki poslovanja podjetja segapredstavili tudi nekateri člani  jo v leto leto 197 1975. 5. Let Letaa 2003 2003 je bilo bilo društva. ustanovljeno podjetje ELBATRADE d.o.o., ki je podedovalo Na sejmu si želimo predstaviti dolgoletne izkušnje in kvaliteto strokovno revijo Instalater. Že v dela. prvem letu delovanja je bila deležna velikega zanimanja. Število Njihovi strokovnjaki se nenehno naročnikov se iz dneva v dan po- izobražujejo in dopolnjujejo svo veču  ve čuje je.. Štev Števililni ni so so mnen mnenja ja,, da je  je znan znanje je doma doma in v tujin tujini.i. Le z bil skrajni čas, da stroka končno dobrim znanjem in spremljanjem

ustreznimi certifikati in obveznimi standardi, kot so:  Bakrene in jeklene cevi »press



ponudbi še vse vrste in dimenzije strešnih žlebov, prav tako pa tudi celotno paleto tehničnih in gospodinjske pline.

sistem« FRA.BO,   upla  Alup  Al last st cev cevii »pre »press ss – sis siste tem« m« Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja vljeno  vlje no im imee tu tudi di na po podr droč očju ju st stro rojjIVAR PRESS,  Inox – inovativni pregibalni nih instalacij, kjer je v petnajstih sistem cevi za vodo in plin EU- letih, na podlagi kvalitetnega in strokovnega izvajanja, pridobilo ROTIS,  Uporaba najnovejših spojk in zelo veliko referenc, tako na sta-







 

September 2009

Instalater

novanjskih hišah, kot tudi na šte-  Slovenske Konjice   viln  vi lnih ih bloki blokih, h, šolah šolah,, po pošt štah ah,, po po--  Lipt  Liptov ovsk ska a 38 38ee slovno stanovanjskih objektih,… 3210 Slovenske Konjice Trgovina VODNAR

Tel.: +386 2 759 00 76,  Fax  F ax.: .: +3 +386 86 2 75 759 9 00 77 77,,  gsm:  gs m: +3 +386 86 31 29 297 7 80 804 4

ku sedemdesetih let prejšnjega se po kvaliteti lahko primerja z  vsemii podo podobn bnim imi,i, naj najso sodo dobn bnej ejši ši-stoletja. S programom smo nada-  vsem ljevali in ga nenehno posodabljali. mi izdelki. Tako je nastal naš najnovejši avtomatizirani toplovodni kotel na Valher Tomaž s.p. s.p. lesno biomaso, -lesne pelete. Strojno ključavničarstvo ključavničarstvo in

 Slovenska Bistrica 

 Rateje  Rate jeva va ul ulic ica a1  2310  23 10Sl Slov oven ensk ska a Bi Bist stri rica ca Tel.: +386 2 843 17 00,  Fax:: +3  Fax +386 86 84 843 3 17 01 01,,  gsm:  gs m: +3 +386 86 31 29 297 7 80 803 3

 VAL  V ALHE HER R TO TOMA MAŽ Ž s. s.p. p.

7

trgovina na drobno Spodnji Boč 

Podjetje Podjet je že od leta 1995 nadaljuje

Zaradi integriranega zalogovnika, visokih izkoristkov in avtomatizacije, se lahko primerja s plin-  23  2352 52 Se Seln lnic ica a ob Dr Drav avii

ski proizvodnjo ogrevalnih je bila ustanovljena že vkotlov, začet-

Tel: (02) 674 02 90 skimi oziroma oljnimi kotli.kotel, Naš  Fax najnovejši avtomatizirani  Fax:: (0 (02) 2) 67 674 4 02 91

Ostriga - Energ Energija ija valov Strokovnjaki predvidevajo, da bo energija valov, z ime-  V podjetju zagotavljajo, da lah- na obalo kjer je nameščen eleknom Ostriga, Ostriga, že v bližnji bližnji prihodnosti postala eden naj-  naj-  ko vsaka posamezna enota proi- trični generator, ki nato pretvori zvede od 300-600 kW električne  vodn  vodnoo en ener ergi gijo jo v el elek ektr trič ično no.. bolj zanesljivih in predvidljiv predvidljivih ih virov obnovljive energije. energije. Tako bo na kompletni farmi, kot takšno postavitev na Del sistema se nahaja v morju morju najpogosteje imenujejo, na globini 16 m, kjer je valovanje stalo kar 10 enot Ostrig, ki merijo morja najbolj konstantno. Celo18jene xne12en xa2za  vl  vlje ena zm. a dru dEnote rugo go inbodo bodo bo do,posta, sko sko-zi leto, s proizvedeno električno energijo, lahko oskrbovale približno 6 tisoč domov.

Številni vitalni deli za delovanje celotne naprave so namreč nameščeni na obali. Ko se v vodo

Proizvajalec upa, da bo ostriga v kratkem prešla v masovno proizvodnjo. Po izračunih pa naj bi celoten sistem na leto zmanjšal do 500 ton emisij CO2 v ozračje.   Z razvojem sistema so v podjetju začeli že leta 2005 in trenutn trenutnoo je celotna naprava še na stopnji razvoja. Začetki razvoja so bili testirani v bazenu v merilu 1:4 in 1:20. Prvi preizkusi v pravem merilu pa

nameščeni ovali, zaradi valovanja morja zavrtijo, potisnejo vodo skozi posebno cev, ki je speljana

so bili na Škotskem leta 2008. Prvi pravi produkt bo izdelan in predan v pogon že letošnjo jesen.

Da je izdelek zanimiv, dokazuje jo šte števi viln lnaa večj večjaa podj podjet etja ja,, ki se se z tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Proizveden produkt je drugačen od vseh do sedaj izdelanih podobnih sistemov.  Slika 1 – V morje nameščene ostrige

Ostriga je hidroelektrični valovni

delka za izrabo valov je predvsem

energijski pretvornik, namenjen  v tem, tem, da se ga lahk lahkoo names namesti ti v za pretvorbo vodne energije v ele- neposredni bližini morske obale ktrično. Na obali je nameščen hi- in v plitki vodi. droelektrični energetski pretvornik, ki vodo z visokim pritiskom pretvori v električno energijo. Oyster oziroma ostriga se imenu je no novi vi vi virr en ener ergi gije je,, ki jo je ra razvi zvilo lo podjetje Aquamarine power, ki se nahaja v Edinburgu na Škotskem. Podjetje je predstavilo njihov najnovejši izum za pridobivanje energije iz valov. Za poskus in predstavitev novega izuma so se odločili na obali otoka Orkney na otočju severne Škotske. Nov izdelek za izrabo  valo  va lovv iz mo morj rjaa so po poim imen enov oval alii Ostriga. Prednost novega tipa iz-

ten sistem deluje tiho in in živali, ne povzroča ropota za okolje ki se gibljejo v neposredni bližini.

 Slika 2 – Delovanje sistema s pomočjo valovanja

 

 Inst stal alat ater er 8  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 Av  A vtoplin ževanja zraka. Vrednost vgradnje svojem prodajnem programu že sistema za uporabo avtoplina je tovarniško predelane avtomobiodvisna od števila valjev motor- le na avtoplin, ki imajo možnost gibljee v vi viši šini ni od 1. 1.30 3000 uporabe dveh vrst goriv. Ponudba V tem primeru lahko glede na razpoložljive kapacitete in  ja in se giblj ekonomije obsega vozil v Sloveniji rečemo, da je avtoplin do 1.800 EUR. V ceni je že zajet tovarniško predelanih vozil je iz DDV in certifikati za homologa- dneva v dan večja. Ocena števila števila zagotovo med temi viri. cijo vozila.  vo  vozi l je po zadeve poda po datk tkih ih Minist Mini strs rstv tvaa zazil notranje v Sloveniji neV Sloveniji ima Skupina Petrol kaj nad 3.000. Zelo priljubljen je na bencinskih servisih trenutno med taksisti. Že vedo zakaj. 28 črpalk za avtoplin (slika 1) na katerih je bila realizirana prodaja Plinski pogon je možno nakna v letu letu 2008 2008 v prim primer erja javi vi z leto letom m dno vgraditi tudi v skoraj vsa vo2007 za 156 % večja (slika 2). zila na bencinski ali dieselski poNačrtujemo, da bo do konca leta gon, pri čemer se pravi prihranki 2009 skupaj s konkurenco mo- pokažejo predvsem pri vgradnjah benci cins nski kihh mot motor orjijih. h. Ob Obst staj ajaa le žno napolniti avtoplin že na več  v ben majhno število vozil, pri katerih kot 40 mestih.  vgra  vg radn dnja ja ni mogoča mogoča (n (naa pr prim imer er  Avto  Av topl plin in je la lahk hkoo hl hlap apljljiv ivaa te teko koči či-- nekatera vozila s turbinskimi polna z visokim oktanskim številom, nilniki). ki je po svoji energijski vrednosti

Kakšen je idealen idealen vir energije? energije? Idealen vir energije energije mora biti čist, prilagodljiv in cenovno sprejemljiv. sprejemljiv.

 Slika 1: Črpalka za avtoplin

 Avtop  Avt oplilinn je ut utek ekoč očin inje jenn na naft ftni ni plin (UNP) za uporabo v motornih vozilih. Primeren je za vse

najbližje Z vgradnjo je v vozilih varnorezervoarju shranjen v sodobnih bencinu. naprav za uporabo Plin atestiranem jeklenem avtoplina je poraba avtoplina v in pod tlakom do 10 atm, tako da tekoče čem m agreg agregat atne nem m stanj stanju. u. primerjavi z bencinom samo še  je v teko nekaj odstotkov nižja, moč mo- Rezervoar se napolni samo do 80 torja pa ostaja skoraj enaka. V odstotkov prostornine, preostali svetu je avtoplin dodobra uvelja- prostor pa je namenjen tempe vlje  vl jeno no pogon pogonsk skoo go gori rivo vo.. Na Najb jbol oljj raturnemu raztezanju tekočine. razširjeno je na Japonskem in v Tudi vse druge komponente Evropi, kjer ga ga uporablja že de- plinske napeljave morajo biti ateset odstotkov voznikov, največ v stirane in preizkušene. Plinska Italiji, na Nizozemskem, Poljski, napeljava ne zahteva posebnega  v Fr Fran anci cijiji,, Av Avst stri rijiji,… ,… Ne Neka kate teri ri zakonsko predpisanega vzdrževadoseženega zmanjšanja onesna- proizvajalci avtomobilov imajo v nja. Zadostuje že enkratni servi-

bencinske motorje, ki so posebej prirejeni za uporabo avtoplina. V primerjavi z ostalimi najbolj razširjenimi pogonskimi gorivi je okolju najmanj škodljivo gorivo, saj prispeva k znižanju dušikovega oksida za 34 odstotkov, ogljikovega dioksida za 15 in ogljiko vega  ve ga mo mono noks ksid idaa za 50 od odst stot otko kovv. Zato avtoplin zelo pogosto uporabljajo v javnem mestnem potniškem prometu (Dunaj, Moskva, Budimpešta, Praga, Milano…), taksisti in je v nekaterih mestih celo predpisano pogonsko gorivo. Pametne države celo nimajo da jate  ja tevv (npr (npr.. troš trošar arin ine) e) za za upor uporab aboo avtoplina. Vgradnje sistemov v avtomobile celo subvencionirajo  v ra razl zlič ični nihh de dele leži žihh v od odvi visn snos osti ti od

 Slika 2: Prodaja avtoplina v Sloveniji

 

September 2009

Instalater

9

sni poseg na vsakih 20.000 prevoženih km (ali vsaj enkrat letno), kjer se izvede čiščenje čiščenje plinske plinskega ga filtra in pregled cevnih povezav. Dosedanje izkušnje kažejo, da so zelo redki primeri, ki bi terjali resnejši poseg ali celo zamenjavo  vgra  vg raje jene ne pl plin insk skee na napr prav avee pr pred ed prevoženimi 50.000 km. Avtoplin ima med pogonskimi gorivi naj večč pr  ve pred edno nost sti. i.

Prednosti in slabosti uporabe avtoplina Prednosti:

 Pripomore k zmanjševanju globalnega segrevanja ozračja, saj povzroča znižanje NO do 34 %, CO2 do 15 % in do 60 % manj CO v izpuhu, do 40 % manj smoga in skoraj brez emisij SO2.  Podaljšanje življenjske dobe motorja.  Manjši stroški vzdrževanja







vozila.  Znižanje stroškov goriva.  Enostavna in hitra vgradnja.  Kratek rok povrnitve investi-

  

cije (odvisno od letno prevoženih kilometrov).  Popolno zgorevanje zmesi plina in zraka brez dima in trdih delcev.  Tišje in mirnejše delovanje

di dveh sistemov sistemov.. Slabosti:

 Vozil na plinski plinski pogon ni dovoljeno parkirati v zaprtih garažnih hišah.  Premalo pooblaščenih zasto-

 Alii me  Al meni nite te,, da še ni ča čass za pr preh ehod od

pnikov proizvajalcev opreme in naprav za pogon vozil na avtoplin.  Visoka cena vgradnje sistema

na avtoplin? Kateri so vaši zadržki? Prosimo vas, da nam sporočite kaj bi vas najbolj vzpodbudilo k tej odločitvi?









motorja z enostavnim preklopom med bencinskim in plinskim pogonom.  Večje prevožene razdalje zara-



za avtoplin in s tem povrnitev investicije.  Znižanje moči motorja od 2 do 10 %.





S plinom do čiste topline. Za vsakega novega najemnika, ki nam ga priporočite in bo do 31.12. 2009 postavil plinohram, boste nagrajeni s 40€!  Vsak nov najemn najemnik, ik, pri katerem katerem bomo do istega datuma postavili plinohram, pa bo ob prvem plačilu plina nagrajen s 100 litri plina. Pokličite na 080 22 66 ali oddajte predloge na www.petrol.si/UNPakcija2009

 Več o pravilih pravilih in in pogojih pogojih sodelo sodelovanja vanja v akciji akciji si si preberit preberite e na www.petrol.si/UNPakcija2009

 

 Inst stal alat ater er 10  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Novost vodilnega proizvajalca sistema večplastnih cevi Prva generacija fitingov z barvnim kodiranjem in označe-  barvnega kodiranja napravi montažo otroško lahko in zanesljivo, vanjem zatisnjenosti 

Med procesom zatiskanja plastični obročki avtomatično odpadejo (slika 2). Ob vizuelni kontroli spojev se tako nezatisnjeni spoji vidijo že

 Slika 1: Vsaka dimenzija ima svojo barvo obročka

Splošno Uponor, kot vodilni proizvajalec sistema večplastnih cevi, je sinonim za kvalitetne rešitve v hišnih instalacijah. Sistem večplastnih cevi UPONOR je odlična rešitev za zadovoljitev vseh zahtev, najsi naj bo to pri vodovodu, radiatorskih priključkih, ploskovnem ogrevanju ali pri rešitvah za kom-

Uponorju vedno skrbijo za izboljšave in novosti. Glavno vodilo pri nadaljnjem razvijanju in izpopolnjevanju izdelkov je zagotoviti enostavno, hitro in zanesljivo montažo.

saj preprečuje kakršno koli zmešnjavo (slika 1). Novi barvni plastični obročki na zatisnih pušah omogočajo varno pozicioniranje zatisnih čeljusti.

na daleč, saj so na nezatisnjenih spojih zatisne puše še vedno opremljene z barvnimi plastičnimi obročki. Poleg tega pa je fiting konstruiran tako, da v primeru, da spoj ni zatisnjen, začne pri tlačnem preizkusu puščati (slika 3).. 3) Ker na zatisnjenih spojih ni več plastičnih obročkov, je zelo enostavno navleči neprekinjeni sloj izolacije čez spoj (slika 4).

Barvno označevanje fitingov Novo generacijo dobro poznanih Uponorjevih zatisnih fitingov, ki

 Slika 4: Neproblematično navlačenje izolacije preko spojev

 Slika 2: Ob zatisnjenju spoja plastičen obroček odpade

primiran zrak. Celovit asortiman izdelkov omogoča izvedbo celotne instalacije (od dvižnih vodov

so na našem trgu prisotni od leta 2007, zaznamujejo barvno uskla jeni  je ni pla plast stič ični ni obr obroč očki ki na na zati zatisn snih ih

do iztočnih mest) na enostaven in ekonomičen način.

pušah. Vsaka dimenzija od 14 do 32 mm ima svojo lastno barvo. S tem je zagotovljena prepoznavnost tako v skladišču kot tudi v trgovinah in na objektih. Sistem

Kljub celovitemu asortimanu in izredno kvalitetnim izdelkom pri

 Slika 3: Nezatisnjen spoj 100% pušča

 Slika 5: Način označevanja novih zatisnih čeljusti

 

September 2009

Instalater

11

kjer se ugotavlja ustreznost/neustreznost zatisnih čeljusti.

Zaključek Takšno označevanje fitingov in zatisnih čeljusti pripomore k boljši prepoznavnosti posameznih dimenzij na terenu, v trgovinah in v skladiščih. S tem prihaja do manj

 Slika 6: Barvne oznake na fitingu in zatisnih čeljustih se morajo ujemati

Barvno označevanje zatisnih čeljusti

dimenziji od 14 do 32 mm se tega se na vsaki zatisni čeljusti opremljene z barvno oznako (sli- nahaja tudi (neponovljiva) serijka 5), ki je usklajena z barvno ska številka ter nalepka, ki oznaPovršina zatisnih čeljusti je oznako na fitingu (slika 6). S tem čuje servisni takt. Kot je znano, elektrolitsko galvanizirana.  je pr prep epoz ozna navn vnos ostt po posa same mezn zneg ega a  je po potr treb ebno no vs vsee za zati tisn snee če čelj ljus usti ti na Uponorjeve zatisne čeljusti v orodja in fitingov očitna. Poleg približno 3 leta poslati na servis,

napak pri rokovanju in montaži (ugotavljanje ustreznosti dimenzije glede na barve). Za dodatne informacije se lahko obrnete na zastopnika sistema večplastnih cevi Uponor, podjetje TITAN d.d. iz Kamnika. Vili Zabret, TITAN d.d.

Oljni grelnik Oljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje obtočnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor tekoče gorivo, navadno lahko kurilno olje. Ventilator Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprtina na vrhu v prostor. prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru, tako da prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik. Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posameznih grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih zimskih vrtovih in podobno.

Odkrijte Uponorjev svet na naši novi spletni strani! r.si  o n o p u .  w  w  w Zadenite enega od 25-ih iPodov nano na www.uponor.si Raziščite naše virtualno mesto Poiščite skrite črke Sporočite nam vašo rešitev

Raziščite nov Uponorjev svet na naši novi spletni strani in si oglejte Uponor 3D mesto, kjer boste našli celoten pregled našega širokega asortimana gradbenih rešitev, kot tudi odličen vpogled v praktičen prikaz uporabe naših izjemnih produktov. Poleg tega novi Servisni center vključuje Uponorjev spletni katalog izdelkov, najpogostejša vprašanja in download center za široko paleto detajlnih informacij in pomoči. Za več informacij kontaktirajte: TITAN d.d., T: T: (01) 8309 170 prodaja / (01) (01 ) 8309 168 tehnična služba F: (01) 8309 171, E: [email protected]

 

 Inst stal alat ater er 12  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Topl oplotn otno o udo udobje bje Naloga vsakega ogrevanja ogrevanja je, da se osebe, ki živijo v zgrad-  bah počutijo ugodno v mrzlih zimskih dnevih. Glede na način instalacije grelnih grelnih teles, njihove velikosti velikosti in oddane temperature lahko vplivamo vplivamo na to udobno bivanje.

 Slika 3 –

Vertikala temperaturnega profila v prostoru pri različni velikosti  grel  gr elne nega ga te tele lesa sa in za ra razl zlič ične ne pr prim imer eree te temp mper erat atur uree

Razlaga k sliki 3:

 Slika 1 – Gibanje zraka v prostoru pri razporeditvi ogrevalnih površin na

a) Ploščato grelno telo – višina   Dolžina   Srednja ogrevalna temperatura   Temperatura zunanje stene

920 mm 1500 mm 82,0 oC 5,9 oC

b) Ploščato grelno telo – višina   Dolžina

920 mm 1500 mm

  Srednja ogrevalna temperatura   Temperatura zunanje stene

53,9 ooC 12,9 C

c)Ploščato grelno telo – višina   Dolžina   Srednja ogrevalna temperatura   Temperatura zunanje stene

495 mm 2500 mm 57,5 oC 11,5 oC

hladno zunanjo steno

v prostoru.  Srednja in lokalna razporeditev temperature zraka v prostoru.  Temperatura površine sten, ki vplivajo na osebe v prostoru, zaradi sprejemanja in oddajanje temperature.

zunanja stena z oknom. Kroženje zraka je zato odvisno od te hladne površine in razporeditve ter velikosti grelnih teles. Na primer, da namestimo grelno telo na zunanjo steno, potem preprečimo vdor hladnega zraka skozi to hladno površino, zaradi kroženja zraka, kot je prikazano na sliki 1. Po pravilu, grelno telo ni enake dolžine kot je zunanji zid.

Ogrevan prostor ima zmeraj neko

Pri namestitvi grelnega telesa na

površino, ki ima nižjo temperaturo od ostalih površin, na primer

steno, ki ni zunanja stena, ali, da  je grel grelno no tel telo o inte integr grir iran ano o znot znotra rajj

Te so:

 Smer in hitrost kroženja zraka

zaključene površine, na primer plote s talnimi konvektorji (brez talno ogrevanje, potem pride do  vent  ventil ilat ator orja ja), ), ni niso so sp spos osob obni ni,, da bi kroženja zraka. to kroženje zraka obrnili. Hladen zrak iz zunanje stene ne- Zaradi kroženja zraka v prostoru, ovirano pada navzdol, preplavi pride do različnih temperatur v površino tal s hitrostjo 0,3 – 0,5 samem prostoru. Grelno telo, ki m/s, potisne topel zrak po notra-  je nameš namešče čeno no na zunan zunanjo jo steno steno njih stenah navzgor in po stropu tvori temperature glede na velinazaj, proti zunanji steni. Višje temperature talnega ogrevanja na obrobnih pasovih in oddaja to-

kost, kot je prikazano na sliki št. 3. Iz tega sledi, da za enakomerno porazdelitev temperature v

 Slika 2 – Gibanje zraka v prostoru pri talnem ogrevanjem proti hladni

 zuna  zu nanj njii st sten enii

 Slika 4 – Navpični temperaturni profil v prostoru pri talnem ogrevanju

 

Instalater   13

September 2009

 vplivv hla  vpli hladn dneg egaa zr zrak akaa zun zunan anje je st steene.. ne Če primerjamo toplotne vrednosti grelnega telesa s talnim ogre vanj  va njem em,, do dobi bimo mo,, ko kott je pr prik ikaz azan anoo na sliki št. 5, toplotna področja s pripadajočimi temperaturami. Vseeno prihaja do razlike pri talnem ogrevanju v področju stene, približno -3K, ino  vzunanje notr no tran anjo jost stii pr pros osto tora ra pr prib ibliližn žno +1K. Višek temperature sevanja od -3K štejemo za neugodno. Za izbiro ogrevala v prostoru, za prijetno počutje, imamo na izbiro  veliliko  ve ko št štev evililoo og ogre reva val.l. Og Ogre reva vala la  Slika 5 – Ogrevana površina in površina, ki izgublja temperaturo v prostoru prostoru z odgovarjajočimi nad in pod tempeizberemo po različnih kriterijih raturami (srednja vrednost) in merah. Pri tem ne gre toliko za kazuje slika št. 2, zaradi kroženja optični ali oblikovalski videz, kot prostoru, mora biti grelno telo  vi  višj šja, a, ko kott sr sred ednj njaa te temp mper erat atur ura, a, na čim daljše. To izhaja iz tega, da primer, če govorimo o sredinskem zraka, ki ga povzroča hladna zu- za tehnično stališče.  je og ogre reva valn lnaa na napr prav avaa na nare reje jena na stanovanju in je zgornje nadstro- nanja stena. Kateri model iz številne ponudbe po današnjih standardih, za niz- pje prav tako ogrevano. kotemperaturno območje. Pri Izguba temperature je toliko izbrati, je odvisno tudi od stranke, talnem ogrevanju nastanejo tem- Lahko pa je tudi hladneje, če je  ve  večj čja, a, či čim m hl hlad adne nejš jšaa je zu zuna nanj njaa kajti poleg lepega optičnega videperaturni profili, kot so prikazani na diagramu, slika št. 4. Tukaj je lahko temperatura pod stropom

nad stropom streha ali podstrešje. Temperatura je lahko nižja nad ogrevanimi tlemi, kar nam pri-

                               

                   

stena, zato je potrebno dodatno grelno telo na tej steni slika št. 2, da zmanjšamo ali preusmerimo

za in cene, je predvsem bistvenega pomena pomena tehnična uporabnost ogrevala.

                                                                              

    

               

                                                                                                                                               

     

 

 Inst stal alat ater er 14  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Izračun za cevno omrežje Cevno omrežje mora biti ekonomično. Če izberemo pre-  velike cevi, bodo tlačne izgube majhne, stroški za pogon črpalke nizki, toda investicijski stroški, za cevi z velikimi  prem  pr emer eri,i, vi viso soki ki.. V dr drug ugii sk skra rajn jnos osti ti bo bodo do in inve vest stic icijijsk skii st strro-  ški, za drobne cevi, nizki, zelo pa bodo narasli obratovalni stroški, zaradi velikih tlačnih izgub v ceveh.

 Slika 2 – Tichelmannov enocevni sistem

 Velikosti

instalacije, volumen- Iz primerne tabele odčitamo tlačskega pretoka in hitrosti vodne- no izgubo v ravnih delih cevi, zmnožek R • 1, vsoto koeficienga pretoka   tov, izgubo v cevnih elementih, Tlačne izgube in posameznih   vsotoo iz  vsot izgu gubb v ra ravn vnem em de delu lu ce cevi vi in uporov v cevnem sistemu cevnih elementih, v tem odseku  Potrebne količine pretoka in potrebne višine pretoka črpal- in na koncu skupno vsoto, od začetnega grelnika do odseka, ki ga ke.. ke

 Slika 1 – Skica ogrevanja po preglednici št. 1

Za natančen izračun cevnega omrežja, oziroma napeljave za ogrevanje, je potreben strokovnjak s primernim znanjem. Za dimenzioniranje morajo biti grelna telesa, z njihovimi toplotnimi učinki, prikazana v tlorisu in cevna napeljava točno določena. Posamezne cevne napeljave, od ogrevalnega kotla do grelnega telesa, se oštevilčijo in se skupaj, s toplotno močjo ter dolžino cevi,  vnes  vn esej ejoo v ce cevn vnoo sh shem emo. o. Obrazložitev izračuna

Da ogrevalni medij v cevni instalaciji lahko kroži, je potrebna, za

premagovanje upora, razlika v tlaku, v sami črpalki ∆p. Nominalna dolžina cevne nape-  ljave je odvisna od različnih para-  metrov, in sicer:  Od velikosti ogrevalnega siste-

ma in temperaturnega razpona

Tlačnih izgub ne moremo izračunati, če ne poznamo premera cevi. Zato najprej določimo premere cevi, da dobimo dokončen izračun. Sicer pa pričnemo ra-

računamo.

čunati tlačne izgube od najbolj najbolj neugodno postavljenega grelnega telesa.

ca št. 1 nam prikazuje prikazuje nekatere nekatere orientacijske vrednosti premera cevi, za manjše ogrevalne napra ve,, v en  ve enoo al alii ve večč dr druž užin insk skih ih hi hiša šah. h.

Na sliki št. 1 je prikazana skica ogrevalnega sistema in po prikazani preglednici št. 1. Pregledni-

To je, pri ogrevanju s črpalko, najbolj oddaljeno in najvišje  V pr prak aksi si po pozn znam amo o ra razl zlič ične ne ogrevalo. Na primernem formu- načine cevnih napeljav larju vpisujemo toplotno moč, v posameznem odseku (posredno  Po pravilu upoštevamo pred je zn znan anaa ta tako ko ko koliliči čina na vo vode de), ), do dollvidene izgube tlaka po mežino odseka, izbrani premer cevi, tru (m) dolžine (ca. 5….300 hitrost pretoka. Pa/m), ki se združujejo, zaradi

Preglednica št. 1: Preglednica 1 : Orientacijske vrednosti cevnih napeljav Št. Vrsta napeljave 1 Priključki za grelna telesa 2 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa 3 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa 4 Dvižni vo vod + horizontalna ra razdelitev od od 10 10 og ogrevalnih zank

Približne orientacijske vrednosti DN 10 (do DN 15) DN 15 (do DN 20) DN 20 (do DN 25) DN 25 (do DN 32)

 

September 2009

Instalater

15

trenja v ceveh R • 1 in posameznih uporov ∑ Z, v odvisnosti od zahtevanega pretoka m, premera cevi d, od moči posameznih dvižnih vodov in tako ugotovimo potrebno moč črpalke ∆p. Pri drugem primeru lahko, na osnovi poznane (ali obstoječe) moči črpalke ∆p, ki določa ka-

nem ogrevanju je potrebno dodatno upoštevati različne temperature, v posameznih ogrevalih.

Drugi največji akvarij na svetu

Pri razvejani cevni instalaciji nastanejo, v posameznih predelih cevi, različni tlaki. Da to preprečimo uporabimo, tako imenovani Tichelmannov sistem (slika št. 2), kjer so vsote dolžin cevi predtoka

V Japonskem mestu Okinawa se nahaja drugi največji akvarij, kar  jih  ji h je bilo bilo zgr zgraj ajen enih ih.. Akvar Akvarij ij,, ki nosi nosi ime ime „K „Kur uros oshi hio o Sea“ Sea“ vse vsebu buje je 7.500 kubičnih metrov vode, katero zadržuje največja steklena stena, ki meri 8.2 x 22.5 metra in v debelino 60 centimetrov.

rakteristiko cevi, izračunamo potrebno cevno omrežje. Za ugotovitev hitrosti pretoka v ,skozi cevi je podanih nekaj naslednjih smernic:  Porazdelitev cevnega omrežja v kleti v = 0,4…..1,0 m/s  Porazdelitev cevnega omrežja v stanovanju v = 0,2…..0,5 m/ss m/

in povratnega toka, enake in splet najdaljših cevi predtoka, ima najkrajši povratni tok in obratno.

hidravlična izravnava. To dosežemo s pomočjo regulacijskih  vent  ve ntil ilov ov na dv dviž ižni nih h vod vodih ih,, z dif difeerenčnimi tlačnimi regulatorji, ali z regulacijo pretoka. Pri enocev-

za toplotno ogrevanje.





 - Kuroshio Sea

Orientacijske vrednosti pri načrtovanju

Natančno dimenzioniranje, posebno za enocevne sisteme in za večje naprave, mora opraviti strokovnjak s področja ogreHidravlična Hidravličn a izravnava: izravnava: da vsem  va  vanj nja. a. Na Nata tanč nčna na mont montaž aža a cevi cevi grelnim telesom, v toplotno raz- ogrevalne naprave, hidravlična izdelilnem sistemu, omogočimo ravnava, izbira mešalnih ventilov, enakomerno porazdelitev količi- črpalk in pogonskih elementov je ne toplotnega medija, je potrebna potrebno prepustiti strokovnjaku 

Pri razvejanem cevnem omrežju nastanejo v posameznih delih cevi različni tlaki.

V akvariju živi približno 80 različni morskih živali od najmanjših rib pa vse do morskih psov. Zraven akvarija pa se vrstijo številne druge dejavnosti. Najbolj obiskana je predstava z delfini v glavni vlogi.

 

16

 In  Inst stal alat ater er

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Elektrika iz BIOMASE Blagovna znamka feroterm kot prva v Sloveniji uvaja nove tehnologije tehnologije za najučinkovitejšo najučinkovitejšo rabo lesne lesne mase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije energije . z zgorevanjem biomase prido-

za ogrevanje ali pa za pripravo sanitarne vode. Stirling motor ima vgrajen asinhroni generator električnega toka, ki ga ob ustrezni hitrosti neposredno povežemo z električnim omrežjem in

cilinder motorja. S celovito rešitvijo vodov za delovni plin smo z minimalnimi jalovimi volumni zagotovili dober izkoristek motorja, ki se giblje okoli 32%, kar je tudi povprečna meja izkoristkov

Soproizvodnja je tehnologija za sočasno pridobivanje električne in toplotne ali električne in me-

bljeno notranjo energijo goriva v proizvedeno električno energijo.  v mo moto torj rjih ih os oseb ebni nih h vo vozi zil, l, ki so električno energijo preko mehan- Tovrstno proizvodnjo vzpodbuja dandanes prodajani na tržišču, s skih vrtečih se delov v procesu, tudi država z dodatnimi premi- to razliko, da mi koristno upora jami pr prii odk odkup upu u zel zelen enee ele elekt ktri rike ke.. bimo še toploto, ki ostane v tem pri katerem se v zaprtem procesu  jami delovni plin izmenično kompresi- Naš sistem Stirling motorja je gle- procesu zgorevanja. ra v hladnem cilindru cikla in ek- de ekonomičnosti in uporabnosti spandira v vročem cilindru. Pred- tehnologije najproduktivnejši v Moči sistemov se gibljejo na meji nost Stirling motorja pred motorji soproizvodnji električne energije individualnih kurišč moči od z notranjim izgorevanjem je, da iz biomase. 30kW in naprej. V fazi projektirase zgorevanje ne vrši znotraj cilinnja je sistem soproizvodnje s 750 dra, temveč zunaj njega, ter da se Delovni plin v naših motorjih kW izhodne električne moči toplota prenese v delovni cilinder  je he helilij.j. preko prenosnikov toplote. Feroterm Po nekajletnem razvoju nudimo  vrhu  vr huns nska ka to topl plot otna na tehn tehnik ika a Toploto v delovnem plinu, ki se tržišču agregate, ki z optimalnina gredi ne spremeni v delo, pre- mi grelniki za prenos toplote v proizvaja in razvija

hanske energije iz istega goriva. Sistem soproizvodnje pretvarja

nesemo na vodo, ki jo lahko v nadaljevanju procesa uporabimo

 vsakok  vsak okra ratn tnem em cikl ciklu u v celoti celoti preprenesejo prevzeto toploto v delovni

Ekotherm d.o.o.  www fe  www fero rote term rm.s .sii

Hitre sponke Weidmuller za razdelilce Kako do hitre in pregledne montaže z razdelilcem s spon-  kami Weidmüller PUSH IN.

Instalacijske sponke Weidmüller  vzme  vzmetn tnee te tehn hnol olog ogij ijee PU PUSH SH IN PUSH IN se uporabljajo za hitro, direktno priključite finožične vopregledno, varno, funkcionalno dnike presekov od 0.5 do 4mm2 in kvalitetno spajanje bremen v (vedno s tulci) ali polne vodnike razdelilnih omaricah. Na eni stra- presekov do 6 mm2. Prihranki ni se sponke povežejo na avto- na času so v primerjavi z vijačno matske varovalke (odklopnike), tehnologijo so ogromni, kvaliteta na drugi strani pa direktno na spoja pa ostaja na enako visokem bremena. Za enofazno poveza- nivoju. Pomembni prednosti sta  vo br brem emen ena a za zado došč šča a en ena a sp spon on-- tudi vezava nevtralega vodnika ka PDL 4, za trifazno povezavo N na skupno zbiralko 10 x 3 mm bremen pa dve različni sponki in ozemljitev PE preko kontakta PDL 4. Primera sta prikazana na z nosilno letvijo.. Za potrebe meslikah. ritev in testiranj se lahko zbiralka preprosto odklopi. Nemško podV sponke lahko s pomočjo  je  jetj tjee Wei eidm dmül ülle lerr je že de dese setl tlet etja ja

sinonim za vrhunsko kakovost na  jo je po podj djet etje je:: Elektrospoji d.o.o. področju stikalne tehnike. Spon- iz Ljubljane. ke so skladne z vsemi veljavnimi Kontaktna oseba: Janez Žvab, standardi. Zastopnik za Sloveni jane  ja nez. z.zv zvab ab@e @ele lekt ktrrospoji.si

 

September 2009

Instalater

17

Ogrevati s toplotno črpalko Z tehnologijo toplotne črpalke izrabljamo shranjeno sončno energijo iz zraka, vode in zemlje. Ta tehnologija šteje v sedanjem času za eno najbolj sodobnih sistemov ogrevanja, ki so na trgu. Že pred 140 leti je Avstrijec Peter Ritter von Rittinger, Rittinger, pri pridobivanju soli na jezeru Eben- 

svežega zraka, ki ga dovajamo predgretegaa skozi zemljo, le okoli predgreteg 0,5 kW, kar pa je zanemarljivo.

see, prvi krat dojel nedvomen pomen shranjene toplote, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode.

stensko talno ogrevanje, imata  jo pora po rabi bimo mo za po pogo gonn to topl plot otne ne številne in prednosti in sta danes, črpalke. zaradi ugodnega počutja, že povsem sprejemljiva. Drugače rečeno: Iz toplotne črpalke pridobimo za en kW vložene električne energije, do štiri kW toplotne energije. Rezultat tega so nižji stroški in visoka učinko vito  vi tost st.. Na sli sliki ki št št.. 2 je je v pre prere rezu zu prikazan način delovanja toplotne črpalke.

Velike površine nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema , kot sta

stek toplotne črpalke tako dober, da danes njen učinek že dosega število 4. Številka učinka pove, kolikokrat koliko krat več moči, za ogrevanje prostorov, imamo na razpolago, od vložene električne energije, ki

Kako deluje toplotna črpalka

Tehnologija toplotne črpalke je primerljiva s hladilnikom, samo  v obrnj obrnjen enem em smis smislu lu.. V krožn krožnem em sistemu (Carnot-sistem) se, iz okolja odvzeta toplota, prenese na visok temperaturni nivo in se uporabi za ogrevanje. V tokokrogu kroži hladilna tekočina z nizko temperaturo vrelišča.

 Slika 1 – Izraba energije s toplotno črpalko

Zanesljiva tehnologija, nove možnosti

prikazani načini za izrabo energi je s to topl plot otno no čr črpa palk lko. o.

Toplotna črpalka je paradni primer za uradno pridobivanje toplote. Za okoli 100 % ogrevalne energije potrebujemo samo 25 % pogonske energije. Ostalih 75 % pridobimo iz okolja okolja shranjene shranjene sončne energije. Če ta nizek vložek pogonske energije proizvedemo s pomočjo električne energije iz obnovljivih virov, je toplotna črpalka ena okolju najbolj prijaznih sistemov ogrevanja.

V primerjavi s tem, odvzame toplotna črpalka iz zemlje, vode ali zraka toploto in »črpa« iz okolja pridobljeno energijo v ogrevalni sistem. Sonce pošilja na Zemljo letno velike količine brezplačne energije, katera se nakopiči v zemlji, vodi in zraku. V kolikor hočemo to shranjeno sončno energijo uporabiti z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom, potrebujemo toplotno črpalko.

Toplotna črpalka se v obliki hla- Za nizko energijsko hišo, s povdilnika že leta uporablja v vsakem prečno velikostjo, potrebujemo, v gospodinjstvu, kjer v več mili- najbolj hladnem zimskem obdo joni  jo nihh pr prim imer erov ov do doka kazu zuje je sv svoj ojoo bju, okoli 5,0 kW toplotne energisigurno delovanje. Z izmeničnim  je in za pa pasi sivn vno, o, pr prib ibliližn žnoo 2, 2,55 kW, izparevanjem in utekočinjanjem kar ni veliko. Tako potrebujemo, prvem pr prim imer eru, u, za ogrev ogrevan anje je hladilne tekočine, odvzame to-  v prvem ploto iz notranjosti hladilnika in povprečno moč 1,5 kW in v dru jo od odda daja ja v ok okol olje je.. Na sl slik ikii št št.. 1 so gem, za pasivno hišo, na osnovi

Na osnovi nizke temperature ogrevalnega medija v predtoku, maksimalno do 30 oC, je izkori-

1. V uparjalnik, s hladilno tekočino, dovajamo toploto iz okolja. Tu preide iz tekočega v plinasto agregatno stanje. 2. Hladilna tekočina v plinastem stanju se močno zgosti in pri tem ogreje na visoko temperaturo. Za

 Slika 2 – Način delovanja toplotne črpalke v prerezu

 

 Inst stal alat ater er 18  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

takšen prehod potrebuje toplotna črpalka okoli 25 % električne energije. 3. Toplotna energija se prenese direktno na ogrevalni krogotok. Hladilna tekočina pa se medtem ponovno ohlaja in utekočini. 4. V ekspanzijskem ventilu se hladilna tekočina, zaradi znižanega takoprevzema močno ohladi, da lahkotlaka, ponovno toploto iz okolja. Tipi toplotnih črpalk

Glede na uporabo energije, ki jo pridobimo iz okolja, vode, zemlje ali zraka in glede na ogrevalni medij, voda ali zrak, lahko uporabimo naslednje vrste toplotne črpalke:  Toplotna črpalka  Toplotna

voda / voda črpalka - zemlja /  Slika 3 – Toplotna črpalka zemlja-voda

voda  Toplotna črpalka –  Toplotna črpalka –

zrak / voda zrak / zrak

Prve tri naštete so primerne za ogrevanje in za pripravo tople  vode  vo de.. Če Četr trta ta pa se upora uporabl blja ja za kontrolirano prezračevanje s toplim zrakom. Način delovanja toplotne črpalke

O monovalentnih toplotnih črpalkah govorimo, kadar, skozi celo leto, potrebno toploto pridobimo izključno le, s toplotno črpalko. Za takšen način delovanja

so primerne toplotne črpalke, ki delujejo po sistemu:  Voda / voda  Zemlja / voda Toplotne črpalke zrak-voda in zrak-zrak so večinoma brez dodatnih pripomočkov, na primer, nimajo vgrajenega toplotnega menjalnika, s katerim bi lahko zagotovili ogrevanje iz zemlje tudi pri nizkih zunanjih temperaturah. Tako ne zadoščajo za samostojno ogrevanje. Po nekaj hladnih dnevih, v katerih za ogrevanje zgradbe toplotna

črpalka več ne zadošča, je potrebno vključiti dodatno ogrevanje, oziroma bivalentno, ogrevanje.

m. Da zagotovimo, da se tla pod kletjo preveč ne ohladijo, moramo energijski vodnjak vgraditi neposredno poleg objekta in ne pod samo zgradbo. Energijski Zemeljski toplotni izmenje valn  va lnik ik  vodn  vo dnja jakk mo mora ra bi biti ti vg vgra raje jenn v mi mini ni-malni globini 1,5 m, da preprečiZrak -voda in zrak-zrak toplotne mo zmrzovanje. črpalke so primerne v zimskem obdobju, samo za monovalentno Toplotna črpalka voda - voda delovanje, kadar hladni zunanji zrak, še preden preide v toplotno Za kW toplotne moči je potrebčrpalko, predhodno ogrejemo na nih približno 240 litrov podtal+2 do +3 oC. To lahko storimo nice na sekundo, ki ima vstopno  v od odgo gova varj rjaj ajoč očee ve velilike kem m be beto tonn- temperaturo od 8 do 10 oC in za skem vodnjaku, s premerom od hlajenje od 3 do 4 oC. Toplotna 250 - 300 mm in dolžine 80 - 120 črpalka voda-voda lahko toplotne potrebe za hišo pokriva skozi celo leto samostojno (monovalent (monovalentno). no). Podtalnica je na voljo le v ome jeni  je nihh koli količi čina nahh in nje njena na upo upora raba ba potrebuje predhodno pridobitev ustreznih dovoljenj. Za uporabo podtalnice potrebujemo dva  vodn  vo dnja jaka ka.. V prv prvem em vo vodn dnja jaku ku podtalnico pridobivamo in jo prečrpavamo v drug vodnjak, ki  je odd oddal alje jenn minim minimal alno no 15 15 m. Tu Tu se, ohlajena podtalnica, ponovno odvaja v zemljo. Toplotna črpalka zemlja-voda

 Slika 4 – Letni temperaturni nivo zemlje v globini od 0 do 20 m

V zemljo shranjeno sončno energijo lahko uporablja s pomočjo ravnih zemeljskih toplotnih zbiralnikov ali, iz globoko v ze-

 

September 2009

Instalater

19

mljo, izdelanih vrtin (zemeljska sonda). Na sliki št. 3 je prikazan način delovanja toplotne črpalke zemlja-voda s pomočjo ravnega zemeljskega toplotnega hranilnika.. ka

z navpičnim vrtanjem zemeljske sonde, v globino od 50 do 200 m. Za izvedbo toplotnega hranilnika so idealna vlažna ilovna tla. Suha peščena tla niso primerna. Za kW toplotne energije potrebujemo od 12 do 15 m globoko vrtino. Za Toplotne črpalke zemlja-voda de- eno ali za večje število potrebnih lujejo bodisi po postopku z direk-  vr  vrti tin, n, se obič običaj ajno no izvr izvrta tajo jo vrti vrtine ne tnim uparjanjem, kjer se hladilni do globine 100 m, v posameznih medij uparja direktno v ceveh in primerih pa lahko tudi do 200 m. se, brez toplotnega menjalnika, Potrebni minimalni odmik med zgoščen dovaja v kompresor, ali  vrti  vrtina nami mi mo mora ra zn znaš ašat atii vs vsaj aj 5 m. indirektno, kot zaščitna mešanica (dva dela vode in en del Glikola), Zemeljske sonde ne uporabljamo kjer se toplota, ki je hranjena v samo na osnovi obnovljivih virov zemlji, prenese na krogotok to- energije preko Sonca, temveč plotnega hranilnika. Pri pogonu tudi za koriščenje geotermalne z zaščitno tekočino, je v toplotni energije, kjer je v globokih zemeljčrpalki potreben dodatni toplo- skih plasteh, na vsakih 100 m za tni menjalnik. Toplotna črpalka približno 3 oC višja temperatura. zemlja-voda dosega letno grelno število 3,5 do 4,0 in lahko samo- Slika št. 4 prikazuje diagram za stojno (monovalentno) pokriva nivo temperature zemlje, ki je toplotne potrebe skozi celo leto. odvisen od letnega časa, v globini od 0 do 20 m. V globini 20 m  je tem tempe pera ratu tura ra zem zemlj ljee neod neodvi visn sna a od letnega časa in znaša okoli 10 o C. Pod vplivno področje sončnePri omejeni velikosti zemljišča ga sevanja se upošteva srednja lahko izvedemo hranilnik toplote temperatura okroglo 3 oC na 100

Globinsko vrtanje - zemeljska sonda

 Slika 5 – Razporeditev zemeljskih vrtin

m globine, kar pomeni, da znaša temperatura zemlje okoli 13 oC. Zaradi tega je monovalentna toplotna črpalka za delovanje mogoča skozi celo leto. Pod vplivom sončnega sevanja, se temperatura zemlje poveča za približno 3 oC. To pomeni, da je temperatura zemlje v globini 100 m okoli 13 oC, kar zadostuje za monovalenten način delovanja toplotne črpalke. Sonde se izdelajo iz plastične cevi

 v ob obli liki ki čr črke ke U, kj kjer er st sta a pr pred edto tok k in povratni tok. Tako imenovana U cev je vtaknjena v večjo plastično ovojno cev, katera je zapolnjena s toplotno prevodno maso. Ovojna cev meji na zemljo in poskrbi za prenos toplote iz zemlje na ogrevalni medij v U cevi, ki kroži do toplotne črpalke, kjer odda toploto in se ohlajena ponovno vrne nazaj, v vrtino. Slika št. 5 prikazuje razporeditev zemeljskih sond.

 

 Inst stal alat ater er 20  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Toplotn oplotnee podpost podpostaje aje HERZ V Sloveniji je podjetje HERZ pomemben ponudnik ka-  kovostnih rešitev za sisteme ogrevanja in hlajenja bivalnih  pros  pr osto toro rov v te terr os oskr krbe be z ne neop opor oreč ečno no sa sani nita tarn rno o vo vodo do..

ga grelnika sanitarne vode ni možnosti nastanka legionele;  temperatura STV omejena na 55°C;  minimalni tlak dotočne sanitarne vode: 3,5 bar;

trebnimi varnostnimi in regulacijskimi elementi. Kot že samo ime (PROJEKT) pove, je namenjena za objekte, kjer je pomemben kvaliteten proizvod za sprejemljivo ceno in funkcionalnost.

 maximalni delovni tlak: 10

Temperatura sanitarne je omejena na 55°C in sevode ne da spreminjati. Pripravljena so namestitvena mesta za vodomer in kalorimeter.





V današnjem času je toplotna

naših strokovnjakov. Rezultat

 vpodpostaja ogrev ogr eval alne nem mpomemben siste sis temu mu,, s pom pelement omoč očjo jo katerega učinkovito vzdržujemo ugodno klimo v bivalnem okolju.

tega toplotna podpostaja tip 4008 je v treh izvedbah.

Toplotne podpostaje se uporablja jo v og ogre reva valn lnih ih sistem sistemih ih ve večs čsta ta-novanjskih zgradb, kjer imamo centralni vir toplote (centralna kotlovnica, daljinska oskrba s toplotno energijo), podpostaja pa nam omogoča za vsako bivalno enoto oskrbo s toplotno energijo glede na potrebe le te, kar nam posledično prinaša manjšo porabo energije in nižje stroške ogre vanj  va nja. a. Zato smo v letošnjem letu razširili svojo ponudbo s toplotnimi podpostajami, ki so plod razvoja



bar;  maksimalna delovna temperatura: 90°C;  minimalna poraba prostora;  direktna ali indirektna povezava z virom toplote;  hitra in enostavna vgradnja;  nizki stroški vzdrževanja;  z ustrezno razdelilno postajo omogočen priklop na talno ogrevanje (HERZ Compact Floor);  predpripravljena mesta za vgradnjo vodomera in kalorimetra.



Značilnosti toplotne podpostaje HERZ:

 

 istočasno omogoča pripravo



tople sanitarne vode (STV) in ogrevanje prostorov;  toplotna moč podpostaje za ogrevanje prostorov: 7 – 19 kW kW;;  kapaciteta tople sanitarne vode: 12,5 l/min – 45°C;  patentiran sistem montaže;  uporabna v novogradnjah in renoviranih objektih;





 

 nadometna ali podometna

  





vgradnja; Toplotna podpostaja PRO decentralizirana priprava tople  JEK  JEKT ( na narr. št št.: .: 1 40 4008 08 21 21): ): sanitarne vode;  zaradi integriranega pretočne- Osnovna izvedenka z vsemi po-





Toplotna podpostaja STANDARD (nar. (nar. št.: 1 4008 23):

  Z by-pass-om, dodatnim temperaturnim varovanjem STV ter regulatorjem diferenčnega tlaka nadgrajena izvedba. By-pass na dovodu toplotne energije omogoča hitro odreagiranje toplotne podpostaje na potrebe po energiji za ogrevanje ali pripravo STV. V obsegu dobave so tudi vsi potrebni zaporni elementi. Toplotna podpostaja DE LUXE (nar. (nar. št.: 1 4008 4008 25):

Najbolj opremljena toplotna podpostaja. Vgrajen kombiniran regulator diferenčnega tlaka omogoča regulacijo diferenčnega tlaka in consko regulacijo temperature (on-off ali zvezno), ki je odvisna od vgrajenega regulatorja temperature. Posebna montažna konzola z zapornimi elementi omogoča  vgra  vg radn dnjo jo top toplo lotn tnee podp podpos osta taje je po po zaključku vseh gradbenih del. Instalacijske cevi se lahko priključi jo iz st sten enee (s (ste tens nski ki pr prik iklo lop) p) al alii pa iz tal (talni priklop).  Pripr  Pri pravi avil:B l:Bor orut ut Šv Švaj ajge gerr – HE HERZ RZ d. d.d. d.

Plinska požarna pipa V bližini vstopa v zgradbo z več potrošniki je na dostopnem mestu  vgraje  vgra jenn glav glavni ni zap zapor orni ni ele eleme ment nt.. Najv Največ ečkr krat at upo upora rabl blja jamo mo kro kroge geln lnee pipe, ker jih lahko hitro zapremo in ker zanesljivo tesnijo. Pipa mora biti dostopna, da jo je ob požaru mogoče hitro zapreti. Če je to  v st stop opni nišč šču, u, kj kjer er se bo bojijimo mo,, da bo to pi pipo po ne nekd kdoo za zapr prll iz ob obje jest stno nost sti,i,  jo na name mest stim imoo v kov kovin insk skii oma omari rici ci s klj ključ učem em,, ta ta pa pa je je v vd vdol olbi bini ni vr vrat at omarice, za steklom. Steklo je mogoče razbiti, s ključem odpreti  vr  vrat atca ca in zap in zapre reti glav gl avni ni za zapo porn rniiv org obližini rgan an.. Če Č e vod vodii pli plino novo vodd za zatablica zaporzapo r-s nim organom vtiveč zgradb, je zapornega organa podatki, katere druge zgradbe so še oskrbovane po tem plinovodu ali iz katere zgradbe prihaja oskrba.

 

 Inst stal alat ater er 21  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 

 Inst stal alat ater er 22  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

TČ ZUBADAN Mitsubishi electric in sistem ECODAN Ecodan predstavlja novo dobo varčne priprave tople sa-  nitarne vode in ogrevanja, ki deluje le v kombinaciji z zunanjo enoto Zubadan proizvajalca Mitsubishi Electric, ki je v svetovnem merilu vodilni v ustvarjanju udobnega  Al  Alii Ec Ecod odan an / Zu Zuba bada dan n za zare ress zagotavljata topel dom? življenjskega življenjsk ega okolja. Do sedaj se je uporaba Ecodan sistemov za pripravo ogrevalne in sanitarne tople vode zelo razširila po evropskih držav, sedaj pa odlične lastnosti notranje enote  v komb kombin inac acijijii s toplo toplotn tnoo črpal črpalko ko Zubadan Mitsubishi Electric lahko koristimo tudi v Sloveniji. ECODAN sistem s 180l ali 280l zalogovnikom za toplo vodo in Zubadan Mitsubishi Electric toplotna črpalka (8.0 kW, 11.2 kW ali 14.0 kW), sta preverjeni in testirani tehnologiji v neprijaznih pogojih držav Skandinavije. Kako deluje Ecodan?

 vljata  vlja ta sa sani nita tarn rnoo vo vodo do do 60 60°C °C,, pr prii zunanji temperaturi -15°C, brez

 vklo  vk lopa pa vgraj vgrajen eneg egaa el elek ektr troo gr grel elca ca do zelo visokih temperatur oz. V primerjavi z tradicionalnimi ra- (le ta se vklopi pri povečani podo max. 75°C. Zelo pomemben diatorji, ki se segrevajo in ohlaja- rabi oz, nižjih zunanjih temperapodatek je, je, da Zubadan zunanja  jo,  jo, da da zag zagot otav avljljaj ajoo dol določ očen enoo tem tem-- turah). enota deluje do -25°C zunanje peraturo v prostoru, je Ecodan/   temperature, kar pomeni, da je Zubadan popolnoma drugačen Kako namestiti ECODAN/ZUtoplota vašega doma zagotovlje- sistem. BADAN sistem v nove ali obstona tudi v ekstremno mrzlih po ječe objek  ječe objekte te,, ka kako ko lahko lahko upora upora-gojih, torej tudi v najbolj hladnih Sistem namreč zagotavlja kon- bljamo zunanje enote POWER območjih Slovenije. Tehnologija stantno oskrbo radiatorjev s toplo INVERTER s ploščnim toploZubadan omogoča nivo optimal-  vo  vodo do,, ka karr de deja jans nsko ko pr prep epre reču čuje je tnim izmenjevalcem, za priklop ne učinkovitosti preko celega leta, nihanje temperature v bivalnih na obstoječe zalogovnike in vse saj z avtomatsko regulacijo siste- prostorih. Termostat naravnate dodatne informacije o principu ma predstavlja eno izmed naju- na želeno temperaturo in uživali delovanja, tehnične podatke in činkovitejših načinov za ogreva- boste v kontro kontrolirani lirani in konstantni informacije o nadaljnji prodaji in nje in oskrbo s toplo vodo. toploti... sodelovanju nas pokličite ali se Zakaj je ECODA ECODAN/ZUBAN/ZUBADAN sistem drugačen od običajnih zalogovnikov?

posledica:  UGODJE IN ZNIŽANJE STROŠKOV OGREVANJA.

Ecodan v kompletu z Mitsubishi  Alii je za  Al zago goto tovl vlje jena na to topl pla a Electric zrak voda toplotno črpal- Ecodan v kombinaciji s toplo- sanitarna voda? ko Zubadan proizvaja sanitarno tno črpalko Zubadan zagotavlja  vodo  vo do in og ogre reva va pr pros osto tore re.. Zu Zuba ba-- pripravo tople vode in ogrevanja Popolnoma nobene razlike ni dan zunanja enota zbira toploto hkrati, torej zagotavlja podobno čutiti. Ecodan/Zubadan zagotazunanjega okolja in jo uporablja ugodje kot klasični sistemi na foza ogrevanje notranjosti stavbe. silna goriva, toda med njimi je kar Rezervoar za vročo vodo v siste- nekaj bistvenih razlik: mu EcoDan vsebuje še dodaten rezervoar (»rezervoar v rezervo- Prvič: arju«) za pridobivanje dodatne Ecodan/Zubadan kombinacija je toplote. Grelec, ki je sestavni del izredno energijsko energijsko varčna in enersistema se avtomatsko aktivira getsko učinkovita, saj vam račutakrat, ko toplotna črpalka sama ne za energijo zmanjša za več kot ne zmore zadovoljiti vseh zah- tretjino. tev uporabnika oz. ko se črpalka ustavi zaradi prenizkih zunanjih Drugič: temperatur (-25°C – mejna tem- Ecodan/Zubadan v primerjavi peratura). Grelec služi tudi za s tradicionalnimi gorivi pri prodogrevanje sanitarne in ogrevalne izvodnji tople vode ustvari za  vode  vo de,, ko je je le-to le-to pot potre rebn bnoo ter ter za 50% manj škodljivega CO2 , kar preprečevanjee nastanka legionele seveda zmanjšuje onesnaževanje preprečevanj (programsko se vklaplja enkrat okolja. tedensko, kar lahko enostavno nastavimo na krmilniku). Tretjič: Sistem vodo segreva na podlagi nič več nevarnosti za zastrupitev senzorja, ki je vgrajen na zalogov- z ogljikovim monoksidom, saj ne niku ter na podlagi nastavitev, ki potrebujet potrebujetee dimnika.  jihh iz  ji izbe bere rete te s po pomo močj čjoo en enos osta tavn vneega krmilnika na Ecodanu s pregle- Četrtič: dnim zaslonom. Vgrajen poseben ECODAN lahko namestite kjerpretočni električni grelec, omo- koli v bivalnih prostorih, saj delugoča sistemu, da vodo segreje  je ti tiho ho in ne nemo mote teče če..

oglasite v naših poslovnih prostorih REAM d.o.o. v Trzinu. Z veseljem vam bomo odgovorili.  Mate  Ma teja ja Ma Maus user er,,

REAM d.o.o.,   pooblaš  poob lašče čeni ni in ur urad adni ni uvoznik in distributer  Ecoda  Eco dan/ n/Zu Zuba bada dan n si sist stem emov ov..

 

September 2009

Instalater

23

Ropot v radiatorjih Da do motečih zvokov v radiatorjih ne bo prihajalo, je po-  trebno že pri načrtovanju ogrevalnega sistema poskrbeti, da se temu izognemo. Moteč zvok v radiatorjih lahko od-   prav  pr avim imo o na ra razl zlič ične ne na nači čine ne..

Naloga radiatorja je, da ustvari  v pr pros osto toru ru pr prijijet etno no to topl plot oto. o. Pr Prii centralnih ogrevanjih je nosilec toplote voda. Vodo ogrevamo v kotlu in jo nato, preko cevne instalacije, vodimo do radiatorjev radiatorjev.. Da bi pretok vode, v cevnih instalacijah, potekal brezšumno,

ferenčnega tlaka. Šumnost izstopa predvsem v zapornih organih. S hidravličnim uravnovešenjem ali s kakšnim drugim posegom, s katerim odpravimo prevelik diferenčni tlak, lahko šumenje odpra-

premočno, zaslišimo v radiatorjih pok, v neenakih presledkih. Za nastanek poka ni kriv radiator, ampak je vzrok za to potrebno poiskati drugje.

prezračevanje, se zgodi, da voda  vimo  vimo.M .Mot oteč eč po poja javv pr prii ce cent ntra raln lnem em Zato je prav, da nameščanju cevne bo prenašala samo toplote, ogrevanju povzroča tudi občasno ne instalacije, skozi zidne in strotemveč tudi zvok, oziroma šume- pokanje. pne prehode, namenimo veliko pozornost.Da bi že pri izvedbi nje. Zvoki v cevni instalaciji in radiatorjih so zelo moteči. Pojavlja- Nastanek pokanja je težje do- del preprečili nastanek pokanja, prip ipor oroč očljljiv ivo, o, da ce cevi vi,, sk skoz ozii  jo se se dalj dalj čas časa, a, z en enak akoo močj močjoo in ločiti, saj se pojavlja le občasno.  je pr  jihh za  ji zazn znam amoo ko kott šu šume menj nje. e. Se Seve veda da Pomoto Pomotoma ma pa jih večina pripisuje prehode, zaščitimo, s primerno pa zvoki, oziroma šumnost, niso radiatorjem. Večino zvokov pov- izolacijo tako, da ni dotikov, ki bi odvisni samo od slabega prezra- zroča raztezanje v razdelilnem preprečevali raztezanja cevi. čevanja instalacije in radiatorjev. sistemu, še posebej v primeru Velik problemi predstavljajo pred- hitrega ogrevanja. Poskrbeti je tudi potrebno, da so  vsaa ce  vs cevn vnaa dr drža žala la op opre reml mlje jena na s  vsem  vs em nove novejš jšee izved izvedbe be cent centra raln lnih ih ogrevanj, kjer se najpogosteje so- Če preprečimo raztezanje, pri plastičnimi vložki. očamo z različnimi zvoki. prehodu skozi zid ali strop, na primer z betonom, brez ustrezne S tem omogočimo drsenje cevi in Le ti nastajajo zaradi velikih hi- izolacije do cevi, pride do poka- istočasno preprečimo prenos zvo-

 je po potr treb ebno no po posk skrb rbet etii za do dobr broo trosti pretoka ogrevalnega mediodzračenje cevne instalacije in  ja,  ja, ki se pr pret etak akaa po mi mini nima maln lnoo di di-radiatorjev, na najvišjih mestih. V menzioniranih dimenzijah cevi in kolikorr ne poskrbimo za pravilno s tem povezanega prevelikega dikoliko

nja. Vse dokler je oprijemalna sila betona do neizolirane cevi večja, od sile raztezanja, ne slišimo ničesar. Ko pa postane raztezanje

kov po ceveh. Tudi vse nosilne konzole za radiatorje je potrebno opremiti s plastičnimi vložki, da preprečimo direkten stik.

 

 Inst stal alat ater er 24  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Nepravilna regulacija ogrevanja Z ogrevalnim sistemom zagotavljamo potrebno tempe-  raturo v bivalnih in delovnih prostorih, pri nizki zunanji temperaturi. Delovanje ogrevalnega sistema mora biti  pril  pr ilag agoj ojen eno o zu zuna nanj njim im po pogo goje jem m in za zaht htev evam am,, up upor orab abni nik kov  pros  pr osto torrov. En Ener ergi gijs jsk ko uč učin ink kov ovit ito o de delo lova vanj nje e og ogre reva valn lneg ega a sistema, lahko zagotovimo s kakovostno regulacijo.

s tem manjše stroške. Najpogo- čim ugodnejšo temperaturo, terstejša napaka je napačna name- mostatske ventile povsem odprestitev regulatorja kotla (napačna mo. To je potrebno tudi zato, da krivulja ogrevanja). Instalaterji ti takoj reagirajo na dodatno ogrepraviloma upoštevajo srednje  vanj  vanjee pr pros osto tora ra,, z lo lonč nčen eno o pe pečj čjo o al alii  vred  vr edno nost sti, i, ka karr pa ne da daje je pr prav avil ilne ne s soncem in zaprejo radiator ter s krivulje ogrevanja.  Avtom  Avt omat atič ična na re regu gula laci cija ja og ogre reva va-nja, ki deluje z zunanjim tipalom, zunanje temperature, deluje le pozimi, ko se zunanje temperature znižajo, pod mejo zmrzovanja. V prehodnem obdobju, to  je spo spoml mlad adii in jese jeseni ni,, je najb najbol olje je ogrevanje regulirati ročno. V tem

 Slika 1 – Regulacija s termostatskimi ventili

Zraven ugodja moramo upošte vati  va ti tudi tudi ener energi gijs jsko ko učin učinko kovi vito tost st in prijaznost do okolja, kar je po veza  ve zano no tudi tudi s stroš stroški ki.. V za zadn dnji jih h letih je cena kuriv občutno porastla. Vendar pa niti najsodobnejši in najučinkovitejši kotel, v še tako dobro izoliranem objektu, ne more ustvariti prijetne temperature, če ga ne podpira primeren regulacijski sistem. Samo nakup in vgradnja dobrega regulacijske-

tem prihranijo energijo za ogrevanje. Krivuljo ogrevanja naj določi pristojni strokovnjak. To delo je dokaj zamudno, zato si lahko pomagamo z avtomatom in mikroprocesorjem. Ta naprava lahko sama programira ogrevalno krivuljo, glede na dejansko stanje. Na sliki 2 je prikazana nastavitev

 Slika 2 – Regulacija velja samo za sisteme z nizko temperaturo

ga sistema ni dovolj, če nam dela primeru, s termostatskimi ventili krivulje za sisteme z nizko tempene bo opravil za to usposobljen ne prihranimo energije za ogre- raturo. strokovnjak. Napake bodo opa-  vanj  vanje, e, ke kerr mo mora rajo jo ve vent ntil ilii st stal alno no zne že takoj, ob prvih hladnih izravnavati napačno temperaturo Različne vrste regulacije je modnevih. Vsekakor pa je dobro, da  v kot kotlu lu.. Rad Radia iato torj rjii so so tud tudii poz pozim imii goče vgraditi v nove, oziroma obstoječe naprave za ogrevanje. moderno ogrevanje stanovanjske segreti le v zgornji tretjini. Pred samo vgradnjo se je potrebhiše reguliramo v dveh stopnjah: neposredno na kotlu za centralno Zato je prav, da krivuljo ogreva- no posvetovati s strokovnjakom, ogrevanje in na radiatorjih s ter- nja, naravnamo na spodnje po- ki predhodno pregleda obstojemostatskimi ventili (slika 1). Le, dročje. To terja manjšo moč kotla či ogrevalni sistem in ugotoviti, če oba sistema delujeta usklajeno, in temperature vode so lahko ali je še v takšnem stanju, da bo  vgradn dnja ja re regu gula laci cije je še sm smot otrn rna. a. bomo imeli ustrezno ogrevanje in nižje. Da dosežemo, v prostoru,  vgra

 

Instalater   25

September 2009

ECODAN ECOD AN – toplotna črpalka zrak-voda ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda je sistem v delje-  stantno nazivno grelno moč do ni izvedbi (split sistem), ki omogoča učinkovito in poceni zunanje temperature -7 °C in nižje (odvisno od modela). Poogrevanje prostorov prostorov in sanitarne vode  Energija je naša prihodnost, zato

sko varčno in učinkovito ogreva-

smo vedno bolj pripravljeni varčevati z njo. Toplotna črpalka zrak-voda v deljeni izvedbi omogoča kulturo boljšega, varčnega in ekološko naravnanega bivanja.

nje prostorov in pripravo tople sanitarne vode ter enostavno upravljanje celotnega sistema.

leg tega se temperatura vode v sistemu Zubadan dvigne dvakrat hitreje kot pri navadni toplotni črpalki zrak-voda.

Toplotne črpalke-zunanje enote, delujejo z visoko učinkovito in Ecodan, toplotna črpalka zrak-  va  varč rčno no in inve vert rter ersk skoo te tehn hnol olog ogij ijo. o.  voda  vo da je si sist stem em v de delj ljen enii iz izve vedb dbii (split sistem) sestavljen iz zuna- Pri sestavi sistema v deljeni iznje enote, ki je proizvod MIT-  ve  vedb dbii la lahk hkoo iz izbi bira ramo mo me medd dv dvem emaa SUBISHI ELECTRIC in notra- serijama zunanjih enot MITSUnje vodne enote, ki je proizvod BISHI ELECTRIC, serijo POBORÖ. Notranja enota je na  WE  WER R IN INVE VER RTE TER R in serij serijoo ZU ZU-zunanjo enoto priključena prek BADAN. freonskega freonsk ega cevnega razvoda. Zunanje enote so izredno diskretne do okolice, saj so kompaktne

Notranja vodna enota vsebuje  vsee bistv  vs bistven enee eleme element nte: e: hidr hidrav avli liččno enoto, rezervoar za vodo (185 l ali 285 l) iz nerjavečega jekla, tripotni ventil, obtočno črpalko, mrežasti filter, ekspanzijsko posodo in regulacijski vmesnik, po veza  ve zan n z zu zuna nanj njim im in pr pros osto tors rski kim m senzorjem temperature. Notranja enota zavzema manj kot 0,4 m2  nepropustnem rezervoarju, ki je površine. nameščen znotraj drugega rezer voar  vo arja ja,, na napo poln lnje jene nega ga s to topl ploo vo vodo do Rezervoar za vodo s sistemom ogrevalnega toka. Rezervoar za »tank-in-tank« oz. »rezervoar v  vo  vodo do pr pros osto torn rnin inee 18 1855 l al alii 28 2855

Proizvajalca sta znanje in naju- in tihe. ZUBADAN lahko deluje činkovitejše tehnologije združila  vse  vse do zu zuna nanj njee temper temperat atur uree -25  v to topl plot otno no čr črpa palk lkoo sp spli litt si sist stem em °C, brez dodatnega električnega zrak-voda, kar mogoča energet- grelnika pa lahko vzdržuje kon-

rezervoarju« zagotavlja odlično toplotno izmenjavo in zmanjša nastajanje vodnega kamna: topla sanitarna voda se zadržuje v

Poceni in učinkovito gretje s toplotno črpalko

MITSUBISHI ELECTRIC

Slovenski distributer klimatskih naprav in toplotnih črpalk Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/338 49 99, www www.klimatiziramo.si .klimatiziramo.si

l je iz nerjavečega nerjavečega jekla, jekla, želeno temperaturo doseže v samo 30 minutah, sanitarna voda se zelo hitro ogreje.

 

 Inst stal alat ater er 26  In Ecodan predstavlja večstransko rešitev, primerna je tako za ogre valn  va lnii siste sistem m za novog novogra radn dnjo jo kot kot za prenovo obstoječega ogre valn  va lneg ega a si sist stem ema. a. Za Zato to tu tudi di pr prii prenovi vgradnja notranje enote ne zahteva dodatnega dela v stanovanjskih prostorih, saj se prilagaja obstoječemu ogrevalnemu sistemu. Pri obstoječih bivalnih objektih, ki se ogrevajo s kotlom na kurilno olje ali plin, lahko s toplotno čr-

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09 palko zrak- voda Ecodan, porabo energije zmanjšamo tudi do trikrat. Energijska poraba, in posledično tudi prihranki, je odvisna od temperature vode, ki kroži v radiatorjih radiatorji h centralnega ogrevanja, in od zunanje temperature okolja, kjer se bivalni objekt nahaja.

ča učinkovito gretje tudi pri nizki temperaturi vode v sistemu (približno 35 °C). Poleg tega visok koeficient učinkovitosti toplotne črpalke Zubadan omogoča optimalne energetske prihranke.

Pri novogradnjah je talno ogreva-

Napreden daljinski upravljalni sistem omogoča nenehno gretje, na zahtevo uporabnika pa lahko

nje v kombinaciji z zunanjo enoto sistema v deljeni izvedbi, toplotno črpalko Zubadan, idealen način ogrevanja, saj Zubadan omogo-

daje prednost pridobivanju tople sanitarne vode. Zahvaljujoč dvema senzorjema temperature pri svojem delovanju upošteva zuna-

njo temperaturo in temperaturo v prostoru. Upravljalni sistem je bil zasnovan za možno povezavo na drug grelni vod. Ogrevanje hiše in pridobivanjee sanitarne tople vode pridobivanj se programirata posamezno, prav tako kot prehod z zimskega na poletni način upravljanja sistema.  Avto  Av tor: r: Pri Primo možž Ko Komp mpara ara  VIT  VI TAN ANES EST T d. d.o. o.o. o.

Industrijska cesta 9, Kromberk 5000 NOVA GORICA

Dodelana grelna telesa z integriranimi ventili Za poenostavitev montaže, grelnih teles, so na tržišču, že dalj časa, na razpolago dodelana grelna telesa, ki imajo vgrajen regulacijski ventil.

 Slika 1 – Izvedba s termostatsko glavo pri dodelanih radiatorjih

Zaradi različnega področja uporabe je bilo potrebno izpolniti določene zahteve, ki bi zadovolje vale  va le či čim m ši širš ršo o up upor orab abno no po podr droč očje je.. Poleg tehnično predpisanih zahtev, so proizvajalci grelnih teles, posebej pazili na sodobno obliko.  Armatu  Arma turre v gr grel elne nem m te tele lesu su morajo biti skrite – integrirane. Termostat (tipalo), je nameščen horizontalno, v grelno telo , ostali elementi pa so nameščeni za ogrevalno ploščo, pri enovrstnih grelnih telesih, pri večvrstnih pa med ploščama (slika 1). Univerzalna garnitura ventilov je sestavljena iz spodnjega razdelilca, zgoraj je armatura ventila, z  vent  ve ntil ilsk skim im vs vsta tavk vkom om,, te term rmos osta ta-tom in dvižno cevjo, ki oba dela med seboj povezuje (slika 2). Vsi deli, na ogrevalu, so vgrajeni v

dodelano grelno telo. Uporabljajo se lahko za enocevni, kot tudi za dvocevni ogrevalni sistem.

nimi ventili, moramo upoštevati še nekatere dodatne točke.  Enocevni

sistem: Pri enocevnem je krožni vod povezan z grelnimi telesi, ki imajo seštevek učinka 12 kW in minimalno predtočno temperaturo okoli 110 oC. Razdelilnik ima, s strani proizvajalca, določeno odstopanje termostatskega ventila 2 K, pri pretoku ogrevalnega medija, skozi grelno telo in 35 % nastavitev krožnega pretoka. Za natančno prilagoditev, na lokalne pogoje in za optimiranje tlaka, ga lahko, tudi pri delovanju ogrevalne naprave, stopenjsko nastavi-

mo. Pri enocevnem sistemu nastajajo toplotni mostovi, zaradi pretoka medija preko premostitve (Bypassa). Tega problema so se lotili z natančnostjo in skonstruirali povezavo, ki ta toplotni most povsem izniči.  Dvocevni

sistem: S pomikom vretena v levo, je, po diagramu, možna nastavitev kv vrednost. Ta prednastavitev ima nalogo, da ogrevalno napravo, hidravlično uskladi, glede na izračun cevnega omrežja in tako termostatskemu ventilu omogoči nemoteno delovanje. Prav tako,  je ta nas nasta tavi vite tev v možn možna a v času času delovanja naprave.

Termostate lahko izbiramo med različnimi proizvajalci. V vsakem primeru je možno s pomočjo brezstopenjsko nastavljive premostitve, v spodnjem delu razdelilnika, korigirati ekonomično uporabo enocevnega sistema, tudi med obratovanjem. S popolno zaporo premostitve (Bypassa), je razdelilnik pripravljen za uporabo pri dvocevnem sistemu. Prav tako, lahko dosežemo spremembo kv vrednosti. Spodnji razdelilnik uporabimo za priklop grelnega telesa na sistem cevne instalacije. To nam omogoča hitro in enostavno montažo. Pri uporabi dodelanih grelnih teles, z integrira-

 Slika 2 – Dodelani radiator z vgrajeno ventilsko garnituro

 

Instalater   27

September 2009

Uplinjeval Uplin jevalni ni kotel na lesno biomaso biomaso ATT ATTACK ACK DP Kotel je izdelan za kurjenje lesa po principu uplinjanja in Termični betonski deli so pri kur jenju u obrem obremen enje jeni ni z ze zelo lo viso visoko ko z uporabo sesalnega ventilatorja za odvod dimnih plinov  jenj temperaturo in so zato narejeni iz iz ogrevalnega kotla.  več del  več delov ov,d ,da a je je omo omogo goče čeno no ra razt zteezanje oziroma diletacija.

betonska šoba tvori srce kotla, ki zagotavlja zanesljivo delovanje pri visokih temperaturah, okrog 1000 oC. Termični betonski deli v predelu kurišča, kjer se odlaga pepel, akumulirajo toploto izgorevalnih dimnih plinov, hkrati pa poveča jo topl toplot oto o na površ površin inii termi termičn čnih ih betonskih delov, ki delujejo kot »katalizator« izgorevanja. S tem  je v ko kotl tlu u za zago goto tovl vlje jeno no či čist sto o iz izgo go-revanje dimnih emisij.

Vsak termični betonski del se izdela v posebni peči, kjer ga pustijo nekaj dni, da pridobi primerno trdnost in želene mehanske lastnosti. Za dosego ustrezne trdnosti se termični beton še dodatno armira z jeklenim materialom, kar dodatno zagotavlja dolgo življenjsko dobo. V izgorevalnem prostoru pod termično betonsko ploščo je ognjeodporen prostor za pepel.

Velika prednost uplinjevalnih kotlov ATTACK DP, je veliko kurišče, s katerim je omogočeno kurjenje tudi z daljšimi, do 500 mm dolgimi poleni. Dodatno prednost imata kotla z močjo 75 in 95 kW, katerih kurišče omogoča nalaganje do 1 m dolgih lesnih

Kotel je sestavljen iz dveh izgore valn  va lnih ih kom komor or, ki sta sta med medse sebo bojn jno o ločeni s šobo, s kuriščem v kate-

Za izdelavo termičnih betonskih delov so bili uporabljeni zelo stro-

V zadnjem delu kotla se nahaja navpični izgorevalni kanal, ki je

rem je na spodnji strani nameščen ognje-odporni betonski vložek z vzdolžno odprtino za odvod dimnih plinov. Ognje odporna

gi kriteriji. Tudi oblika je razvita na osnovi dolgoletnih izkušenj da se lahko dosegajo najboljši rezultati izgorevanja.

na vrhu opremljen z loputo za či- polen. Prednost obeh kotlov bodo sto izgorevanje. Zraven se nahaja še posebej cenili mizarji oziroma še nastavek za priključitev odvo-  vsi,  vsi, ki im imaj ajo o op opra ravk vka a z le lesn snim imii od od-padki večjih dimenzij. dnega dimnega kanala.

 

Francoski proizvajalec toplotnih črpalk Airwell, je pred enim letom predstavil revolucionarno novost - visokotemperaturno toplotno črpalko ZRAK-VODA ki segreva vodo do 65°C tudi pri temperaturi zunanjega zraka do -20 °C in to ob izredno visokih izkoristkih. Vse to je plod dolgoletnega razvoja toplotnih črpalk, ki sega vse v leto 1947, ter Airwellove patentirane dvostopenjske tehnologije, ki omogoča široko območje delovanja in vsestransko uporabnost. Pri snovanju naprave so bila glavna vodila doseganje visokega izkoristka COP, doseganje nizkega nivoja glasnosti, dolga življenjska doba in velika fleksibilnost naprave glede na zahteve posameznika. Toplotna črpalka PAC HT je posebej namenjena zamenjavi obstoječih kotlov, ter je primerna tako za ogrevanje z radiatorji kakor tudi za pripravo tople sanitarne vode čez vse leto. Zaradi tri stopenjske regulacije moči in zmogljivega mikroprocesorja se naprava lahko prilagaja trenutnim potrebam po potrebni toploti glede na zunanjo temperaturo skozi celo leto. V kombinaciji s široko paleto originalne dodatne opreme, postane toplotna črpalka PAC HT zelo učinkovit in enostaven sistem ogrevanja vaše nove ali stare hiše. Za izračun potrebne potrebne kapacitete in predvidenega znižanja znižanja stroškov ogrevanja na letnem nivoju Vam ponujamo poseben program, ki tudi grafično prikaže stanje pred vgradnjo toplotne črpalke ter po njej.

 

September 2009

Instalater

29

Segrevanje vode, s toplotno črpalko »voda/voda« Voda ni kot zrak. V okolju je povsod ni na razpolago,  pred  pr edvs vsem em ne ne v izob izobil ilju ju.. Ven Venda darr pa obs obsta taja jajo jo tud tudii v vodi vodi različni načini, da lahko lahko uporabimo v vodi nabrano koli-  koli-  čino toplote.

 jajo pr prii vi višj šjii te temp mper erat atur uri, i, ko kott pa je Pri ogrevanju s toplotno črpalko  jajo temperatura ra uparjanja pri nižjem sonce prispeva do 75% potrebne temperatu energije, ki je shranjena v oko- tlaku. lju. Toplotna črpalka deluje s pomočjo vode, zemlje in zraka. V osnovi poznamo tri izvedbe Toplotna črpalka potrebuje za de- toplotnih črpalk glede na medij lovanje tudi električno energijo in sicer za pogon kompresorja.

(okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/  voda da,, vo voda da/v /vod oda, a, ze zeml mlja ja/v /vod oda. a. To je približno 1/4 toplote za  vo ogrevanje hiše. Preostali del to- Pri označevanju tipa toplotnih plote izvira iz toplotnega vira, črpalk se na prvo mesto postavlja na katerega je toplotna črpalka medij, ki ga hladimo, na drugo priključena. Razmerje med prido- mesto pa medij, ki ga grejemo. bljeno toplotno energijo in porabljeno pogonsko eneregijo je za Podtalnica toplotne črpalke – zrak približno 3,5; za toplotne črpalke -zemlja Podtalnica je še posebej ekonopribližno 4,0 in toplotne črpalke mičen vir toplote, predvsem za-voda približno 4,5. radi konstantne temperature med 8… 10 oC (glej sliko št. 1) skozi V principu je toplotna črpalka celo leto,v globini več kot 5 m. To podobna kompresorski hladilni napravi in ima tudi enake sestavne elemente: kompresor, kondenzator, dušilni ventil in uparjalnik

 Slika 1 – Podtalnica se v zemlji segreva, temperatura je odvisna od globine

in letnega časa

Ogrevanje s toplotno črpalko Sisteme s toplotno črpalko običajno izvedemo tako, da lahko z

njimi hkrati ogrevamo in hladimo objekt. To je z energetskega, ekološkega in tudi ekonomskega  vidi  vi dika ka na naju jugo godn dnej ejša ša re reši šite tev v.

 je dej dejan ansk sko o kon konst stan antn tna a temp temper eraaturna raven, ki omogoča mono vale  va lent ntni nim m to topl plot otni nim m čr črpa palk lkam am delovanje preko celotne kurilne sezone.

Razlika je v tem, da hladilna naprava z uparjanjem hladilnega sredstva odvaja toploto iz prostora, to pomeni, da znižuje temperaturo, medtem, ko toplotna črpalka, s kondenzacijo delovnega sredstva, dovaja toploto v prostor.

S toplotno črpalko »voda - voda« dosegamo visok izkoristek, oziroma visoka grelna števila konstantno, preko celega leta. Z relativno  viso  vi soko ko te temp mper erat atur uro o to topl plot otne nega ga  vira  vi ra je raz razme merj rjee med med sku skupn pno o pripridobljeno energijo in vloženo elekPri tem izkoriščamo pojav, da se trično energijo najvišje. Vsi ogretekočine pri visokem tlaku upar-  va  valn lnii si sist stem emii »v »vod oda a - vo voda da«« nu nudi dijo jo

Legenda k sliki 2:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

Presek studenca Prerez dna studenca Prerez cevi za filter Nasuti pesek okoli filtra Glinena zavora Nastavna cev za filter Odvodna cev Priključna Priključn a glava Odprtina za dovod kabla Jašek studenca Dovodna in odvodna instalacija Zaporni ventil Prazna cev Potopna črpalka Rezervna črpalka Prazna cev Manometer Izpust za vodo Merilnik temperature Varovalo pretoka

 Slika 2 prikazuje strukturo upravičenosti za izgradnjo vodnjaka.  Za iz izve vedb dbo o vs vseh eh vrt vrtin in in cev cevov ovod odov ov se mo moraj rajo o up upor orab ablja ljati ti iz izklj ključ učno no le ne nerja rjave veči či ma mate teri rial ali. i.

 

 Inst stal alat ater er 30  In

 Preg egle ledn dnic ica a  Pr

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

št. 1: Top št. oplot lotna na mo močč top toplot lotne ne čr črpa palk lkee v kW 

zelo široko področje uporabe ogrevanja in ohlajevanja, skupaj s pripravo sanitarne vode. Sistem toplotne črpalke voda-voda zagotavlja največ energije po najnižji ceni. Za pridobivanje toplote iz podtalnice potrebujemo dva vodna zajetja ali studenca. Iz enega zajetja, podtalnico črpamo in jo, preko toplotne črpalke, vodimo do drugega vodnjaka (ponorja), kjer jo ponovno vračamo pod površino zemlje (slika št. 2). V peščenih tleh ali pri zelo globoki podtalnici lahko izvedemo tudi zemeljske vrtine – sonde. Uporaba podtalnice je primerna, če se, na zemljišču, kjer stoji zgradba za ogrevanje, podtalni-

ca ne nahaja globlje od 20 ... 25 m. Pomembno Pomembno je, da je voda na razpolago v zadostnih količinah in, da je struktura tal primerna. Posebno pozornost je pri vsem tem potrebno nameniti temu, da  je vo vode de za zado dost stii tu tudi di v su sušn šnem em ob ob-dobju.

 vsekak  vsek akor or kv kval alit itet eta a vo vode de.. Pot otre rebn bna a  je ana anali liza za vod vode, e, ki ki nam nam da inf infor or-macijo o tem, kateri materiali so najprimernejši za izdelavo upar jaln  ja lnik ika a to topl plot otne ne čr črpa palk lke. e. Ra Raze zen n tega se, s pomočjo prisotnega železa in mangana oceni, če obstaja nevarnost za vodo v črpalnem  vodn  vo dnja jaku ku..

 vgraje  vgra jeni nih h arma armatu turr, kako kakorr tudi tudi od od  viši  vi šins nske kega ga ra razm zmer erja ja,, me med d ni nivo vo- jem  je m po podt dtal alni nice ce in ni nivo voje jem m ko konndenzatorja denzatorj a v toplotni črpalki.

Na podlagi vseh potrebnih raziskav in analiz se pričakuje dovoljenje od pristojne institucije za uporabo podtalnice, za izrabo toplote. Izvedbo vrtine in vodnjaka lahko izvede samo za to pristojno podjetje.

mestiti povratni ventil, da se prepreči delovanje črpalke, ko je cev prazna. Za zajetje večjih delov umazanije se vgradi vodni filter.

Pri uporabi podtalnih voda, v glavnem, uporabljamo potopne črpalke. Za uporabo do maksimalne globine 6 m lahko uporabimo tudi centrifugalno črpalko , ki Za enodružinsko hišo s toplotni-  jo vg vgra radi dimo mo na nad d po povr vrši šino no ze zeml mlje je.. mi potrebami med 12….15 kW, Potrebno dimenzijo črpalke izrapotrebujemo toplotno črpalko z čunamo, glede na velikost toplo-

močjo okoli 2,5 m3 /h  /h.. Seve Seveda da pa pa si je potrebno pred uporabo podtalnice pridobiti, od pristojnega organa, dovoljenje za njeno uporabo. Da ugotovimo, če količina  vode  vo de ustr ustrez eza a vs vsem em zaht zahtev evam am,, je priporočljivo predhodno izvesti meritve z preizkusno vrtino.

tne črpalke in količino volumskega pretoka vode.

Hidravlična povezava med lego  vodnja  vodn jaka ka za to topl plot otno no čr črpa palk lko o –  voda  vo da/v /vod oda a je prika prikaza zana na na sl slik ikii št. 3. K temu je nujno dodati, da  je po potr treb ebno no v črp črpal alne nem m jaš jašku ku na na--

Vodnjak moramo, na primer, pred zagonom predhodno dobro očistiti in sprati. Da to lahko izvedemo je potrebno vgraditi kratko cevno povezavo (bypass), z odgo varj  va rjaj ajoč očim imii za zapo porn rnim imii or orga gani ni in potrebnimi preseki. Poleg tega je priporočljiva še vgradnja varovala za količino pretoka, da se v primeru prenizkega  vodneg  vodn ega a pr pret etok oka a al alii pr prev evel elik ikeg ega a onesnaženja vode, črpalka izključi in prepreči zamašitev filtra.

Za približni, oziroma grobi izračun se lahko poslužimo podatkov S tem lahko preprečimo poškod v preg pregle ledn dnic icii št. št. 1. Pr Prii tem tem lahk lahko o bo pretočne črpalke, kakor tudi pride do povprečne ohladitve zamrznitev uparjalnika v toplotni podtalne vode za približno 4….5 črpalki. Poleg vsega navedenega K. Določanje črpalne višine je  je pri pripo poro ročl člji jiva va tud tudii vgra vgradn dnja ja vovoDrugi in ključni dejavnik za od- odvisno od tlačnih izgub toplo- dnega števca. ločitev uporabe podtalnice je tne črpalke, cevne instalacije, od

Površinske vode Za izraz površinske vode smatramo stoječo in pretočno vodo, ki se nahaja na površini zemlje. Površinska voda, kot toplotni vir ni tako zanimiva za izkoriščanje, kot podzemna, saj se njena temperatura spreminja v odvisnosti od temperature zraka v okolju. Legenda k sliki št. 3

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Voda / voda, toplotna črpalka Fleksibilni Fleksibil ni priključki Zaporni organ Prezračevalnik Potopna črpalka Povratni ventil Filter Kratka vezava z zapor-

nim organom Priključek za jemanje jemanje  vzor  vz orca ca vo vode de 10. Predtok in povratek ogre valn  va lneg ega a si sist stem ema a 9.

 Slika 3 – Povezava podtalnice s toplotno črpalko za ogrevanje »voda/voda«

 

September 2009

Med stoječo vodo prištevamo ribnike in jezera, med pretočne pa potoke in reke. Površinske vode so zelo dober toplotni hranilnik,  vend  ve ndar ar so iz izpo post stav avlj ljen enee ve večj čjim im sezonskim temperaturnim nihanjem. Tudi v normalnih zimskih mesecih lahko, v večini primerov pade

Instalater

 kvaliteta vode mora ustrezati zahtevanim uredbam



Pri odvzemih pretočne vode moramo vgraditi umirjevalni bazen, oziroma korito. V vodi nahajajoče se delci umazanije in usedlin se tukaj lahko deponirajo na dno korita.

temperatura vode na površini pod Načeloma, pa je potrebno kasneje temperatura kasneje +7….+5 °C, kar povzroča nevar- poskrbeti, da, z določenimi časovnost zaledenitve uparjalnika to- nimi intervali in s pomočjo odgoplotne črpalke. Zato je v takšnih  varj  varjaj ajoč očeg ega a filtr filtra, a, ki ki ga vgra vgradi dimo mo primerih priporočljiva vgradnja  v cevno cevno inst instal alac acij ijo, o, vo vodo do očis očisti ti-bivalentne toplotne črpalke.Pogo- mo vseh nečistoč. Pri odvzemih  ji za od odvz vzem em to topl plot otee v po povr vrši šins nski kih h  vo  vode de,, kjer kjer je priso prisotn tna a velik velika a stosto voda  vo dah h so pr prib ibli ližn žno o enaki enaki ko kott za pnja umazanije, je najprimernejša uporabo podtalnice. uporaba toplotnega menjalnika ali vgradnja večjega števila cevi. Priporoča se:  Pri slednjem zapisanem primeru da se nahaja toplotni hranilnik bo, potem odvzeta toplota, preko vode čim bližje zgradbi, ki jo že-  vm  vmes esne nega ga pr prek eklo lopn pnik ika, a, na napo pollnjenega s slanico, dovedena do limo ogrevati da ima vodni zbiralnik zado- toplotne črpalke. Materiali za iz



stno količino vode, ki odgovar ja zaht zahtev evan anim im potr potreb ebam am ogre ogre-vanja s toplotno črpalko  da je voda primerne kakovosti



 vedbo  vedb o cev cevne ne in inst stal alac acij ijee in in pri prikl klop op toplotne črpalke se izberejo glede na kvaliteto vode, ki jo bomo uporabljali v ta namen.

Zaščitite se pred nevarnim sončnim UV sevanjem Zadnja leta zdravniki ugotaa vljajo  vlja jo vse vse ve večč sonč sončni nih h ope ope-klin, poškodb kože, neenakomerne pigmentacije, razvoj sive mrene, starostne mrene in primerov kožnega raka. Dokazano  je,, da je UV sevan  je sevanje je rakorakotvorno.Eden izmed glavnih razlogov za bolezni kože je vedno tanjša ozonska plast, ki prepušča vse več nevarnih ultravijoličnih žarkov, ki jih oddaja sonce.

delujejo le krajši čas in ne nudijo dolgotrajne zaščite. Nevarno UV sevanje je N prisotno tudi v oblačnem pri pr i  vrem  vre  vr eemen enu u ali ali ko ni nima mamo mo ob ob-čutka vročine, kot na primer  v gor gorah ah,, v vet vetrrov ovne nem m vre vreme menu nu,,  v vodi vodi ... ... Pos Posre redn dna a neva nevarn rnos ostt je tudi odsev UV žarkov od svetlega peska, snega ali vode.

Na slovenskem trgu vam predNajbolj je izpostavljenost UV se- stavljamo novosti, ki vam bosta pomoč oč ve vedn dno, o, ko se bo bost stee odod vanj  va nju u ne neva varn rna a za do doje jenč nčke ke,, ot otro ro--  v pom ke in mladostnike ter odrasle s pravili na prosto. UV merilnik številnimi pigmentnimi zname- lahko kupite v vaši najbližji lenji in svetlejše polti. karni in se zaščitite pred nevarnim sončnim sevanjem. Sevanju smo izpostavljeni vsi. UV merilnik Evertone EDZato je še toliko bolj pomemb- UV650 no, da imamo vedno pri sebi   merilnik UV sevanja, ki nam UV merilnike zastopa podjetje izmeri varno izpostavljenost UV Trion iz Ljubljane. sevanju, saj kreme za sončenje http://www.trion.si 

31

 

 Inst stal alat ater er 32  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Novi LIV-FIX suhomontažni element s splakovalnikom 7512 V letu 2009 je ponudba izdelkov blagovne znamke LIV bogatejša za več novosti. Z novimi izdelki so okrepljene vse družine Sanitarne tehnike LIV; od družine LIV-FIX suhomontažnih elementov, družine LIV-MOUNT vgra-  dnih elementov, družine aktivirnih plošč in vidnih spla- 

dB (prvi šumnostni razred). Ventil zagotavlja skoraj neslišno in hitro polnjenje splakovalnika in  je na name menj njen en na najb jbol oljj za zaht htev evni nim m uporabnikom.

kovalnikov.

 Akti  Ak tivi virn rne e ti tipk pke e

 Okvir površinsko zaščitenega

 Na splakovalnik LIV-FIX 7512  je mogoč mogočee mo mont ntir irat atii ak akti tivi virn rnee tipke družin Aplite, Aplite Eco, Selenite, Selenite Eco, Zircon, Ruby in aktivirne plošče senzorike; Aplite Senso, Aplite senso DUO, Celestine 230V, Celestine baterijska.  Montaža aktivirnih tipk brez uporabe orodja.  Preprosta nastavitev regulirnih vijakov, z konstrukcijo zagotovljena pravilna nastavitev globine regulirnega vijaka.





Način vgradnje Izdelek je namenjen vgradnji v montažne stene, kot samostojni element za predstensko inštalaci jo v su suhi hi mo mont ntaž aži, i, za pr pred edst sten ensk sko o kotno inštalacijo ter za univerzalno masivno zidavo s stensko inštalacijo. S široko paleto izdelkov želimo pokriti celotno področje uporabe sanitarne tehnike v kopalniških in sanitarnih prostorih. Zadovoljimo lahko potrebe po zelo različnih načinih vgradnje in ponu jamo  ja mo reši rešitv tvee za pr prak akti tičn čno o vs vsak ako o situacijo. Glede na način vgradnje je v porastu uporaba suhomontažnih elementov. V blagovni znamki LIV so tovrstni izdelki združeni v družini LIV-FIX. Družino sesta vlja  vl jajo jo su suho homo mont ntaž ažni ni el elem emen enti ti z  večč ra  ve razl zlič ični nimi mi ti tipi pi sp spla lako kova valn lnik ikov ov, suhomontažni elementi za umi valn  va lnik ik,, bi bide de,, pi piso soar ar,, si sifo fon n pr pral alne nega ga stroja. Prav tako so v družini suhomontažni elementi za opore, držala in druge elemente, ki so prisotni v sodobnih kopalniških prostorih.

 Aktivi  Akti vira ranj nje e sp spla lako kova valn lnik ika a in  viši  vi šina na el elem emen enta ta Splakovalnik podpira montažo aktivirne tipke spredaj, vgradna  viši  vi šina na el elem emen enta ta je 11 1150 50 mm mm..

 Volum  Vol umen en sp spla lak kov oval alni nika ka in nastavitve izpustov vode Volumen splakovalnika je 7,5 litra. Serijsko vgrajena armatura za dvokoličinsko izpiranje omogoča nastavitve;  Velika količina vode se lahko nastavi na 7,5 litra, 6 litrov ali 5 litrov.  Mala količina vode omogoča nastavitev na 3 ali 4 litre.  Arma  Ar   matu tura ra po podp dpir ira a fu funk nkci cijo jo push-stop; ob sprožitvi velike količine vode z ponovnim pritiskom na veliko tipko prekinemo iztekanje vode Izredno tih polnilni ventil – 12 





Suhomontažni element – lastnosti in dimenzije 



Tokrat podrobneje predstavljamo novi izdelek družine suhomontažnih elementov; LIV-FIX suhomontažni element s splakovalnikom 7512 za visečo WC školjko, standard, H=115 cm. Tako splakovalnik kot tudi sam suhomontažni element sta popolnoma nova izdelka in imata več naprednih lastnosti;

vrtljivim gumbom – orodje ni potrebno.

 

Posoda splakovalnika in zaščita pred rosenjem ohišja;  Posoda in pokrov splakovalnika izdelana iz PEDH materiala – material je obstojen in zagotavlja zanesljivo tesnjenje posode splakovalnika.  Posoda je pred rosenjem zašči tena z stiropor oblogo.



s prašnim lakiranjem v modri barvi.  Po višini nastavljive pocinkane oporne noge – razpon 0 – 240 mm.. mm  Oporne noge so opremljene z zavoro, ki zagotavlja enostavnejšo nastavitev višine elementa.. ta  Oporne noge omogočajo vgradnjo v suhomontažne predelne stene.  Po globini nastavljiva pocinkana nosilca za predstensko montažo – razpon 120 – 200 mm – majhna globina splako-









valnika zagotavlja dodaten prihranek prostora.  Okvir pripravljen za montažo školjke z osno razdaljo 180 ali 230 mm.  Vsi deli potrebni za priključitev splakovalnika so priloženi.  Opcija; montaža IR senso proženja.









Kotni ventil – nove možnosti priklopa na dovodno cev in možnost kasnejše zamenjave kotnega ventila

Garancija in servisiranje splakovalnika  Posoda splakovalnika in nosilni okvir imata 10 letno garancijo.  Polnilni ter odtočni ventil imata 2 letno garancijo.  Vse notranje dele splakovalnika je mogoče zamenjati skozi odprtino za aktivirno tipko, brez posega v steno.  Rezervni deli zagotovljeni.



 Kotni ventil se na dovodno cev priključi v ali izven posode splakovalnika – prilagodljivost različnim situacijam na objektu.. tu  Možnost zamenjave ventila brez orodja uporabe orodja in brez posega izven posode splakovalnika – omogoča preprosto kasnejšo zamenjavo kotnega LIV-FIX suhomontažni element ventila. s splakovalnikom 7512 izpolnju Možnost priklopa dovodne  je st stro roge ge za zaht htev eve e DI DIN N st stan anda darrcevi iz PEX materiala, plastične dov in podpira varčevanje z vodo, ali kovinske cevi. zanesljivo delovanje in preprosto  Kotni ventil se odpira/zapira z montažo.















 

 Inst stal alat ater er 33  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

    

  

                       

 

     

 

34

 In  Inst stal alat ater er

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Čista pitna voda brez kompromisov Dve tretjini Zemljine površine sta prekriti z vodo. Od tega  je sa samo mo 3 % sl slad adk ke vo vode de.. In le 0, 0,3 3 % od te tega ga la lahk hko o iz izk ko-  ristimo za pitno vodo (podzemne in površinske vode ter izviri), saj je ostali del sladke vode ujet v ledenih ploščah na obeh Zemljinih polih, v ledenikih in atmosferi. Glede na to moramo pitno vodo obravnavati kot najpomemb-  nejši prehrambeni izdelek, ki ga ni mogoče nadomestiti.

 Slika 3. Sistem cevi in fitinga

Geberit pitno vodo obravnava kot prehrambeni izdelek, zato  vsee od vs  vs vsto topa pa vo vode de v ob obje jekt kt pa do posameznega potrošnika znotraj objekta upošteva vse predpise o zagotavljanju kakovosti. Pitna  voda  vo da,, ki ki prit priteč ečee iz iz pipe pipe,, ni ve vedn dno o okužena samo iz fizikalnih (motnost, obarvanost, vonj, okus), kemičnih (težke kovine, organske snovi) ali mikrobioloških (bakterije, virusi, praživali) razlogov.

iz nerjavnega jekla Geberit Mapress Mapress

nilogije. Na področju pitne vode Geberit ponuja ekonomičnost, prilagodljivost, enostavnost in hitro montažo, svoje dolgoletne izkušnje in znanje pa prenaša v razvoj do najmanjših podrobnosti in s tem dosega svoj prepoznavni 'Know-How 'Know-Ho w Installed'. Ena izmed Geberitovih sistemskih rešitev je naprava za avtomatsko sanitarno splakovanje v inštalacijah za piin cilj, da pitno vodo v primer- tno vodo, ki preprečuje zastajanje nem stanju dostavi do vsakega  vo  vode de v ce cevo vovo vodi dih, h, ki se up upor orab ablj ljaaizlivnega mesta s strogo uporabo primernih certificiranih izdelkov in sistemskih rešitev, ki so odobreni s strani Inštituta za varo vanj  va njee zdra zdravj vja a RS in cer certi tifi fika kato tom m DVGW ter ustrezajo normam DIN za material in uporabo na področju pitne vode. Za lažjo odločitev Geberit poleg obsežnega in praktičnega asortimana za pitno vodo ponuja tudi celovito storitev, partnerstvo in tehnično podporo svojim strankam, ki podjetju zaupajo že več kot 130 let.

 jo samo samo obč občas asno no.. S svoji svojimi mi cevcevnimi sistemi Mapress nerjavno  jekl  je klo o in Me Mepl pla a se Ge Gebe beri ritt pr pred edst staa vlja  vl ja kot kot celo celovi vitt ponu ponudn dnik ik na na področju cevnih sistemov za oskrbo s pitno vodo. Sistem Geberit Mapress nerjavno  jekl  je klo o se up upor orab ablj lja a za in inšt štal alac acij ijee za pitno vodo, priporočljive pa so dimenzije cevi in fitingov med 12 in 108 mm. Cevi in fitingi so izdelani iz visokokakovostnega legiranega

Do onesnaženosti lahko pride tudi zaradi napak pri projektiranju, montaži, zagonu ali uporabi inštalacije. Zato morajo projektanti, inštalaterji in uporabniki prevzeti delež odgovornosti za Za Geberitove rešitve so značilni kakovost pitne vode v objektu. ustrezni spoji posameznih delov celovit itee siste sisteme me sani sanita tarn rnee tehtehGeberit sprejema ta nenehni izziv  v celov

 Slika 2.

Naprava za avtomatsko sanitarno splakovanje Na

 Slika 4. Sistem troslojne cevi in fitinga iz

PVDF-a Geberit Mepla

 

 Inst stal alat ater er 35  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Lep videz kopalnice     



             

                               



 

 Inst stal alat ater er 36  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09 Cr-Ni-Mo nerjavnega jekla, ki je palicah dolžine 5 m dimenzij 16 odporno proti koroziji in agresiv- do 75 mm ter v kolutih dolžine nim medijem ter v vodo ne izloča 25, 50 in 100 m dimenzij 16, 20 težkih kovin. Zaradi homogene in 26 mm. Poleg večslojnih cevi strukture in gladke površine sten Mepla so v ponudbi fitingi iz visoonemogoča nalaganje vodnega kokakovostnega PVDF, t.i. rdeče kamna, s tem pa tudi nastanek litine, ter ventili za sistemsko iz vedbo  vedb o inš inšta tala laci cijj bre brezz nep nepot otre rebn bnih ih bakterij. prehodnih kosov kosov.. Sistem večslojnih cevi Geberit Mepla združuje lastnosti sintetičnega materiala z lastnostmi kovine. Notranji sloj cevi je izdelan iz zamreženega polietilena (PE-Xb) in popolnoma ustreza zahtevam za živila, kar pitna voda tudi je.

 Slika 5. Geberitova sistemska zanesljivost – nestisnjeni spoji puščajo

Srednja, podolžno zavarjena aluminijasta cev daje trdnost, hkrati pa tudi upogljivost in prilagodlji vost  vo st pri pri mon monta taži ži,, ter ter difu difuzn zno o neneprepustnost. Cevi so dobavljive v

Oba sistema odlikuje inovativna tehnika spajanja s stiskanjem, za katero so potrebne medsebojno usklajene komponente: fiting, sistemska cev, orodje in čeljusti za stiskanje. Ta tehnika omogoča hitro in enostavno izvedbo inštalacije za pitno vodo, vsak spoj spoj pa je  vare  va ren n in traj trajen en.. More Morebi bitn tnee nesti nesti-snjene spoje se odkrije že pri pre verj  ve rjan anju ju in inšt štal alac acij ije, e, sa sajj nes nesti tisn snje jen n spoj vedno vidno pušča.

Prenova kopalnice z Geberitovo sistemsko tehniko Prenova kopalnice? Za mnoge prijetna, a hkrati zastra-  šujoča misel, saj so s takim projektom povezane mnoge skrbi in obremenitve. Vendar ne nujno, saj obstajajo prefi-  njene možnosti, ki omogočajo kreativno oblikovanje pro-  stora ter prihranijo čas, denar in energijo. Za neskončne oblikovne možnosti pri renovaciji sanitarnih prostorov  posk  po skrb rbii Ge Gebe beri rito tova va si sist stem emsk ska a te tehn hnik ika. a. Mnoge kreativne ideje za kopalnice je mogoče strokovno izvesti samo z uporabo fleksibilnih cevnih sistemov in zanesljivih sanitarnih zidov.

mesto večtedenske umazanije in hrupa ali celo izselitve, je nova

sanjska kopalnica nared za uporabo že v kratkem času. Inštalacijski okvir za predstensko  vgra  vg radn dnjo jo se sest stav avlj ljaj ajo o ko kovi vins nski ki pr proofili, v njem pa je vsa dovodna in od vodn  vo dna a nape napelj ljav ava a ter ter prik priklj ljuč učki ki za za posamezne sanitarne elemente. Prednost inštalacijskih okvirov: pozicija sanitarnih elementov ni omejena točno na

mesto, kjer napeljava izstopi iz stene, ampak se lahko postavi na poljubno mesto v prostoru. Okvirji se postavijo tako, da povežejo stenski priključek in sanitarni element. Uporabijo se lahko tudi kot predelne stene – namestitev sanitarnih elementov  je mo mogo goča ča z ob obeh eh st stra rani ni.. Tud udii iz oblikovnega vidika so takšne inštalacije zelo priljubljene, saj

Cevni sistem za pitno vodo Mepla, nizkošumni kanalizacijski sistem Silent-db20 in prilagodljivi inštalacijski sistemi GIS ali Duofix z legendarnim podometnim splakovalnikom ter Geberit  Aqua  Aq uaCl Clea ean n – WC, WC, ki vas vas oči očist stii z  vodo  vo do,, so so izd izdel elki ki,, ki ki odl odlič ično no iz izpo pollnjujejo najzahtevnejše ideje moderne arhitekture. Namesto mnogih obrtnikov, ki jih  je obi običa čajn jno o težk težko o koor koordi dini nira rati ti,, je za oblikovanje kopalnice z inštalacijskimi sistemi Geberit odgo vorn  vo rna a le le ena ena os oseb eba: a: in inšt štal alat ater er. Večino dela prevzame sam in tako poskrbi za natančno načrtovanje ter stroškovno učinkovitost. Na-

 Slika1: Predzidne inštalacije ponujajo dovolj prostora za odlaganje pripomočkov in kozmetike.

 

Instalater   37

September 2009

 Slika 2: Zakrite cevi

in napeljava ustvarjajo eleganco v prostoru in olajša-

 jo či čišč ščen enje je..

ponujajo dovolj prostora za odlaganje pripomočkov in kozmetike. Predstenska inštalacija pa ima poleg prilagodljivosti in enostav-

nosti še eno pomembno prednost – boljšo zvočno izolacijo. Več informacij na: www.geberit.si 

 Slika 3: Brez razbijanja sten lahko postavite sanitarne

elemente na poljub-

no mesto v prostoru.

 Slika 4: Večina Večina Geberitovih rešitev se skriva v steni, ponosno pa

se kažejo Geberit AquaClean – WC ki vas očisti z vodo, aktivirna tipka za podometni splakovalnik Sigma20, umivalniški sifon ter odtočna kanaleta Geberit Uniflex za sodobne pršne prostore.

 

 Inst stal alat ater er 38  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Savna – obramba proti gripi Uporaba savne zagotavlja, tudi s psihičnega vidika, dobro  prip  pr ipra ravo vo za hl hlad adne ne je jese sens nsk ke dn dni, i, sa sajj vo vodi di to topl plot ota, a, v ka kabi bini ni savne, k psihični sprostitvi.

gripe se gre. V jesenskem letnem času se pogosto srečujemo s hitrimi temperaturnimi spremembami, zato je savna v tem obdobju  vsek  vs ekak akor or do dobr brod odoš ošla la,, sa sajj la lahk hko, o, le tako, svoje telo pripravimo na te

nja temperatur, ugodno vpliva na ožilje človeka in ščiti sluznico dihalnih poti. Ohladitev na svežem zraku, mrzlo tuširanje ali kopanje v mrzli

spremembe in ga utrdimo. Seve-  vodi  vodi,, po povz vzro roči či ponov ponovno no zožen zoženje je da pa je savna idealna tudi s psi- ožilja, ki se je razširilo, zaradi velihičnega vidika, saj ugodno vpliva kega pregrevanj pregrevanjaa telesa v času, ko na telo in nas sprošča. Toplota smo se zadrževali v savni. K posavne pospeši v telesu produkcijo polni razširitvi ožilja vpliva tudi

Večina tistih, ki redno obiskuje skrb vzbujajoča nova gripa, ki se savno, bo gotovo potrdila, da sav-  vse  vse hi hitr trej ejee ši širi ri tu tudi di v Sl Slov oven enijiji.i. na nanje deluje pozitivno in jim zagotavlja učinkovito obrambo Žal, se je že v preteklosti , veliko proti gripi. Torej je sedaj, ko se so- ljudi, cepljenju izognilo in so si očamo s številnim porastom obo- raje poiskali kakšen drug in ugolenj, lahko dodatna preventiva za dnejši način, da so se obvarovali svojo zaščito. pred obolenjem. Tako iz leta v leto raste zanimanje posamezniPredvsem pa se pred prihajajoči- kov za obisk v savnah. Raziskave, mi mrzlimi zimskimi dnevi veli- ki so jih naredili že v preteklosti, kokrat postavlja vprašanje, kako kažejo, da lahko z uporabo savse zavarovati pred gripo. ne, dosežemo učinkovito zaščito pred obolenjem navadne gripe, že To je bolezen, ki ne skrbi samo  v je jese sens nske kem m ob obdo dobj bju. u.  vsak  vs akeg egaa po posa same mezn znik ika, a, am ampa pakk  je tu tudi di sk skrb rb vzb vzbuj ujaj ajoč oč po poja javv za Za zaščito nove gripe, še raziskagospodarstvo, saj izpad velikega  ve nis nisoo potr potrje jene ne.. Jese Jesens nsko ko obd obdooštevila delavcev, pri izbruhu epi- bje je sicer za nas letni čas, ko demije zagotovo povzroči veliko  je za in inst stal alat ater ersk skoo st stro roko ko velik velikoo gospodarsko škodo. Za navadno dela in prav je, da si najdemo čas gripo danes obstajajo proti takim tudi za zaščito našega imunskega obolenjem cepiva, vendar pa je sistema, ne glede, za katero vrsto

interference, saj substance, substance, ki so v krvi, igrajo odločilno vlogo v borbi pred izvorom bakterij.

topla, nožna kopel. Menjajoča se kopel s toplo/hladno vodo pa dobro pripravi naše telo za hladnejše jesenske dni.

S tem dosežemo zadostno obrambo pred izbruhom gripe. V kolikor pa bo imela vpliv tudi Uporaba savne je koristna tudi za pri preprečevanju nastanka in širzaščito pred prehladom, saj reak-  jenj  jenjee nove nove gri gripe pe,, pa bo bo zado zadovo voljlj-cija, ki nastaja, zaradi spreminja- stvo še veliko večje.

 

September 2009

Instalater

Instalacije Instalacije pomenijo ožilje v vsakem objektu. Četudi so to instalacije za električno napeljavo, vodovod, telefonijo ali za centralno ogrevanje, dejansko brez njih ne bi bilo udobnega doma in ugodnega načina življenja. Za sodobne eno ali dvodružinske cije, od kleti in delno tudi preko hiše obstaja danes zahtevna hišna strehe. Po arhitektonskih rešitvah tehnologija, ki jo prilagajamo za  je prim primer erno no,, v ko koli liko korr je to tudi tudi  vsak  vs ak pri prime merr pose posebe bej. j. Tak ako o se se popo- mogoče, da ležijo prostori z voglavje »Moderna hišna tehnika« dovodno napeljavo eden nad drunačeloma deli na tri osnovne dele: gim. V zasnovi, ko gradimo hišo, za več generacij, je priporočljivo, 1) Hišna instalacija da se vse instalacije izpeljejo v centralnem instalacijskem jašku. V tem prvem delu se obravnava obravnavajo jo objekti in naprave, ki naredijo ži- Nasvet  vlje  vl jenj njee v hi hiši ši udobn udobnej ejše še in le lepš pše: e:  Kvalitetno prezračevanja Investirajte samo v ogrevanje, ki  Pitna voda naredi celotno hišo prijetno toplo,  Ogrevanje vode  vklj  vk ljuč učno no s pr prip ipra ravo vo tople tople vo vode de!!  Sanitarna instalacija Zavarujte celoten sistem, da bo  Zbiranje deževnice lahko vedno v pogonu. To dose Elektro instalacije žemo z vgradnjo manjše fotovol Centralno sesanje prahu taične naprave. Priporočljivo je,  Energijsko varčni gospodinjski da v centralni instalacijski jašek  vgra  vg radi dimo mo na nasl sled ednj njee in inst stal alac acij ije. e. aparati        

2) Energija v hiši

Primer:

 Centralno odsesavanje prahu 1 x 44 mm   kanalizacija: 1x 100 mm Nadzorovano prezračevanje stanovanj: 2 x 160 mm Cev za umazano perilo:1 x 250 mm pitno vodo na eno nadstropje: 2 x 25 mm toplo vodo za eno nadstropje: 2 x 25 mm topla voda, predtok in povratni vod: 2 x 25 mm Solarno ogrevanje, predtok in povratni vod: 2 x 25 mm kanal za elektro instalacije (jaki tok) kanal za telekomunikacije



V drugem delu se je potrebno seznaniti z rešitvami, kako zagotoviti potrebno energijo za ogre vanj  va njee pr pros osto toro rov v in pr proi oizv zvod odnj njo o tople vode:  Sončna energija, ki je neizčrpen in brezplačen vir   Zelena električna energija za lastne potrebe  Fotovoltaika  Toplotne črpalke  Ogrevanje z lesnimi peleti  Kamini  Lončene peči  Zgorevanje lesa z uplinjanjem  Daljinsko ogrevanje  Zemeljski plin  Utekočinjeni naftni plin  Direktno električno ogrevanje 



       

 

















Sodoben način življenja zahteva  vedn  ve dno o bo bolj lj ko komp mple leks ksne ne in te tehn hnič ič-3) Nizkotemperaturni ogreno zahtevne instalacije. Zato je prav, da pred izvedbo opravite po valn  va lnii si sist stem emii svet, oziroma razgovor s strokovV zadnjem, tretjem delu se je po- njakom, iz določene stroke. Le trebno seznaniti z rešitvami, kako dober strokovnjak vam bo lahko zagotoviti prijetno porazdelitev predstavil vrste in tip instalacije, toplote, še posebej s pomočjo način montaže in uporabo ter pristenskega in talnega ogrevanja. mernega izvajalca, izvajalca, ki se ukvarja z V hiši so speljane številne instala- določenimi vrstami instalacij. 

39

 

 Inst stal alat ater er 40  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Zaporni organi Že pred izvedbo instalacijskih del, moramo predvideti na-  mestitev raznih zapornih organov. organov. Brez njih je nemogoča regulacija, izvedba potrebnih popravil ob poškodbah v instalacijah, pri zamenjavi posameznih instalacijskih de-  lov, prekinitev iztokov ob nujnih primerih in še bi lahko našteval. Vse našteto je moč enostavno in na hiter način opraviti, če predhodno na primerna mesta vgradimo za-   porn  po rnii or orga gan. n.

dano je pipa pravzaprav ventil. zunaj prepoznamo ventil po kroRazlika med pipo in ventilom je glasti odebelitvi v sredini okrova,  v osnov osnovi.i. Tak Takoo je stož stožec ec pip pipee vr- kakor tudi po ročnem kolesu ali tljivo nameščen v okrov pipe in pa po vrtljivem ročaju v obliki  je prav pravok okot otno no prev prevrt rtan an na svoj svojoo križa. Ročaj je pritrjen na zunanji os. Na eni strani okrova je vsto- del vijačnega vretena. Tekočina ali pna odprtina za medij, katerega plin vstopa na eni strani v okrov, tok hočemo prekiniti, na drugi se nato zaobrne in teče od spodaj strani pa izstopna odprtina. Če navzgor skozi odprtino, imenosta ti dve odprtini medsebojno  vano  vano venti ventiln lnii sedež. sedež. Z vr vrte tenj njem em zvezani z vrtino stožca, teče me- ročnega kolesa ali vrtilnega ročaVodovodna pipa se šteje med dij neovirano skozi. Druga vrsta  ja vven enti till zapr zaprem emo, o, ker ker se se vent ventililni ni najbolj poznane. Tehnično gle- zapornega organa je ventil. Od stožec pritisne na ventilni sedež, z Preglednica Pregledni ca št. 2: Prirobnični zaporni ventil, kompaktna izvedba Mere za PN 6 in PN 16 PN 6 PN 16 DN l  dh  h1  h2  D k  b  a m v   D  k  b  a m v 

 Slika 1 – Prirobnični zaporni

organ

Razne vrste pip, ventilov in zasunov, s katerimi je mogoče zapirati cevovode, oziroma prekiniti pretok tekočin, plinov in pare, prištevamo med zaporne organe. Kot regulacijo pretočne količine se poslužujemo raznih izvedb.

15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200

[mm]

[mm]

[mm]

[mm]

[mm] [mm] [mm]

[mm]

[kg]

[mm]

[mm]

[mm]

[mm]

[kg]

115 120 125 130 140 150 170 180 190 200 210 230

100 100 100 100 100 125 125 200 200 250 250 315

119 119 119 162 162 179 207 234 243 325 338 423

153 153 153 203 203 233 261 309 318 439 447 575

80 90 100 120 130 140 160 190 210 240 265 320

74 74 74 117 117 132 160 182 191 269 282 353

2,6 3,0 3,2 4,6 4,9 6,0 8,0 12,4 15,8 28,2 33,6 60,0

95 105 115 140 150 165 185 200 220 250 285 340

65 75 85 100 110 125 145 160 180 210 240 295

14 16 16 18 18 20 20 22 24 26 26 30

74 74 74 117 117 132 160 182 191 269 282 353

2,9 3,6 3,9 5,7 6,1 8,0 10,6 14,1 18,8 32,1 38,3 68,0

55 65 75 90 100 110 130 150 170 200 225 280

12 14 14 16 16 16 16 18 18 20 20 30

Preglednica št. 1: Osnovna izvedba in način izvedbe:

Osnovna izvedba in način izvedbe

Premik zapornega dela Pretok v smer zapore Oblika zapornega organa Primerjava vrednosti izgub za DN 25 n. DIN 1988 T3

Primerjava vgradne dolžine in mere za DN 100

Premočrtno Prečni pomik proti zaporDaljši pomik proti nemu organu zapornemu organu Ploščati, cilindrični, Batni, membranski, membranski, stožčasti, klinasti krogelni itn. Z ravnim sedežem: 7,0 Klinasti zasun: 0,5 Membranski ventil: 7,0 Poševnosedežni Poševnose dežni ventil:2,0

Vrti se prečno okoli osi v smeri pretoka Skozi za zapo porn rnii or organ

Okooli za Ok zapo porn rneg egaa or organ anaa

Krogelni, stožčasti, cilindrični

Ploščati

Krogelna pipa: 0,5

Zaporna loputa: 0,6

 

September 2009 dvigom stožca pa ventil odpremo. Tretja vrsta zapornih organov so tako imenovani zasunki. Pri njih potisnemo v okrov, med vstopno in izstopno stran, klinasto ploščo, ki jo dvigamo in spuščamo, oziroma potiskamo z vijačnim vretenom. Vijačno vreteno, ki vodi od znotraj navzven, mora biti, pri ventilih in zasunkih, tesnje-

Instalater in armature v izvedbi s prirobnico. V preglednici št. 1 so prikazane različne osnovne izvedbe zapornih organov organov..

Označevanje prirobničnega zapornega ventila, kompaktna izvedba Oznaka: mehkotesnjeni prirob-

no tako, da ob vijačnem vretenu nični zaporni ventil, enodelno ne more uhajati tekočina, plin ali ohišje iz EN-GJL-250 (GG-25), para, ki se pretaka skozi zaporni kratka vgradnja DIN EN 558organ. Ker moramo pri uporabi 1/14, brez potrebnega servisizapornega organa vijačno vrete- ranja, prehodni v poševnosedeno vrteti, potrebujemo za zatesni- žnem ohišju z ravnim gornjim tev tako imenovana brtvila. Ta so delom, izolacija po EnEV, z ne sestavljena v bistvu iz treh delov:  vrtl  vrtlji jivi vim m vr vret eten enom om in br brez ezst stoobrtvilnega prostora, ki ga narede penjskim ročnim kolesom, dutako, da ustrezno izstružijo okrov šilni stožec z EPOM-izolacijo, s okoli vretena, stiskala brtvila in tesnjenjem vretena brez potreb vlož  vl ožka ka.. Vl Vlož ožek ek,, ki je na napr prav avlj ljen en nega servisiranja, z štirikratnim iz tesnilnega materiala, s special- O-tesnilom-puša, azbest-,FCKWnimi dodatki v obliki vrvi kvadra- in PCB-prosto, oznaka armature tastega prereza, vložimo v brtvilni po DIN EN 19. prostor okoli vretena. Nato se na- Področje uporabe: Za toplo vodo mesti stikalo brtvila, ki tišči s svo- pri ogrevalnih napravah do 120  jim,  ji m, v br brtv tvil ilni ni pros prosto torr segaj segajoč očim im oC po DIN 4751 in za klimatske delom, na vložek. S tem pa je vlo- naprave, ni za uporabo pri parnih žek pritisnjen tako proti vretenu, sistemih in za medije, v katerih so kakor proti steni brtvilnega pro- prisotne mineralne snovi. stora. Ker vložek nalega tesno ob Dopustna delovna temperatura:  vret  vr eten eno, o, ne mo more re uh uhaj ajat atii pre preto točn čnii f s = od - 10 do + 120 oC medij, četudi vreteno vrtimo. Posebna izvedba: s kapo za plombiranje proti rokovanju nepooblaDelitev armatur: ščenim osebam Način vgradnje: Potrebno je paziPoleg opisanih zapornih organov ti na smer pretoka, menjava smeri na ročno upravljanje, so na voljo pretoka je dovoljena. še zaporni organi za upravljanje s V preglednici št. 2 so prikazane pomožno, električno, pnevmatič- mere prirobnične izvedbe zaporno in hidravlično silo. Zaporne nega ventila, kompaktna izvedba. organe delimo tudi po izvedbi. Tako ločimo armature v navojni  Nada  Na dalj ljev evan anje je v pr prih ihod odnji nji šte števi vilki lki..

 Slika 2: Označevanje dimenzije ventila

41

 

 Inst stal alat ater er 42  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Uporaba solarne energije energije Za učinkovito rabo solarne energije je poleg sprejemni-  stavitev. To omogoča velik osvetljen grafični LCD prikazovalnik kov toplote odločilna regulacija celotnega sistema. in navigacija s pomočjo namenske tipkovnice. S tipko “Help” lahko prikličemo pomoč oziroma kratka navodila. 2. Druga ključna prednost je  vgra  vg raje jena na za zago gons nska ka pr proc oced edur ura. a. Le ta se samodejno aktivira pri prvem zagonu regulatorja in nas  vodi  vo di sk skoz ozii na nast stav avit itev ev.. Pos osto tope pekk je povsem enostaven in temelji na izbiri želene hidravlične sheme. Na zaslonu pregledujemo hidra vlič  vl ične ne sh shem emee in iz izbe bere remo mo ti tist sto, o, ki ustreza dejanskim potrebam. S tem se delovanje regulatorja v ce-

Uporaba solarne energije, ki jo 2 diferenčnima zankama in 4 zbiramo s solarnimi sprejemniki temperaturnimi tipali. toplote (SSE), že lep čas ni več  SGC35 lahko krmili sisteme omejena samo na ogrevanje sanis 3 diferenčnimi zankami in 5 tarne vode. Toplota se vse pogotemperaturnimi temperatu rnimi tipali. steje zbira v hranilnikih toplote, ki so namenjeni za ogrevanje To je nekoliko poenostavljen opis sanitarne vode in za ogrevanje saj so dejanske zmogljivosti reguprostorov. Narejene so vse bolj latorjev mnogo širše in so prikasofisticirane hidravlične rešitve zane v tabeli 1. hranilnikov toplote in povezave z drugimi grelniki in viri toplote. Kaj so ključne prednosti Da takšni sistemi učinkovito de- regulatorjev SGC in po čem lujejo in izkoristijo vso razpolo- se zalikujejo od drugih? žljivo solarno energijo so potrebni tudi sodobni in zmogljivi sistemi 1. Regulatorji SGC se odlikujejo regulacije. V sestavku bomo po izjemno enostavnem načinu predstavili lastnosti, prednosti in uporabe tako za uporabnika kakoristi nove generacije solarnih kor za monterja. Uporabniški regulacij SGC13, 24 in 35 podje-  vmes  vmesni nikk je zasno zasnova vann na grafi grafičn čnii tja Seltron. predstavitvi vseh aktivnosti in na

Kaj pomenijo oznake diferenčnih regulatorjev SGC? SGC13 je regulator za osnovne zahteve z 1 diferenčno regulacijsko zanko in 3 temperaturnimi tipali.  SGC24  lahko krmili sheme z

4. Četrta ključna prednost regulatorjev SGC je merjenje pridobljene energije solarnega sistema. Merjenje energije je omogočeno na dva načina. Prvi način je enostavnejši in omogoča približno merjenje energije, za kar potrebu jemo  je mo samo samo doda dodatn tnoo tempe tempera ratu turrno tipalo na povratku solarnega sistema. Pretok medija odčitamo loti nastavi za optimalno regulira- na mehanskem merilniku, ki je  vgra raje jenn v so sola larn rnoo en enot otoo in ga vn vneenje izbrane hidravlične sheme. Za  vg morebitne dodatne prilagoditve delovanja regulatorja specifičnim zahtevam uporabnika ali zahte vam  va m vgr vgraj ajen enih ih ko komp mpon onen ent, t, so na  voljljoo štev  vo števililni ni par param amet etri ri z op opis isom om pomena vsake nastavitve. Pri regulatorju SGC35 je na voljo kar 48 različnih hidravličnih shem. semo v regulator. Drugi način je 3. Tretja ključna prednost je zmo- točno merjenje energije. V tem gljiv regulacijski algoritem dife- primeru merimo dejanski prerenčnega kroga za solarni sistem. tok medija s pomočjo dodatnega Za doseganje največjega izko- impulznega merilnika pretoka. ristka solarne energije je vgrajen Merilnik pretoka je na voljo kot diferenčni regulator in ne klasič- dodatna oprema in ima oznako ni diferenčni termostat. V čem SVC15 za pretoke do 1,5 m3 /h in  je ra razl zlik ika? a? Di Dife fere renč nčni ni te term rmos osta tatt SVC25 za pretoke do 2,5 m3 /h  /h.. deluje po principu ON/OFF. Tak  Ak  Akti tivi vira ranj njee me merj rjen enja ja en ener ergi gije je in nastavitev delovanja se izvrši s parametri F1. Med drugim je potrebno vnesti podatek o vrsti glikola in koncentraciji le tega, če je mešan z vodo.





reguliranem delovanju pa z regulacijo vrtljajev črpalke (RPM) in s tem pretoka medija, vzdržujemo stani delta T med kolektorji in grelnikom. Tak način delovanja omogoča neprekinjen prenos toplote iz solarnega sistema. V ta namen pozna regulator poleg  vklo  vk lopn pnee in izk izklo lopn pnee dife difere renc nce, e, ki ki pomenita samo robne pogoje za zagon in prekinitev delovanja, še širino temperaturne cone za RPM modulacijo. Regulacijski algoritem RPM regulacije teži k temu, da je dejanska diferenca v sredini cone.

način delovanja pogosto izklaplja solarno črpalko in s tem zmanjšu je učine učinekk so sola larn rneg egaa si sist stem ema. a. Pri

5. Peta ključna prednost je sistem za shranjevanje vseh izmerjenih temperatur in podatkov o pridobljeni energiji. Regulator si vse podatke o izmerjenih temperaturah shrani. Podatke nam regula-

 

September 2009

tor grafično prikaže. Na ta način lahko natančno spremljamo delovanje regulatorja v zadnjem časovnem obdobju. Podobno velja za podatke o pridobljeni energiji, le te beleži za zadnji dan, za vse dni v zadnjem tednu in zbirno po letih. Podatki so prikazani numerično in grafično. 6. Šesta ključna prednost regulatorjev SGC je prosto programiranje delovanja krmilnega izhoda R1. To je izjemno močno orodje, ki nam omogoča enostavno programiranje delovanja enega prostega krmilnega izhoda.

Instalater

Na ta način si lahko obstoječe sheme nadgradimo s svojimi posebnimi zahtevami in izkoristimo  vsee mož  vs možno nost stii reg regul ulat ator orja ja.. Pri Pri te tem m lahko kombiniramo časovne programe, termostat, diferenčni termostat, časovne zakasnitve itd.. Sodobni diferenčni regulatorji so že daleč prešli svojo osnovno poslanstvo diferenčnega krmiljenja obtočne črpalke za solarni sitem. Regulatorji SGC sodijo v  vrhh ponu  vr ponudb dbee na te tem m podr področ očju ju in in učinkovitoo ter enostavno rešujejo učinkovit številne hidravlične sheme v katerih nastopajo grelniki sanitarne  vode  vo de,, hr hran anililni niki ki to topl plot ote, e, ba baze zeni ni in kombinacije solarnega in drugih  viro  vi rovv en ener ergi gije je..

Ruska podzemna podmorniška baza V času hladne vojne se  je ne nekd kdan anja ja So Sovj vjet etsk skaa zveza na veliko oboroževala in gradila na veliko vojaške objekte. Med takšne sodi tudi  velika  veli ka po podz dzem emna na ba baza za za podmornice v Ukrajini. Po razpadu sovjetske zveze je Ruska vojska zapustila te objekte.

POKLIČITE:

Za dodatne informacije o novih diferenčnih regulatorjih SGC pokličite na tel.: 02 671 96 00.

OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOS  Od 9. do 16. septembra vam bomo na voljo tudi na sejmu MOS v Celju, v dvorani L - razstavni prostor št. 30. Seltron d.o.o.,  Jože  Jo že He Hert rtiš iš,, un univ iv.. di dip. p. in inž. ž.

Preglednica Pregledni ca 1: zmogljivosti regulatorjev regulatorjev SGC SGC13 mehanskih relejev 0 Število elektronskih relejev 1 Število vhodov za tipala 3 Število hidravličnih shem 4 Število kolektorskih polj 1

SGC24 1 1 4 20 1

SGC35 1 2 5 48 2

Število hranilnikov Osvetljen grafi čni LCD diplej Merjenje energije (kWh) Možnost merjenja pretoka (l/min)* Regulacija vrtljajev (RPM)  Anti  An tile legi gion onar arsk skaa za zašč ščit itaa Zaščita proti zmrzovanju Zaščita solarnega sistema Varnostni izklop kolektorjev Zaščita pregreva vannja sanitarne vode Funkcija za vakuumske kolektorje Funkcija za povratno hlajenje Števci obratovalnih ur

1 da da da da ne da da da da da da da

1 da da da da da da da da da da da da

2 da da da da da da da da da da da da

Datalogger funkcija Počitniški program Programska ura Možnost prostega programiranja

da da ne ne

da da da da

da da da da

Kasneje se je Ukrajinska vlada odločila, da bo ohranila eno takšnih podzemnih baz in jih preuredila v muzej.

43

 

 Inst stal alat ater er 44  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Električni generator Za proizvodnjo električne energije v velikih množinah ustvarjanje vrtečega se magnenajpogosteje uporabljamo električne generatorje. Elek-  tnega polja, pa dovajmo rotorju prek drsnih obročev z oglenimi trični generatorji delujejo na podlagi električne indukcije. oziroma bakrenimi krtačkami. Da je inducirana napetost v vseh tuljavah enako usmerjena, so tuljave, kot je prikazano na sliki št. 1, pri zaporedni vezavi navite v nasprotnem smislu. Tudi dinamo za kolo je sestavljen tako, kot vidimo na sliki št. 1, le namesto rotorja je trajni magnet.

Generatorje za večje moči poganjajo vodne ali parne turbine, ki imajo z generatorji skupno os. Na to os je ponavadi še pritrjen majhen enosmerni generator, ki proizvaja energijo za magnetno polje (slika št. 2). V starejših termoelektrarnah je dostikrat v rabi generatorjev rotor kot vztrajnik parnega stroja, katerega platišče nosi navitja magnetnih polov.

 Slika 1 – Izmenični generator (stroj z izraženimi poli)

Periodična sprememba gostote notranjo stran železnega obroča električnega pretoka v prevodni tako, da se magnetni poli gibljejo zanki povzroča periodično giba- zelo blizu statorjevega navitja (slinje elektrike v tej zanki. Takšno ka 1). Izmenično napetost odjegibanje lahko dosežemo tako, da mljemo neposredno s statorjevese zanka (navitje) vrti v mirujo- ga navitja, ne da da bi jo posredovali posredovali čem magnetnem polju (rotor = drsni obroči. tekač = kotva; stator = stojalo = mirujoči magnetni poli), lahko pa Tak način gradnje je primeren za  visoke ke na nape peto tost sti,i, ka kajt jtii drs drsne ne ko konnkotvino navitje muruje in se vrti  viso magnetno polje (magnetno kolo). takte bi uničile iskre tako visokih napetosti (približno 20 tisoč volPri takšni izvedbi so pritrjene tov). Razmeroma nizko enosmerindukcijske tuljave statorja na no napetost, ki jo potrebujemo za

 Slika 2 – Sestava generatorske naprave

Pitna voda iz urina Neskončni vesoljski prostor predstavlja za astronavte ve-  lik izziv. Polet na Luno ali Mars je predviden že v bližnji  prih  pr ihod odno nost sti. i. Za da dalj ljše še po poto tova vanj nje e al alii st stal alno no bi biva vanj nje e v ve veso so-  -  lju, potrebujejo astronavti velike količine vode.  vode,, pr prii st stal alno no in po poln lnoo za zase sede deni ni Da bi zmanjšali stalni in drag  vode prevoz vode na vesoljsko postajo  ve  veso soljljsk skii posta postajiji,, pa s to tovr vrst stni nimi mi ISS, so strokovnjaki razvili napra- plovili zagotovo ne bi zadostovala  vo,, ki iz uri  vo urina na pri pride dela la čis čisto to pi pitn tnoo za prevoz potrebne količine količine vode.  vodo  vo do..   Vsaka kapljica vode je v vesoljski Na Mednarodno vesoljsko posta- postaji prava dragocenost. Tudi Tudi v  jo so prevo prevoze ze oprav opravljljal alii s Sp Spac acee  ve  veso soljljuu je po potr treb ebno no pr prha hanj nje, e, br brit itje je Shuttlom ali z ruskimi raketopla- ali umivanje rok. Vsa odpadna

tudi se ta izraz sliši neprivlačno,

brez ponovne predelave odpadne

ni. NASA bo, že v bližnji priho-  voda  vo se,,reciklira. se v no novi vi na napr prav avi,i,jeab abso sorb rbir iraa  je potrebn potre bno o ve vede deti ti,, prevoza da inova inovaci cija ja  vode  vo de,, nemogoče. bi bilo bilo dolg dolgooNabavna bivanje bivan je vcena vein da nato Zato nov toapomeni zmanjšanje sedsolju dnosti, to vrsto plovila upokojila. letni prostor za pridobivanje vode mih ton vode na leto. Pri NASI okoli 19 milijonov dolarjev, kot Od leta 2010 dalje, bodo prevo- iz urina naslednji velik korak. računajo, da v teme trenutku, so rekli Nasini zastopniki, je rena astronav- lativno nizka, glede na transport zi, vsaj za pet let zagotovljeni, z Vsaka kapljica vode bo reciklira- znaša poraba vode na ruskimi plovili. Sedanja poraba na in ponovno uporabljena. Če- ta 24 kg na dan. Brez kisika in potrebne vode, v preteklosti.

 

September 2009

Instalater

45

Toplotni hranilnik Od leta 1990 je nastajalo vedno več samostojnih gradbe-  nih skupin in številnih kupcev solarnih naprav po želji, vendar (torej) nekaj več sončnih sprejemnikov za vgraditi in toploto iz Sonca, vsaj v prehodnem obdobju, uporabiti. Medsebojni vpliv sončnega sevanja in toplotne potrebe

Sončno sevanje je nasprotna smer z energijskimi potrebami neke hiše (zgradbe). Z uporabo sončne energije lahko pokrivamo toplotne potrebe skozi celotno sezono. Še posebej je primerno za ogrevanje v prehodnem obdobju, ko so toplotne potrebe veliko manjše in sicer na začetku in na koncu ogrevalne sezone (september, oktober in marec april, maj). Tako se v stanovanjskih zgradbah že dolgo, s pasivno uporabo, izrablja sončna energija. Z uporabo sončnih sprejemnikov sprejemnikov se bo delež solarnega ogrevanje v prihodnosti le povečeval. Potrebe po topli  vodi  vo di skoz skozii celo celo leto so kons konsta tanntne in znašajo približno od 15 do 25 % skupnih potreb energije za enodružinsko hišo. Če želimo pokrivati celotne potrebe energije skozi leto, moramo uporabiti bodisi zelo velik in toplotno dobro izolirani hranilnik ali zelo veliko število sončnih sprejemnikov oziroma uporabo obeh variant hkrati.

 jo to topl plot otne nega ga hr hran anililni nika ka je bi bilo lo  v pr pret etek eklo lost stii po poda dani nihh že ve veliliko ko število izračunov in smernic. Za enostavno določanje je potrebno  vede  ve deti ti,, da da mor moraa bit bitii dim dimen enzi zija ja to to-plotnega hranilnika od 1,3 do 1,7 krat večja, od volumna dnevne porabe tople vode. Dimenzioniranje toplotnega hranilnika za ogrevanje

Za zagotovitev enakomerne temperature v prostoru, moramo uravnovesiti nihanje od razpoložljive in potrebne energije. Pri tem nastopijo naslednje razlike glede na:  Urna nihanja sončnega sevanja (maksimalno za 1 dan) lahko ustrezno količino tople vode v toplotnem hranilniku za hišo in nihanjem temperature v prostoru pridušimo.  V primeru, da je več dni zelo malo sončnega sevanja, lahko v tem času premostimo s pomočjo manjšega toplotnega hranilnika (1-3 m3).  Sezonska nihanja z energijo Sonca lahko izravnamo samo s pomočjo velikega toplotnega Dimenzioniranje toplotnega hranilnika. Na sliki št. 1 je prikazan vpliv velihranilnika za toplo vodo kosti toplotnega hranilnika in poZa velikost oziroma dimenzi-  vr  vrši šine ne so sonč nčni nihh sp spre reje jemn mnik ikov ov za

 Slika 1 - Najvišja dosegljiva solarna pokritost pri različnih velikosti hranil-

nikov in sončnih sprejemnikov za območje Maribora

maksimalno pokrivanje toplotnih potreb sončne naprave. Primerna  veliliko  ve kost st top toplo lotn tneg egaa hran hranililni nika ka za za potrošno toplo vodo je okoli 500 litrov in konstantna poraba tople  vode  vo de znaša znaša ok okol olii 24 2400 l/ l/na na dan. Uporabimo dva toplotna hranilnika z enako regulacijo in avtomatskim kotlom (ki ni krmiljen preko hranilnika za ogrevanje). Temperatura ogrevalnega sistema znaša 35/28 oC, kar je zelo nizko. Na preglednici je prikazana klima za Maribor.

in 60 %, odvisno od površine sončnih sprejemnikov. S takšno velikostjo toplotnega hranilnika lahko premostimo urna in dnevna nihanja sončnega sevanja.  Šele od te velikosti naprej, lahko govorimo o dolgotrajnem hranilniku za toplo vodo. Krivulja se vzpenja bolj vodoravno, saj se vsa shranjena toplota v hranilniku izrabi le enkrat na leto. Pri prej omenjeni napravi, bi z 10 m2 /k  /kW W povr površi šine ne son sončč3 nih sprejemnikov sprejemnikov in z 10 m  ve ve-Za osnovno delovanje potrebu-  likim toplotnim hranilnikom/  kW ter s posebej, za ta primer,  jemo  je mo kratk kratkot otra rajn jnii in dolgo dolgotr traj ajni ni toplotni hranilnik: optimirano povezavo solarnega sistema, dosegli do 90 %  Popolnoma brez hranilnika  je pokr pokriv ivan anje je topl toplot otni nihh potre potrebb skupnih potreb. zelo majhno. Z velikim toplo-  Priporočana velikost toplotnim hranilnikom lahko vretnega hranilnika znaša med dnosti povečamo. Z velikostjo 0,1 – 0,3 m3  na kW toplotne toplotnega hranilnika od 0,1 obremenitve,, saj je tukaj visoka obremenitve – 0,3 m 3 za kW potrebne toplostopnja solarnega pokrivanja, tne moči, dvignemo stopnjo za po relativno nizki ceni, lahko pokrivanje na vrednost med 20 dosegljiva.

 

 Inst stal alat ater er 46  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Termična solarna energija Energija Sonca je prisotna povsod na svetu. Zato nam  ponu  po nuja ja mo možn žnos ostt pr prid idob obiv ivan anja ja reg egen ener erat ativ ivne ne el elek ektr trič ične ne energije, predvsem v deželah z veliko sončnih dni in kjer  prim  pr iman anjk jkuj uje e fo fosi siln lnih ih go gori riv v. Se Seve vern rnii de dell zem zemel eljs jsk ke po polo lobl ble e ni ravno primeren za pridobivanje električne energije iz Sonca. Nasprotno so v južnih predelih različne možnosti za tak način oskrbe z električno energijo.

Čas sijanja Sonca znaša – pri bistveno visoki intenziteti, na primer Rim približno 2500 h/a Tel Aviv približno 3500 h/a Sahara približno 4000 h/a. Parabolična korita - elektrarna

Elektrarno s paraboličnimi koriti sestavljajo velika polja z linearno postavljenimi konkavnimi zrcali. Sončni žarki so usmerjajo na cev cev,, ki poteka v centru žarišča. Tekočina v cevi se segreje do 400 oC, kjer z izparevanjem poganja parno turbino, s priključenim generatorjem za proizvodnjo električne energije. Stroški za pridobivanje električne energije energije na ta način, so trenutno najugodnejši in občutno nižji od fotovoltaike. Tudi tehnologija za izdelavo paraboličnih korit je trenutno najugodnejša. Na sliki št. 1 je prikazan primer

 Slika 1 - Parabolična korita - elektrarna

Pri termični solarni energiji za pridobivanje električnega toka, govorimo o toplotnih elektrarnah. Z odgovarjajočo koncentracijo žlebov ali ogledal, lahko v žarišču dosežemo visoke temperature. S

to toploto segrevamo tekočino, ki izpareva in sistem deluje enako, kot pri termoelektrarnah ali plinskih elektrarnah za pridobivanje električnega toka. Za ekonomično rabo je potrebna visoka intenziteta sevanja in dolgo sijanje Sonca.

 Slika 2 -

Paraboloidna Para boloidna elektrarna

paraboličnega korita. V kalifornij kalifornij-ski puščavi Mojave so postavili 9 solarnih elektrarn, s skupno 2,3 milijoni m2 površine ogledal in z izkoristkom 354 MW. Takšne Takšne pro jekt  je ktee na načr črtu tuje jejo jo na Kr Kret eti,i, In Indi dijiji in  v Eg Egip iptu tu.. Paraboloidne elektrarne (sončne peči)

Sončna peč je sestavljena iz dvodimenzionalnega zavitega konkavnega ogledala. V njegovem žarišču se zbirajo sončni žarki, ki dosežejo zelo visoke temperature. Naprave s skledasto obliko paraboličnega ogledala (Dish) s premerom od 7 do 17 m in v žarišču pritrjenim sprejemnikom, s stirlingovim motorjem (Dish – Stirling – naprave) dosežejo 10 do 50 kW. Pri stolpnih napravah, z enim iz večjih polj sestavljenim konkavnim zrcalom, voda na vrhu stolpa, v točki žarišča, prične izparevati in para požene turbino, enako kot pri konvencionalni elektrarni ter prične s proizvo-

 

September 2009

 Slika 3 –

Solarna stolpna elektrarna

Instalater

47

dnjo električne energije. Na sliki  v ZD ZDA, A, Sa Saud udsk skii Ar Arab abijijii in Tur urči čijiji.. št. 2 je prikazana Paraboloidna elektrarna. Takšna sončna peč je Solarne stolpne elektrarne na primer postavljena v mestu Odeillo v francoskih Pirinejih. Solarne stolpne elektrarne (»heTam jo uporabljajo za topljenje liostate«), sestavljene iz večjega kovin, ki potrebujejo visoko sto- števila ravnih ogledal, ki se avtopnjo vrelišča. Pri tem dosežejo v matično obračajo proti Soncu. peči temperaturo preko 4000 oC. Sončni žarki segrevajo tekočino, ki izpareva, kar je pogoj za priStirling – solarni generator dobivanje električne energije. Poizkusna naprava je nameščePodobna parabolna zrcala z 8 do na v Adranu na Siciliji. Postavila 20 m premera, se uporabljajo za  jo je Ev Evro rops pska ka unija unija v pr proj ojek ektu tu pridobivanje solarne električne »EURELIUS« in ima moč 1 MW energije, s pomočjo Stirling mo- električne energije (slika št. 3). torjev. V točki žarišča se nahaja Sončna energija je brezplačna in solarni generator, z izkoristkom  v neo neome meje jeni nihh kol količ ičin inah ah.. Up Upor orab abaa do 50 kW kW.. Stirling motor je bil takšne energije ne povzroča noizdelan 1816 leta na Škotskem. benih škodljivih emisij oziroma Imel je dva cilindra. Plin, ki iz- onesnaženja. Večje sončne elekmenično segreva, izpari in ohlaja, trarne, predvsem tiste za fotodeluje na dva bata, ki preko ojnice  vo  volt ltai aiko ko,, pa la lahk hkoo tudi tudi ško škodu duje jejo jo poganja ročično gred generatorja. ekosistemu, če se z njimi ne upraPoizkusne Poizku sne naprave so nameščene  vl  vlja ja pr prav avililno no..

 Vo  V odni park Xel-Há Vsak dan se seznanjamo s številnimi novostmi po svetu. ekološkega ravnovesja, ter razi- ogledali tudi veliko bolj nevarne morske pse. Svojo zabavo pa Najbolj nas pritegnejo tiste, ki so nam v zabavo in razve-  skovanju podvodnega življenja. bodo našli potapljači, saj park drilo. Verjetno pa je najbolj zanimiva nudi veliko manjših podvodnih atrakcija plavanje z delfini. V  jam  jam in votl votlin in.. Zrav Zraven en vseg vsegaa tega tega V mehiškem Quinatana Roo-ju predvsem ekologiji in ohranjanju parku si boste med drugim lahko pa je še veliko drugih aktivnosti. se nahaja svetovno znani zaba višč  vi ščni ni vo vodn dnii pa park rk.. Poi oime meno nova vann  je bi bill po bl bliž ižnj njem em ar arhe heol ološ oške kem m najdbišču starodavne civilizacije Majev. Leta 1980 je vodni park začel sprejemati svoje prve obiskovalce. Park Xel-Ham, katerega si je že ogledalo več kot 8 miljonov obiskovalcev, leži v prelepi laguni, kjer je tudi prebivalo starodavno Majsko ljudstvo. Sam park ponuja za ogled veliko število ekoloških in naravnih zanimivosti za celotno družino. Prava zabava pa se začne ko vstopite v vodo, saj park ponuja tudi ogromno vodnih aktivnosti. V samemživalskih parku živi tisoče različnih vrst,na med njimi najdemo tudi tropske ribe. Neopazno pa ne bo ostalo razno vrst  vr stno no bu bujn jnoo tr trop opsk skoo ra rast stlilinj nje. e. Velika pozornost je namenjena

 

 Inst stal alat ater er 48  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Začetki energetske učinkovitosti Začetki prizadevanj prizadevanj za toplotno toplotno zaščito zgradb zgradb in ener-   gets  ge tske ke uč učin ink kov ovit itos osti ti se sega gajo jo v le leta ta od 19 1970 70 do 19 1976 76.. To so bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z neneh-  no naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež  pris  pr ispe peva vale le tud tudii zgra zgradb dbe, e, še še pose posebe bejj če vza vzame memo mo v obz obzir ir dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja. Gradbeno tehnične izboljšave vodijo končno k temu, da je v zgradbah zgrajenih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zadosto vala  va la pri prila lago godi dite tev v potr potreb ebam am,, ki so so bile določene po smernicah DIN 4108 o »toplotni zaščiti v visoki gradnji«. Pri pozneje zgrajenih zgradbah so se vedno bolj upoštevale in občutile konsekvence, pridobljene iz prve oljne krize v letu 1973. Nosilni zunanji zidovi so v večini zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm debelimi klasičnimi opečnimi vo-

tlaki. Tako zidane zgradbe so bile na zunanji strani obdane z zaščitnim ometom ali preoblečene z klasično ometano fasadno preobleko. Oboje je obloženo bodisi s 3 do 4 cm debelo toplotno izolacijo ali z 6 cm širokim zračnim kanalom. Nagib strešne konstrukcije je zapolnjen z do 8 cm debelo plastjo toplotne izolacije iz mineralne volne, ki je z notranje strani prekrita z mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem. Zgornja nadstropja so po večini

izdelana z goltniškim povezjem z do 8 cm debelo toplotno izolacijo in prekrita z mavčno kartonskimi ploščami. Klet je prekrita z betonsko ploščo. Nad ploščo je položena toplotna izolacija debeline 4 cm in prekri-

ta s plavajočim estrihom. Okna so izdelana z izolacijskimi stekli. Nad okenskim okvirjem je na zunanji strani nameščena omarica z navojnico za rolete. Toplotne potrebe pri takšnih zgradbah znašajo v povprečju med 150 in 200 kWh/m2a.

Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976) Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani zračna plast širine 6 cm, zunanji zaščitni zid;

1,2 1,3 1, 3

Zunanji zid

Klet Kl etn na plo ploššča Nadstropje

Strešna škarniki Okna

Opečni votlak, 17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado;

0,8

Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada

0,8

Beto Be ton nska plo ploššča s to topl plo otn tno o iz izola laci cijjo do do 4 cm deb debeeli lin ne in in z pla lav vaj ajo oči čim m es estr triihom

0,8

Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, notranja stran prekrita z mavčno kartonskimi ploščami;

0,4 0, 4

Manjša konstruktivna toplotna zaščita; Ogrevalna telesa na zunanji steni

Betons Beto nsk ka ploš plošča ča s pla plava vajo joči čim m estr estrih ihom om in top toplo lotn tno o zaš zašči čite tena na z min minim imal alno no vo voln lno o 1,0 1, 0 Izolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, z notranje strani obdana z 0,6 0,6 mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem. Z izolacijskim steklom

2,8

Toplotno nezaščitena omarica za roleto

 

September 2009

Instalater

49

Zvočna izolacija v lahkih stenah Vse višje cene za izgradnjo ali nakup nakup stanovanjske stanovanjske hiše,  pris  pr isil ilij ijo o ljudi ljudi k odloč odločit itvi vi,, da za biva bivanj nje e uspos usposob obij ijo o tudi tudi neuporabljena, oziroma zapuščena, podstrešja. Le teh je največ v starih mestnih jedrih.

Na sliki št. 1 je prikazana izvedba enojne lahke stene.   Zadovoljivo zvočno izolacijo, pri lahkih stenah, dosežemo z dovolj težkimi izolacijskimi plastmi. Za enojno predelno steno je primerna na primer naslednja izvedba:  Minimalna debelina mavčne kartonske plošče za eno stran 12 mm  Minimalna debelina mavčne kartonske plošče za drugo stran 24 mm  Minimalno debel izolacijski sloj mineralne volne ali drugega izolacijskega material od 60 mm naprej.

Zelo dobro zvočno izolacijo dobimo z dvojno steno. Med dve samonosilni konstrukciji konstrukciji vložimo  Slika 1 – Enojna lahka stena

Pred pričetkom del v podstreš- oblogo le redkokdaj uporabljajo  ju,, je dob  ju dobro ro,, da se se že pre predh dhod odno no močnejše plošče, oziroma upopozanimamo o najpogostejših števajo tudi zvočno izolacijo, kar napakah, ki jih ugotovimo šele kasneje povzroči veliko nejevolje, takrat, ko se v stanovanje že vse- številnih lastnikov podstrešnih limo. Graditelji se najpogosteje stanovanj. odločajo za izdelavo prostorov,  v po pods dstr treš ešju ju,, iz la lahk hkih ih sten, sten, kar kar Zaradi manjkajoče zvočne izola je tud tudii naj najbo boljlj pri prime mere renn in in cene cenenn cije je lahka stena z obojestrannačin. Ker v podstrešnih stanova- sko oblogo resonančna ploskev, njih zvočna izolacija med posa- podobna napeti koži na bobnu. meznimi prostori ni predpisana,  jo pr proi oizv zvaj ajal alci ci la lahk hkih ih st sten en ne up upoo- Stena je lahka in elastična, zato števajo.  jo val valuj ujoč očii zrak zrak zan zanih ihaa in se pri pri prehodu v drug prostor , le maLahke stene imajo najpogoste- lenkostno zmanjša. Če pa po  je le lese seno no al alii ko kovi vins nsko ko no nosi siln lnoo steni udarjamo, se zvok v soseogrodje, z obojestransko oblogo, dnjem prostoru še poveča. To pa iz mavčnih kartonskih plošč. Za za stanovalce ni najbolj prijetno.

 Slika 2 – Dvojna lahka stena

mineralno volno. Eno stran obložimo z 12 mm debelo mavčno kartonsko ploščo, drugo pa z dvema takšnima ploščama, torej 2 x 12 mm. Pri taki steni zrak prehaja skozi več materialov in zvočna izolacija je veliko boljša. Na sliki št. 2 je prikazana izvedba dvojne lahke stene. V kolikor, v že zgrajeno steno, med nosilno ogrodje ne moremo vložiti izolirnega materiala za zvočno izolacijo, steno z njim obložimo. Tudi »sendviči« iz mavčnih kartonskih plošč in mineralne volne, ki jih prilepimo na lahko predelno steno, dajejo dobro zvočno, kot tudi toplotno izolacijo. S tem se zmanjša jakost zvoka za okrog 50 dB, kar pa ni zanemarljivo.

 

50

 In  Inst stal alat ater er

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Pridobitki in izgube skozi okenske okenske odprtine Okenske odprtine oziroma vse steklene površine v stavbi igrajo precej ključno vlogo pri porabi energije na objektu. Na vsakem »vogalu« se srečujemo z izrazi kot so energij-  sko učinkoviti objekti, pasivne hiše.... Toda ali je za ener-   gijs  gi jsk ko uč učin ink kov ovit it ob obje jekt kt res po potr treb ebno no vgrad vgradit itii na najd jdra ražj žje e materiale in elemente? Ali res potrebujemo visoko izola-  cijska okna, da bo naš objekt energijsko učinkovit? 

 Okna na čelih hiše običajno niso dovolj in zato se naredijo preboji v strehi.

 Na iz izbi biro ro je st stre rešn šnoo ok okno no al alii frč frčad ada. a. Fr Frčad čadee nar nared edim imoo tak takrat rat,, ko je po potr treb ebno no  pove  po večat čatii pr pros ostor tor,, ka karr pom pomen eni, i, da mo mora ra bi biti ti frč frčad adaa do dovo volj lj ve veli lika ka.. Za sa samo mo osvetljevanje prostorov pa so bolj primerna strešna okna.

mansarda? Okna na čelih hiše poleti. V zimskem času pa nam je običajno niso dovolj in zato se na- za povečanje izolativnosti lahko v redijo preboji v strehi. Na izbiro pomoč notranje senčilo.  je st stre rešn šnoo okn oknoo ali ali fr frča čada da.. Frč Frčad adee že v osnovi ne nudijo toliko sve- Velika dilema so tudi U in g faktlobe kot strešno okno seveda pa torji pri oknih. Splošno prepričapovečajo prostor in če to potrebu- nje o tem, da nižja kot sta faktorja  jemo  je mo je to pr prav avaa reš rešit itev ev.. Za Za sam samoo bolje je za stavbo, je lahko »dvoosvetljevanje prostorov prostorov pa so bolj rezen meč«. Z nižanjem le-teh primerna strešna okna. Ker pa so zagotovo zmanjšamo energijske  Zu  Zunan   nanje je mr mrež ežas asto to se senč nčilo ilo na st stre rešn šnem em ok oknu nu zad zadrž ržii do 80 80% % so sonč nčne ne strešna okna obrnjena direktno izgube skozi okenske odprtine toplote.  vendar ar zn zniž ižam amoo tu tudi di en ener ergi gijs jske ke proti soncu je potrebno nanje  vend Začnimo pri zasnovi okenski od- V pritličju nam vstop sončnih namestiti tudi zunanja senčila pribitke. Če sem prej omenila prtin: kot prvo je pri načrtovanju žarkov uravnava napušč. Kaj pa za preprečevanje vdora vročine kako lahko z napuščem konhiše najpomembnejša orientacija. Najdaljša stranica hiše, ki ima tudi največ steklenih površin naj bo orientirana na jug. Pa ne le zaradi tega, ker je to najdaljša stranica ampak tudi zato, ker je običajno na tisti strani napušč. Z dolžino napušča lahko zelo enostavno kontroliramo vpad sončne svetlobe in s tem tudi toplote v prostore: pozimi, ko je sonce nizko naj mu napušč dopušča vstop v prostor skozi steklene površine, poleti pa naj bo napušč tisti, ki preprečuje sončnim žarkom, da bi segrevali prostor. Pri takšnem načinu projektiranja so steklene površine lahko veliki pridobitniki – se pravi, pozimi,sončne ko namenergije sonce sveti  v prost prostor or nam nam ga s te tem m tudi tudi segreva. In po vedno bolj suhih in sončnih zimah je orientacija čedalje bolj pomembna.

 Pri   pr prav avil ilno no or orie ient ntir iran anii hi hiši ši so ve veli like ke st stek eklen lenee po povr vrši šine ne pr pret etvo vorni rnikk so sonč nčne ne en ener ergi gije je v to topl ploto oto..

Pri te Pri tem m mo moram ramoo pa pazi ziti ti,, da ne uporabimo stekel s preveliko toplotno zaščito, refleksnim nanosom in podobna. Če želimo pretvarjati sončno  svet  sv etlo lobo bo v to topl plot oto, o, sk skoz ozii ok okna na,, so za to še na najb jbolj olj pr prim imer erna na ok okna na s fa fakt ktor orje jem m 1, 1,11 W/ W/m m 2 K. Se Seve veda da mo moraj rajoo bi biti ti de detaj tajli li okrog oken ustrezno izdelani in celotna hiša primerno izolirana.

 

 Inst stal  alat ater er 51  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 

 Inst stal alat ater er 52  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09 zasteklitev, pri kateri je precejšen  jekt  jektan anta ta,, kot tud tudii izvaj izvajal alca ca.. VseVsepoudarek na varnosti: notranje kakor pa je pomembno, da se tudi steklo je namreč lepljeno in kot naročniki projekta oz investitorji tako se, kljub razbitju, ne more hiše zavedajo vseh ključnih elerazleteti po prostoru. mentov za pravilno načrtovanje okenskih odprtin in kaj njihove Izbira steklenih površin v hiši ni odločitve tekom gradnje pomenile njihova velikost in pa lesen ali  jo po pote tem, m, ko v hi hiši ši ži živi vijo jo.. plastičen okvir. Je veliko več in pri tem je pomembna tako izbira pro Katja  Ka tja Li Liče čen n Paj ajen enkk

 Napu   pušč šč na nadd ok okni ni v pr prit itli ličju čju je ta tako ko do dolg, lg, da za zadr drži ži so sončn nčnee ža žark rkee po pole leti ti  Na in hkrati spušča nizke zimske žarke v notranjost pozimi. Še posebej je to dobrodošlo v jesenskih in spomladanski dneh, ko je zunaj še tako hladno, da bi bilo potrebno hišo ogrevati s plinom ali oljem.

troliramo vpad sončne toplote in svetlobe v prostor je pri zelo nizkih U in g faktorjih to skoraj nepomembno. Če pa uporabimo precej običajno zasteklitev na oknih, kjer je U stekla = 1,1 W/ m2K in g = 0,59 so toplotni pridobitki skozi takšna stekla tolikšni,

da se skoraj izravnajo z izgubami. Seveda moramo pri takšnih zasteklitvah poskrbeti za ustrezna ustrezna senčila, tako poleti kot pozimi. Prav tako so pomembni vsi detajli okrog oken skupaj s pravilno izvedeno izolacijo. Pri strešnem oknu se kot standard uvaja nova

 Notr   tranj anjaa se senč nčil ilaa  No

na st na stre rešn šnem em ok oknu nu do doda datn tnoo pr prip ipom omor orej ejoo k top toplo lotni tni za zašč ščit itii oken. Na primer senčilo, ki popolnoma zatemni prostor zmanjša U okna  za 0, 0,2W 2W/m /m 2 K pr prii ok oknu nu z zas zaste tekl klit itvi vijo jo 1, 1,1. 1.

 AT  A Tech z najboljšo inovacijo primorske. S FUMIS-om do zlatega priznanja za inovacijo v obalno-  dan ustvarjajo potrebe trga. Da- kotlov na pelete za ogrevanje našnje in tiste, ki šele nastajajo. osnovne šole Dragomirja Benčiča kraški regiji za 2008. »Z inovacijami elektronskih sis- Brkina v Hrpeljah. Primorska gospodarska zbor- S tem je FUMIS-u podelila vsto- temov prispevamo k razvoju na nica je 29. junija v Kopru tradi- pnico v izbor na nacionalni ravni, področju varčevanja z energijo, Nagrada za inovacijo ATechu pocionalno, že devetič, razglasila za najboljšo med inovacijami re- trga zaščite in udobja«, pravi Gre- trjuje pravilnost njegove usmerzmagovalce razpisa za podelitev gionalnih in območnih gospodar- gor Franič, direktor marketinga v  jeno  jenost stii v ok okol olje je,, ki je bila letos letos  AT  A Tec echu hu.. prepoznana tudi z nagrado za priznanj in diplom inovacijam v skih zbornic. obalno-kraški regiji za leto 2008. družbeno odgovornost HORUS, Z nagrajenim FUMIS-om je ATe- FUMIS OXY je začel svojo aktiv- ki jo je prejel ATech junija letos, Tričlanska strokovna komisija, ch Slovenijo približalo ekološko no tržno življenje oktobra 2008 saj je bil FUMIS razvit skladno z ki je izbirala med inovacijami iz  vija najnaprednejšim najnapredne jšim državam, kiogij razosmih podjetij, je zlato priznanje  vi jajo jo in sp spod odbu buja jajo jo te tehn hnol olog ijoo dodelila ATechovi inovaciji FU- za ekološko (u)porabo naravnih MIS OXY OXY,, ki predstavl predstavlja ja linijo dobrin. za učinkovito in varno kontrolo kotlov ter peči na kurilne pelete. V ATechu velja vodilo, da delovni

zInterpellets javno predstavitvijo v Stuttgartu.na sejmu Takrat je bil tudi vgrajen na prvo aplikacijo v realnem okolju, in sicer pri krmiljenju sistema dveh

načeli okolja, ki predstavlja varovanja tudi eno temeljnih vrednot podjetja. Več na www.atech.si  Anis  An isaa Fa Faga gane nelj lj

 

September 2009

Instalater

53

Osnovno načelo pasivne hiše  Osnovno načelo pasivne pasivne hiše je toplotno izoliran ovoj ovoj zgradbe, ki omogoča, v zimskih in poletnih temperatu-  rah, prijetno bivanje v zgradbi, brez dodatnega ogrevanja ali hlajenja. To dosežemo z kvalitetno to-  večj  večjee ok oken ensk skee po povr vrši šine ne al alii po po-plotno izolacijo in z vetrovno dobno. Prezračevanje prostorov, nepropustnimi stenami. Tudi tla  v zi zims mski kih h me mese seci cih, h, op opra ravi vimo mo s in strešna konstrukcija morata kompaktno prezračevalno naprabiti izdelana z zračno nepropu-  vo  vo.. Zrak, Zrak, ki ga ga dovaj dovajam amo o v propro-

Sveži zrak dovajamo v hišo, preko zemeljskega toplotnega hranilnika, ki ga po potrebi predhodno še dogrejemo. S komfortno prezračevalno napravo in, z povratno pridobljeno toploto dosežemo, kvaliteten zrak v prostoru. Po drugi strani, pa dosežemo velik prihranek energije. V pasivni hiši, lahko 90 % toplote, iz odpa-

prezračevalnega sistema, ni potrebno. Z ne odpiranjem oken, oken, istočasno preprečimo vstop zvočnim obremenitvam, iz okolja v prostor. Svež zrak dovajamo v prostor ,skozi filter ter tako zaščitimo prostor pred prahom in nastankom raznih alergij. Razen tega, pa precej zmanjšamo možnost nastajanje plesni. Zrak do vaja  va jamo mo v pr pros osto torr, pr prek eko o pr prez ezra rače če- valn  va lneg ega a sis siste tema ma – sko skozi zi sp spec ecia ialn lnee zvrtinčenee lamele, nameščene na zvrtinčen izstopni odprtini. Zaradi tega, pa že pri majhnem odmiku, ne čutimo nobenega prepiha. Nekoliko višji stroški izgradnje pasivne hiše – se amortizirajo, zaradi nižjih stroškov obratovanja, že v roku nekaj let. Dolgoročno gledano, predstavljajo visok strošek pri klasični gradnji razni ser visi  vi si ogrev ogreval alni nih h in kl klim ima a na napr prav av, izgradnja dimnika in vedno višje dimnikarski takse itn. Nakupna  vred  vr edno nost st en ener erge gets tsko ko va varč rčni nih h objektov, pa vse bolj narašča.

Tehnični podatki

 Slika – Pasivne hiše Singer, ki jih gradijo

v Hartbergu

stnostjo ter brez možnosti za stor, skozi prezračevalno napra- dnega zraka in s pomočjo toplo vo, pr pred edho hodn dno o do dogr grej ejem emo. o. Za Zara radi di tnega menjalnika, ponovno donastajanje toplotnih mostov. K  vo, dobri izvedbi še spadajo primerna tega, običajnega ogrevalnega sis-  vede  vedemo mo v pro prost stor or, kot kot svež svež zra zrak. k. okna in vhodna vrata, kakor tudi tema v zgradbi ne potrebujemo. Zaradi dobre toplotne izolacije pa kompaktna arhitekturna zasnova Potrebno toploto, v pasivni hiši, so vse prostorske površine enakozgradbe. V primerjavi s standar-  v gl glav avne nem m do dose seže žemo mo z od odda dajo jo merno ogrete. dno grajeno hišo, potrebuje pa- toplote oseb, ki se nahajajo v pro-   sivna hiša tudi od 80 – 90 % manj storu in s pomočjo raznih gospo- Predsodki energije za ogrevanje. dinjskih aparatov. Odpiranje oken v pasivni hiši ni Poletno pregrevanje prostorov Pasivno predgretje predgretje svežega mogoče, oziroma ni potrebno. preprečimo z zatemnitvijo bal- zraka Seveda je mogoče okna odprekonov in namestitvijo žaluzij, na ti. Toda to, zaradi komfortnega

V preglednici št. 1 so podane primerjalne energijske vrednosti za pasivno in nizkoenergijsko hišo. Masivna, z opeko grajena, pasiv-  na hiša ima še dodatne prednosti:  Velika

akumulacija, ki omogoča veliko termično udobje v poletnem in zimskem obdobju  Dobra zvočna zaščita  Enakomerna temperatura in vlaga    Dobra požarna zaščita  Trajna vrednost zgradbe.

Preglednica št. 1: Primerjalne vrednosti Opis elementov

Pasivna hiša

Nizkoenergijska hiša

Temeljna plošča

U = 0,11 W/m2K (26 (26 cm XP XPS S pod pod FU pl ploš oščo čo))

U = 0, 0,18 18 W/ W/m m2K(26 cm XPS pod FU ploščo)

Zunanji zid – srednje težki

U = 0,10 W/m2K (26 cm EPS - F plus)

U = 0,18 W/m2K (18 cm EPS - F plus)

Zunanji zid - težki

U = 0,13 W/m2K (26 cm EPS - F)

U = 0,18 W/m2K (18 cm EPS - F)

Ravna streha

U = 0,10 W/m2K (35 cm EPS – W 25)

U = 0,16 W/m2K (22 cm EPS – W 25)

Okna / steklena vrata

U = 0,79 W/m2K (3 slojna zasteklitev)

U = 0,10 W/m2K (2 slojna zasteklitev)

Vhodna vrata

U = 0,79 W/m2K (Les/Alu – Selection)

U = 0,30 W/m2K (Alu – tip Planea)

Energijska vrednost

< 15 kWh/m2a

< 45 kWh/m2a

Vrednosti za standardno grajeno hišo znašajo okoli 60 – 120 < 15 kWh/m 2a

 

 Inst stal alat ater er 54  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih! Uspešnost podjetja podjetja Sikla temelji temelji na zaslugah naših naših za-   posl  po slen enih ih,, zat zato o spo spodb dbuj ujam amo o ino inova vati tivn vno o del delov ovno no kl klim imo, o, za  posl  po slov ovni ni in os oseb ebni ni ra razv zvoj oj.. Fil iloz ozof ofij ija a na naše šega ga po podj djet etja ja je je,, da kontinuirano razvijamo izdelke, storitve in sisteme ter  prek  pr eko o odl odlič ične ne ka kak kov ovos osti ti,, dol dolgo gorroč očno no iz izpo poln lnju juje jemo mo pr prič iča-  a-  kovanja svojih strank. Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem področju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učinkovitega sistema vodenja kakovosti. Naša inovativnost ter kompetentnost pri načrtovalnih in servisnih storitvah, sta podlaga za zaneslji vost  vo st in kv kval alit itet eto o po podj djet etja ja Si Sikl kla. a. Naš novi pečat kakovosti združu je vs vsee te tr trii de deja javn vnik ikee us uspe pešn šnos osti ti..

in razpisa. S svojim znanjem nari- Izdelki ustrezajo najvišjim kakošejo risbe CAD, izdelajo kosovne  vost  vostni nim m za zaht htev evam am,, up upor orab abni niku ku sezname ter statične izračune in pa olajšajo delo, prihranijo čas in najdejo najbolj optimalno rešitev nudijo varnost. pritrditve. Naše izdelke izdelujejo dobavi Vzdr  Vz drže ževa vanj nje e - st stra rank nkam am pr prij ijaa- telji, ki jih izbiramo sami in, ki ustrezajo strogim kakovostnim zno in osebno prilagojen potrebam strank. zahtevam podjetja Sikla. To naZ našim znanjem smo vam na vo- šemu podjetju omogoča hiter in ljo za kompetentno svetovanje pri ustrezen odziv zahtevam tržišča. Inovativnost in zanesljive rešitve  vaši  va ših h do doma mači čih h in me medn dnar arod odni nih h projektih. Zmogljiva distribucija Vse Sikla izdelke odlikujeta, tako Izdelki Sikla so sinonim za pri- razpolaga z odličnimi orodji, ki dodelana tehnologija in visoka hranek časa pri montaži, enostav- zagotavljajo individualno obrav- kakovost izdelkov, kot tudi uponejšo namestitev in optimalne navo strank ter obsežen svetoval- rabniško usmerjena zasnova. stroške. Razvoj novih izdelkov ni servis. Naš logistični koncept je poteka v duhu sistemske ideje,  ja  jams mstv tvo o za kr krat atke ke do doba bavn vnee ro roke ke.. Izdelki  kar pomeni, da so vsi pritrdilni sistemi Sikla med seboj združljivi Obsežno ponudbo storitev ne-  Siconnect in uporabnikom nudijo prav vso nehno prilagajamo zahtevam trga  Simotec svobodo, ki si jo želijo. in naših strank.  Siaqua  Prometna gradnja  Certifikati  RAL-Znak kakovosti

Celovita oskrba: Z nami lahko računate! Naša veriga storitev se prične že z razvojem izdelka. Z veliko močjo ustvarjanja novosti oblikujemo izdelke, ki so usmerjeni v prakso. Z našo inovativno ponudbo izdelkov in prvovrstnim svetovanjem in oskrbo pridobite na vsaki stopnji projekta.

 Slika 1 – Siaqua odvodnjavanje ravnih streh

Kupcemna smo blizu, ker smo prisotni mednarodnih trgih Z našo mrežo podružnic in zastopstev v Evropi in tudi preko naših partnerjev na trgih izven Evrope smo našim kupcem na  volj  vo ljo o z na našo šo ob obse sežn žno o po ponu nudb dbo o domačih in mednarodnih projektov.

Načrtovanje - zmogljivo in kompetentno Naši, za uporabo specializirani, tehniki vam profesionalno podporo nudijo že v fazi načrtovanja

Inovativni sistemski izdelki

Pomoč vam nudimo pri načrtoSikla sistemski izdelki nastajajo  va  vanj njih ih in ra razp zpis isih ih.. Pr Prev evza zame memo mo in se razvijajo znotraj kreativnih logistiko in jo, v primeru, da tako skupin, v sodelovanju z notra- želite, izpeljemo skladno z vašimi njimi in zunanjimi strokovnjaki. predlogi. Svojo obsežno ponudbo

Pečat kvalitete Sikla Sikla z inovativnimi sistemi izdelkov in individualnimi rešitvami ustvarja tehniko, učinkovite povezave za stavbno industrijske naprave in inženiring. Pečat kvalitete Sikla je sinonim za inovativnost, profesionalne storitve načrtovanja in hkrati servisni paket,

 Slika 2 – prikaz sistema sistema

odvodnjavanja s prosto gladino

 

 Inst stal alat ater er 55  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 

 Inst stal alat ater er 56  In

storitev neprestano prilagajamo zahtevam tržišča. Uspešno projektno delo

 Arhite  Arhi tekt ktom om,, in inže ženi nirj rjem em in na načr čr-tovalcem je Sikla že dolgo časa dobro poznana – kompleksnejše in težje kot so zahteve, vse več se  jihh odloč  ji odločaa za Siklo Siklo.. Pozn Poznan anaa po svoji visoki kakovosti in prvovrstnih stikih s strankami je Sikla dobro zastopana v okviru renomiranih projektov, po vsem svetu. SIKLA proizvodi s svojo kvaliteto in našo ekipo že v fazi projektiranja in izvedbe del nudijo enostavne rešitve, ki zadovoljujejo naše partnerje. Naš način dela je sodelovanje že v fazi projektiranja objekta in iskanja optimalnih rešitev skupaj s projektanti in iz vaja  va jalc lcii de del.l. Projekti   Siaqua  Siconnect  Simotec

Siaqua – odvodnjavanje ravnih streh

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09  pripravo

tehnične dokumenta- Podtlačni sistem deluje pri stocije po vašem projektu, pnji napolnjenosti 1,0; rezultat so manjše dimenzije prerezov  izračun izometrije za vas in vaše projektante, cevnih napeljav, ki so pri tem v celoti napolnjene z vodo. Sila teže  montažne mape,  vodneg  vodn egaa steb stebra ra,, ki teč tečee po pad padni ni  montažo in nadzor montaže, cevi, ustvarja podtlak v sistemu,  tehnično dokumentacijo za ki odvaja vodo s površine strehe prevzem, z „učinkom srka v ceveh«.  izposoja strojev za spajanje cevi.

Siaqua - varnost pri odvajanju vode z ravnih streh

Siaqua tlačne tokovne naprave zato vedno ustrezajo zahtevam po najnovejši tehnologiji, ki vodi do tehnično prepričljivih in gospodarsko razumnih rešitev.

Definirano odvajanje nabrane Siaqua podtlačni sistem odkoličine dežja s površine strehe Posebno konstruirani strešni od-  vodm  vodmja java vanj nja a ra ravn vnih ih st stre reh h  je bi bist stve veni ni kr krit iter erijij za fu funk nkci cijo jo točni kanali pri tem preprečujejo ravnih streh. Za odvajanje vode  vsto  vstopp zr zrak akaa v ce cevn vnii si sist stem em.. Na Paket napeljave za Siaqua podz velikih, prosto napetih površin sliki št. 3 je prikazan sistem odvo- tlačni sistem odvodnjavanja, obstrehe, je podjetje Sikla razvilo dnjavanja pod tlakom. Na sliki št. sega celotno računsko potrdilo 2 je prikazan sistem odvodnjava- za napravo po veljavnih pravilih podtlačni sistem. nja s prosto gladino. DIN ter VDI 3806. Pri tem se doIndividualno načrtovan, glede na kumentira: objekt in lokacijo, s strehe odvaja Siaqua - zmagovalne sistemnabrano količino deževnice na ske prednosti  število in položaj otokov na kratek in hiter način. V sodelovastrehi, nju z zasilnim odvajanjem vode Tehnični koncept Siaqua podtlač-  celoten hidravlični izračun, se boste s tem izognili nenava- nega sistema prinaša pomembne  potek napeljave z dimenzionidnim statičnim obremenitvam in tehnične in ekonomične prednoranimi in fazonskimi cevmi, iz tega nastalim poškodbam stre- sti:  postavitev in pritrditev, šne konstrukcije ali zgradbe.  nasvete in/ali izračun sistema za odvajanje v sili,  Zmanjšanje stroškov za maInovativna uporaba fizikalnih terial in montažo zaradi manj-  potrebne ukrepe za pregledozakonitosti

Že nekaj let je v Sloveniji uvelja vlje  vl jenn si sist stem em SI SIAQ AQU UA za od odvo vo-dnjavanje ravnih streh. V zadnjih treh letih smo odvodnjavanje uredili na več kot 200 objektih (reference na spletni strani). Zraven materiala nudimo tudi:

Naprave Siaqua so hidravlično tako dimenzionirane, da začne prerez padne cevi, že pri majhnih količinah dežja, po delih delovati.

sistemi za odvajanje v sili po DIN ter sistemi in pritrdila cevnih napeljav iz umetne snovi. Tehnični, ekonomični in ekološki vidiki se pri tem ravno tako upoštevajo, prav tako kakovost uporabljenih izdelkov in materialov.

Pri prostem odvodnjavanju gladine se deževnica, za boljše prezračevanje in odzračevanje sistema, odvaja preko delno napolnjenih cevnih napeljav (stopnja napolnjenosti 0,7).

ših dimenzij cevi. To omogoča vanje in čiščenje, pri velikostih površine strehe  prevzem in garancija sistema. zmanjšanje do 5000 m2  na samo eno napeljavo padne Načrtovanje in izračun izvedejo cevi, pri tem pa se skoraj ne komponentni strokovnjaki, kar  jamčii ne  jamč neop opor oreč ečno no delov delovan anje je nauporabijo več talne cevi.   Zmanjšanje stroškov gradnje, prave. Sikla tehnična služba za  zaradi krajših časov gradnje pomoč uporabnikom je vedno na in montaže, manj ze vo ljoo in po poma načr na črto tova valc lcem em,, meljskih del,občutno manj napora za  volj izvajalcem inmaga priganačrtovanju grazaščitne konstrukcije pred na- dnje na kraju izvedbe. letom. S svojim obširnim znanjem veli Zmanjšanje stroškov vzdrževanja, saj visoke hitrosti pre- ko prispevajo k uspešni uresnicitoka povzročajo samodejno tvi projekta, poleg tega pa lahko dajejo dragocene nasvete za rešičiščenje cevi. tve pri pritrjevanju tehnične opre Optimalni izkoristek prostora zaradi polaganja cevi brez pad- me za zgradbe. ca pod streho.

Individualne rešitve z najno vejšo  vejš o te tehn hnol olog ogij ijo o

Siaqua filozofija ne sledi nobene-

 Slika 3 – odvodnjavanje pod tlakom

mu togemu komponente konceptu izdelkov. Vse bistvene napra ve za po podt dtla lačn čnoo od odvo vodn dnja java vanj njee se uskladijo individualno glede na zahteve konkretnega gradbenega načrta: strešni odtočni kanali in

„Siaqua« Odvodnjavanje mostov

Novost prodajnega programa je sistem SIAQUA za odvodnjavanje mostov. 

Čeprav je novost na slovenskem trgu, smo v nekaj več kot enem letu odvodnjavanje izvedli na 16 objektih (12 nadvozov, 2 mosta

 

September 2009

Instalater

in 2 viadukta).Odvodnjavanje dnjava. Napeljave morajo zagota vljati ti var varno no pre prena naša šanj njee obte obtežb žb in in padavinskih vod z vozišč mostov  vlja  je za zaht htev eva, a, ki jo je po potr treb ebno no up upoo- odvodnjavanja, biti preproste za števati že v fazi načrtovanja. Upo- montažo in zadoščati estetskim raba SIKLA sistemov je visoko kriterijem. učinkovita v vseh fazah, tako pri načrtovanju in montaži. Specialne rešitve Sikle: Napeljave za odvodnjavanje so na mostovih sestavni del gradbenih del in morajo ustrezati strogim tehničnim zahtevam. Pritrditev napeljave za odvodnja vanjee vo  vanj vode de na mo most stov ovih ih mo mora ra bi biti ti izvedena tako, da se obtežitve  varn  va rnoo pren prenes esej ejoo na del delee za pri pritr tr-ditev in, da se most lahko odvo-

 napeljave za odvodnjavanje odvodnjavanje na

železniških mostovih,  pritrditve in stabilizacija napeljav pri gradnji tunelov,  namestitev napeljave v škatlaste profile pri prednapetih  betonskih mostovih, z zunanjimi prednapetimi členki,  v škatlastih profilih jekleno/betonskih povezovalnih mostov.

57

Postavitev napeljave v škatlastem nagradili in vam ponudili dolgoPostavitev profilu prednapetega betonskega ročne poklicne možnosti v podmostu, z zunanjimi prednapetimi  jetj  jetju, u, ki se širi širi v napete napetem, m, medmedčlenki se lahko, brez težav, izvede narodnem okolju. Oglejte si našo s pomočjo sistema Sikla Simotec. ponudbo delovnih mest. Veseli Sestavni deli stojala se, primemo bomo vaših izčrpnih prijav! gradbišču, transportirajo in sesta vijo  vi jo,, mo mont ntaž ažaa pa je en enos osta tavn vna. a. V sodelovanju z industrijskim združenjem za ogrevalno, klimatsko in sanitarno tehniko (BHKS Ponujamo vam tudi izziv! - Bundesindustrieverband HeizSposobni in visoko motivirani ungs-, Klima-, Sanitärtechnik sodelavci in sodelavke so najpo- e.V.) in osrednjim združenjem za membnejši kapital Sikle. Če že- sanitarne, ogrevane in klimatske lite sodelovati z nami, prinesite sisteme (ZVSHK - Zentralvers seboj svoje znanje, kreativnost band Sanitär Heizung Klima) in komunikacijske sposobnosti. svojim strankam nudimo obseVaše sposobnosti bomo primerno žne jamstvene dogovore.

S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo S toplotno izolacijo ohranimo zaželeno temperaturo v  prosto  pros toru ru.. Raz azen en oh ohra ranj njan anja ja te temp mper erat atur ure e , pa ob obva varu ruje jemo mo zgradbo, tudi pred kondenzacijo. Slaba toplotna izolacija,  je tu tudi di na najp jpog ogos oste tejš jšii ra razl zlog og za na nast stan anek ek kon onde denz nza. a. Kondenzacija predstavlja fazni prehod iz plinastega stanja v tekoče, z odvzemom toplote (ohla jeva  je vanj njem em)) do do kri kriti tičn čnee tem tempe pera ratu tu-re. Kondenz se vedno pojavi na hladnejši površini, če je temperatura površine pod rosiščem. Tako pride pri 20 oC temperature zraka  v pr pros osto toru ru,, do ko kond nden enza zaci cije je na površini gradbenih delov, če je relativna zračna vlažnost presegla

cm. Pri tem se ustvarja rosišče v sloju lepila in tako je lepilo skozi celo zimo vlažno. Na sliki št. 1 je prikazan primer za nastanek kondenzacije na opečnem zidu.   Zato je pri toplotni izolaciji potrebno posebno skrb nameniti nastajanju toplote in vodne pare.

Preglednica št. 1: Predpostavke Predpostavke za kondenzacijo kondenzacijo pri 20 oC temperature zraka v prostoru Površinska temperatura Relativna zračna vlažnost 6,0 oC 40 % 9,3 oC 50 % o 12,0 C 60 % 14,4 oC 70 % 16,4 oC 80 % Dobro je, da omogočimo nadzorovan prehod toplote in vodne pare navzven, iz prostora. To najbolje zagotovimo, če vgradimo paropropustno paropropust no folijo, ki omogoča,

naslednje vrednosti: Da ne pride do kondenzacije in posledično do nastanka plesnenja, je potrebno vsako hišo od zunaj na debelo toplotno izolirati. Tudi s pomočjo nadziranega prezračevanja v bivalnem prostoru, v katerem je relativno visoka zračna vlažnost, poskrbimo za samodejno in energijsko varčno prezračevanje. Debela toplotna izolacija ne preprečuje samo nastajanja kondenzata v zidovju, temveč poskrbi, da tudi v najhladnejšem zimskem obdobju, ostane toplota zidovja. v prostorih, znotraj zunanjega Iz gradbeno fizikalnega pogleda je napačno in malo učinkovito, če je opečni zid debeline 38 cm, obložen s toplotno izolacijo, debeline samo 5

 Slika 1 – Primeri za nastajanje kondenzata na opečnem zidu

da vodna para, ki nastaja v notranjosti, čim bolje in enakomerno prehaja skozi obodno konstrukcijo, hkrati pa omogoča pravilno izmenjavo zraka v prostoru.

 

 Inst stal alat ater er 58  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Izkoristek odpadne energije Pridobivanje odpadne toplote in toplote, ki jo dobimo s toplotnimi napravami ali toplotnimi črpalkami, ima še veliko prihodnost. Z razvojem, bodo te naprave tudi ce-  nejše, kot so danes. Pomagale nam bodo ohraniti zaloge sedanjih goriv, ki jih bomo koristno uporabili, za kemič-  no predelavo, namesto za zgorevanje. Delež pridobljene energije, iz sonca ali posredno iz toplega zraka, zemlje ali vode, bo vsako leto večji.

odvodnim in zunanjim zrakom, preko obtočnega toplotnega medija. To je predvsem primerno, kot dodatna oprema za obstoječe klimatske naprave. Toplotne cevi: tako imenovane Heat-Pipes cevi, lahko prav tako uporabimo pri rekuperaciji toplote. Obnovlji vi po post stop opek ek:: pri pri te tem m nač način inu, u, me med d odvedenim in zunanjim zrakom,

Toplotne črpalke: odvedeni ali zunanji sveži zrak lahko, preko toplotne črpalke, pošljemo direktno do izparilnika. Tako pride do takojšne rekuperacije toplote. Prostorske zračne, tehnične naprave potrebujejo toplo in hladno energijo, za ogrevanje, oziroma hlajenje. Velik del te energije lah-

Pri starih prezračevalnih napravah je odvodni zrak topel ali hladen, večinoma pa ostaja neizkoriščen. Po pravilu imajo danes,  vsii ta  vs taki ki si sist stem emii vg vgra raje jeno no na napr prav avo, o, za izkoristek odpadne toplote (rekuperacijo). S temi napravami, je mogoče prihraniti veliko energije.

Priporočljivo V smislu varčevanja z energijo je potrebno take naprave instalirati,  v vse vse prez prezra rače čeva valn lnee in klim klimat atsk skee naprave. V principu preproste rekuperacijske naprave se amortizirajo v relativno kratkem času.

Način delovanja Iz prostora odveden zrak vodimo, preden zapusti zgradbo, do prezračevalne naprave, kjer ga, pred izhodom v zunanji zrak, določeno količino, odvajamo nazaj do toplotnega izmenjevalca. V toplotnem izmenjevalcu, ga dogrejemo in primešamo s svežim zrakom, od tod, pa ga nato  vodi  vo dimo mo na naza zaj, j, v pr pros osto tore re za og ogrre vanj  va nje, e, oz ozir irom oma a pr prez ezra rače čeva vanj nje. e. Na ta način, pozimi hladen zrak segrejemo, poleti pa ohladimo. Za preostali del segrevanja ali hlaje-

 Slika 1 – Shema delovanja naprave za rekuperacijo toplote

nja porabimo zelo malo energije. Na sliki št. 1 je prikazana shema delovanja naprave za rekuperaci jo to topl plot ote. e. Postopek rekuperacije: izmenjava toplote, med odvedenim zrakom in zunanjim zrakom, poteka preko križnega toka – skozi lamele izmenjevalca toplote, na paralelno in dobro prevodnih postavljenih steklenih ali kovinskih lamel, oziroma cevi. Med obema zračnima tokovoma ne pride do stika in tako ni težav z vonjem, prahom ali vlago.

namestimo vrtljiv, v osno name- ko pridobimo z rekuperacijo toščenem satovju, podoben toplo- plote iz odvedenega zraka. tni menjalnik, ki odvedenemu zraku, pri vsakem polovičnem Kljub višjim stroškom, zaradi naobratu, odvzame toploto in jo po- meščanja kanalov in same naprašlje, z zunanjim svežim zrakom,  ve,  ve, se le le ti str stroš oški ki hit hitro ro pok pokri rije jejo jo nazaj v prostor. Pri tem bo zraven pri zmanjšani porabi energije. otipljive toplote, zamenjana tudi latentna toplota, ki vsebuje vlago. S sistemom lahko prihranimo od Na sliki št. 2 je prikazana načel- 65 do 80 % pri porabi energije za na shema rekuperacije toplote.

ogrevanje ali hlajenje.

Krožni sistem: pri tem sistemu poteka toplotna menjava, med

 Slika 2 – Načelna shema rekuperacije toplote

 

 Inst  stal  st stal alat ater er  er  59  In

Sept Se September ptem embe berr 20 2009 09

 

 Inst stal alat ater er 60  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 Va  V arčevanje z vodo in izraba dežja Voda je dragocena dobrina in v veliko evropskih podro-  čjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gla-  dine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo, ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Po-  stopki varčevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.

 vseh st stra rani nišč šč.. Pr Prii po poma manj njka kanj njuu litrov se samo 3 odstotki upora-  vseh bljajo za kuhanje in pitje. Največji deževnice se polni napeljava s pidelež naše pitne vode splaknemo tno vodo.  v st stra rani nišč ščee (p (pog ogos osto to brez brez varče varče- valn  va lnee tipke) tipke).. Strani Stranišč ščaa z še šest stim imii Pri tem je pomembno, da sta oba litri vsebine in tipko za ustavlja- sistema popolnoma ločena in da nje pripomorejo k bistvenemu ne obstaja nobena neposredna povezava med obema sistemoma. Za domačo cevno omrežje imajo PE-cevi prednost pred nerjavnimi. Pocinkane omrežne cevi zaradi možnosti rjavenja dandanes niso več primerne. Deževnica se mora ob uporabi v gospodinjstvu filtrirat. Glede na uporabnost so potrebne različne filtrirne stopnje. Za uporabo v stranišču je dovolj enostavno cedilo. Če se deževnica uporablja za pralni stroj, je potrebno uporabiti bolj fini filter, ki pa ga je potrebno redno kontrolirat, ker obstaja nevarnost zamašitve. Priporočljivi so samočistilni filtri. Pri izbiri vodnega hranilnika je potrebno poleg možnosti čiščenja paziti tudi na to, da ostane voda čim bolj hladna, saj lahko pride pri temperaturah nad 15 stopinj celzija do povečanega razmnože vanj  va njaa ba bakt kter erijij..

 Slika – Hišni sistem BlueLine McRain Plus

Vodo uporabit namesto zapravit V povprečnem gospodinjstvu po-

rabi vsaka oseba okoli 150 litrov pitne vode na dan. Od teh 150

Legenda k sliki: 1. 2. 3. 4.

5. 6. 7. 8.

Podzemni rezervoar rezervoar,, volumen zbiralnika od 3000 – 90000 l Fini filter McClean, vgrajen v podzemni podzemni rezervoar in predhodno nameščen s sifonom in blažilnikom dotoka Črpalni set s finim filtrom 0,5 mm Krmilni sistem za deževnico deževnico McRain Plus, črpalka z avtomatičavtomatičnim preklapljanjem, stenskim obešanjem in pokrovom, stikalo na plovek za nadzor nivoja polnjenja z 20-metrskim kablom, dodatni zbiralnik z varnostnim pretokom Varnostni paket Pokrov vstopne odprtine Jašek za vstop Cevna povezava

zmanjšanju porabe vode. K varčevanju z vodo precej pripomorejo tudi varčevalne armature,upotuš glave in pravilno obnašanje rabnikov ter tudi varčna uporaba pralnega in pomivalnega stroja. Raba deževnice

Pri novogradnjah se lahko planira zbiralnik za deževnico že od vsega začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splaknjevanje stranišča, pralni stroj in vrt. Namesto priključka za pitno vodo se izvede majhno omrežje za deževnico do

Sprejetje odločitve za zunanji ali notranji hranilnik je predvsem odvisno od lokacije, ki je na voljo. Kovinski rezervoarji so primerni le, če so iz nerjavečega jekla, drugače obstaja možnost korozi je.. Dež  je Dežev evni nica ca se se na na prim primer er lah lahko ko zbira tudi v nadzemeljske nadzemeljskem m rezer voar  vo arju ju.. Povprečna velikost hranilnika za deževnico pri enodružinski hiši znaša ca. 5 do 10 m3, odvisno od področja uporabe in pokritosti potreb.  Pripr  Pri prav avila ila,, dr dr.. Vl Vlas asta ta Krm Krmelj elj

 

September 2009

Instalater

61

»Zračna kmetija« v Las Vegasu Ko se začne mesto srečevati s prostorsko stisko, stisko, ostane le še ena možnost, gradnja v višino. Po navadi so stolpni-  stolpni-  ce rezervirane za poslovne prostore, stanovanja, hotelske sobe…

čistega dobička. Največ se seveda pričakuje od prodaje pridelane hrane, veliko pa stavijo tudi na turizem, saj bo zanimanje za ogled takšne stavbe zagotovo veliko. Projekt za izgradnjo tako imeno vane  va ne »z »zra račn čnee kme kmeti tije je«« je je oce ocenj njen en na 200 miljonov ameriških dolar jev  je v.

Tukaj bodo gojili približno 100 različnih vrst zelenjave in sadja, od jagod pa vse do zelene solate, tudi nasadi mini banan so izvedljivi. Vsaka etaža pa bo imela možnost določenih pogojev za rast živil. Po prvih podatkih bi se projekt lahko začel graditi v sredini leta 2010.

 

 V mestu Las Vegas so se odločili za nekaj čisto drugega, za »nekaj novega«. Najavili so, da bodo v bližnji prihodnosti zgradili prvo stolpnico, ki bo namenjena zgolj poljedelstvu, s pridelavo hrane. Tako bo Las Vegas verjetno prvo mesto, v katerem bodo zgradili stolpnico, namenjeno zgolj kme-

tovanju, oziroma oziroma poljedeljstvu. V zgradbi se bodo, po prvih podatkih, v 30 nadstropjih, nahajale izključno obdelovalne kmetijske površine. V takšni stolpnici bi naj proizvajali hrano, za približno 72.000 ljudi na leto.

CENTER PROJEKTOV, ZNANJA IN IDEJ ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Predviden prihodek pa bi naj znašal okoli 40 miljonov dolarjev Projekt so omogočili: • Mest na občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,   Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Kungota, Lenart, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,   Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj • Evropska komisija • Ministr stvo za okolje in prostor  • J avno podjetje Toplotna Toplotna oskrba Maribor  •  Elektro Maribor, d.d.

Energetska Energets ka agencija za Podravje Smetanova 31,632000 T 02 23 423 F 02Maribor, 23 423 61  www.energap.si

Projekt je sofinanciran s strani:

 

 Inst stal alat ater er 62  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš V okviru programa Evropske Unije »Inteligentna energija v Evropi« sodeluje Mariborska razvojna agencija v projek-  tu PASS-NET – Evropska mreža združenj pasivnih hiš. V  proj  pr ojek ektu tu,, ki bo tr traj ajal al do le leta ta 20 2011 11,, so sode delu luje je 12 pa part rtne nerj rjev ev iz 10 držav EU.

Namen projekta je promocija in informiranje na področju tehnologije pasivnih hiš širom Evrope, s poudarkom na novih državah podpornih institucij; organizacičlanicah EU. Takšen način gra-  ja se semi mina narj rjev ev, de dela lavn vnic ic,, og ogle ledo dov v dnje ima potencial privarčevati pasivnih hiš in vzpostavitev poogromno količino energije in datkovne baze objektov grajenih zmanjšati CO2 emisije, k čemur  v pa pasi sivn vnem em st stan anda dard rdu. u. mora težiti vsaka država. Sodelovanje v projekt je odprto V nekaterih državah že imajo ve- tudi za podjetja, ki se ukvarjajo z liko pozitivnih izkušenj s takšnim novogradnj novogradnjo o ali obnovo objektov pasi sivn vnem em st stan anda dard rdu u in bi že žele lela la načinom gradnje, zaradi tega teži  v pa projekt k okrepitvi sodelovanja in svoje objekte prikazati na skupni izmenjavi znanja in izkušenj med spletni strani projekta ali želijo, da partnerji iz posameznih držav  jih  ji h MRA MRA obveš obvešča ča o posam posamez ezni nih h dogodkih in aktivnostih projekta. Naloge projekta PASS-NET so: izboljšanje informiranosti pano- Več informacij o projektu in aktužnih skupin, državnih organov alnih dogodkih na temo pasivne in javnosti; izmenjava izkušenj, hiše in nizko energijski objekti internacionalizacija poslovanja; najdete na spletni strani: http://energija-gradnja.mra.si. usposabljanje strokovnjakov in

Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau /Avstriji /Avstriji V okviru projekta Pass-Net je bila za preko 30 udele-  Slednje je bilo povezano tudi s so-

nih v vzorčne hiše. Naselje »Son-

delovanjem številnih strokovnjakov,, ki so udeležencem kov predstavili predstavili in obrazložili posamezne tehnične rešitev ter komponent vgraje-

neplatz« je nastalo kot skupna iniciativa občine Großschönau in proizvajalcev pasivnih hiš, ki so na ta način obiskovalcem ponudi zanimivo rešitev turističnega naselja in poskusnega bivanja v pasivni hiši.

žencev projekta organizirana ekskurzija v Großschönau (Avstrija) in ogled naselja vzorčnih pasivnih hiš „Son-  nenplatz“.

Naselje je svojim obiskovalcem odprlo vrata v letu 2007, postopno pa bo na voljo kar 20 objektov različnih proizvajalcev. Potencialni kupci pasivnih hiš lahko na ta način preizkusijo delovanje  večč obje  ve objekt ktov ov in in v njih njih kot kot tur turis isti ti preživijo nekaj dni. Na lastnih izkušnjah tako preizkusijo bivanje v energijsko učinkoviti stavbi, samo udobje bivanja obenem pa na prijeten način pridobijo tudi dodatna znanja in izkušnje. http://www.sonnenplatz.at/

 

September 2009

Instalater

63

Ponudbe za poslovna sodelovanja Ponudba tujih podjetij je oblika mednarodnih poslovnih pri-  ložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske uni-   je,, cent  je centra raln lnee in vzh vzhod odne ne Evr Evrop opee ter ter medi medite tera rans nski kih h drža država vah. h.

EEN-julEEN -jul-39 39

Omogoča vam, da preko široke  veni  venija ja,, Pob obre rešk škaa ce cest staa 20 20,, mreže Evropskih podjetniških 2000 Maribor,  vent  ve ntro rovv sk skle lene nete te fi fina nanč nčno no,, te tehhnično ali prodajno mednarodno Kontaktna oseba:   poslovno sodelovanje.preko fi-  Jo  Jola land ndaa Da Dami miš, š, nančnega poslovnega sodelova- Tel: 02/333 13 07, nja lahko ustanovite podjetje, naj- Faks: 02/333 13 09, dete partnerje za skupna vlaganja in podobno,prodajno poslovno E-pošta: sodelovanje pa vam omogoča di- [email protected], [email protected] stribucijo, marketing, pomoč pri prodaji, prodajo opreme in drugo.

EEN-julEEN -jul-48 48

EEN-julEEN -jul-46 46

EEN-julEEN -jul-49 49 EEN-julEEN -jul-51 51 EEN-julEEN -jul-53 53 EEN-julEEN -jul-60 60 EEN-julEEN -jul-84 84

Podrobnejše informacije:

Mariborska razvojna agencija, Enterprise Europe Network - Slo-

EEN-julEEN -jul-104 104

Delavnica »Programsko orodje PHPP« v Mariboru V okviru projekta PASS-NET – Evropska mreža združenj  pasi  pa sivn vnih ih hi hiš, š, ki po pote teka ka po pod d okr okril ilje jem m Ev Evrrop opsk skeg egaa pro progr gra-  a-  ma Inteligentna Energija – Evropa, je 24. in 25. avgusta 2009 v prostorih Mariborske razvojne agencije, potekala 2-dnevna delavnica »PHPP programsko orodje«.

EEN-julEEN -jul-106 106 EEN-julEEN -jul-107 107 EEN-julEEN -jul-113 113

EEN-julEEN -jul-138 138 EEN-julEEN -jul-159 159

Delavnico je organizirala Mariborska razvojna agencija / Enterprise Europe Network – Maribor.Delavnica se je udeležilo 14 predstavnikov podjetij in projektantov na področju načrtovanja pasivnih hiš in je bila vsebinsko ter kvalitativno usklajena z istovrstnimi usposabljanji v Nemčiji. Vsebina delav-

področju pasivnih hiš. Uporaba programskega orodja PHPP je bila izvedena s sodelovanjem udeležencev na konkretnem primeru vzorčne hiše, nato so osvojeno znanje udeleženci poglabljali s pomočjo svojih primerov.. Delavnic rov Delavnicoo je vodil g. Franz Freundorfer dipl. ing., Passivhauskreis Rosenheim Traun-

nice je obsegala osnov gradbene fizike,mešanico uporabe PHVP (paketa predprojektiranja predprojektiranja pasivnih hiš) in programskega orodja PHPP, z dodatkom novosti na

stein e.V., Nemčija, je poleg strokovnega znanja ki s področja PHPP postregel tudi z bogatimi praktičnimi izkušnjami in aktualnimi trendi v Evropi.

Madžarski trgo Madžarski trgovec vec z izol izolacij acijskim skim mater materialo ialom m za ravne strehe nudi svoje posredniške storitve in želi nastopiti kot podizvajalec oziroma dobavitelj. Rusko Ru sko gradb gradbeno eno podj podjetje etje in trgov trgovec ec z gradb gradbenim enim materialom želi nastopiti kot trgovinski posrednik. Madžarski Madža rski proi proizvaja zvajalec lec sist sistemov emov na sončn sončnee celice celice išče partnerje za ustanovitev skupnega podjetja in distributerje. Podjetju nudi prenos tehnologije. Rusko Ru sko podj podjetje etje,, dejavno dejavno v proizvo proizvodnji dnji in dobavi dobavi eko eko-loških lesenih hiš in drugih objektov narejenih iz hlodovine, išče trgovinske posrednike. Ruski Ru ski obde obdeloval lovalec ec lesa lesa in ponu ponudnik dnik gradb gradbeneg enegaa lesa lesa išče trgovinske posrednike. Slovaško Slov aško združ združenje enje podj podjetij etij dejav dejavnih nih na podr področju očju izrabe biomase išče trgovinske posrednike. Podjet Po djetje je iz Velik Velikee Britanije Britanije nudi nudi distribu distribucijsk cijskee pogodpogodbe za dobavo in namestitev kotlov na lesne pelete. Madžarski Madža rski arhi arhitekt tekturni urni in oblik oblikovals ovalski ki biro biro išče podizvajalske priložnosti. Madžarsko Madža rsko gradb gradbenoeno-inže inženirsk nirskoo podjetje podjetje nudi svoje svoje storitve (npr. (npr. za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, idr.). Bolgarsk Bolg arskoo gradbeno gradbeno podjet podjetje, je, special specializira izirano no za stastanovanjske in poslovne objekte, nudi svoje storitve kot podizvajalec. Podjet Po djetje je iz Velik Velikee Britanije, Britanije, dejavno dejavno na področj področjuu energetskih projektov, želi razširiti svoje tržišče. Romunsk Ro munskoo gradbeno gradbeno podjet podjetje, je, special specializira izirano no za izizgradnjo stanovanjskih in industrijs industrijskih kih objektov, išče išče dobavitelje gradbena materiala ter kovinskih in lesenih komponent. Madžarski Madža rski proiz proizvajal vajalec ec plošč plošč in folije folije (za (za izoliran izoliranje je stavb) iz recikliraneg recikliranegaa PVC-ja išče distributerje. Češkii ponudni Češk ponudnikk tehnol tehnologij ogijee za avtom avtomatiza atizacijo cijo zgradb (npr. za vrata, okna, senčila, itd.) išče trgo vins  vi nske ke po posr sred edni nike ke..

EEN-julEEN -jul-161 161  ja Špan Špansko sko pnepre odjetje, tje, specializi speci alizirano rano za gradbeno gradb detide javn vnos ost t inpodje nep remi mičn čnin insk ske e proje pro jekt kte, e, želi že li usta useno tano novi viti  join  jo intt-ve vent ntur uree in želi želi nast nastop opit itii kot kot podiz podizva vaja jale lec: c: kot kot ponudnik svetovalnih storitev za tuje partnerje. EEN-julEEN -jul-189 189 Bolg Bolgarski arski trgo trgovec vec na debe debelo lo in drob drobno no z gradbe gradbenim nim materialom išče poslovne partnerje za vzajemno distribucijo. EEN-avg-1 EEN -avg-133 Turšk urškoo podjetje, podjetje, specia specializir lizirano ano v proizvod proizvodnji nji solarsolarnih sistemov, išče trgovinske posrednike, želi nastopiti kot podizvajalec in išče partnerje za proizvodno sodelovanje. EEN-avg-2 EEN -avg-266 Špan Španski ski dobavit dobavitelj elj industr industrijsk ijskee opreme opreme in in gradbenegradbenega materiala išče partnerje za komercia komercialna lna sodelovanja, trgovinske posrednike. EEN-avg-2 EEN -avg-277 Ro Romunsk munskii proizva proizvajale jalecc gradbeni gradbenihh veznih veznih elemen elementov tov iz lesa, PVC in aluminija išče komercialne partnerje podizvajalske priložnosti. EEN-avg-2 EEN -avg-299 in Latvijsko Latvi jsko gradb gradbeno eno podjetje podjet je želi želi nastopit nastopitii kot kot podipodizvajalec. EEN-avg-4 EEN -avg-488 Ro Romunsk munskii trgovec trgovec na debelo debelo z lesom lesom in gradb gradbenim enim materialom ter sanitarno opremo išče trgovinsk trgovinskee posrednike.

 

 Inst stal alat ater er 64  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

BMW ActiveHybrid, ActiveHybrid, hibridni pogon za X6 in serijo 7 BMW je predstavil predstavil dva paradna paradna modela s hibridnim po-   gono  go nom, m, X6 X6 in ser serij ijo o 7. Oba Oba im imat ata a benc bencin insk skii V8 mot motor or z dvema turbinskima polnilnikoma in podobni, vendar vseeno različni kombinaciji hibridnega pogona. BMW vstopa na trg hibridov nekoliko pozno, kljub temu pa s  pono  po noso som m pr pred edst stav avlj lja a rez ezul ulta tate te hi hibr brid idne ne te tehn hnol olog ogij ije. e.

Tehnika in zmogljivost je v obeh modelih na najvišjem nivoju. Glavna razlika med modeloma  je::  je

revanjem intervenira po potrebi (v funkciji obremenitve motorja) in se ponovno samodejno izklopi, ko se vožnja spusti na hitrost pod 65 km/h.

 X6   ima dva ima dva ele elekt ktro romo moto torj rja a in omogoča vožnjo tudi brez ben- Pogonski sistem, ki je integriran cinskega motorja. X6 je tehno-  v BMW Act Activ iveH eHyb ybri rid d X6 vklju vklju-loško gledano tudi zahtevnejši čuje 4,4-litrski V8 bencinski moSerija 7 ima eden elektromo- tor z največjim razvojem moči tor, 8-stopenjski avtomatski menjalnik in vožnja brez delovanja bencinskega motorja ni možna, ima star/stop funkcijo





BMW ActiveHybrid X6 BMW ActiveHybrid X6 je prvi svetovni Sports Activity Coupé s hibridnim pogonom, ki zagotavlja zares edinstveno doživetje  vožn  vo žnje je ta tako ko v seg segme ment ntu u mod model elov ov BMW X, kakor tudi v hibridnem segmentu avtomobilov na sploh. Preko kombinacije V8 bencinskega motorja in električnega pogona, nudi BMW ActiveHybrid X6 dinamično zmogljivost, skupaj z manjšo porabo goriva in nižjimi emisijami za približno 20 odstotkov. Vožnja povsem brez emisij CO2 v električnem načinu je možna pri hitrosti do 60 km/h. S tem načinom se lahko prevozi 2,5 kilometra. Motor z notranjim izgo-

300 kW/407 KM in tehnologijo z dvema turbinskima polnilnikoma (BMW TwinPower Turbo) ter dva različna elektromotorja, ki razvijeta moč, motor 1 - razvije moč 67 kW (91 KM) in motor 2 - 63 kW (86 KM). KM). Maksimalna izhodna moč hibridnega pogonskega sistema znaša tako 357 kW (485 KM), z najve- upravljanja. Prvi način je namečjim navorom 780 Nm. S to teh- njen speljevanju v posebej dinanologijo je BMW ActiveHybrid mičnem slogu in vožnji pri majh X6 najmo najmočn čnej ejše še hibri hibridn dno o vo vozi zilo lo nih hitrostih, drugi način pa je na na svetu.  voljo  volj o vo vožn žnji ji pri velik velikih ih hitro hitrost stih ih pod optimalnimi pogoji. MenjalZa pospešek z mesta do 100 nik je . 7-stopenjski avtomatski, km/h je potrebnih 5.6 sekund. s tremi variabilnimi nastavitvami Končna hitrost je elektronsko pretikanja prestav prestav.. omejena na 236 km/h, pri čemer paket Sport omogoča končno hi- Električna energija se shranjuje trost 250 km/h. Povprečna pora-  v visok visokoz ozmo mogl glji jivi vi akum akumul ulat ator orsk skii ba goriva po testnem krogu EU5 bateriji NiMH s skupno kapaznaša 9.9 litra/100 km, medtem citeto 2.4 kWh. Temperatura viko je vrednost emisij CO2  231 sokonapetostne akumulatorske gramov/kilometer. baterije se vseskozi nadzoruje, po potrebi in z maksimalno učinIntegracija dveh elektromotorjev kovitostjo, s hladilno tekočino v znotraj dvorežimskega aktivnega medsebojno usklajenem delovamenjalnika ECVT (electric con- nju klimatske naprave in zunatinuously variable transmission) njim prenosnikom toplote. pri BMW ActiveHybrid X6, omogoča dva samozadostna načina Glavna elektronska nadzorna

 

September 2009

Instalater

65

pogonskega sistema 342 kW/465 KM in maksimalen navor 700 Nm. Pogonska moč se prenaša preko 8-stopenjskega avtomatskega menjalnika, pri čemer je elektromotor nameščen med motorjem z notranjim izgorevanjem in pretvornikom na avtomatskem menjalniku, ki se oskrbuje z električno energijo preko litij-ionske akumulatorske baterije. BMW ActiveHybrid 7 pospeši z mesta do 100 km/h v samo 4.9 sekundah, medtem pa ohranja povprečno porabo goriva po testnem krogu EU pri 9.4 litrih/100 kilometrov. Emisije CO2 so ome jene  je ne na 21 219 9 gra gramo mov v na na pre prevo vože žen n kilometer.

enota omogoča ustrezno interak- Poleg obeh elektromotorjev, pa  Acti  Active veHy Hybr brid id X6 je op opre reml mlje jen n cijo motorja z notranjim izgoreva-  viso  visoko kozm zmog oglj ljiv iva a ak akum umul ulat ator orsk ska a z elektromehanskim servo vonjem in električnega pogona, kar baterija oskrbuje z elektriko tudi lanom in električnim kompre je ključ ključne nega ga pomen pomena a za odlič odlično no druge porabnike električne ener- sorjem klimatske naprave. Obe napravi ostaneta popolnoma de javn  ja vnii tu tudi di po iz izkl klop opu u mo moto torj rja az notranjim izgorevanjem.

BMW ActiveHybrid 7

BMW ActiveHybrid 7 je prvi BMW z avtomatskim menjalnikom, ki vključuje avtomatsko funkcijo Start/Stop za preprečevanje nepotrebnega delovanja motorja pri mirovanju avtomobila ali pri vožnji v prometnih zastojih. Naslednja pomembna prednost je prisotna pri delovanju klimatske naprave in sistemu prezračevanja, ki ostaneta popolnoma dejavna tudi pri izklopu motorja.

BMW ActiveHybrid 7 združuje Posebni prikazi na instrumentni V8 bencinski motor, 8-stopenjski plošči in nadzorni prikazovalnik avtomatski menjalnik in elektro- sporočajo vozniku stopnjo učinmotor v vlogi prijaznega hibri- kovitosti in aktualen status delodnega koncepta in tako postavlja  vanj  vanja a hi hibr brid idni nih h ko komp mpon onen ent. t. nove standarde za učinkovitost v luksuznem razredu vozil.

učinkovitost in edinstvene kvalitete vožnje z BMW ActiveHybrid  X6.. Ta pr  X6 pret etva varj rja a vi viso soko kona nape peto tost stni ni enosmerni tok iz visokozmogljive akumulatorske baterije v trifazni izmenični tok za dva elektromotorja v hibridnem načinu menjalnika. Glavna nadzorna enota prav tako usklajuje vse funkcije hibridnega sistema, vključno s porazdelitvijo navora in pogonske moči med motorjem z notranjim izgorevanjem in elektromotorjema, kakor tudi izbiro prestav.

Kombinacija nadgrajenega osem valj  va ljni nika ka s teh tehno nolo logi gijo jo BMW BMW TwinPower Turbo in sistemom High Precision Injection s trifaznim gije, ki so povezani z 12-voltnim sinhronim elektromotorjem, avtomobilskim omrežjem. BMW omogoča največjo izhodno moč

Luksuzna limuzina s hibridnim pogonom vstopa tržišče z dvema različnima karoserijskima različicama. Podaljšana izvedenka BMW ActiveHybrid 7 je na voljo z daljšo medosno razdaljo za 14 centimetrov.  Jure  Ju re Maj Majc, c, ww www w.a .avt vtoi oin. n.co com m

 

 Inst stal alat ater er 66  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

Barve v pros prostoru toru Barve imajo pri opremljanju stanovanja ali hiše zelo po-  membno vlogo, saj predstavljajo prvi viden vtis o prosto-  ru, v katerega vstopimo. Prostor v katerem živimo nam dandanes mora nuditi raznoliko uporabo, nam služiti kot dom, kjer spimo, se prehranjujemo, a hkrati nam služi kot pisarna, knjižnica, sprejemnica gostov, majhen otro-  ški vrtec,...

barv dobimo sekundarne barve: škrlatno, turkizno, oranžno in listno zeleno. Harmonične barve

S premikanjem po barvnem krogu opazimo harmonijo med sosednjimi barvami. Barvna paleta sestavljena iz zelene, listno zelene, ki prehaja v rumeno in oranžna, bo vedno uspešna in atraktivna. Vse te barve so iz območja med zeleno in oranžno barvo, so ena zraven druge, in se zaradi tega odlično skladajo med seboj. Komplementarne Komplement arne barve barve

Barve, ki v barvnem krogu ležijo druga drugi nasproti, imenujemo komplementarne barve. To so nasprotne barve, ki med seboj ustvarjajo napetosti. Komplementarne barve se privlačijo kakor južni in severni magnetni pol. Pomen svetlobe

Dom naj bi nam nudil občutek  varn  va rnos osti ti,, zavet zavetja ja,, udobj udobjaa in ugougodnega počutja, prijetnost, toplino, nas naj bi navdihoval in prebujal potenciale, ki jih skrivamo v sebi. Z barvami lahko dramatično spremenimo vsak prostor v našem domu.vsak Barve imajomumoč da poživijo prostor, dajo, energijo, izboljšajo razpoloženje in okrepijo okrepijo duha. Z njimi lahko popravimo obliko in odpravimo prostorske pomanjkljivosti pomanjkljivosti ter dosežemo različne občutke: hladnosti in svežine ali toplote in prijetnosti, lahkotnosti in razigranosti,

dramatičnosti in teže, svečanosti V osvetljenem prostoru nas obin glamurja. Ljudje v prostorih dajajo predmeti in materiali, ki iščemo različne lastnosti, ki so  jih  jih br brez ez sv svet etlo lobe be ne bi vi vide delili.. lahko odvisne od osebnega oku- Učinek obarvanosti prostora sa, od vrste okolja v katerem živi-  je odvi odvise senn od ra razl zlič ični nihh sv svet etlo lobbmo in od potreb, ki jih bi naj neka nih izvorov. Tako s premišljeno dejavnost v prostoru zahtevala. uporabo barv in svetlobe lahko osvetlimo vsa temna in zakrita Teorija barv barv

Danes se uporablja »Heringov barvi krog« krog« kot osnovni standardni barvni sistem po vsem svetu (Natural Colour System – naravni barvni sistem). Ewald Hering Hering (1834-1918) je uvedel rumeno barvo kot četrto primarno barvo  v ba barvn rvnii kr krog og.. Ko Kott temeljni vizualni primarni barvi je  vkljljuč  vk učilil tudi tudi črno črno in belo.

delovna osvetlitev, ki je za delo, branje, kuhanje, likanje,..uporabimo močno splošno osvetlitev in/ali z nastavljivimi svetili, ki imajo usmerjeno svetlobo.  splošna prostorska osvetlitev – uporabimo več šibkejših svetil – pri večini prostorov lahko ustvarimo sistem centralne osvetlitve, ki ga predstavlja centralna luč ali sistem stropnih in/ali stranskih drugih luči ter dodatna (stoječa) svetila. Gre za kombinacijo luči, ki jih po potrebi prilagajamo in poudar jamo  ja mo pr pros osto torr, kar kar pa je od odvi visn sno o od naših želja in potreb. razpoloženjska osvetlitev je namenjena za ustvarjanje določene atmosfere, ki je lahko romantična, intimna, mehka, domača,…taka svetloba ustvari ambientalno svetlobo, ki učinkuje na nas na čustveni bazi.







Svetila morajo biti funkcionalno razporejena, upoštevati je treba tudi estetski videz le teh. Izbor in razporeditev svetil, intenzivnost ter barva svetlobe je pomemben dejavnik, ki zagotavlja kvaliteto bivanja vsakemu posamezniku. Optični učinki barve v prostoru

področja v stanovanju, če že ne moremo spremeniti arhitekturne podrobnosti prostora. Vedno pa  je po pome memb mbno no,, da pr prii na načr črto tova vanj njuu barvne kombinacije posameznega prostora upoštevamo naravno in umetno svetlobo v samem prostoru. Prav tako je zelo pomembno, da se upošteva lega prostora ali je to južna, severna, vzhodna ali zahodna stran neba. S pravilno izbiro barv na severni strani, lahko v prostoru (čeprav je hladen in temačen) dosežemo topel in prijeten učinek.

Z barvo in različno svetlobo lahko ustvarimo posebna vzdušja v prostoru. Lahko poudarimo ali prikrijemo dejansko velikost prostora. Tako lahko na primer dolg hodnik »skrajšamo«, da na koncu hodnika uporabimo temno ali močno barvo ali obesimo veliko in atraktivno sliko, ki privlači naš pogled, na tleh lahko uporabimo prečni ali mrežast vzorec, itd.

Osvetlitev prostorov

ko hladne barve povečujejo prostor ternavidezno elemente oddaljujejo.  Na  Nada dalje ljevan vanje je pr prih ihod odnji njič. č.

Primarne barve

Štiri primarne barve so rumena, rdeča, modra in zelena. Z mešanjem teh čistih

Osvetlitev prostorov prostorov je več:

Svetloba, tako naravna kot umetna ustvari različna razpoloženja, ki pa so soodvisna od namembnosti prostora.

Izbira toplih barv navidezno zmanjša velikost prostora ter zbliža elemente v prostoru, medtem

 Hele  He lena na Peh ehant ant,, dizajner notranjih prostorov email: [email protected]

email: [email protected]

 

 Inst stal alat ater er 67  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09

 

 Inst stal alat ater er 68  In

Sept Se ptem embe berr 20 2009 09