P. Simon Ašič: Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin

P.

%

Simon Asie v

PRIROCNIK ZA NABIRANJE ZDRAVITNIH RASTLIN

MOHORJEVA DRUZBA

'

CEUE

1989

I Izdala Mohorjeva druZba v Celju v redni kniiZni zbirki za leto 1989

Use[ina 1.

2. 3, 4,

5, 6, 7. 8.

Uvod Navodilaza branie AJBIS aliSLEZ ANGELIKA ARNIKA AFTICOKA

lc

38, 39, 40, 41. 42, 43. 44, 45. 46,

to

48. KOMARCEK

17 18 19

56

64

7 d

v '10

't'l 12

BADEU

't3

BALDBIJAN BAZILIKA

14

BEDRENEC,

BIBERNELICA

47

HREN

4E

ISLANDSKITISAJ

49

JANEZ JECMEN JESEN JETIENIK

50 51

52 53 54 55

KAt\,4tUCA

47. KOLME? ali

17.

25

KOPRC 49. BELA MRTVA KOPRIVA 50. VELIKA KOPRIVA 51. KOFDABENEDIKTA 52. KORENJE 53. KORUZA 54. DIVJI KOSTANJ 55. KRHLIKA

18,

26 27

56. KR0[,lPlR 57, KRVOMOcNTCA

ati

29 30

58. KU[,IINA 59. KURJA CREVCA 60, KUTINA

33 34 35 36

6,1. IAKOTA, PRAVA 61, LAKOTA, PLEZAJOEA 62. LAN 63, LAPUH 64. LESKA

9. EEZEG

't0. BOB 11. BOR

BOROVNICA BFEZA

20

14, BRIN

BRSLJAN to.

tcA

19.

23 24

SI/BDLJICKA

20. I/ETA 23.

TRN

24. 25. DIVJA MAEEHA 26. DOBRA MISEL 27. DRESEN 28. ENCIJAN

29. FIaOL

Opremila Julijan MiklavdiC (ovitek) in Marjan Paternoster (prelom)

HMELJ HRAST

30. GABEZ ot, GLADEZ 32. GLISTOVNICA 33. GLOG 34. GOBCICA 35. GOZDNAJAGODA 36. GRENKULJICA 37. GFSK0 SENO ali TRIPLAT

38 39

40 41

42 43 44 45

65. 66. 67. 68. 69. 70, 71, 72. 73,

LIPA LTSTcJAK

LOVOR LUCNIK LUSTREK MAJARON MALINA MARJETICA MATERINA DUSICA

57

ci' 59 60

ol 62

65

oo 67 68

69 70 71

72 74 75

76 77

78 79

80 81

Barvne ilustraciie iz razlilnih virov 5

//'

74. I\,1EDENA DETELJA

75. I\,1ELISA

82 83

109. FEPUH 110. RESA '11] RIBEZ

76. POPHOVA META 77. [/ tLN tcA 78. KRVAV] N/LEENIK 79. M0RACNiK ali KONJSKA GR VA 80. NETRESK

84 85

87 88

tc,

81. OGNJIC 82. OHROVT 83. VELIK] OI\IAN

89 90

117.

84. BELA O|\iIELA 85. OREH 86. OVES 87. PEHTRAN 88. NAVADNl PELIN 89. PBAVI PEL]N 90, DISECA PERLA AIi PRVENEC

92 93 94 95

91. RDEEA PESA

92. PETERSILJ 93. PETOPRSTNIK ali GOSJATRAVA 94, PIRNICA 95. PLAHTICA 96. PLESEC 97, PLJUCN]K 98. POTROSN]K 99. PRAPROT 100. PRESLICA 101. PRIN,4ORSKA EEBULA

102. PUSPAN

86

91

96 97

101

in TUNGUTSKA R.

104. RANJAK 105. CRNA REDKEV 106. REGRAT 107 . REP]K 108. REP NEC

|

\t, ROBIDA

to.

I18. 120. 121. 122. 123. 1a/

S[,4ETLIKA

128

S]\/REKA SONCNICA SPOBIS SRENA N/OE

129

SRETENA

JJ 134 135 136 137 138 139

130. TROBENTICA

132.

108 110

137. 138, 139.

133.

tJc.

140.

SUL EASTITRPOTEC VELIKITRPOTEC VIJOLICA ViNSKA RUTICA VRBA VRBOVEC VREDN K VRTNICA ZELENA ZELJE

112

ZIIVZELEN

113

ZLATA FOZGA

114

1,44

ttc

144. ZENIKELJ Slvarno kazalo Latinska imena rastlin

116 117

ZAJ BELJ

v tretio lmiigo o zdtauilnih

122 123 124 125

128. TAVzENTRO2A 129. TI[/IJAN

103 104 105 106 107

111

rastlinah

BOZENKRAW ROZMARIN SIVKA SLADKA KORENINICA SLEZENOVEC

SETBAJ SIPEK

102

103. RABARBARA

UYod

120

112. BMAN

125. SENTJANZEVKA 98 99 100

118 119

126

130

132

'140

141

142 143 144 145

146 147 148 149

cl

Hvala Bogu, sem vzkliknil etos 20. maja, ko sem dokondno uredil besedilo za tretjo knjigo. Res, hvala Bogu, ki miie pri mojih 83 letih po dveh infarktih in ob mueni astmi naklonil 5e toliko zdravja, da sem bil zmozen za delo, pa tudi

nekaj dobrih ljudi, ki so mi pomagali, da sem mogel obdelati obsezno snov, Bog jlm slokrat povrnil Tako sem sklenil, da bom prlredil knjigo z barvnimislikami zdravilnih zell5d, dodal kratko pojasni o o glavnih znabilnostih in nastel nekatere niihove zdravilne lastnosti. Dobra barvna slika pa naj bi nadomestila natandnejsi opis zdravilnih rastlin. Tako iih ne bo tezko najti v naravi. Tretja knjiga bo pomagala 5e bolj s pridom lporabljati prvo in drugo Ponot iz donaie lekarne. Naravo v nasi lepi dezelije Bog bogato obdaril. Ko nabiramo cvetje in liste, ko kopljemo korenine in l!pimo ubje, mislimo tudi na to, da ne bomo povzrodill opuslosenja ampak da bomo bogastvo narave, ki nam je podarjeno, le blago razreddili. Naberimo le toliko, kolikor bomo porabiliv enem letu. Pri uporabiteh zelisd pa bodimo natandni ln potrpezljivi: ozdravienje prihaja poaasi, ko pa pride, ie temeljito. Nai dodam na koncu 5e kratek recepl: Da ne bomo sli prehitro v krtovo de:elo, pilmo aaj KRRT, aajno mesanico iz koprlv, regrata, rmana, trpotca. Kopriva krepi kfi in dvlga hemoglobin, regrat vodi notranjo presnovo, rman odlidno vpliva na Zelodec in sosedne organe, trpotec izbolisuje prekrvavitev v telesu. Te Stirl raslline lahko zastopajo vsa zdravilna zeliSda, pa tudi dobimo iih oovsod. Naj bozji blagos ov spremlja 5e tretjo knjigo, kakor sta ga bili delezni prva in dr!ga. Na zdravje, dragi roiakll

p. Simon ASid, cistercijan

153

154

co 167

j

llauoillla za branle

SLEZ I. llur0r o lolntlh - h , t[oll drz

AJBK

V prvem, osrednjem delu knjige so po abecednem redu in zaporednih Slevilkah opisane zdravilne rastline od ajbiga do zeniklja. Vsak opis spremlja tudi barvna slika. Opis je razdeljen v dva dela:

Ia. |

|

kratek opis rastline . njenih zdravilnih delov in nekaletih zdravilnih pripnvKovl

pregled

a[

trainica, v glavnem raste I| . Je v nizinah na boli vlaZni zemlii, Cvele nabiramo od junija do avgusia

leiav, bolezni, organov

ali delov

lelesa, ki jim ti pripravki

ll.lahkopomagajo,

l@

Besedica nas opozarja na primere, kjer moramo biti posebej previdni, saj bi nam nepravilno ravnanje ali nekontrolirano uzivanje laznih orioravkov lahko tudi moeno Skodovalo. Glavnemu delu kniige sledi stvarno kazalo (tezave, bolezni, organi, deli telesa) in kazalo latinskih lmen rastlin. Kdor Zeli o posameznih rastlinah Se ved podatkov, lahko vzame v roke dodatne vire in literaturo, ki je navedena v prvih dveh kniigah p, Simona ASida P0MOC lZ DOIVIACE LEKARNE l. in ll., [,,!0horievadr!zba, Cetie 1984 in 1987.

v suhem vremenu in ga sugjmo na toplem prepihu. Lisle nabiramo sele, ko odcvete; pazimo, da niso ljasti. Korenine kopliemo zgodaj spomladi ali v jeseni, iih olupimo, hitro posuSi-

mo pri 40"C in zmeljemo v prasek. Vse dele ajbisa hitro susimo in hranimo na zelo suhem, ker rad plesni. Nie

kuhamo, pae pa ilidko a,bi5a namodimo dez nod v % lhladne vode,

ne

Pred pitiem namok le pogrejemo. Ce biajbispredolgo kuhali, bi dobili modnik, ker je zelo sluzast, Kneipp tega ni vedel, zato zani ni bil posebno zavzet. Aibisev narnok uspesno dodajamo dainin neganican za taz-

ne bolezni, kjer priporodaio

V prvi vrsti

aibi$.

rpotablitamo praiek iz

k0renrn,

| | Ajbis zdravi naiprej dlhala: vnelle grla, bronhills, lajsa kaSoll I l. kalal, pomaga pri izkasljevanju, disti uslno volllno, zdrevi atte

in in

akne, disti puuda. Posebno kamnosekom in rudariem ie korislen. Cajpripravljamo zlasti iz praSka in ga sladimo s kostanjevim medom, Caj za prebavlla: predvsem iz korenin, pri obolenllh dreyesia in ,elodca, motnjah prebaye, ushvlia sko, odpravlia tezave v debelem Clevesu in pri zapdlu, blaii boledine v tolcniku. Za seella: daj lai$a tezavno mokrcni€, zadrzuje uhalanle vode, zdravi beli lok, yne{e mehuda in ledvlc. Posebno pomaga pri boledinah ledvienlh kamnov. Zunanje: s dajem izmivamo abscese, lvote oCesne yeznice. Otrokom dalemo korenine sleza, ko dobivajo zobe, da si drgnejo C€llu8ll.

d

r

-t

2. AilGEtIIO ln06llca alchan0ollcs

-

i

ARilIKA 3. lnlca n0 {nr -

. aniolor fiorllol

Il.

Udinkuje podobno kakor kolmez. Sorodna ie s kumino in sladkim janezem, Lisle nabiramo, preden cvete. Dvoletno koreniko koDllemo v jeseni, operemo, zrezemo po dol-

gem v 4 dele; pri umetni toploti ne susimo, da ne izgubi arome. Zaradi arome raie kot daie pripravimo iz kotenike kapljice in tinkture. Caie kuhamo predvsem iz listov in semena.

| I

|l.

Cal pomirja

migreno in iivce,

prepreeuje polenie, pregania

vnoglavico, poveeuje proinosl iil. Dihala: grgranje daiadisti grlo, ustno votlino, krepi sluznlce dihal. Prebava: prepreduje napenianie, p0speSuje izloeanje

in

ielodc-

'10

in hranimo na temnem mestu, Ze od nekdaj velja za uiinkoviio ljudsko zdravilo. Deluje podobno kakor kamilica in ogniid, samo veliko modnejga je. Naibolje jo je pripraviti kot /nklulo. Nikoli ie ne kuhamo, pad pa samo parimo, lmamo jo predvsem za zunanio uoorabo. V nobeni hi$i ne bismela manjkati. notranjo uporabo jo jemljimo zelo previdno, zmerno in pod zdravnikovlm posugimo

@Za

nadzorstvom, Utegnila bi Skodovati srcu. Ker je modna, jo namakamo v razmerju 1:10 ali 5e vea, jemljemo pa

2-3 kapljice na kozarcc uode. Ta tinKura velja kot odlidno

|| ||.

razku:ilo in prvo zdravilo za fane vsake vrste, tudi gnojne, za vse

zdravi katar, Temu daiu

vrste poikodb, koi so udamine,

,

zapniu pa krhliko. V majhnih kolidinah detuje spod-

bujevalno, v vedjih pa nasprotno. Vino iz angelike:60 g sesekljane korenike namakamo v 1 litru belega vina 2 dni, nato dodamo 2 g praska korenike, namakamo Se 2 dnj, potem odcedimo. Jemljemo po dve Zlici na dan zoper kee, iivdne motnie in slabo pl€bavo. Koristne so kopell vsega telesa, zlast:pri reymi alr tedaj, kadar hodemo pomiliti iivce. Toda samo nekaj minutl Sokovi angetike so namied izredno aktivni, tako da tahko povzroeijo cel6 koino vnetie. Odi je treba zavarovali pred vsakim stikom s tekodino, v kateri smo kuhali ali namakali anoeliko!

@

Je trajnica. Cvetne koske nabiramo od maia do iLrniia, hitro

nih sokov, pomirja vznemirienie erevesla in lajsa dlevesne boledi. ne,6istik

lahko dodamo encijan, pri

iol6a

I l.

hry. lrdanlo, m0ra, mo]alka

zmeCkanine, Pospesuje celienje ran. KoI obkladek z gazo ali platneno krpo; vzamemo daino Zli6ko tinkt! re na pol litra prekuhane vode, da ne drazi koze in ne povzrobi vnetja, Tinkturo vtiramo pri revmi s lkim. arnikovim cvetom 30 g cvetov namodimo v 70 g alkohola. Za notranjo uporabo; le 2-3 kapljice na kozarec vode za zdravlienie ledvic. srca in ielodca. Obnese se Dri zasltu. pitvi z gobami. eri vsak zasrrr,pitvi z gobami takoj k zdravniku! Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Pri g pl pomagajo kapijice arnike, seveda le 2-3 kapijice. 0pazujmo reakciio! Vprasajmo zdravnikal Te kapljice (2-3) jemljem0 pri starostnem slcu za razSiritev venenlh koronalk, Je tudi distilo za kd in pospesuje odvaianie seda, Zunanie jo uporabljamo tudi proti mozolievici.

@

iil-

ll

4. ARilE(|KA Cjrrn cardfrorlur - n

BAIIETJ 5. , anlGolrt

sllntrn mrndnun - hfl, 0310i0d, rllrfllcr

|

|.

osatu podobna rastlina zraste tudi 2 m visoko. Cvete viiolidasto.

Ligle nabiramo med cveteniem, korcnike kopljemo jeseni. Su5imo v senci pri 40"C. Uporabljam_o jo kot greneino pri raznih ljkeriih, Ze stari Egipdani, Grki in Rimljani so artidoko zelo cenili kotsofivje in tudikotzdravilno rastlino. Artieoko uZivamo lahko kot soclvle, zmeljemo in pijemo soki uzivamo tudi sok kuhane artidoke. Ureja delovanle 16t31, jih eisti I

I I I . in krepi. Pospesuie apGtil in

prebavo, V dlevesiu blazi nape. nianle, lz krvi odstranjuje maSdobo in holestelol, zmanjsuje poapne. nle Zil, prepretuie angino p€klo s, aslmo, koprlvnlco, motganske kapi, tevmo. Niia sladkor v kryi in

tako pomaga sladkornikom, da

se

ugodno poeutijo. Ureia izlodanie iol. 6a. Pri zlalenlcl pospe$uie zdravljenje. 0dpira ioldne kanale. Blazi napade lolcnih kamnov. Bolnim na ledyicah izginja po njei secnina iz krvi, iz sefa odhajajo bellakovine, Uspesno pomaga pri vnetiu ledvidnih dag in ledvlo. ni sklerozi. Zene na yodo. de se zapila in pomaga. ee bolnik teZko urin ra.

Il.

Je eden nailepSih in naiveejih

osatov. Uporabliamo predvsem seme, pa tudi liste, steblo in koreniko. Ll6le nabiramo maja in junija, seme od iuniia do oklohta, korenike pa kopljemo spomladi. Seme iahko stoldemo ali zmeliemo. Seme lahko iudi Zveeimo ali pa jemljemo pragek s tekofino. Badelj je skoraj edino pa tudi | I edinstveno zdravilo za bolne

|l.

letra, za vlanlco, ielodec in ioldnlk ter pljuda in za ienske bolezni. Jeila; oroti zamaiEenosli oomagajo predvsem zmernost, preprosta hrana, odpoved alkoholu, pa tudi pitje dalaizbadlja:.1 edno Zlieko semena poparimo s detrt litra kropa, dez 20 minut precedimo v termovko in popiiemo 3 skodeiice na dan, in sicer Ze natesde, polure pred kosilom in pred poditkom. Temu-daju je dobro dodali poprovo melo, in sicer zaradi okusa in vedjega udinka. Cairazslruplla letra, obnavUatklvo in zdraviceloten organ, V zvezi z ietri zdravi seveda tudizlatenlco. Caj pljemo zlasti ob zasllupllvl Pri vsaki zastrupitvi z gobami; ker so pritem naiboli prizadetaiotra. z gobami takoj k zdravnikul Zdravljenje z zelisdi je zdravnikovim ukrepom le v pomod. Pripliutnlh boleznlh 6ai zdravi krvavl izmedek in kaaeli. Zaielod€c vsebuje badelj zlasti greneine, ki dobro vplivajo na ta organ. Jemljemo kpljice ali pa piieno tai. Pri vneli yranici in bolne m iolcniku piiemo popai'ek iz zelisda ali pa dai iz semena, Golenskg razleds - gangrena potresamo s praskom iz semen, na krdne lile pa dajemo obkladke iz t4a.ludi zenske s pridom pijeio ta dai pri belem toku, boleznih malemlce in lzoslall m€n-

@

ltruacill.

1 BAZtutfi 7. oclmrm msfllcum -h . bosltlrtr

O. BALORIJAI{ urlo dm olllclMlls - t Y. 0doll0n

Il.

prastara zdravilna rastlina. Latinska beseda valere pomeni biti zdrav. Uporabliamo predvsem k2reniko s koreninami; nabiramo iih septembra in oKobra, od maja do septembra pa tudi cvetje in lislie za llnkfure, Korenine samo operemo in hitro posusimo pri 35"C. Takrat dobijo tistiznadilni duh, ki privablja in drazi madke. lz seseklianih korenin priprav|

I

|l.

lja mo h lad n e

Eyle

iket 1-2 iaini

Zlidki namakamo 10 ur v skodelici vode in piiemo dez dan po poiirkih.

Ali iemljemo kapljicet namakamo korenine v Spiritu in jemljemo 30-50 kapljic alieno iajno Zlidko naskodeli-

co vode. Tinktura iz namoienega cvetia: 1 aaina Zlidka na % litra vode.

Preveliki odmerki tahko @[ novzrodijo

okvare stca. Torei zmerno! Baldriian pomiria ,iyce, in l"ioocnlj ui|"li"" pospesen sr6ni ut p, depresiia "rcno popusti, apetil se povrne. Temu Calu

iiijiiiiii"i

dodaim0 za veaii ueinek 5e hmelj in janeZ. 2 aain iliekite mesanice poparimo s /..1 kropa, pokrijemo, dez kaksno uro odcedimo n pijemo toplo po p62irkih. Ia daj se o-bnese pri histe lt, migleni, tivcni omotidi. iivdnem b;uhanju. Pri nespecnosti uspeh povedamo, de dodamo temu eaiu Se hmeti. pol ure pred spanjem vzamemo 1 ililko izvledka ali t nkture na po skodeticb vode in sladimo s kostanjevim medom. Pri iivdni napelosli, pred izpit, al: voznio ie dobro izpiti skode.ico baldrijanovega aajai dodamo Se meriso. Baldriianov d;i se obnese pri izdDanosti, kldih, v meni.

14

Goiimo jo na sondnem in zavetnem mestu. je obdutliiva na hlad. Zanjemo gomji del rasliine vedkrat na leto, ko cveti, od junija do septem-

Je

-l .

bra, srsimo v senci ali susilnici pri 40'C, Posusena ima slan okus, Nalo

jo drobno zrezemo. hranimo na temnem kraju v dobro zaprti posodi, sicer izpuhtivsa zdravilna in zadimbna vrednost. Za daje jem jemo stebeica I I posusene rastline: 1 zliako zeli poparimo z % l kropa, po 10 minutah

ll

.

precedimo, pijemo po malem nekaj skodelic na dan. Pa le 8 dni. nato ie treba prenehati in po 14 dneh nadaI

jevati zdravi jenje. Calpijemo za tai6a-

pljuinega kata{a, ga grgramo, oslovski kaielj. Rane, ki se tezko c-elijo, zdtaui obloga s lem dajem. Caj pomaga bolnim nie

ustavlja celo

sedilom: de so ledvice bo ne, prehlajen mehur, pri pokodem in boleEem mokleniu. Ustavlja beli tok. Dodaimo mu brezovo tiatie, Zdravi tudi ietlne bolezni. vodenico in plotin. Bazilka ajsa katartelodca, ponaga pri-nape. nianiu, vetlovih in zaprtiu, vraea apetit. Lepo tajSa nemiiiivcdv, odpravtia

nespeCnost in pom ria ilvinosl. Baz;liko dodaiamo kot okusno in zdiavilno zaeimbo zlasl maslnim jedem za laiio prebavo. Dodajmo ii rozmarin in Zaibeljzlasti k pedenirn ribam. Sve:i listidajejo jedem posebno priieten okus; fa koristi prebavi in zdravju. Pospesuie izlodanie mleka ori doiedih materah. Zdraviludi afte, de s ten eajern izplakujemo ulta. eebe,arii 'rdipred iebelniak poslavijoz medom oslajen bazitikin aaj v ptosko posodo. ddber6 ostaneiozdiave in so odporne proti debelji griii,

0. BEIIREI|EC ail BtBEfftEUGA

BEZEG 9.

zdravljenje uporabllamo ztasti Ia . Za korcnine. Zalo ,e goleli

zeznamujemo rastisee bedrenca, da lahko najdemo in kopllemo spomladi niegove odebeliene korenine. To delamo marca in aDrila ter seDtembra in oktobra, iih opefemo, ruieleno po dolgem, susimo na vrvici na oreDihu

ali v su$ilnici ati v pecici pri 40"C.

Hranimo na zelo suhem Drosloru in v dobro zaprti posodi, sjcer postaneio vlazne. Je precsi moeno zdravilo, zato ga uporabliamo le zmemo: 1 faF no Zlidko korenin poparimo s % I kro-

6Iffi'll:ixl"',il,*:?:lli: Skodil ledvlcan.

| | dal taisa v dlhatth astmo in I l. katar, hrlpovort, toDi !luz. Z nesladkanim grgramo in Cistimo

qrlo. grlo. Obnese se pri anglnl anqlnl in bron_ bronhllllu_ ter vnetju v 9 u, prshtadlh. CaiitaOimo z medom, Ueiriirovit iJoioii |ooyDntm ktmnom, ksmnom y mohurlu in pri vodenlcl. Motnie rj men_ druac s€.potetejo. Kneipp le s tem daidm zoiavil revmo in vniite ieo'itc. beoJen€c

ta,Sa t€U ave zaradi

pr9mvn9 motnlo;

napgnlanla v lr€buhu, ustavlia

Ce ga piiemo, se tudi

zglga poleie.

d

rkir. oomiria

It.

Spada med najboti pritjubtiene zdravilne ras ine. UDorabliamo cvetje, liste, Jagode in skoi6 lel kotenino. Jagode jmaio veliko vjtamina C in drugih vitaminov. Od tubja

Eff 'J,"#ii?:-;ii:'&JiT,l

zato n€ uzivajmo niasuroveoa. Vle ie treba skuhati. Cvete tritro s-usimo in ga spravimo v dobro zaprte posode,

Jagode posusimo ali Da Dredelamo v dezano ali marmelado . A:ai iz detial Cajno Zlidko poparimo s % I'krooa,'oo

nekai minutah precedimo in diie;o Cez dan po polukih. Marneiaba iz

jagodi

z

2 kg jagod

pretadimo in

nekoliko vode kuhamo, dodamo '/, kg sladkoria. Ko izpari veliko tekodine, io spravimo v kozarce. Je zelo

liHli,l"i"iil3;i1{'f,'.';T#

I

I

il'i

I

osveiirna in zdravirna ie ,udi

z-nana piad€ iz cvelov,:iY ki jll,"":i.'ilg,,lf !;_:ll1:tUigXUE iih namakamo iv vod Caj blaZi katar v dihatih in kaa€ll, pomaga ||

pri izkallievaniu, zdravi

i{ry.,sn:li;iilfr"1rhlttHHir*l**ii*i*'ltillt: C4..iz.listov krl, ie naibotise sredslvo zoper ne6l3to koio. i;;;;;;; Eisti

riieja. za-po'ie-ni-e;;i ;ilii;i ?$!: Po.b.1 ie,zoper napriiercn zaaal zadoslule-tudi mladen daj iz cvetja, jma sai

2 dajnirlidki

snout,

t