makedonskata tradicionalna medicina - angelina markus.pdf

March 24, 2017 | Author: Sonja Jovceska | Category: N/A

Share Embed Donate

Report this link

Short Description

Download makedonskata tradicionalna medicina - angelina markus.pdf...

Description

ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Skopje, Makedonija, 2005 k n i g a 20

Knigata vo celost e sponzorirana od d-r @an Mitrev Fotografija i korica: Risto Popovski Prepro~ital: Kokan Stoj~ev - novinar Daktilograf: Zorica Kmetovska Kompjuterska obrabotka i podgotovka za pe~at: MAKFORM - Skopje Pe~at: Invest trejd - Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka Sv Kliment Ohridski - Skopje 61(091) (497.7) Markus, Angelina Makedonska drevna medicina / Angelina Markus, - Skopje: Skrb i uteha, 2005. - 116 str : 20 cm Bibliografija: str. 112. ISBN 9989-2213-5-9 a) Medicina - Istorija - Makedonija COBISS.MK-ID 61232138

ANGELINA MARKUS

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Blagodarnost na @an Mitrev, na semejstvoto, na sorabotnicite, moite u~enici, prijateli i site Makedonci koi go potpomognaa pojavuvaweto na ovaa kniga. Angelina

PREDGOVOR Podolgo vreme vo mojot ìvot medicinata ne me interesira{e. Za vreme na studiraweto, pokraj filozofskata literatura se sretnuvav i so medicinski tekstovi koi ne mi zna~ea ni{to. Koga se omaìv vo ruska familija, ja sretnav medicinata doma. Svekrva mi Dusja Baranovskaja - Markus, ima{e dve medicinski diplomi od Petersburg od samiot po~etok na HH vek. Kako lekar i kako farmacevt nevoobi~aeno se griè{e, me nabquduva{e, zagleduva{e i eden den tivko mi re~e: Ti ne se podgotvuva{ za majka. Ne znaev {to saka{e da mi kaè sè dodeka ne se porodiv. U{te prviot moment moeto bebe gi zaka~i vo mene modrite o~i i mi re~e: Ti me rodi Te{ko tebe! Se vrativ doma preporodena. Medicinata zaka~i za mene modri o~i i ne me napu{ti. Od toga{ ìvotot za mene dobi poinakvo zna~ewe i poinakva smisla. Aj Sokrate: Sega znam deka ni{to ne znam - ne znaev da se spoznaam sebe si. Potoa }erka mi Ana se omaì vo lekarska familija. Zetot Slav~o Stojmenski prave{e trema kaj site nas dodeka polaga{e da stane hirurg, specijalist, doktor na medicinski nauki, docent. Sekoja profesija bara cel ~ovek. Medicinata bara cel ~ovek za cel ìvot. Mi doverija grià za nivniot sin. Toa e edinstvena nagrada za celiot moj ìvot. Deteto raste{e, jas gi ~itav medicinskite enciklopedii i steknuvav iskustvo, spored umorot na doktorot doma, da pogodam {to se slu~uva{e vo Klini~kiot centar i kakvi sè skr{e-

6

Angelina Markus

nici zazdravuvale toj den. Na krajot razbrav deka medicinata nema rabota samo so zdravjeto tuku so ìvotot na lu|eto. @iv ~ovek }e vidi sè, }e doìvee i lo{o i dobro, }e nadìvee nekoe genetsko nasledstvo vo smena na generaciite. Ne{to zasekoga{ ostanuva kako pripadnost kon familijata, kon rodot i ~ove{tvoto, kako dolg na sebespoznavaweto vo eden sloèn kompleks na ìveewe. Eden den razbrav deka eden ~ovek, eden lekar, na{, Makedonec, eden @an Mitrev napravil operacija na otvoreno srce. Vozbuda i po~it za site iljadnici lu|e koi gi operiral ovde vo Skopje, vo Makedonija. Na{iot @an patuva po medicinskite centri vo svetot da go prenese makedonskoto iskustvo. Patuva so Filip II - Kardiohirurgija kako {to patuvaa carskite lekari od Makedonija so Hipokratovata zakletva i farmacevstskiot znak na stapot obvien so zmija. Po evangelieto na Marko, Isus im re~e: Prorokot dobiva priznanie od sekade, osven od svojot grad, od svoite rodnini i svoeto semejstvo. [to da pravime sega so Makedoncite za samospoznavaweto koga i neverniot Toma bil Makedonec. ]e sorabotuvame, }e istraùvame, }e pi{uvame sè dodeka ne go izodime trnliviot pat na makedonskata slava. Avtorot

NAUKATA I MAKEDONSKITE DREVNI [KOLI Nema da trgneme od slavnite imiwa na Makedoncite koi trgnale vo opismenuvawe na pravoslavniot svet pred iljada godini. Trgnale i go ostavile Kirilskoto pismo od Ohrid do Sibir i od Baltikot do Japonija. Na tie nepregledni prostori, na edna pettina od zemjinata topka milioni lu|e se sluàt so makedonsko pismo. Celi tajfi na reprezentativni lu|e ja {irat prosvetata. Makedoncite ni{to ne pravat sami. Do niv se bra}ata, bliznacite, rodninite, narodot, falangata. Ako eden izostane drugite prodolùvaat i go oìvuvaat ve~noto nasledstvo. Taka e od predistorijata. ôvek do ~ovek, sè poslavni eden od drug, pravi kosmpoliti. Vo Neolitot, vo pe~atite od Govrlevo i pismoto vo Osin~ani, Vasil Iqov i Vangel Boìnovski gi prepoznaa i gi pro~itaa makedonskite bukvi i zborovi stari 6 iljadi godini. Na eden pe~at so eden zbor yirnal, se otkrivaat mnogu podatoci. Vo toa vreme vo Makedonija imalo dràva, trgovija, carina i overena kontrola so pe~at za dvièwe preku granica. Vo drugiot pe~at ja pro~itale slednata sodrìna: I celiot um go zede u~itelot. Zaklu~okot e deka pred 6000 godini vo Makedonija imalo pismo, {koli, u~enici, u~iteli, koga nikade vo svetot nemalo obrazovanie na generaciite. Sve{tenicite, kralevite, u~itelite, filozofite, apostolite, Kirilovite u~enici otsekoga{ go odrùvale prosvetniot sistem za sistematsko izu~uvawe na znaewa od site oblasti i posebno u~ewata od filozofija i medicina. Site makedonski kralevi i carevi vo svojata dràva organizirale filo-

8

Angelina Markus

zofski {koli, medicinski, voeni {koli i treninzi vo sportovite za nastap na Olimpiskite natprevari. Takva organizacija postoela vo sekoj makedonski grad po svetot vo gradovi po ime Aleksandrii, Filipi, Antiohii, Heraklidi. Tie gradovi i po dve i tri iljadi godini gi nosat istite makedonski imiwa, istite gradbi i istite carski simboli i ukrasi. Iskander, Kabul, Kandahar i Apolonija, Pela, Teba. Tamu se {irela filozofijata, medicinata, pismoto, dramite, umetnosta so golemo vlijanie. Taka, na primer, niz cela Evropa vo zamoci, sobranija, teatri se vgradeni makedonski sonca i {titovi, no naj~esto makedonskiot cvet i palmeta. Naukite so makedonskiot um najdobro se prifateni. Vo IV v. pred Hr. koga filozofijata i medicinata bile na najvisoko nivo. Da nabroime nekoi od toga{nite filozofski {koli. Pitagorejska {kola od ostrovot Sam zavr{i na Sicilija, Miletska {kola vo Jonskoto krajbre`je i ostrovite, Elejska {kola Ksenafon, Parmenid, Zenon zavr{ile kako i Pitagorejcite na Sicilija i Empedokle na Etna. Heraklit, Demokrit, Anaksagora od Efes, Abdera i Akragant iako bez {koli za svoeto u~ewe deluvale so svoite sistemi vrz site drugi filozofski {koli. Stoi~ka {kola prodolùva i vo Rim. Epikurejskata {kola pod vlijanie na Demokrit, vo Rim ja razviva Lukrecie Kar.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

9

Sofistite deluvale nasekade. Sokratova dijalo{ka eti~ka metoda vr{i vlijanie na Evripid i Eskil za dramskoto tvore{tvo. Sokrat i Fidie se ubieni vo Atina i kako posledni `rtvi go ozna~uvaat padot na kulturnata kompilacija vo grad - dràvi~kata. Platon se krie zad delata na Sokrat i Sofistite. Aristoteloviot liceum organiziran kako filozofska i voena {kola, niz site makedonski gradovi, pretstavuva vrven dostrel vo obrazovanieto. Toa e najgolema institucija vo ogledna forma {to izvr{ila vlijanie vrz svetskiot obrazoven sistem. Gimnazionat vo po~etokot sozdaden za {koluvawe na edna generacija vrsnici, poto~no za kralskite drugari na Aleksandar, prerasnuva vo {kola za kadri potrebni za celata dràva, od site profili. I pred Aristotel modelot za podgotvuvawe na borcite od razni plemiwa e sli~en vo opisot {to go dal Homer. Kralot rakovodi so svetili{teto, so voinite i so narodot. Nego go podgotvuva tim od u~iteli za da stane voda~ na ednakvo {koluvani aristokratski sinovi, {to i pripa|aat na tradicijata na sovr{enstvoto vo Makedonija. Aristotel imal sre}a da se rodi vo bogata aristokratska familija {to bila vo slu`ba na makedonskite kralevi. So generacii Aristotelovite pretci; pradedo mu, dedo mu, i tatko mu bile carski lekari. I samiot Aristotel se rodil, ìveel i rabotel bogato obezbeden za istraùva~kite potfati od samiot car Filip II, a podocna i od Aleksandar. Carskite lekari imaat dolga tradicija vo makedonskite prestolnini od Perdika I do Kleopatra VII i Justinijan.

10

Angelina Markus

Carskiot lekar vo Makedonija bil enciklopedist. Celokupnoto nau~no soznanie mu bilo na pokaz. Toa bilo preduslov Aleksandar da bide toa {to be{e i Aristotel da ja modelira celokupnata nau~na misla za idninata preku Aleksandrija. Carskite arhitekti ja izgradija Aleksandrija a carskite filozofi i dadoa du{a za da se smestat Aristotelovite dela i meAristotel todi za odrùvaweto na makedonskoto mislovno nau~no bogatstvo. Aristotel, roden vo vremeto na vladeeweto na Aminta, koga tatko mu Nikola bil carski lekar vo Pela, rastel zaedno so Filip II i kako negov vrsnik moè da se smeta za kralski drugar. Olint, gradot na majka mu i Stagira, gradot na tatko mu bile dosta nesigurni, ~esto ograbuvani od atinskite mornari - pirati. Idniot nau~en genij ne moèl da se {koluva tamu, sam, koga roditelite mu ìveele vo carskite dvorovi. Toa zna~i deka i Aristotel imal carski drugari kako Ahil ili carskite drugari na Aleksandar, na koi u~itel im bil Aristotel. [koluvaweto na Aristotel bilo po bogatite carski biblioteki niz Makedonija i znaewata od prirodata i medicinata od tatko mu, prenesuvani od najrana

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

11

vozrast od koleno na koleno. Vo negovo vreme filozofite imale carsko poteklo. Heraklit, Demokrit, Empedokle, Pitagora, Hipokrat i mnogu drugi na monetite i statutite gi gledame so carska lenta preku glava kako kaj Filip II i drugite carevi do Persej i bogovite: Apolon, Asklepie, Artemida, Orfej, Herakle. Toa ni zboruva deka Aristotel bil vo dru{tvo ne samo so carevite i filozofite tuku i so bogovite {to mnogu zna~ele za Makedonija. Prvoto zapoznavawe so filozofijata i prirodnite nauki ne mu bile pregledni. Formiral tim od 40 u~enici i po~nal sistematizacija na naukite, tatkoto na site nauki. Vo site u~ebnici, u{te na prvata stranica, oddadeno mu e zasluènoto priznanie deka ja formiral istorijata, logikata, filozofijata, etikata, estetikata, fizikata, biologijata, meteorologijata itn. Vo toa imal golema poddr{ka ne samo od Aminta tuku i od Aleksandar II, Perdika III, Filip II i osobeno od Aleksandar III. Site makedonski vladeteli za vreme na negoviot ìvot, vo sekoj carski grad, gradele biblioteki i {koli, laboratorii, parkovi za nepre~eno odvivawe na nau~nite istraùvawa, prepi{uvawe i rasprostirawe na nau~nite dela. Makedoncite ne rabotat sami. Im pomagat familiite, drugarite, u~enicite i od po~itta kon carevite i bogovite - tie go po~nale prvoto podu~uvawe na narodot. Aristotel bil odli~en organizator. Drugari mu bile generalite na Filip. Vojska od u~enici go sreduvala nau~niot materijal pod negovo rakovodstvo. Nau~nata sistematizacija povlekla i sinteza. Da se vidi koe so {to e srodno, {to mu prethodi na toa {to e na povisoko nivo i sé da go pronajde svoeto mesto i vo prirodata i vo op{testvoto. Na prvo mesto ja stava logikata kako nauka za misleweto i metodologijata.

12

Angelina Markus

Organon - sistemot na site prirodni nauki pod zaedni~ko ime: priroda ili fizika, gi podreduva spored zaedni~kite zakoni. Interesen podatok e deka i matematikata ja opredeluva kako prirodna nauka, brojkite gi izrazuvale predmetite. Medicinata spa|a vo spisite Fizika. Na farmacijata i posvetil golemo vnimanie da go opravda Asklepieviot znak so zmijata {to Makedoncite im go dale na site apteki vo svetot. Aristotel go zadolìl Teofrat svojot u~enik i naslednik na Aristotelovata {kola da sobere sè {to e poznato vo farmacijata vo posebni spisi, sè za bilkite, receptite, lekovite. Blagodarenie na toa Aristotelovite dela dolgo bile u~ebnici vo Aleksandrija. Na tie dela nekolku stotini godini se {koluvale site lekari vo Rimskata imperija, se pravele prira~nici za lekuvawe vo arapskiot svet i vo original gi so~uvale Aristotelovite dela. Tie se koristele i za Biblijata i za Koranot. Se pro{irile do Rim i do [panija, preku renesansata ni se vratile nam, deneska, pak da gi prou~uvame kako sega da se pi{uvani. Op{to~ove~kite vrednosti vo tie dela sekoga{ se interesni za bilo koe podra~je od pi{uvanoto. Stilot, dijalo{kata forma zbienata mislovnost ja dava makedonskata karakteristika na pi{uvawe i toga{ i sega. Vo ista forma se i dramskite tekstovi i sega{nite kompjuterski tekstovi. Koincidencija na kompjuterskiot jazik i Aristotelovata logika gi zatekna ekspertite vo neznaewe za Makedonija i nejzinite drevni {koli {to postojano se aktueliziraat. Aristotel pred sè e filozof. Gi sobral, gi podredil i gi objasnil site filozofii vo eden sistem po srodnost na temite. Ednite imaat kosmolo{ka problematika, drugite antropolo{ka, Aristotel se nadovrzal na postoe~koto i soz-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

13

dal potpoln sistem objasnuvaj}i gi zakonite vo svetot kako celina, vo prirodata, op{testvoto, ~ovekot i misleweto. Aristotelovata {kola moè da se smeta kako prototip na site vidovi {koli niz Makedonija, vklu~uvja}i gi {kolite od Neolitot. Prvata ku}a {to ja izgradil ~ovekot i doprela do nas, ni gi pretstavuva kosmi~kite zakoni vgradeni vo nea kako znaewa na neolitskiot ~ovek. Toj princip na gradewe prisuten e deneska niz Makedonija. Se po~ituva ju`nata son~eva strana kako oltarite vo crkvite i starogradskite ku}i. Vo ku}ite i palatite kade {to ìveele i ìveat makedonskite familii e isto. Vo Makedonija kako {to ìveele familite na bogovite, familiite na muzite, familiite na Asklepio, Aristotel i Hipokrat, familiite na carevite i familiite na narodot, taka ìveele tajfite, u~enicite po {kolite i borcite vo falangata. Toa e makedonskiot narod, {to so takov na~in na ìveewe, ja prezema duhovnosta niz generacii, ja neguva i ja prenesuva od koleno na koleno, od dedo na vnuk, od drevni vremiwa do sega i vo idnina. Ej, Makedonecu ìv i zdrav, te prepoznavame po zemjata do yvezdite. Nikoj ni{to ne ti moè. I koga si sam so tebe se site. Drevnata filozofija i drevnata medicina vo osnova ja imaat kosmi~kata tradicija. Morame da ja pokaème i sli~nosta na Aristotel i Hipokrat i principite, stilot i metodot na nivnite dve {koli. Nivnata nau~na postavenost e kako carski {koli, vo istite gradovi i so istite makedonski lu|e. Ne e voop{to slu~ajno {to Hipokrat trgnuva vo medicinata od filozofskite tolkuvawa na ~etirite elementi kako i Aristotel. Istite lu|e im bile sorabotnici i prijateli.

14

Angelina Markus

Filozofite do Aristotel, kako osnovno bitie, su{tina na svetot, gi zemaat ~etirite elementi: zemjata, vodata, vozduhot i oganot. Od niv gi izveduvaat postoeweto i strukturata na svetot kako materijalizam. Na primer Demokrit veli deka svetot e materija i prostor. Prostorot e samo uslov za postoewe i dvièwe na atomot. Atomot e vo struktura i na kosmosot i na ~ovekot i na du{ata. Atomot na du{ata so najprefineta forma e neuni{tiv kako sekoja materija vo osnovata na celokupnata raznovidnost na svetot. Za Heraklit ogan e ve~en princip na promeni na sè postoe~ko. Za Protagora i drugite sofisti ~ovekot e mera za sè. Za Sokrat moralnite vrednosti na ~ovekot se najva`ni. Aristotel gi evidentiral razli~nite filozofski tolkuvawa za svetot i ~ovekot i ni{to ne otfrlil od predhodnicite osven idealizmot na Platon. Aristotel se nadovrzal na tolkuvaweto za ~etirite elementi vo prethodnata filozofija i dodal petti element narekuvaj}i go eter. Eterot ovozmoùva dinamika, dvièwe na sè postoe~ko. Dvièweto kako usovr{uvawe, kako razvoj vo sè poslo`na forma na kosmi~kata materija do ìvata priroda i vo toa gi sogleduva edinstvoto na duhovnoto i materijalnoto. Go sogleduva ~ovekot {to se ra|a, ìvee i misli. Filozofskiot sistem na Aristotel e celosen, kompleten, kako {to e i Makedonskata dràva, izrazena preku negovata filozofija. Ne postoi problem, na koj{to Aristotel mu pri{ol a da ne go pretvoril vo tema i ne mu dal zadovoluva~ko re{enie. Sistematizacijata mu ovozmoìla sinteza. Golemiot sistem vo Aristotelovata filozofija e uslov za ogromniot op{testven napredok na makedonskata dràva so site funkcii, vo bilo koja sfera na ìveeweto.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

15

Vaka izgleda toj sistem: Ontologijabitie, su{tina postoewe na materijata. Gnosologijaracionalno spoznavawe, logika, du{a. Dvièwematerijata se usovr{uva od entelehija do forma. Antropologija~ovekot, materijalno, fiziolo{ko i mislovno bitie. Sociologijaop{testvo uredeno so zakon, dràva vlast. Politikaôvekot kako op{testveno bitie. Eti~ki i estetski normi kako teoretski nau~ni i prakti~ni dostreli na umetnosta i moralot na lu|eto. Od edna strana, davaj}i odgovor na site filozofski problemi vo sistem, Aristotel odgovoril na potrebata na filozfijata da se smeta majka na naukite. Od druga strana, so klasificirawe na naukite gi osamostoil nivniot natamo{en opstanok. Site nauki se povrzani i obusloveni me|u sebe i filozofijata kako op{toto i posebnoto, taka i teoretskoto i prakti~noto. Aristotel go podigna prevezot na misteriite i napravi naukata na posvetenite da bide dostapna za site. Aristotel kako carski drugar, kako carski filozof, kako carski lekar kulminira so filozofskiot sistem i so diferencirawe na naukite. So toa ovozmoì razvoj na naukite i medicinata so ista takva podelba i granki kakvi {to se vo sovremeniot svet. Aristotelovoto u~ewe za filozofijata kako najop{t zakon za prirodata, op{testvoto, ~ovekot i misleweto ni go potvrduva edinstvoto na svetot vo celina, niz koe se potvrduva makedonskoto bitie. Toa e filozofija

16

Angelina Markus

vrz koja e graden sistemot na makedonskata dràva so site funkciii za da trgne vo pohod na obedinuvawe na celiot svet za slobodno i sre}no ìveewe na ~ove{tvoto. Logoto e nauka i medicina. Naukata otkriva, osoznava, a medicinata poprava, lekuva. Logikata ne e samo nauka za vistinitoto mislewe. Taa e prva nauka na Aristotel, organ za mislewe. Toa e zborot logos so zna~ewe zakon, zbor, poim, ogan, nauka. Logija e zavr{en slog na site nauki. Zoologija, psihologija, biologija, kosmologija, antropologija, etnologija, teatrologija, fiziologija, farmakologija; site nauki {to go dobile imeto od Aristotel se spomnuvaat vo makedonskiot slaven IV v. pr. Hr., vek na vrvni postignuvawa na site podra~ja vo naukite i op{testvenoto ìveewe. Logikata. Aristotelovata filozofija vo potpolnost soodvetstvuva na makedonskoto op{testvo. Aristotelovata nauka ni ja pokaùva imanentnosta kako povrzanost na raznovidniot svet. Toa e pojmovno i terminolo{ko ~istewe. Toa e umot {to go obogati makedonskiot duh. Od filozofijata navleze vo bibliotekite, vo site Aleksandrii {to Makedonci gi izgradija po svetot. Ot tamu Aristotel go sretnuvame kako izvor vo hristijanstvoto i Islamot. Vo celiot sreden vek se prepro~ituva vo manastirite niz Evropa i gi kr{i kopjata so eretizmot i inkvizacijata za kone~no da blesne vo Renesansata i Romantizmot, podednakvo voodu{evuvaj}i gi drevnite lu|e i narodi. Niz site tie mileniumi medicinata i farmacijata se veren pridru`nik na filozofijata i naukata. Medicinata nau~no napreduva no sè u{te gi primenuva principite vo lekovite i lekuvaweto {to im bile poznati na drevnite Makedonci.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA Otkako postoi ~ovekot postojat bolesti i na~ini tie da se sovladaat i da se spre~at. Otkako postoi ~ovekot postojat i vojnite, tie nesre}i na ~ove~kiot rod. Tie izvori na gnev i omraza, na krvna osveta, na me|usebno ubivawe za teritorija, za hrana, za nadmo}, prisutni se i sega. Izumrele civilizacii, narodi, lu|e od site rasi. Vrie kotelot. Se preturaat mrtvi od planinskite vrvovi do morskite dna. Prirodata go pravi svoeto, ~ovekot u{te pove}e. Puknuva meur od kosmosot. Site se nau~ile kako da ubivaat a ne kako da le~at. Gi nema tie sre}ni vremiwa, bogovite se umorile ili ne napu{tile. Medicinata ne e tolku silna klinka, se vra}a vo drevnosta, koristi alternativa. Vo Makedonija preìveale ~ita~i na horoskopi, bilkari, gleda~i, baja~i, pretskaùva~i na sudbinata, lu|e so sposobnost za prenesuvawe na kosmi~kata energija kako vo drevnite vremiwa na svetite Vra~i. Kaj istite lu|e se zdruìle i medicinskite znaewa. Kaj predistoriskiot ~ovek najdeni se tragi od le~ewe na zabite, bu{ewe na ~erepot, amputacii na ekstremitetite i soodvetni instrumenti za tie intervencii. Poznavaweto na anatomijata i lekuvaweto bilo na visoko nivo vo sklad so filozofskoto i nau~noto znaewe. Vla`nite grnci fa}ale muvla, penicilin. Korata od breza ja koristele kako aspirin. Opiumot, ne samo {to gi ublaùval bolkite tuku bil simbol na premin od svest kon nesvesnoto, umiraweto. Zatoa terakotnite ~u{ki gi nao|ame po arheolo{kite iskopini vo grobovite, da go ~uvaat mirot, no i po freskite na pove}e makedonski manastiri. Opiumot blago go opival umot i pri

18

Angelina Markus

poroduvaweto. Vo enciklopedija pi{uva deka opiumot ili makot od Makedonija bil najkvaliteten vo svetot. Koga ve}e imame tolku dokazi za negovata upotreba vo medicinata od drevnosta, kako moème da veruvame deka opiumot vo Makedonija go donele Turcite. Da ne bilo obratno? Da ne go odnela falangata makedonskiot opium vo Indija? Medicinata, od Makedonija patuvala na istok so Argonautite i so Dinos i so Aleksandrovite carski lekari koi bile sostaven del od falangata i stanale sostaven del od makedonskata nauka vo medicinata {to se {irela po svetot. Vo Vavilon i od Egipet do Tibet se ~uvstvuva makedonsko vlijanie vo medicinata i u{te poAsklepio ve}e vo Evropa do XVIII v. koga od manastirite izlegla naukata od stegite na ekolastikata i po~nale da se pravat bolnici kakvi {to bile Askle-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

19

pijadite niz makedonskite carski gradovi vo drevnina. Bolestite kaj site lu|e i na site kontinenti se isti, sekoja novina brzo se prifa}ala. Svetskata medicina i se oddolìla na makedonskata nauka so prifa}awe na mnogu makedonski obele`ja. Osobeno na farmacevtskiot znak na zmijata svitkana na stapot na Asklepio i medicinskata zakletva na Hipokrit {to ja napi{al vo dvorot na makedonskite carevi kako carski lekar. Hipokratovata zakletva se pro{irila po svetot od familijata na Hipokrit, sinot Tesal, Drakon i zetot Polib, site carski lekari vo falangata. Kako {to i Asklepio so familijata, taka i Hipokrat ja zacvrsti medicinskata zakletva, dveipol iljadi godini vo upotreba niz celiot svet. Toa {to e Aristotel za naukite i filozofijata istoto toa e Hipokrat za medicinata. Toa {to Aristotel kako pripadnik na lekarska familija go napravil za medicinata, isto tolku Hipokrat opkruèn so mnogu nau~nici ima zasluga i za filozofijata. Site golemi lu|e, vo bilo koja epoha se nadopolnuvaat za pogolem uspeh na nau~nite postignuvawa. Taka bezbroj slavni lu|e sorabotuvale i so Aristotel i so Hipokrat. U{te pomnogubrojni se tie {to si go na{le mestoto vo Aleksandrija, nau~en trezor na makedonskata kultura, poddràna od Makedonskata carska dinastija na Ptolomei celi trista godini.

20

Angelina Markus

Hipokrat

MAKEDONSKATA CARSKA MEDICINA I HIPOKRAT Hipokrat roden vo Kos 460 g. pr. Hr. ìveel i rabotel niz Makedonija i po~inal vo Larisa vo 370 g. roden vo medicinska familija od tatko Heraklid (blagorodnik) i majka Fenereta. Tatko mu Heraklid i dedo mu Hipokrat bile leka-

22

Angelina Markus

ri i ja prodolìle medicinskata tradicija vo pokolenijata, prenesuvana od koleno na koleno a isto i imiwata Hipokrat i dedoto i vnukot, kako kaj Makedoncite se prenesuvale kaj carevite: Filip V, Aleksandar IV, Kleopatra VII, Ptolomej XIX, Konstantin XIII. Kaj starite makedonski familii i tajfi od razni profesii lozata se protega so iljadi godini. Hipokrat bil opkruèn so mnogu istaknati li~nosti, kako Demokrit, kade {to mu bil na gosti vo Abdera, potoa sofistot i orator \or|ija vo Larisa. So sigurnost se znae deka Hipokrat prestojuval vo Pela 10 godini za vreme na Perdika, Arhelaj, Aminta, kade {to ja pi{uval Zakletvata pome|u 380 i 370 g. pr. Hr. Se sre}aval so istori~arot Teopomp i Tukidid. Drugaruval so Evripid i Agaton, go poznaval Sokrat. Taka negovata li~nost se izgradila vo familijata, carskite semejstva i makedonskata inteligencija od krajot na V vek do polovinata na IV vek pr. Hr. Toj odblizu se zapoznal so Makedonija kade {to na{ol zasolni{te i uspe{na nau~na sorabotka. Se dvièl me|u carskite lu|e i gi le~el. Samiot so carsko poteklo kako i mnogu negovi kralevi filozofi imal pravo na kovawe pari so svojot lik. Pitagora, Anaksagora, Demokrit, Heraklit, Empedokle, site filozofi i nau~nici kako Hipokrat so carsko poteklo, stoele nastrana od Atina vo vremeto na Peloponeskite vojni pritoa sozdavaj}i dela vo slu`ba ne samo na Makedoncite tuku dela so svetsko zna~ewe. Da gi àlime tie {to vo Atina bile ubieni kako Fidie, Sokrat, Protagora i mnogu drugi proterani, {to se spasile vo Makedonija i kako mo}ni makedonski tajfi go obogatile vekot i svetot so op{topoznatite dela od filozofijata i medicinata. Hipokrat patuval po ostrovite Kos, Knid, Tasos i po gradovite Abdera, Larisa, Pela i nasekade gradel bol-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

23

niciAsklepijadi i vo sorabotka so lekari od familijata i drugari od naukite gi pi{uval medicinskite knigi poznati kako Hipokratov korpus. Ne oti{ol vo Atina da go le~i Perikle koj umrel od kolera. Ne oti{ol nitu vo Persija kaj Artakserks da bide carski lekar vo tu|ina. Vo Makedonija imalo najpovolna klima i za ìveewe i za rabotewe. Makedonskata dràva go organizirala i go finansirala {koluvaweto i izdava~kata nau~na dejnost na taka obemni dela i na Aristotel i na Hipokrat. Vo sekoj makedonski carski grad bibliotekite se polnele so spisi od site nauki. U~enicite i sorabotnici so vrvna stru~nost gi prepii{uvale i dopolnuvale delata i na Hipokrat i na Aristotel. Tie vo Makedonija odigrale golema uloga. Nezamislivo e eden ~ovek kako Aristotel da napi{al tolku knigi sam bez pomo{ na sorabotnicite. Istoto pra{awe se odnesuva i na Hipokrat i na Tukidid i na mnogu drugi istaknati li~nosti. Dali Evripid moèl da napi{e tolku drami? Nikoj ne se pra{uva dali Aleksandar moèl da izgradi stotina novi mramorni gradovi. Timskata rabota stoi zad site tie slavni lu|e vo mileniumski periodi, kako i isklu~itelnost na darba i organizacija vo raboteweto na makedonskiot ~ovek. Bogovite, carevite, heroite i narodot vo Makedonija pretstvuvaat najgolem i najdolgo postoe~ki tim, za da se objasnat i familijarnite timovi vo medicinata. Umetni~koto tvore{tvo vo skulpturata, mozaicite, freskite isto taka se dolì na timska rabota, tajfata, predvodena od nadareniot ~ovek vo edna profesija i sepak da go potvrdi makedonskiot bit i karakter voop{teno. Mnogumina od nau~niot svet, se interesirale kako za Hipokrat taka i za negovite nau~ni medicinski dela. Pred sè Aristotel, negovite u~enici Menon i Teofrat, potoa

24

Angelina Markus

Evratosten, Soren, Galen i drugi sledbenici na Hipokratovata medicina. Vo Aleksandrija, vo makedonskata nau~na prestolnina, se ustoli~ile celokupnite dela na Aristotel i Hipokrat. Toa go napravile dolgogodi{nite bibliotekari Teofrat i Eratosten kade {to filozofijata i medicinata se ~uvale edno do drugo, so me|usebno vlijanie, kako kosmolo{ki nauki povrzani so lu|eto. Isto onaka kako {to bil Hipokrat povrzan so golem broj filozofi. Tie vlijaele na negovata medicina. So pravo moème da kaème deka Hipokrat od eti~ka i fiziolo{ka strana se zanimaval so filozofska medicina. Toa ni go pokaùvaat naslovite na negovite dela, metodot i sodrìnata. Zaedni~kite osnovi i mirogled na filozofite i tatkoto na medicinata e logi~en dokaz za nivnata zaedni~ka pripadnost. Patuvawata po istite prostori i gradovi na Herodot, Pitagora, Demokrit, Anaksagora, Empedokle i drugi filozofi i nau~nici gi pominal i Hipokrat. Site tie pominale od Skitija, Egipet, Egejot preku Makedonija do Sicilija. Site tie go zbogatuvale iskustvoto kako patuva~ki lekari i Sofistite, kako patuva~ki u~iteli filozofi. Gi posetuvale makedonskite {koli i bolnici i im davale edukativna pomo{ na lokalno nivo, na pomalite naselbi, okolu golemite carski gradovi. Mnogu ~esto i filozofite i lekarite patuvale zaedno so makedonskite carevi po edinstvenata makedonska dràva. Ako vo mitologijata Makedon i Skit bile bra}a, normalno e Filip II da pobara pomo{ od Skitite vo opsadata na Perint i Vizant. Normalno e i patuvaweto vo nau~ni celi na site ovie kosmpoliti od Makedonija. U{te ponormalno e vlijanieto {to go izvr{ile vo gradbite i simbolite, artefaktite, ukrasite i oru`jeto {to gi polnat muzeite so isti predmeti kako vo Makedonija.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

25

Dali Hipokrat patuval vo Skitija i zo{to toa ne se spomnuva vo nieden podatok za negoviot ìvot? Bil, patuval, podu~uval, le~el i ostaval prira~nici i recepti. Bil i vo Ostija kade {to mu podignale bista vo IV vek pr. Hr. koja neodamna e otkriena od arheolozite. Hipokrat sam si pravel spomenici preku svoite dela. Ne moèl da ne bide vo Skitija a da dava opisi so najsitni detali od na~inot na nivnoto ìveewe i posledicite po zdravjeto. Ja prou~il skitskata bolest - ma{kata impotencija i ja objasnil so golemite studovi, stegnatata obleka i dolgoto javawe na kowi po stepite pri loveweto. Kosmi~kata sredina, obi~aite i na~inot na ìveewe ako ne bile uskladeni - bila dovolna pri~inata za bolesta. Hipokrat na ~udesen na~in ja vklopil filozofijata vo medicinata. Go podredil sekoj poedine~en na~in na nekoj op{t princip. Go ostavil vo potsvesta na narodot suevereito i povrzanosta na bolestite so razlutenite bogovi. Na le~eweto mu prio|al racionalno vo sklad so stepenot na poznatite zaPrevrzuvawe na noze i vadewe zabi. koni od prirodata, {to im bile Sceni od ìvotot na poznati na nau~nicite vo toa vreSkitite, IV vek pred me. Filozofskiot stav za kosmoHristos.

26

Angelina Markus

lo{kata povrzanost na svetot ostavila golem vpe~atok na Hipokrat. Negovite prijateli filozofi, so objasnuvaweto na svetot vrz princip na ~etirite elementi, go inspirirale vrz istiot princip, da gi izgradi svoite medicinski tolkuvawa. So golem mlade{ki àr, zapo~nal da gi obrazloùva dvièweto na vozduhot, vodata i temepraturata vo organizamot kako delovi na kosmi~kite dvièwa. I ne otstapil vo toa. Vrz toj princip go izgradil svojot metod i svojata medicinska etika, kodeksot za medicinski postapki, poznata kako zakletva. Vo zbirkata na dela od medicinata kaj Hipokrat gi ima 50 knigi, vo koi ima bele{ki od praksa, istorii na bolesti, nacrti na temi i drug pi{uvan medicinski materijal. Nekoi se izgubeni ili uni{teni za da se sokrie negovoto zna~ewe. Izgore asklepijada so bolni~ka dokumentacija i medicinska biblioteka od Hipokrat vo Kos kako Aleksandriskata biblioteka. Potoa dolgo se osporuvaat medicinskite knigi, nivnata avtenti~nost, kako i postoeweto na li~nosta na Hipokrat. Toa voop{to ne mu na{teti, sodrìnata na negovite knigi go potvrdija vistinitoto. Ni{to ne smee da se prima izolirano, poedine~no, raznebiteno, tuku vo edna celina povrzna so uslovite, vremeto, lu|eto, celta. Nekoi od pova`nite dela se smetaat spisot za sveta bolest padavica, {to nastanuva so promeni vo mozokot od nekoi la~ewa preneseni vo krvta. Go remetat krvotokot i di{eweto ili naru{ena ramnoteà na vodata i vozduhot vo teloto. Vo edna druga kniga, ili kako {to toga{ se vikale spisi Za vozduhot, vodata i zemjata, Hipokrat razvil teza za zna~ewe na vozduhot za zdravjeto na lu|eto. Vozduhot za ~ovekot e od vitalno zna~ewe, kako vodata za ribite. So vozduhot

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

27

~ove~koto telo e povrzano preku di{eweto i pravilno se dviì vo zdrav organizam. Vlijanieto na okolinata, atmosferskite priliki, narodnite obi~ai, bitno vlijaat vrz zdravjeto. Zatoa lekarot mora vo prognoza (se misli na dijagnoza) i le~ewe na bolesta da se zemat vo predvid klimatskite faktori i kvalitetot na vodata i hranata, godi{nite vremiwa i vetrovite. Patuvaj}i na{iot lekar niz razni prostori gi sogledal atmosferskite i antropolo{ki faktori {to razli~no deluvaat i vrz bolniot i vrz zdraviot organizam ako ne se uskladi so kosmi~kata sredina, Koga doa|al vo nepoznato mesto prvo pra{uval od kade duvaat vetrovite. Znael deka kolerata i drugi zarazni bolesti se {irat preku zagaden vozduh i znael kako da ja spre~i bolesta. Gi baral pri~inite koga }e gi videl pojavite na bolesta. Napi{al kniga za: Epidemiski bolesti, Prognostika, Dietetika, frakturi i edna zbirka na aforizmi kako izraz na stegnatoto, definirano, zbieno mislewe. Lakonika. Pi{uval za lekarite so povisok stil kako posveteni spisi i pi{uval za obi~niot narod da go razbere i da go primeni le~weto. Vovel nabquduvawe na simptomite za da moè so logi~ka analiza to~no da ja odredi bolesta i terapijata. Hipokrat na ostrovot Tasos vr{el nabquduvawe na 42 bolni od epidemija. Ispituvani se psihofizi~kite konstitucii na bolni od malarijata, no}noto slepilo, akutnata treska i drugi bolesti i vo drugi oblasti niz Makedonija i pokrainata Tesalija. Prikazite na epidemiskite bolesti prou~uvani vo klini~ki uslovi prestavuvaat prakti~na primena na znaewata za vozduhot i vodata vo slu`ba na medicinata. Vo oblasta na dietetika pri vospalenie na belite drobovi i drugi akutni bolesti najva`no za ishodot i tekot na le~eweto e pravilnata prognoza, koristewe

28

Angelina Markus

na ja~mena supa, ramnoteà na hranata i aktivnostite, smiruvawe so lesni ~aevi. Hipokrat za bolka prepora~uval xvakawe na kora od breza, namesto aspirin i koristewe na muvla od grnci ~uvani na vla`ni mesta kako penicilin. Tri raspravi za hirurgijata se moèbi najva`nite me|u negovite dela ili knigi, medicinski spisi. Vo niv Hipokrat gi opi{al dijagnostikata, hirur{kiot zafat i vidot na skr{enici i is~a{uvawa. Negovite hirur{ki metodi vo le~ewe na koskite se primenuvale pove}e od 1000 godini. Negovite hirur{ki instrumenti se upotrebuvale u{te podolgo. Tie se na pokaz niz muzeite od Epidaur do Ohrid, vo Asklepijadite niz site gradovi na Makedonija. Postoela zbirka za ureduvawe na hirur{ka ordinacija, instrumenti, zavoi, so eden zbor, sè od hiruru{kata tehnika. Takvite i drugi opisi sluèle kako prira~nici za medi-

Instrumenti od drevnata medicina

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

29

cinskite {koli i praktika za da se ve`baat idnite lekari, na sli~en na~in kako i dene{ntie medicinski {koli. Aforizmite kako spisi sodrèle 412 pogovorki, podelena po oblasti vo sedum poglavja: dietetska terapija, prognostika, vlijanie na vremeto i starosta, temperatura, vlijanie na stud i toplina vrz ènskite bolesti, hirur{ki bolesti i komplikacii so sporedni pojavi kaj bolnite. Aforizmite na po~etokot na knigite sluèle kako ukras - moto, kako viweta, kako po~etnite bukvi vo Evangelijata. Moèbi bile podzaglavija ili kurziv na tekstot. Na primer: Kratok e ~ove~kiot ìvot... ili kako {to i deneska velime ako ima vek }e ima lek. Povolnite momenti brzo pominuvaat upatuva na brza intervencija. Iskustvoto e prevrtlivo - znaeweto e trajno. Ima spisi za higienata i le~ewe na malite deca za medicinskoto znaewe i statusot na lekarite. Ima anatomski i filozofski spisi vo koi se rasprava za ~etiri telesni sokovi, {to podocna }e se klasificiraat so ~etirite temperamenti kaj lu|eto. Se zboruva za vaskularniot sistem. Vo mnogu dela se rasprava za gradbata na ~ove~koto telo (anatomija), so posebni osvrti od ginekologijata i sterilitetot, utvrduvawe na bremenost. Interesno e deka ginekolo{kata problematika se tretira na sli~en na~in vo Egipetskite papirusi i Vavilonskite plo~ki. Toa e dokaz na medicinskata i filozofskata komunikacija okolu Belomorieto. Tie zemji nabrzo bile Makedonski i se zabrzalo vlijanieto preku Aleksandrija. Vo zbirkata za razvoj i ishranata na ~ovekot, pod vlijanie na Heraklit, se zboruva za pulsot, sosema stru~no obrazloèn. Ima u{te mnogu stru~ni medicinski dela, posebno od ranite mladi godini koga Hipokrat bil pod silno vlijanie na filozofite. Sofistite, materijalistite. Zatoa na

30

Angelina Markus

Nadgledni sredstva od terakota vo Asklepijadite

~ovekot mu prio|a kako na celina, nedeliva od prirodnata okolina, u{te od predistorijata, so isti probelmi za re{avawe na zdravjeto na lu|eto. Kaj Hipokrat pove}e doa|aat do izraz prou~uvawa na nadvore{nite organi, kako koskite, muskulite, {to moèle da se le~at preku hirur{ki intervencii, kaj ranetite i bolnite so silno izrazeni telesni simptomi. Vo vrska so toa dobro se opi{uvani rabotata na srceto, slezinata, crniot drob, no ne i krvnite sadovi, nervite, mozokot. Nemalo sekcirawe, prognozata se sostavuva, kako i istorijata na bolesta so nabquduvawa vo bolnicite so dobra higienska organizacija. @ivotot go odrùva toplina so sredi{te vo srceto. Toa ja promenuva hranata vo telesni sokovi. Toplinata zavisi od dovodot na vozduhot (kislorodot) vo krvta preku dvièwe. Centrite za mislewe, ~uvstva, èlbi se vo mozokot, a osetite, naredbite za dvièwe se prenesuvaat pneumatski. Kaj Hi-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

31

pokrat se zabeleùva dislokacija na mozo~nata kortifikacija, delumno se prenesuvaat na srceto, nekoj od psihi~kite funkcii, no pred se, zaradi prirodnata toplina, na srceto mu se prio|a kako na centar na ìvotot. Za srceto i Aristotel ima sli~no sfa}awe Bolestite za Hipokrat i negovite lekari, se objasnuvaat vo sklad so negoviot stav za naru{ena harmonija na telesnite sokovi, koi vo nekoi vremenski intervali, za tri ili sedum dena, sami se stabiliziraat ako ne recidiraat. Silata i vrednosta na Hipokratskata medicina e vo klini~kata praktika. Bolesta se procenuva so site ~ula, individualno zavisi od konstatacijata na sekoj ~ovek. Tri faktori: bolesta, bolniot i lekarot koga se najdat na edno mesto, bolesta }e se sovlada, ako bolniot se bori, a lekarot pomaga da se vospostavi ramnoteà na organizmot so lekuvawe. Vo dolgata nabquduva~ka praktika napraveni se popisi na bolesti kako pnevmonija, plevritis, malarija, tifus, tuberkuloza, sepsa, skorbut, meningitis, tetanus, paraliza, apopleksija, reuma, cisti, histerija i drugi bolesti {to od toga{ sè u{te se sre}avaat vo Makedonija. Za site tie bolesti postojat izvonredni opisi za nivno prepoznavawe. Nekoi pojavi i do deneska go nosat imeto na Hipokrat: digiti Hipokratika, facies Hipokratika, mitra Hipokratika, Neo - Hipokratizam kako dvièwe od HH vek za taa drevna sevkupna medicinska nauka. Za le~ewe se spomnuvaat okolu 300 lekovi iako nivnata primena bila zna~itelno pomala. Fizikalnata terapija bila poizrazena. Se koristele bawi, oblogi, masaì, son~awe, pu{tawe na krv, slabi narkotici, lesna ishrana so supi, med, vino, mleko, dieta za zdravje.

32

Angelina Markus

Izvonredna bila hirur{kata terapija. Vo postoperativnoto le~ewe na amputacii, otvorawe ~erep, mestewe zglobovi, imbolizacija i prevrski do deneska se so~uvani istite metodi i tehniki. Toa vaì i za stomatologijata, za le~eweto i vadeweto zabi. Kon taka bogatiot teoretski i prakti~no so~uvan medicinskiot materijal, primenuvan vo Asklepijadite pred i po Hipokrat, ja zgolemuva va`nosta i na eti~ko podra~je, moralot na lekarite.

HIPOKRATOVATA ZAKLETVA Vo vremeto na Hipokrat medicinata sè u{te be{e privilegija na odredeni poznati medicinski familii i sèu{te ja odrazuva{e vrskata so filozofijata. Lekarot e filozof kako Hipokrat, a filozofot e lekar kako Aristotel. I dvajcata pripa|aa na lekarski familii so generacii. Vo IV v. pr. Hr. i filozofijata i medicinata bea posveteni tajni {koli {to znaewata gi otkrivale na tesen krug rodnini i so zakletva se obvrzuvaa da gi krijat tajnite od neposvetenite. Misteriite i tajnite od Pitagorinata {kola se prifati i se sprovede vo medicinata i vo Asklepijadite. Kako {to sodrìnata na kosmolo{kata filozofija se protna vo medicinata isto taka eti~kata problematika si najde primena vo zakletvata. Celiot toj sistem na le~ewe i lekarskata filozofija kako privilegirana profesija, nema{e da ima takov efekt ako ne be{e stavena pod za{tita na makedonskite carski familii. Carskata dinastija zastapuva{e lekarski dinastii so imenuvawe na carski lekar. Moème da gi poso~ime, po ime i rod site lekari po makedonskite gradovi na dràvata od Aleksandrija do Rim. I }e go storime toa. Ako se zapra{ame koga i kade e pi{uvana medicinskata zakletva, odgovorot }e go pronajdeme ispi{uvan vo biografijata na samiot Hipokrat. Od Belomorskite ostrovi Kos i Knid patuval nasekade niz Makedonija. Odbil da odi vo Persija. Atina po Peloponeskite vojni i tiranijata na triesetminata ne bila mesto ni za ìveewe, a kamo li za nau~na rabota. Osobeno otkako bile ubieni i proterani mnogu negovi li~ni prijateli Sokrat, Tukidit, Anaksagora...

34

Angelina Markus

Hipokrat kako i \or|ija se naselil vo Larisa, vo blizina na Makedonskite prestolnini, od kade {to i kako carski i kako patuva~ki lekari vr{ele rabota niz mnogu {iroki oblasti. Tesalija, vo toa vreme, bila makedonska oblast. Do kade {to odele i ìveele Makedoncite do tamu stasuvala i naukata i medicinata. Iskustvata niz vojnata i ranetite go zgolemuvale i medicinskoto iskustvo. Raznovidnoto i kompletno ìveewe vo Makedonija e glavnata podloga za sevkupnoto tvore{tvo pa i medicinskoto. Vlijanijata edni na drugi lu|e bilo drug vid predizvik za sorabotka. Hipokrat go poznaval eti~koto u~ewe na Sokrat i bil voodu{even od negovite moralni doblesti, {to Atina gi gubela so ubivawe na tolku u~eni lu|e, dojdeni da ja prosvetuvaat. Nabrzo vo Makedonija se sobrale golem broj od tie {to bile proterani. Arhelaj im dal i za{tita i uslovi za rabota. Kaj Arhelaj do{ol Hipokrat so seta lekarska familija, so sinot Tesal i Drakon, zetot Polib i drugite. Do{ol i ostanal pove}e od polovina od svojot ìvot vo najplodnite tvore~ki godini, da ìvee po Makedonskite prestolnini, da gi le~i Makedonskite carevi sèdo Aminta tatkoto na Filipa. Tuka e napi{ana Zakletvata za potrebite na carskata Makedonska familija. Tuka se sproveduvala terapija vo bolni~ki uslovi i tuka se pi{uvani site medicinski knigi. Tuka, vo Makedonija, gusto se zbieni Asklepijadite i svetili{tata kade {to bila najsilna i prisutna drevnata tradicija na sekoj vid {koli. Podatocite zboruvaat deka i pred Arhelaj, Hipokrat go le~el i Perdika II. Po Aminta sinovite pokraj Aristotel ja prodolìle profesijata carski lekari kaj Filip II i Aleksandar. Osobeno Tesal vo pridru`ba na falangata patuval do Indija i se

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

35

vratil vo Pela. Po toa u{te dolgo medicinata so Hipokratovata zakletva se dvièla po svetot do dene{ni denovi kako osnovno kredo za medicinskiot moral. Zna~i izvorot za zakletvata e makedonskata tradicija i carstvo. Makedonskata filozofija na moralnite normi i sorabotkata na lu|e od site profili {to doprinele za site formi na svesta da se razvijat na najvisoko nivo. Filozofijata, medicinata, site nauki umetni~koto tvore{tvo, op{testvenite nastani, sè toa poedine~no i voop{teno, ostavi tragi kako trajni svedo{tva za Makedoncite. Sepak farmacevtskiot znak so zmija i Medicinskata zakletva gi prifati cel svet kako simboli na humanost od Makedonija. Ne e slu~ajno toa {to vo sekoj otkopan grad otkopuvame statui na Asklepie. Zakletvata, takva kakva {to ja imame sega po yidovite na ambulantite ne e onaa istata. Promeni pretrpela i medicinata i tekstot i moralnata zrelost na lekarite. Hipokratovata zakletva se neguva po svetot pove}e kako moralna obvrska, kako sve~en ~in, a za nas Makedoncite ima istorisko zna~ewe na filozofskoto arhe ili prapo~etok vo medicinata. Sodrìnata na Zakletvata ja izgovara sekoj lekar koga ja po~nuva medicinskata praktika. Za da ja znaat site ja priloùvame.

36

Angelina Markus

HIPOKRATOVA ZAKLETVA Vo ~asot koga stapuvam me|u ~lenovite na lekarskata profesija sve~eno se obvrzuvam deka svojot ìvot }e go stavam vo slu`ba na humanosta. Kon svoite u~iteli }e pokaùvam dol`na blagodarnost i po~ituvawe. Svojata profesija }e ja izvr{uvam sovesno i dostoinstveno. Najgolema grià }e mi bide zdravjeto na mojot pacient. ]e gi po~ituvam tajnite na tie {to }e mi se doverat. So seta svoja sila }e gi odrùvam ~esta i blagorodnite tradicii na lekarskata profesija. Moit e kolegi }e bidat moi bra}a. Vo vr{eweto na dol`nostite kon bolnite na mene nema da deluvaat nikakvi obziri, vera, nacionalnost, rasa, politi~ka ili klasna pripadnost. Od po~etokot apsolutno }e go po~ituvam ~ove~kiot ìvot. I pod zakana nema da dozvolam moite medicinski znaewa da se iskoristat sprotivno na zakonite za humanosta. Ova go vetuvam sve~eno, povikuvaj}i se na svojata ~est.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

37

Edna varijanta na zakletvata ni zboruva tokmu za na{eto obrazloènie. Se raboti za zakletvata pomestena vo knigata Boèstvena medicina od d-r Petar Stankovi}, pi{uvana 1941 godina, izdadena 1988 godina vo Kultura Belgrad. HIPOKRATOVA ZAKLETVA - Se kolnam vo Apolon, Asklepio, Higieja, Panapkeja, na site bogovi i boìci, povikuvaj}i gi za svedoci deka vetuvam ovoj zavet spored sovesta potpolno (celosno) da go istaknam. ... - Deka svojot u~itel }e go po~ituvam kako roditel, }e se griàm za nego ako mu zatreba, negovite potomci }e gi smetam za rodeni bra}a i ako sakaat }e gi nau~am na ovaa umetnost bez obvrski i naplata. ... - Deka propisite i predavawata kako i celata nauka }e ja predavam samo na svoite sinovi, sinovite na moite u~iteli i samo na onie u~enici {to so zakletvata se svrzani za lekarskite zakoni i nikomu pove}e. ... - Deka na bolnite, kolku {to znam i moàm, najsovesno }e im odreduvam ìveewe za nivno najgolemo dobro i deka }e gi ~uvam od bilo kakva {teta i zlo. ... - Nikoga{ nikomu nema da mu dadam otrov duri ako za toa me molat, nitu takva odluka }e pomagam, isto taka nema na niedna èna da i pomagam vo plodoubivawe.

38

Angelina Markus

... - Vo skromnost i ~istota }e ìveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. Nema da vadam kamen od be{ika, toa }e go prepu{tam na lu|e od taa stru~nost. ... Vo koja bilo ku}a da vlezam neka bide toa za dobro na bolnite daleku od samovolna nepravda i kako od sekoj drug porok taka i od niski èlbi prema ènite, lu|eto, slobodnite i robovite. ... - Bilo {to da vidam ili slu{nam vo vr{ewe na svojata profesija ili nadvor od lekarskata praksa, za ìvotot na lu|eto, {to ne smee javno da se iznesuva, za toa }e mol~am smetaj}i gi za tajni. ... - Ako sovesno se dràm do ovoj zavet i ne go prekr{uvam neka mi se dade da uìvvam vo mojot ìvot i umetnost, cenet od lu|eto zasekoga{; prekr{okot i krivokletstvoto neka bide sudeno sprotivno od toa. So ovaa varijanta na Hipokratovata zakletva u{te vo prviot stav se potvrduva zna~eweto na bogovite {to se oboùvani vo Makedonija i {to imaat direktna vrska so lekuvaweto na lu|eto i {to gi podu~uvaat vo lekarskiot zanaet. Zborot umetnost treba da se sfati kako umeewe, znaewe. Vo zakletvata se naglasuva tajnosta, {koluvaweto i familijarnata medicina i praktika. Povrzanosta so filozofijata se gleda vo prezemaweto na moralnite principi od Sokratovite vrlini i drugite {koli bliski do medicinata. Bogovite od Olimp vo Makedonija imale svetili{ta nasekade. Apo-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

39

lon, Ahil, Dionis, Muzite, Orfej, Hipokrat se dvièle okolu Delfi, vo Teba, toa e vo Fokida, {to spa|a vo Tesalija i Parnas, site zaedno, kako oblasti na Makedonija. Site bogovi, heroi, u~eni lu|e imaat ista tatkovina, drevnata makedonska dràva. Sepak, Asklepio so zmijata i Hipokrat so zakletvata, najdobro si ja zavr{ile medicinskata rabota vo Makedonija. Isto taka i bliznakon Apolon Apolon bel, son~ev, pro~istuvan vo Apolonovite svetili{ta i gradovi me|u prvite e {to najmnogu im pomagal na lu|eto. Koga ~uval stada se bliznele, koga se druèl so lu|eto se prosvetluvale. Mo}en, silen, ubavo graden, prototip bil i na Hipokrat vo prou~uvawe na anatomijata i na umetni~kata inspiracija za najubavite bisti na lu|eto. Lisip, carskiot umetnik na Aleksandar go vajal ubav kako bog, kako da e samiot Apolon. Mestoto na Apolon vo umetnosta, vo medicinata, vo svetili{tata i vo ìvotot na lu|eto imal ista va`nost kako Aristotel i Hipokrat. Zakletvata e trajno vtkaena vo makedonskoto ìveewe.

PRINCIPI NA HIPOKRATOVOTO LEÊWE Mnogu rano ~ovekot sfatil deka e del od kosmosot, del od prirodata, del od ìvotot i deka sekoj negov del ima karakteristika na arhe. Toa e filozofskiot prapo~etok na raznovidnost preku ~etiri elementi: zemjata, vodata, vozduhot i oganot. I ~ove~kiot organizam isto e struktuiran. Na Hipokrat ne mu trebalo mnogu toj princip da go vovede vo medicinata. ôvekot treba da ìvee spored principot na uskladuvawe na del kon celinata, na ~ovekot kon prirodata. Kosmi~kite branuvawa vo svoite dvièwa treba da se skladni. ôvekot e zdrav duri ~etirite elementi vo te~na sostojba se uskladeni. Toa e krv, sluz, òlta i crna òl~ka. Od vozduhot, pneumata, zavisi vdi{uvaweto i toplinata, zaedno so hranata, {to go zagrevaat teloto. So vozduhot se vdi{uvaat bolesti, se naru{uva izla~uvaweto na te~nostite se manifestiraat simptomi na zaboluvawe. Nabquduvaweto kako princip e osnoven pristap vo Hipokratovata medicina. Mora dobro da se beleàt promenite na izgledot za da se vospostavi to~na prognoza. Da se namali ishranata (dieta) i duri potoa da po~ne lekuvawe. Bolnite vo Makedonija otsekoga{ imale op{testvena grià i bolni~ko zgriùvawe. So toa niz praktikata se prifa}ale pozitivnite iskustva. Lekarite se specijalizirale. Nekoi bile zadolèni da ja beleàt sekoja promena kaj bolnite. Taka ni ostanale mnogu precizni dijagnozi na razni bolesti imenuvani kako prognozi. Zo{to prognoza? Toj termin se odnesuva na vremenskite promeni. Vo medicin-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

41

skata terminologija toa vreme bilo is~ekuvawe vo promenite na bolesta. Ako ~ovekot e udren so oru`je, ili kasnat od ìvotno, ili se povredil pri rabota, ako bil padnat ili napadnat, vo zavisnost od izgledot, se davala prognoza. Ako pritoa pomodruval, za tri ili za sedum dena, lekuvaweto bilo nevozmo`no. Ako povredata bila pod koleno ili pod glu`d, se amputira do pomodrenoto mesto. Pomodruvaweto na liceto se prognoziralo so smrt. Makedonija so mnogute reki i ezera i mo~uri{tata okolu niv, imala leì{ta na malarija. Eve ja prognozata spored Hipokratovite beleèwa: bolniot poòltuva, òlti mu se nozete, liceto, belkata vo o~ite, ima treska, da se le~i so kinin. ]e ozdravi. Prognozata na vremenskite intervali pravena e so cel na vklu~uvawe na rezervata za odbrana na organizamot {to sekoj ~ovek ja poseduva. Za sekoja bolest imalo lekarstva koi vnimatelno se dozirale da ne o{tetat nekoj organ. Higienata, so imeto na boginkata Higija, imala golemo zna~ewe kako preventiva. Vo site makedonski carski gradovi otkopani se vodovodi za topla i ladna voda, odvodni kanali, bawi, higienski kujni i mnogu sadovi za odrùvawe i gotvewe na hranata. Zaraznite bolesti vo Makedonija gi nosele mornarite, trgovcite, Rimjanite, Turcite i vojskite na cela Evropa vo Balkanskite i Svetskite vojni. Zatoa Makedonija morala vo sekoe vreme da se spravi so razni nepoznati bolesti {to se pojavuvale na nejzina teritorija. Morala na visoko nivo da ja odrùva i higienata, bolni~koto lekuvawe i nau~nite postignuvawa vo medicinata {to ni ostanale vo nasledstvo od Hipokrat.

42

Angelina Markus

Drevnata medicina od Makedonija {koluvala dva vida lekari. Ednite bile carski lekari, kako glavni pridru`nici {to go pokaùvale ugledot na Carot, a drugite bile patuva~ki lekari. Statusot i na ednite i na drugite visoko se cenel zaradi stru~nosta i humanosta. I deneska ne e bitno izmeneta medicinskata organizacija ni vo bolnicite ni patuva~kite lekari kako Brza pomo{, nasekade po svetot. Kompletno se sproveduva makedonskoto vlijanie, ne samo vo farmacijata i primenata na Hipokratovata zakletva.

MAKEDONSKI CARSKI I PATUVA^KI LEKARI Tradicijata na carski lekar vo Makedonija kako i patuva~kite lekari, bezprekorno se organizirale i vo osvoenite zemji, osobeno vo Rim, kade {to pred dopirot so makedonskata medicina ne postoelo nikakvo soznanie za le~ewe. I vo Atina nemalo nekoe vidno iskustvo. Za slabite novorodeni deca odlu~uval sovetot na gradot naj~esto za frlawe od najvisokite yidini. Normalno, grad so tolku heteri ne moèl da go zgolemuva naselenieto. U{te pove}e, namesto lekuvawe go usovr{uvale ubivaweto so otrov. Ksenofon i Platon go opi{ale Sokratovoto usmrtuvawe vo Atina so kukuta. Taa gusta òlta te~nost, pripravena od bilka, mnogu brzo mu gi zdrvila nozete, mu go stvrdnala jazikot, mu se zamaglila svesta i sepak Sokrat jasno go iskaàl svojot stav deka ne se pla{i od smrtta koga e sprovedena od sudii so zakon. Hipokratovata zakletva go obvrzuva lekarot da ne dava otrov. Zakonite vo Makedonija go {titat bolniot, familijata i narodot. Patuva~kite lekari nasekade stignuvaat sami ili so svoi pomo{nici. So sebe nosele torba so lekovi i instrumenti. Prvo gi sreduvale higienskite uslovi. Topla voda, ~isti krpi, provetruvawe, ogan za sterilizacija na instrumentite, sè bilo podgotvuvano. Principot bil ist, bolesta po zemja se {iri preku vozduh, se suzbiva so ogan se gasni i izmiva so voda. Samo poroduvaweto go vr{ela èna so iskustvo. Toa ne se smetalo za bolest i ne se povikuvale patuva~ki lekari. @ena babica do skoro go vodela doma{noto poro-

44

Angelina Markus

duvawe po selata i gi podu~uvale mladite majki kako da zajaknat zaedno so porodot. Patrona`nata slu`ba otsekoga{ postoela. Interesno e toa {to i na ìvotnite im se pomagalo od lu|e priu~eni so iskustvo, naj~esto ov~ari. Dedo mi, so nas, poln dvor vnu~iwa, ima{e sekoj den rabota. Krvareweto koga }e se ispotepavme go zapira{e so isitnet tutun. Skr{enata noga ja meste{e so letva i ja zavitkuva{e so konop natopen vo belka od jajce. Koga se razbolev od malarija me odnese vo mo~uri{teto na Crna Reka, kade {to leèa bivoli, za da mi se zalepat pijavici, da mi ja iscedele lo{ata krv. Ponekoga{ ima{e uloga na patuva~ki lekar za sli~ni situacii. Bolnicite, lekarskite ordinacii, aptekite si ja vr{el rabotata vo le~ewe na bolestite kako vo najdrevnite makedonski vremiwa. Patuva~kite lekari paralelno so niv si vrvea. Carski lekar se stanuva, pred sè od, lekarska familija, od naju~eniot, najsposobniot ~ovek, {to se dokaàl i se istaknal me|u site lekari. Muzite, nereidite i obi~nite majki Makedonki ja pravat vrskata me|u bogovite i lu|eto, ra|aj}i heroi i carevi,

Apolon vo oro so Muzite

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

45

bogato obdareni za vr{ewe na boèstvenata medicina, muzika i sekoj vid boèstvena umetnost {to niz makedonskata stvarnost se pretvora vo nau~nost. Sfa}aweto deka carevite nekoga{ bile bogovi se gleda niz epovite na Homer. Okolu, vo krug na Belomorskoto krajbre`je site plemiwa gi vodat kralevi so boànsko poteklo. Agamemnon, Ahil, Odisej, Patroklo, Paris -Aleksandar, Hektar vodea desetgodi{na borba okolu Troja za Elena, sestrata na Dioskurite Plejadi, a yvezdi na neboto blizu do bogovite. Mnogu smrtni boèstva Zevs gi napravi bezsmrtni. Me|u niv najgolem broj se tie {to gi le~ele bogovi, {to sami bile lekari i ja le~ele svojata vojska ili imale svoi carski lekari vo pridru`ba. Mikencite Menelaj i Agamemnon gi le~el Mahaon i Polidejron, sinovite na Asklepio. Patroklo go le~el Ahil. Ahila go le~el Mahaon.

Ahil

Odisej

46

Angelina Markus

Odisej nosel luzna od rana {to carskite lekari od Parnas, vo palatite na dedo mu ja zazdravile. Povrzanosta na drevnite plemiwa ja pravi i samata medicina. Isti lekari le~at razni kralevi. Mikencite ne se Ahajci. Tie se Ahilejci so zaedni~ko poteklo od Makedonskite Argivci. Makedonskata carska loza od Arg se pro{irile na Pelopones. Vo Noviot Arg prodolìla makedonskata carska tradicija, najdolgo odràna, kako monarhija vo Sparta i vo Teba. Makedoncite od Pela gi nadìveale i niv i Atina vo Ahaja ili Ahileja. Zaradi toa kralevite vo Ilijada imaat ist carski lekar. Potekloto na site od podno`jeto na Olimp e isto. Makedonsko kaj Menelaj, Ahil, Odisej, Asteropej i Hektor. Dolgove~nosta na prvite makedonski kralevi se dolì na dobroprimenetata medicina po kralskite ku}i. Dolgove~nosta na kralskite lekari e u{te pogolema. Taka Hipokrat so svojata familija gi le~el Makedonskite kralevi Perdika II, Arhelaj I, Orest, Evrop, Pavzanie, Aminta III. Na Aminta III pokraj Hipokrat carski lekari mu bile pretcite na Aristotelovata medicinska familija, tatkoto Nikola, dedoto Mahaon, pradedoto... Nazad vo drevnosta ovie lekari i prethodele na Hipokratovata medicina. Osobeno na dvorot vo Ege i Pela vo vremeto na Arhelaj i prethodno so stotici godini nazad do prvite kralevi vo Makedonija. Vo ~etiri ipol iljadi godi{niot dolg carski kontinuitet Makedonskata nauka i medicina dopiraat do Mitolo{kite prestavi. Tamu, me|u prvite boèstva lekari Apolon i Asklepio se najduvaat korenite na Makedonskata medicina. Od toga{ sekoj car si imal i carski lekar, lekarska {kola i medicinska praktika.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

47

Vo vremeto na Filip i Aleksandar, vo IV-tiot makedonski vek, filozofskite i medicinskite {koli se najrazvieni. Cela tajfa na vrvni lekari gi le~ele ranite na Filip II a u{te pogolema bila tajfata na carski lekari vo pridru`bata na Aleksandar. Lekarite od dvete najslavni lekarski familii na Aristotel i Hipokrat go pro{irile le~eweto na ranetite vo falangata i sosednite narodi na dràvata na Makedoncite. Interesen e podatokot {to sinot Aleksandar prv gi izviduval ranite na Filipa i daval najdobri prognozi. -Ne àli se Filipe za edna rana na nogata, obyrni se na uspesite na bitkite, nabrzo }e go zbodne{ kowot na pobedite, go te{el.- Aleksandar toa go pravel i vo falangata. Li~no i prv gi izviduval ranite i go prepora~uval le~eweto na Tesal, Filon i drugite lekari. Antipatar i Kasandar vo Pela gi nasledile lekarite od Filip i Aleksandar do Filip V i Persej. Makedonskata medicina vo Aleksandrija se razvila vrz sistemot na Aristotelovite spisi od fizika. Haldojcite i Magite od Vavilon i Egipet, koj se vikal Misir, si na{le mesto vo Aleksandriskata biblioteka, pokraj Teofrast i Menon, u~enici na Aristotel. Nivnite spisi za bilkite, lekovite, le~eweto kako farmacevtsko znaewe, go sublimirale znaeweto po medicina od Makedonija, ja prodolìle makedonskata tradicija vo {kolite i carskite lekari. Vo Aleksandrija se sozdala glavna medicinska {kola {to gi sobirala lekarite od razni kraevi i ostrovi. Herofil od Hadlkedon, Erasistrat go prou~il srceto i senzitivnite nervi, Kleombarat i Medija mu bile lekari na Seleuk I vo Antiohija. Ptolomej go le~el Hrisip, imal svoja {kola kako i Filin, Serapioni, kako Heraklid od Tarent, Apolonie od Ki-

48

Angelina Markus

tija, kako Ber koj rabotel za Antioh Soter vo Vavilon. Celi trista godini makedonskata Ptolomejska dinastija vo Aleksandrija ja unapredile filozofijata, medicinata, astronomijata i drugite nauki. Nau~nici od Sicilija preku Makedonija do Vavilon i Misir se {koluvale vo Aleksandrija. Filon od Larisa, Ptolomej, Eurget, Antioh vnimavale koj }e rakovodi so Aleksandriskata biblioteka. Tie bile: Teofrast, Kalimah, Eratosten, Erigon, Apoloder, Zenodot, Aristofon, Aristarh, Kratet. Tuka se {koluvale Evklid, Arhimed, Apolonie od Pergam, Eadem, Hilen, Heron. Od Aleksandrija proizlegle mnogu carski lekari {to podocna bile carski lekari i vo Rim i vo Aleksandrija. Carski lekar na Kleopatra bil Apolodar, a vospituva~ Nikola. Na Marko Antonie a pred nego i na Ciceron od 124 do 60 god. pr. Hr. pridruèn lekar bil Asklepijad od Bitinija. Za vremeto na Neron, Trajan, Marko Avrelis, Komod i drugite imperatori, lekari dobivale od Aleksandriskite {koli. Toa se carski lekari Galen, Soren, Dioklo i drugi lekari. Od Aleksandrija ne samo medicinata, se prenele imiwa na rimski bogovi, no ne se izmenilo imeto na Apolon - bogot na medicinata. Od Aleksandrija so naukite vo Rim stignala pragmatikata na Dionisie od koja Varon i Marko Terencie u~ele za da go sozdadat latinskiot jazik, {to }e ostane kako prodolùva~ na bogatata makedonska kultura. Na rimjanite ne im bila poznata ni higienata, ni farmacijata ni medicinata. Toa malku {to go dobile so Etrurcite se gu{elo. Etrurcite se tie {to ja sogledale bliskosta so Makedonija i preku Aleksandrija voveduvale nauka, pismo, prosveta.

HOROSKOPOT - MEDICINSKA ASTRONOMIJA Dolgo vreme ne mi be{e jasno kako toa Hipokrat ja vospostavuva vrskata na kosmosot i ~ovekot i kako toa ~etirite elementi se isti principi i za svetot i za ~ovekot. Potoa sogledav, kako vo neboto nad Makedonija vo soyvezdijata si na{le besmrtni mesta mnogu smrtni boèstva. Heraklo so lavot. Dioskurite vo bliznaci, Asklepio so zmija... Uf! Pa, toa e zodijakot i horoskopot. Na Makedoncite im bila jasna vrskata na medicinata kako vrska na ~ovekot vo prirodata i kosmosot. Na Hipokrat izvr{il vlijanie Pitagora so filozofijata na brojkite. Hipokrat znael za brojkata 12, kako zna~ajno

Nad neboto na Atlant se gledaat zodija~kite znaci

50

Angelina Markus

mesto vo mitologijata, astronomijata, astrologijata, religijata i kosmosot. Toa se 12 znaci na zodijakot, 12 meseci vo godinata, 12 apostoli, 12 generali na Aleksandar kako 12 herojstva na Heraklo, 12 saati na denot, 12 godini na detstvoto, 12 plemiwa {to gi obedinil Filip vo Makedonija... Brojkata ne e samo kvantum tuku izraz na odnosi, na harmonija na silite i yvezdite koi {to deluvaat vrz zdravjeto na ~ovekot. Taka mislel Hipokrat. Taa misla u{te pove}e ja razrabotile brojnite nau~nici vo Aleksandrija. Niv im bila jasna brojkata 60 - kako minuti, kako sekundi, kako denovi, pomnoèna so 6 ni ja dava godinata, od 360 dena vo godinata kako 360 stepeni od krugot, 360 crkvi vo Ohrid. Toa e harmonijata vo prirodata i brojkite. Mesecot vlijae na plimata i osekata, pa kako da ne vlijae na zdravjeto na lu|eto. Vozdu{niot pritisok, son~evata toplina, veterot, do`dot, plodorodieto na zemjata i ete ne nazad vo prapo~etok kako arhe, koga u{te prvite lu|e svrteni kon neboto gi barale znacite za opstanok. Medicinskite boèstva i medicinskata astrologija gi podu~uvaat nau~nicite {to da prifatat za progres na ~ovekot. Znacite, brojkite, zakonite, naukite, lu|eto, site si na{le mesto vo soyvezdieto. Vo Kokino pred dve godini e otkriena drevna opservatorija stara okolu 4000 godini. Makedonskata civilizacija gi prou~uvala yvezdite za da napravi kalendar za vremeto za zemjodelieto. Toa se istite lu|e {to pove}e od {est mileniumi ne go izmenile svojot gen. Zatoa muzata Uranija se zanimavala so astronomija, astrologija i proro{tvo. Makedonskiot horoskop si na{ol mesto vo eden mozaik za Heraklo kade {to se pretstaveni vo centralniot krug atributite i sverno sliki na negovite herojstva. Lavot, bikot, vetarot, hidrata, Posjedon kako vodolija, bliznaci i drugi mozai~ni sliki soodvetstvuvaat na op{tiot horoskop povrzan

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

51

so sudbinata i idninata na lu|eto vo kombinacija so bolestite. Eve gi tie zodija~ki znaci, bukvi, vodeni, ogneni, zemni vo konstelacija so zvezdi od neboto nad Makedonija. Oven Bik Rak Devica Skorpija Jarec Ribi Vodolija Strelec Terezija Lav Bliznaci

Jason, zlatno runo Sveta sila, krit Proro{tvo Delfi Bogorodica Asklepio(zmija) Ares Belomorski delfin Sveta rena Kentaur Kosmi~ko arhe Heraklo Dioskuri

oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva oboluva

glava gu{a varewe jetra polovi organi kolena stapala potkolena butovi creva kolk, srce ramewa, race

Pod neboto na zvezdite i zodijakot, Makedoncite izna{le zdravi mesta za ìveewe, za sre}a i zdravje. Tuka izgradile svetili{ta slavej}i gi heroite na horoskopot. Izgradile sozvezdija na zemjata so ista svetost, od neboto i od Sonceto - makedonskiot najgolem simbol. Napravivme pregled spored imiwata vo horoskopot i soodvetno oboluvawe na organite na ~ove~koto telo. Sekoj ~ovek spored ra|aweto ima svoj znak od mitologijata vo Makedonija. Sekoj ~ovek e predodreden od sudbinata na ra|aweto kako horoskopska tema vo stoi~kata filozofija. Najgolemite proroci Apolon, Orfej i Pitija im ja pretskaùvale idninata na carevite i narodot. Timot proroci na Aleksandar mu go tolkuvale sekoj znak od neboto, pticite i vnatre{nite organi na `rtvuvanite ìvotni. Aleksandar i sam gi poznaval tie znaci za da ~ekori tolku uspe{no vo idninata.

52

Angelina Markus

Mozaik so herojstvata na Heraklo rasporedeni vo zodijak.

Na Hipokrat i na carskite lekari, na magite horoskopskata medicina im bila pomo{no sredstvo. Makedonskata medicina se pro{irila od Aleksandrija niz rimskata dràva. Iskopinite vo Pompeja ni pokaàa kako funkcionirale medicinskite {koli, so mnogu nagledni sredstva na ~ovekot, izraboteni od terakota i bolnicite so site instrumenti kakvi {to bile niz Makedonija. Sobiraweto na iskustvata, sobiraweto na opisite na pojava na bolestite go ispolnile so dijagnozi i recepti Hipokratoviot korpus i u{te pove}e negovata medicina napreduvala so mnogu sledbenici. Edno ~udo lekari, matemati~ari, astronomi, geografi, istori~ari se pojavile niz Makedonija i niz svetot {to se {koluvale vo Aleksandrija. Toa se lekarite Soren, Arstej, Rufo, Galen, Dioklio i dr.

HIPOKRATOVITE SLEDBENICI DO ALEKSANDRIJA I RIM Ve}e kaàvme za rimskite carevi {to imale carski lekari. Niv gi imalo mnogu pove}e. Askepijad od Bitinija do{ol vo Rim 91 g. da sproveduva fizikalna terapija. Gi sproveduval Hipokratovite principi vo medicinata za prisustvo na 4 vida sokovi vo teloto. Se potpiral i na Demokritovoto u~ewe za atomite za da go objasni dvièweto na vozduhot niz teloto i zatopluvaweto. Temison do{ol vo Rim za vremeto na Neron i formiral metodi~na {kola za da se sredi teoretskoto so prakti~noto iskustvo vo medicinata. Vo isto vreme od Karija do{ol Tesal kako lekar da pomogne za spre~uvawe na epidemiite {to ~esto izbuvnuvale vo Rim. Soren od Efes e me|u popoznatite lekari {to proizlegol od Aleksandriskata makedonska medicina i do{ol vo Rim za vreme na Hadrijan i Trojan. Najmnogu se zanimaval so ginekolo{kite bolesti iako medicinata bara sestrano obrazovanie za polesno povrzuvawe na pri~inite za oboluvawe. Kon pedesettite godini vo Rim pristignal od Kilikija lekarot Atenej. Ne{to podocna od Kapadokija pristignal Aretej i gi primenuval knigite za pneumata kakvi {to gi ostavil Hipokrat vo negovo vreme. Ruf od Efes gi imenuval imiwata na delovi na teloto. Lekuval bolni od bubreg i strogo se pridrùval do lekarskata etika.

54

Angelina Markus

Od Pergam poznati se Asklepijad i Galen. Pergan go formirale kako makedonski grad Aleksandrovite generali, zatoa medicinata se primenuvala vo Asklepijada kako carska bolnica. Klaudie Galen (vo 129 - 200 g.) od Pergam oti{ol vo Aleksandrija na usovr{uvawe. Se specijaliziral za hirurgija i bil povikan vo Rim kako gladijatorski lekar. Tamu bil mnogu cenet. Ja {irel medicinskata nauka niz predavawa. Bil i patuva~ki lekar dodeka Marko Avrelie ne go nazna~il za carski lekar na sinot Komod. Ne izdràl dolgo, go napu{til Rim i se vratil vo Pergam. Kako naslednik na Hipokrat pi{uva medicinski knigi sobrani vo 150 dela. Najdobro ja prou~il anatomijata za da bide uspe{en vo hirurgijata. Kako i Hipokrat smetal deka najdobar lekar e filozof posveten na lekarskata etika. Kako vo filozofijata, vo istorijata i vo medicinata najgolem del od delata se izgubeni prepi{ani, izmeneti, dopolneti i pojaveni kaj ponovi avtori. Galen umrel vo 200 g. i dolgo vreme po nego ne moè da se utvrdi koi se negovi originalni dela i koi mu se pripi{uvaat, isto kako kaj Hipokrat. Vo Rim od Pergam se pojavi u{te eden lekar Onesandar (Aleksandar). Carot Julijan go pottikna za Rim, od delata na Hipokrat i Galen, da napravi enciklopedija za medicinata. Od vkupno 72 so~uvani se 32 knigi koi so vekovi se prepi{uvani i upotrebuvani. Isto taka izdvoeni od medicinskata teorija materija sostaveni se 4 medicinski prira~nici. Dioskurid napravil od spisite za farmakologija u~ebnik i prira~nik za lekovi. Posle Menon i Teofrast po barawe na Aristotel koga napravile popis na site bilki i lekovi, ovoj prira~nik dolgo ostanal vo upotreba vo rimsko vreme.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

55

Morame da go spomneme Filon vo Rim koj do{ol da propoveda asketizam, duhovno o~istuvawe, pokajuvawe i drugi principi koi podocna od etika pominuvaat vo hristijanstvo. Site ovie mesta vo Bitinija, Karija, Kilikija, Kapadokija, Efes, Pergam, Aleksandrija vo toa vreme bile makedonski. Se pro{iruva{e makedonskata dràva, se osvojuvaa zemji, se borea vojski vo pridru`ba na medicinata. Posveteni dela, posveteni carski lekari i medicina za narodot vo koja {to opstojuva paganstvoto, magiite, kletvite i po~ituvawe na boèstvata od zemjodelskata tradicija. Makedonskite {koli od Pergam, Aleksandrija i ostrovite dadoa golem broj lekari. Ni eden od niv ne e od Atina ni od Rim. Medicinata im sluè{e na site i na istok i na zapad od Makedonija. Na istok, od Ermenija do Aleksandrija, za nekoi iljada godini vo original se so~uvani Aristotelovite dela i tie }e stanat predmet za koristewe na medicinskite potrebi. Osobeno od Aristotelovite spisi za prirodata arapskite filozofi i lekari sostavuvaat prira~nici za medicinata, kako {to vo Rim se pravea prira~nici od Hipokratovite medicinski knigi. Avicena, Averaes i Mojmonid se vmetnata alka, drevnata makedonska medicina, da se prefrli preku [panija vo srednovekovna Evropa. Takvata medicina se koristela i do XIX vek. Avicena, okolu 1000 g. od novata era, od Buhara oti{ol vo Persiskite emirati kako kralski sovetnik - lekar. [irel eden vid isto~en Aristotelizam, go koristel Aristotel za islamot i Koranot. Go sostavil poznatiot prira~nik nare~en Kanon za potrebite na medicinata vo arapskiot svet.

56

Mnogu rano ovoj kanon e preveden na latinski i na ruski jazik. Medicinata od Kanonot na{la i {iroka primena po hristijanskite manastiri koga Arapite do{le vo Toledo. Pokraj site prilagoduvawa realisti~kata filozofska i medicinska misla go opsluùvala celiot svet vo srednovekovieto. Toa e makedonskiot pridones vo naukite, osobeno vo medicinata.

Angelina Markus

MEDICINATA I HRISTIJANSTVOTO Ako se ~itaat evangelijata na Apostolite vo svetoto pismo od Noviot zavet, za~uduva~ki }e se iznenadime kako si na{la mesto i mitologijata i medicinata vo teologijata i religijata na Hristijanstvoto. Duhot na Bogo~ovekot ja poznava etikata, matematikata i medicinata. Ima iscelitelna mo}. Pravi ~uda. Isus Hristos go poddrùva dobroto, blagoslovuva, ima pret~uvstvo za pretskaùvawe, pravi ~udesa, podu~uva i sè toa na eden nevoobi~aen na~in, nedostapen na obi~nite lu|e i na lo{ite. Toj si izbra 12 apostoli sledbenici, apostolska {kola. Brojot 12 kako 12 plemiwa vo Makedonija so po 12.000 lu|e pravat 144.000 du{i izbran narod, a ènata da se zgriì 1260 dena ili 42 meseci ili tri ipol godini it.n. Sekako deka brojkite krijat zad sebe mnogu posloèni odnosi, zavisnosti i pojavi, kako {to toa go pravi boèstvenata medicina i horoskopot. U~enicite na Aristotel vo filozofijata i tie na Hipokrat vo medicinata se {koluvaa za da go ovekove~at znaeweto i da go prenesuvaat na pokolenijata. Apostolite, svetcite i ma~enicite prenesuvaa sekakvo znaewe vo {to gi podu~uva{e Isus Hristos. Prototipot vo naukite, medicinata i religijata e nedostièn. Sepak, Apostolite ja {irea etikata kako ~ovekoqubie i medicinata kako isceluvawe. Ne moèa i ne treba{e da gi povtoruvaat Isusovite ~uda. Samo po eden, najsposobniot, moè da poseduva takvi dobra kako Aristotel, Hipokrat, Aleksandar, Isus Hristos. Da gi pogledneme tie ~ueni sedum ~uda i da razmislime na {to nè potsetuvaat.

58

Angelina Markus

Isus ja pretvora vodata vo vino. Isus isceluva bolen od daleku. Isceluvawe po 38 godi{na paraliza. Isus nahranuva 5000 du{i (so 1 leb) Isus odi po voda i ja smiruva burata. Isus isceluva sleporoden. Isus go oìvuva Lazara od mrtvite. Vo site ovie ~uda ima medicinska problematika. So vremeto, so prostorot, rastojanieto, prirodata, so svetlinata, so ìvotot i smrtta se zanimavaat site religii proizlezeni od Hristijanstvoto, a Hristijanstvoto od Makedonija proizleguva. Vo taa nulta granica, obeleàna kako era pred Hristovoto ra|awe i po Hrista, Makedonskite dràvi se ni{tat za da na nivno mesto se pojavat novi sodrìni na ~ove~koto ìveewe. Se ra|a nova ideologija, so postojana borba, da se so~uva najvrednoto, najubavoto, najdobroto vo narodot. Kosmpolitizmot na Makedonecot povtorno }e go obedinuva svetot vrz religiska osnova. Hristijanstvoto trgna od Makedonija so ~udesni gradbi na crkvi, baziliki, mozaici, freski, ikoni, so svetci, site so pismo v raka, so tradicija za prosvetuvawe, so {irewe na Makedonskata kultura, unikatna po sè{to zastapuva. Makedoncite, makedonskiot ~ovek u{te dolgo }e se progonuva. Go ubivaa vo Atina, go ubivaa vo Rim. Ako ne bea Makedonci, Apostolite nema{e da ja najdat smrtta vo Rim, nema{e na Kirilovite i Klimentovite u~enici tolku èstoko da se proteruvaat. Makedonskoto vreme si trae niz sozdavawe na trajni nau~ni i umetni~ki vrednosti. Kolku polo{o tolku podobro. I vo najlo{oto sme najdobri da opstaneme, da ìveeme, da se istakneme kako dreven, kako bibliski, kako slaven Makedonski narod.

MEDICINATA NIZ MAKEDONSKITE CRKVI I MANASTIRI Ako se napravi eden istoriski pregled za site iskopini od drevnosta vo Makedonija, }e se sogledaat {tetite i ograbuvawata. Toj makedonski Eldorado gi sobiral na na{ive prostori site {arlatani, barabi, eretici, zlo~inci i lu|e od najvisok rang i polo`ba na dràvite {to pominuvale i ostanuvale niz Makedonija, so edna cel: da se prisvoi {to pove}e od makedonskoto neiscrpno bogatstvo. Se otkopaa asklepijatski bolnici vo Heraklea, vo Lihnida, vo Stobi, vo Stibera i vo site prastari gradovi, {to sega se nao|aat vo drugi dràvi. Zemjata, vodata, bilkite, tradiciite, so site preìveani lu|e Makedonci uspeale da go so~uvaat vo izvorna forma najskapoto: ~ovekot i zdravjeto so naukata.

Semejstvo na bogovi od Olimp

60

Angelina Markus

Po carstvoto na bogovi, carstvo na makedonskite carevi doa|a carstvoto na hristijanstvo vo Makedonija, kako {kolite vo medicinata, voeni {koli, liceumi, {koli na apostolski propovedi. Toa se tri periodi na istorija, nauka i umetnost. Medicinata e golemo obele`je na sekoj od ovie tri periodi. Familija na bogovi, carevi, vladici so sve{tenici kontinuirano vladeele i go predvodele makedonskiot narod. Toj sistem na ureduvawe }e se preturi preku granicite na Makedonskata dràva i }e se prifati po svetot pod drugo ime. Hristijanskiot period, samo da ne bide Makedonski, go narekuvaat Vizantiski. Se znae deka i toga{ vladeele makedonski carevi i toga{ se {irelo pismo preku {koli, se gradele crkvi i bolnici srede svetili{ta kako od sekoga{ vo Makedonija. Ni{to ne gi zaprelo Makedoncite da gradat crkvi, manastiri, konaci, bolnici, narodni kujni kade {to od progoni se zasolnuval makedonskiot narod. Vo preodot od rimsko vo hristijanstvo se ukinuva ropstvoto, se osloboduvaat zarobenite, se le~at bolnite od najgolemata sozdadena siroma{tija, se te{at o~ajnite so nekakva verba za posre}no ìveewe. Vo gradovite Aleksandrija, Pergam, Carigrad, Solun, Erusalim, Ohrid, Skopje se gradat prvite crkvi vo svetot za Hristijanite. I vo toj period kako i vo vremeto na Filip II Makedoncite bea progonuvani i ubivani. Go raspnaa Isus Hristos, negovite apostoli, Makedoncite, svetci i angeli. Oslepuvale, otsekuvale carski i narodni glavi. [to izgubija Evreite? Edna masa, sve}nik i edna tora. [to krv proleaja Makedonska. Pa kade e svetiot progonet narod od Biblijata? Makedonskiot narod, spasot go baral begaj}i od Carigrad na Sever do Rusija. Tamu sopre Makedonskata kultura, kako Noev kov~eg, tamu ja rastovari svojata

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

61

sveta riznica od um, pismo, {koli i sekakov napredok srede skitskite plemiwa. Tamu ostana celokupnoto makedonsko nasledstvo, kaj srodnite narodi i tamu vo Rusija prodolùva. Rim vo Makedonija ne dojde da gradi tuku da ograbuva i progonuva. Turcite samo gi prepravaa na{ite gradbi, so pomo{ na predavni~ki plemiwa, so makedonski imiwa, kako {to pravat i sega. Bev vo Vodo~a da ja vidam freskata na oslepenite. Oslepuvani carevi, voda~i, vojnici, narod i fosili. Posegaat vo svetlinata. So o~i se gleda, so um se sogleduva videnoto vo svesta {to ni zaprelo. Vo pi{uvaweto mi velat deka imalo nekoj revolt {to pominuval i na niv za da bidat so mene. Od bolka }e prepukneme site ako dokraj sfatime kako so na{ leb gi hranime tie {to ne uni{tuvaat. Sami se {titime, so po nekoj Makedonec {to blesnuva, niz istorijata na na{eto dolgo postoewe i pametewe. Carot Konstantin donese zakon za za{tita na hristijanite, ma~enici, pustinci, Makedonci. Vo toa vreme, majkata carica Elena trgna, so poddr{ka na dvorot, da gi podigne prvite crkvi i manastiri za za{tita na progonetite. Toa go stori vo Carigrad, Konstanca, Aleksandrija, Skopje. Tie prvi carski crkvi se od IV vek, naj~esto gi nosat imiwata na Konstantin i Elena, a dopiraat i do na{ive dni. Vo site baziliki se preneseni istite mozaici kako vo carskite palati. Mora ne{to pozna~ajno da e storeno od nivna strana {to vo svesta na Makedonskiot narod tolku dlaboko se vreàle nivnite likovi i dela. Pove}e od iljada i {estotini godini vo sekoja crkva vo Makedonija koga se vleguva vo hramot vedna{ od levata strana ja gledame freskata na Carot Konstantin i Elena. Vo novata crkva na Risto Gu{terov vo Radovi{ so-

62

Angelina Markus

Caricata Elena na freska

Hramot Sveta Troica vo Radovi{

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

63

~uvana e istata tradicija. Blesnuvaat vo zlato i biseri, so kruna i so oreol Makedonski carevi svetci. Vo Soborniot hram vo Skopje freskata Car Konstatin i Elena istaknati se od nadvor nad samiot glaven vlez za da se poklonat i tie {to ne moàt da vlezat vo prepolniot hram, dvor i ulici za vreme na praznicite. Moèbi toa zna~i potsvesno ~uvawe na spomenot na prvite ktitori na Pravoslavnite svetili{ta niz hristijanskiot svet. Taka se ~uva i spomenot na oboùvawe na Sv. Kliment Ohridski vo Rusija, koga hristijanite za prvpat dobile hramovi, freski, evangelija na Kirilsko pismo, okolu H- tiot vek i so koe sèu{te se sluàt pove}e od iljada godini. Konstantinovite i Klimentovite crkvi doprva treba da se istraùvaat. Vo crkvite {to dale za{tita, u~ewe, lekuvawe od makedonska tradicija bile i raskolni~ki legla me|u narodite protiv Makedonija, kako i sega. Navistina, makedonskite crkvi i manastiri vo ograbuvawata se nekoj Makedonski Eldorado. Takva so~uvana izvorna forma na ~ovek, zdravje i umetnost nikade ne moè da se najde i da se prosleduva vo mnogu dolgi vremenski periodi kako kaj nas Makedoncite. Kultot na Golemata majka se pojavi vo u{te pogolem za{titnik vo Makedonija olicetvoren vo aktivnosta na caricata Elena, na Makedonkata Lidija, na caricata Teodora vo Skopje. Tie i u{te mnogu drugi bogati èni i majki stanaa sponzori na Apostolite. Site poslanija i evangelija zapi{uvani se vo makedonski gradovi. Samo za primer, apostol Pavle propoveda{e vo Carigrad, Filipi, Lihnida, Herakleja, Stobi, Solun, Korint. Vo site tie gradovi postoea golemi teatri, sobirali{ta na Makedonskiot narod, sega pretvori vo milosrdni centri na novata vera, na istite svetili{ta i

64

Angelina Markus

le~ili{ta, pokraj sveti vodi. Crkovnite ekonomii ja obezbeduvale hranata, higienata i lekovite od bilki. Celoto sve{tenstvo ja prezelo bogatata makedonska medicinska tradicija niz evropskite manastiri i denes nudat, kako svoi recepti, razni napivki i mevlemi {to im sluèle od Makedoncite pred nekolku iljadi godini. Patot na medicinata vo vremeto od Konstantin do Justinijan vo Makedonija se odvival vo carskite ku}i i kako narodna medicina po manastirite, site arhiepiskopii, vo site makedonski gradovi. Vo Evropa stignuva preku bogomilite do Francija i preku Arapite do [panija. Vo antikata makedonskata dràva bila najgolema dràva vo svetot, vo ranoto hristijanstvo, isto taka so Justinijan i po Samoil, Makedoncite imale mo`nost da vlijaat na site svetski nastani. Od Carigrad vlijanieto preku makedonskata carska dinastija e konstantno. Toa {to go napravila Aleksandrija za naukite, umetnosta i medicinata Carigrad go prodolìl i go zgolemil kako svetski prosvetitelski centar. Ohrid go zavr{il svetskoto opismenuvawe. Se {irela pismenosta preku makedonski {koli od Ohrid i drugite gradovi, a vo isto vreme prevodi od biblijata, evangelijata, ìtijata, preku niv podatoci za Makedoncite kako slaven bibliski narod, so site svoi postignuvawa. Ni se povtoruva istorijata. Po ubistvoto na Filip II slede{e stra{en kole` na makedonskoto plemstvo. Po raspnuvaweto na Hristos koleòt be{e u{te pogolem. Apostolite so red se pra}aa na pogubuvawe vo Rim. Po Kliment, po site evropski gradovi, ostanaa koskite na makedonski velikani. Ni ostana samo duhot na ~ovekot od Petralona, eden ~erep na najstar Makedonec.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

65

Ni ostanaa manastirite za rekonstrukcija na ìvotot od iskona i po nekoj silen zbor {to ne se preveduva i da se prenesuva makedonskiot gen. Crkvite i manastirite otsekoga{ ja neguvale manastirskata medicina i so medicinski {koli i so bolni~ko lekuvawe vo svoite manastirski kompleksi, na sli~en na~in kako {to toa bilo vo asklepijadskite carski bolnici. Popisot na bolestite i bilkite i na~inot na lekuvawe ostanale isti. Patuva~kite hristijanski lekari gi znaele i gi le~ele makedonskiot narod od istite bolesti poznati kaj Hipokrat. Toa bila malarija, treska, sipanici, kila, svetata bolest, povredi od skr{enicite, paraliza i drugi. Gi beleèle receptite od istite bilki {to rastat vo Makedonija. Go poznavale afionot, pelinot, bosilekot, irisot, kukurekot, renot, glogot, drenot, borot, vrbata, lipata, javorot i se razbira vinoto i medot. Mnogu lekovi narodnata medicina i farma-

Plao{nik, drevno, sloevito kultno mesto

66

Angelina Markus

kologija do deneska gi koristat za pravewe lekovi. [to da re~eme za iskopanite bakarni ~a{i {to se upotrebuvale vo drevnosta za le~ewe od nastinka? I po manastirskite konaci i do deneska pri pogolema nastinka redewe na ~a{i se smeta kako siguren lek, da se izvle~e zgolemenata koli~ina na voda vo organizmot, kako {to prepora~uval Hipokrat za ramnoteà na elementite vo prirodata i teloto. Vo Makedonija postoele golemi familii i delenici so mnogubrojni ~lenovi {to ovozmoùvalo kolektivna grià za bolnite so narodnata medicina pokraj manastirskite bolnici. Vo IX i H vek so jakneweto na Makedonskata dràva jaknela ekonomskata mo} na makedonskiot narod za da sozdade nepovtorlivi dela vo makedonskoto kulturno tvore{tvo. Crkvi, manstiri, freski, pismo, rezbi, crkovno peewe. Duhovnost. Oltar na Sv. Kliment i Sv. Naum. Li~nosta na Kliment Ohridski na razni na~ini e posvedo~ena. Vo negovoto ìtie sproed Teofilant i Homatijan se potvrduva negovata univerzalna i kosmopolitska dejnost na Makedonija. Vo tekot na IX vek vo Ohrid go sozdade prviot univerzitet duri cela Evropa tone{e vo mrak i nepismenost. Toj e prosvetitel, pedagog, pisatel, lekar, agronom. Se zafatil so zdravstvenite problemi na narodot. So svoite tri iljadi u~enici go podu~uval narodot kako podobro da ìvee. Niz Makedonija bile izgradeni mnogu hramovi, u~ili{ta, bolnici. Kliment i samiot lekar, zaedno so generaciite od prvoto medicinsko u~ili{te {to go otvoril vo Ohrid gi le~el i gi zgriùval bolnite niz cela Makedonija. So pismenosta ja {irel medicinskata nauka so site znaewa i praktika od boèstvenata medicina na drevnite isceliteli i strogite principi na Aristotelovata i Hipokratova {kola ~ij vistinski naslednik e tokmu toj, Kliment, so svoite u~enici i

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

67

{koli. Sv. Naum, Klimentoviot sopatnik, brat i naslednik gi poseduva istite kvaliteti i rezultati. Nivnite dva manastira Sv. Pantelejmon na Kliment i Sv. Naum nad izvorite na ezeroto i deneska se vistinski àri{ta za {irewe na znaewata na srednovekovnite Makedonci. Se obnovi Plao{nik i so toa se pokaà veli~inata na Klimentovata bolnica, vo sredinata na plo{tadot na Lihnida. Gi vidovme ubavinite na bazili~nite mozaici, krstilnica, rotonda, teatar, ogradeni so yidini, so kanali, so visoki mermerni stolbovi vo sloevi od pove}e iljadna istorija na makedonskiot narod. Go vidovme manastirot na Kliment i grobnicite na edna od manastirskite bolnici. Kade ni e makedonskata istorija na Ohridskite arhiepiskopi? Pred niv doa|ale na pokrstuvawe i krunisuvawe ruskite carevi, kako kralicata Olga koga se prekstila kako Elena, po imeto na majkata na Konstantin. Pred makedonskite arhiepiskopi se krunisuvale srpski kralevi kako Carot Du{an vo Skopje. Takvo pravo imala samo Ohridskata arhiepiskopija koe pravo i go prenela na celiot pravoslaven svet. Manastirite i crkvite niz cela Makedonija bile centri za lekuvawe. Za toa ni zboruvaat i temite za bolestite otslikani na freskite ne samo vo Klimentovite manastiri. Nasekade se slavat monasi isceliteli, se pronao|aat instrumenti i recepti za da ni raskaàt kako crkvata se grièla za zdravjeto na narodot. êtvorica monasi zastapuvale ist red so Kliment i Naum. Toa se manastirite na Joakim Osogovski, Gavril Lesnovski, Prohor P~inski i Ivan Rilski. Remek dela i na gradbata i na umetnosta i so o~igledna darba na medicinata zastapena vo freskite.

68

Angelina Markus

Sv. Kliment

Sv. Naum

Sv. Kuzman i Damjan

Sv. Pantelejmon

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

Da se naslikaat Kuzman, Damjan, Pantelejmon, Kliment, Naum, lekari svetiteli, so knigi, instrumenti i kutii za lek, pretstavuva pove}e od poraka za edno vreme. Toa e zapis za sostojbata na medicinskata nauka vo XI i XII vek vo Makedonija. Da se naslikaat bolnite od sipanici, od paraliza, slepi i nemi, da se naslika karantin vo lekuvaweto i veselba na ozdravenite toa e dokaz za eksperti po umetnost i eksperti po medicina. Idejata da se ovekove~i bolniot i lekarot e samo del od bogatiot ìvot na eden narod. Vo Lesnovskiot manastir vo freskata ûdata na Arhangel Mihail i isceluvawe na sedum bolni kako da e enciklopediski zapis. Istoto go imame vo freskata Isceluvawe na vodena bolest i Isceluvawe na slep vo crkvata Sv. Nikita vo Bawani. Vo XIX vek na freskata od Sv. Nikita slepiot drì bel stap kako

69

Isceluvawe na bolni, motiv od freski niz makedonskite crkvi.

70

Angelina Markus

simbol na sleposta. Toj stap za slepite Evropa go prifatila duri vo HH vek. Freskata so karantin e mnogu postara od voveduvawe na karantin na zarazno bolnite vo Venecija vo 1374 godina. Stotici godini vo Makedonija se znaelo za vakcinata od golema sipanica, za vo Anglija da se prifati vo XVIII vek. Neprocenlivo zna~ewe imaat site tie podatoci ne samo za makedonskata, tuku i za svetskata medicina. Preselbite na narodite, Krstonosni vojni, osvojuvawa na teritorii, trgovijata i me{aweto na narodite zna~i i me{awe na bolestite. Milioni Indijanci zaginaa zarazeni od tuberkuloza i sifilis od evropskite kolonisti. Nemaa vreme da stanat otporni ili da najdat sopstven lek za tu|ite bolesti. Niz Makedonija pominuvale i tu|i vojski i tu|i bolesti. Tradicionalnata medicina i farmacija barala brzo re{enie vo preventiva, vo higiena, vo lekovi. Se koristelo sè {to e na zemja i pod zemja, kako lekoviti trevi, minerali, vodi. Od bilkite se koristele listovi, cvetovi, plodovi, semki, kori, koreni i sè {to e slatko, kiselo i gor~livo. Se {koluvale lekari, se organiziralo le~ewe, se barala za{tita i vo crkvata i vo narodot. Pred sè naukata, obrazovanieto, informiranosta. Pred triesetina godini vo Belgrad umrea nekolku lica od medicinskiot personal pred da ja prepoznaat variolata, donesena od axilak. Novi bolesti, mutacii, infekcii ne demnat nasekade. Medicinata mora da bide pobrza od infekciite. Toa go znaele drevnite Makedonci i taka preìveale. Makedonskata medicina go pominala patot od mitologijata so ~udesijata na Asklepio do realizacija vo nauka kaj Hipokrat i Aristotel, obnovena vo Hristijanstvoto i razviena kako narodna medicina so patuva~ki lekari i isceliteli kako Kuzman, Damjan, Kliment i niza drugi niz celata zemja.

MEDICINATA I UMETNOSTA Umetnosta e specifi~na stvarnost. Specifika na svesta, na umot, na ~ovekovoto doìvuvawe i dopolnitelno iskaùvawe na oblikuvawe na delo so mnogu li~en stav na ~ovekot i vremeto vo koe {to ìveel. Sekoe delo e povrzano so nekoja stvarnost i zatoa i najapstraknata zamisla ni ja ispi{uva ~ove~kata istorija povrzana so naukite i zakonite, so religijata, so medicinata, so horoskopot so umetni~koto oblikuvawe. Ednostavno, sè e povrzano me|u sebe preku mislovnite procesi. ôvekot go pravi toa povrzuvawe kako odraz na toa {to go obzema vo svesta i kako izraz na svojot stav. Formite na svesta se tie stavovi povrzani i potvrdeni vo realniot svet. Kolku }e go razbereme ili }e ne odu{evi nekoj ~ovek so toa {to go misli ili raboti, ne zavisi od nego, od nas zavisi. Kakva e preporakata i dali ima estetska mera na ubavoto, na dobroto, na idealnoto i dali toa sekoga{ moème da go sogledame, ne treba da se dvoumime, deka ubavoto vo realnosta i ubavoto vo mislata ne vklu~uva nas site lu|e da go doìvuvame seto toa. So vreme sèpodobro sfa}ame i nau~uvame. Ne im e dadeno na site isto. Nekoi se rodeni za ne{to, nekoi za ni{to. Sinteti~kiot um pravi povrzuvawe, sogleduvawe, tolkuvawe na dvojnata stvarnost. Na primer, nekoi zakoni si postojat nezavisno od nas dali gi znaeme ili ne. Nekoi zakoni i vo samite nas ni se nepoznati. Koga Ajn{tajn, Wutn, Kopernik, Galilej gi presmetuvale konstantnite dimenzii i sili na nebeskite tela malkumina moèle da gi razberat. [to da re~eme za bolestite i umetni~kite dela koi se strogo individualni kaj sekoj ~ovek so golemi otstap-

72

Angelina Markus

ki vo pojavnosta. Mnogu e te{ko da se najdat zaedni~ki pri~ini vo nivno razli~no manifestirawe. Site tie tajni vo prirodata i kaj ~ovekot koga se iskaàni, definirani vo formuli pak ni se nedostapni. Nikoj ne e vinoven za toa {to drugite ne go znaat. Sosema druga rabota e koga sofisti~ki nè zaveduvaat da ne go sfatime umetni~koto. Temata e zo{to tolku e povrzana filozfijata so medicinata, religijata so umetnosta i umetnosta so medicinata. Sè odi zaedno i me|usebno usloveno i povrzano so edna zaedni~ka makedonska osnova. Hipokrat veli vo medicinskata zakletva: Vo skromnost i ~istotata }e ìveam i }e ja ~uvam svojata umetnost. Za kakva ~istota se zboruva? Ne e higiena. Na kakva umetnost se misli? Za medicinska umetnost, ili ume{nost, ili darba ili znaewe {to ne moè sekoj da go stekne. Muzite upravuvaat so duhovnoto tvore{tvo i zatoa medicinata na Hipokrat e umetnost. Vo toa vreme vo Makedonija medicinata se stava vo redot na umetni~kite dela. Ne zaradi teìnata i po`rtvuvanosta na profesijata tuku za isceluvaweto prosledeno so kanonski ceremonii rakovodeni od prvosve{tenite sveti vra~i. I ne znaeme {to e postaro, le~eweto ili slaveweto, {to e prvo {to istovremeno. Filozofijata e prethodnica na bilo koja razmisla. Kako obedinuva~ka na celokupnata svest ni gi pokaùva zaedni~kite koreni vo nastanuvaweto na site nauki, umetnosta, medicinata, obredite. Znaeme deka celoto pleme slavi, igra, pee koga bolniot ozdravuva. Ne znaeme dali znaele da se veselat i prethodno. Bolesta, zdravjeto, slaveweto, ukrasuvaweto, amajliite, terakotite, bistite, mozaicite, freskite imaat zaedni~ki koreni i naj~esto zaedno se manifestiraat na edno mesto, kultno mesto i hramovite niz Makedonija.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

73

Falanga na voini, angeli i apostoli vo sekoja makedonska crkva i manastir

74

Angelina Markus

Kultnite mesta vo Makedonija ne treba da se baraat. So sekoe zagleduvawe gleda{ edno od pette iljadi arheolo{ki registrirani nao|ali{ta, gusto zbieni nasekade okolu nas. Makedonski kultni mesta se Dion, Ege, Pela, Herakleja, Pergam, Aleksandrija, Carigrad, Ohrid, Skopje... Kultno mesto e koga vo makedonskite gradovi }e se najdat na edno mesto teatri, {koli, crkvi, muzei, stadioni, bolnici i grobovi. Princip na makedonski gradbi ra{ireni po svetot. Vo potesen smisol na zborot kultno mesto e hram so spoj na ~ovekovata duhovnost. Koga Makedonec }e zastane pred svetite dveri vo bilo koj hram go obzema vozvi{enost i smirenost. Pokaàna e golema umnost so sobiraweto na site umetnosti na edno mesto. Arhitektura, scena, peewe, govor, rezba, mozaik, sliki, svetlina. Ne znaeme kako i koga crkvata gi sobrala site umetnosti vo svoj kanon i ne znaeme koga i kako tie izlegle od nejzinite porti vo samostojno egzistirawe. Va`no e deka celata umetnost so mileniumi e prisutna vo du{ata na makedonskiot narod. Po yidinite na makedonskite hramovi ja ~itame i biblijata i istorijata vo freskoìvopis. Od oltarot se pojavuva vladika so kruna kako Makedonski car. Pee molitva, drì Biblija i sve}a kako svetec so svetlina. Osvetluva falanga na apostoli i falanga na angeli, ikoni - freski so makedonski likovi od narod vo vojni, vo isceluvawe i veselba. Sè e smiruva~ko. Leb i vino. Pri~est. Duhovno ~istili{te. Vrska so narodot i naukata, medicinata, umetnosta i boèstvata. Se preto~ila Golemata majka vo Bogorodica, generalite i borcite vo angeli, narodot vo 40 ma~enici, isto onaka kako {to bilo niz istorijata na Makedoncite. Vo hramovite seto toa e prikrieno so religiozen prevez za da preìvee ovekove~en vo freska. Kako na{i-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

75

te freski i ikoni od pred iljada godini, so takva trajna sveìna i ubavina, nema nikade po svetot. Me obzemaat likovite na Arhangel Mihail, Gavril, Sv. \or|ija, Sv. Dimitrija... site ubavi, zdravi, hrabri predvesnici i za{titnici na kowi, so {tit i kopje, kako nivnite prethodnici Dioskurite. Ja ubivaat lamjata za da ìvee simbolot na zmijata na stapot na Asklepie prv me|u bogovite isceliteli. Do niv se ispravile Kuzman, Damjan, Pantelejmon, Kliment, Naum so lekovi i instrumenti vo race kako carskite i patuva~kite lekari niz Makedonija. Medicinata vo ~ekor so umetnosta si na{la mesto vo manastirskite ikoni, freski, rezbi, ovekove~uvaj}i ja anatomijata i ubavinata na Makedonskiot ~ovek. Temite so gradbi, vojni, le~ewe, ne moàt da se izdvojuvaat. Tie odat zaedno kako bliznaci vo paralela ili tajfi {to gi sozdavale korenite na Makedonskata civilizacija. Filozofite, lekarite, carevite, astrolozite, hristijanite, umetnicite zaedno tvorele vo {kolite za lekari, zografi, vajari, kopani~ari nadopolnuvaj}i se vzaemno, vgraduvaj}i debeli i dlaboki temeli na Makedonska neuni{tiva civilizacija. Vo Trojanskite vojni, vo Filipovoto carstvo, vo Aleksandrovata imperija, vo Kleopatrinata slava i bogatstvo, vo Aleksandriskata nauka, na Hristijanskoto mesijanstvo, Konstantinovoto pokrstuvawe, Justinijanovite tvrdini i zakoni, Samoilovoto obnoveno makedonsko carstvo, Markovite juna{tva, vo sè ova ima ne{to cvrsto tkaeno, zaedni~ko

76

Angelina Markus

kontinuirano postoewe na Makedonija so dlaboki karakteristiki svojstveni samo na Makedonskiot narod. Isto taka ima edna op{ta linija na site neprijateli {to sakaat da nè uni{tat. Izvr{en e kole` na decata na Filip i vr{ena e golema potraga po decata na Kleopatra za tie da se ubijat. Na sli~en na~in toa se pravi i vo Vitleem, vo Hristovoto vreme, da se ubijat site deca za da ne ostane nieden od posvetenite, odbranite. Taka se oslepeni Makedonskite vojnici vo vreme na carot Samoil, ispoklani vo tursko i masovni grobnici vo site sosedni zemji na Makedoncite kade {to se vodele tu|i vojni. Se proteraa decata od makedonski ogni{ta od Belomorieto. Celiot ovoj progon na Makedoncite se pravi so cel da se uni{ti genot na ovoj svet i bibliski narod. Imeto, sonceto, zdravjeto, umot i svetosta ve~no nè {titat. Nostradamus vo proro{tvata go potvrdi toa. Sudbinata i sre}ata ve~no neka ni se nakloneti da go so~uvame toa {to sme: Makedonci.

PRAPOÊTOKARHE So formiraweto na son~eviot sistem so devet planeti i po nekoj satelit, zemjata ne prestanala da se oformuva i da se razviva vo beskrajnite kosmi~ki prostori me|u drugite nebeski tela: yvezdi, meteori, kometi vo mle~niot pat i drugi galaksii. Zemjata, vodata, vozduhot se uskladuvaat vo fizi~ka smisla na prirodnite zakoni. Samo oganot ostanal kako vnatre{na sila vo centarot na zemjata. Vulkanite od vreme na vreme go otvoraat ognenoto grlo, za da ni isfrlat po nekoja tajna od sredi{teto na zemjata. ôvekot polesno dopira so satelitite i do najoddale~enite planeti, otkolku do strukturata vo centarot na zemjata. Tamu dopre samo fantazijata na @il Vern. Najgolemoto otkritie ne e preokupacijata na site drevni filozofi so ~etirite elementi: zemjata, vodata, vozduhot i oganot i ako toa e najvisoko za objasnuvawe na strukturata na sè postoe~ko. Predimstvo na materijata ili duhot, poto~no nivnoto edinstvo vo sèìvo e isto tolku va`no. Sepak, najva`no od sèe samiot ~ovek. Gi imame najstarite ~erepi od ~ovek, od tri razli~ni mesta, od tri kontinenti. êrepot od Petralona, od Makedonija, od Evropa pretstavnik na belata rasa. Go imame ~erepot na Mongolot od Kina, od Azija i ~erepot na Negroidot od Afrika. Makedonecot, beliot ~ovek, ja unapredil belata rasa koja se rasprostira po site kontinenti. Potekloto na Makedoncite od Sredozemjeto kako da imalo najpogodni uslovi za sozdavawe, na svojata prva i najstara civilizacija. Dali lu|eto i rasite se sozdadeni u{te koga zemjinata topka bila edna celina? Ako e taka tolkavi razliki me|u niv ne moàt da se objasnat.

78

Angelina Markus

Od arhe do najnoviot makedonski gen

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

79

Pred razdeluvaweto na kontinentite, pred potopot ili pred Atlantida, zemjinata topka visela vo vselenata kako eden meur obvitkan so atmosferata i so ìvot identi~en nasekade no vo primitvna forma. Razvitokot na vidovite i nivnata specifika ni go pretstavuva dene{niot rastitelen i ìvotinski svet vo postojano usovr{uvawe.

80

Angelina Markus

Metalite, karpite, atmosferata i vidlivata vselena zadràle konstantnost na postoewe vo ramnoteà so kosmi~kite sili. Milioni godini kako ni{to da ne se promenilo na zemjata. I najmalo pridviùvawe, ete ni katastrofa, zemjotresi, vulkani, uragani i mnogu `rtvi na prirodata i ìvotot. Neskrotlivi xinovi ne drmaat, a ~ove~kiot rod gi deli opasnostite i odi napred kon osoznavawe. ôvekot kako sostaven del na prirodata se postavuva nad nea i ja menuva. Gradi gradovi, kanali, ezera, po{umuva, lovi i uni{tuva. Go menuva likot na zemjinata topka i gi prilagoduva uslovite za podobro ìveewe. Sozdava sintetika, motori, sateliti, atomska energija, kontrola na neboto, oru`je, klonirawe i sètoa so umot i svesta. Uspeh na belata rasa. O~ove~uvawe od homenoidi do lu|e. Makedoncite od najstari vremiwa znaele sè {to e poznato vo naukata i filozofijata denes. Mnogu pomladi narodi se pritaile zad Makedocnite i ~ekale da ja pretstavat makedonskata kultura kako svoja. Mnogu narodi, za mnogu arheolo{ki naodi, si zemaat ekskluzivno pravo (licenca) da go prestavuvaat makedonskoto kulturno drevno nasledstvo kako svoe. Nè ~eka obemna rabota, kontinuirano, niz mileniumite da go pokaème svoeto, makedonskoto postoewe vo centarot na prapo~etokot. Ni pretstoi povrzuvawe na makedonskata istorija so prapo~etokot na svetot. Prapo~etok izrazen vo neolitot niz Makedonija. Pred nas se {irum otvoreni porti na golem koncentrat neolitski naodi {to treba da go povrzeme so prvoto tvore{tvo, na prvite lu|e niz Makedonija, bliski do prirodata, so svrten pogled kon neboto za ~itawe na kalendarot na zemjodelieto, za ~itawe na horoskopot kako sudbina na lu|eto i za bogotvoreweto na terakotite od zemja oblikuvani.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

81

Makedonija vo neolitot Neolitot niz Makedonija, ìv primer, raskaùva za neolitskata ku}a, izloèna vo muzejot vo Prilep, so site predmeti upotrebuvani pred 6-7 mileniumi. Naodite vo Govrlevo, tumbite niz Pelagonija, temelite na otkopuvanite anti~ki gradovi izobiluvaat so stari predmeti. Toa se: oblikuvawe na kremenot, grn~arija, pe~ati so pismo, Golemata Majka, Adamot, gradbite, prou~uvani od Vasil Iqov, Vangel Boìnovski, Milo{ Bilbija, Meri Anicin, Radivoje Pe{i}. Arheolo{kata karta na Makedonija, so nekolku iljadi lokacii, ni kaùva kako na{ite pretci od damnina ìveele i mislele niz dolgoto ~ekorewe i sozdavawe na toa {to i deneska go imame. Imame {to da kaème i {to da pokaème. Radivoje Pe{i}, vo istraùvawata za Vin~a, se izjasni i za Govrlevo so naodi postari od 6.000 godini. Toa se Golemata Majka, keramika, pismo, dva pe~ata so pismo postaro od Sumerskoto, Vin~anskoto, Etrurskoto. Vo Makedonija e klu~ot na svetskata kultura. Toa ja pomesti geografijata na svetot dvièj}i ja kon istok. Porano ne se razmisluva{e za zna~ewe na makedonskiot Neolit, nema{e merila, sporedbi, site gi imame kako kultura od Vin~a, preku Govrlevo do Halkidik i Krit. Toj centar Aleksandar go pomestuva{e kon Vavilon i Aleksandrija za da se dobie isto takov centar od Makedonija do Gibraltar i od Makedonija do Indija. Principot na gradewe na makedonskata neolitska ku}a e primer na Makedonskata imperija kako edna dràva, so eden car, eden Bog, edna religija za cel svet. Toa e obedinuva~kata ideja koja ja sproveduvaat Makedoncite. Golemata majka go pretstavuva matrijarhatot. Pretstavuva ku}a. Boèstvo.

82

Angelina Markus

@ena. Rodilka. Svet vo malo duhovno energetsko tvore{tvo, svrteno na istok kon sonceto za da gi sledi i koristi pozitivnite kosmi~ki sili. Pokriv so sonce. Golemata Majka ja ~uva ku}ata kraj ogni{teto. Racete i se {iroko potpreni na kolkovite. êtvorna èna. Ja kontrolira statikata na ku}ata i organizamot. Zdravje. Sre}a. Sigurnost. Gleda i slu{a. Ni{to ne zboruva, nema usta. Doterana, natavrena, nakitena, frizirana kako sekoja èna Makedonka, ni raskaùva za duhovnoto ìveewe. Golemata Majka od Govrlevo simbolizira plodnost. Taa e trudna. Proletna. Zadovolniot izraz na liceto nèpotsetuva na ra|aweto. Sekoe ra|awe e boèstveno. Krikot ne e pla~. Toa e molitva, ìvot i radost. Vo grn~arijata, orudijata,oru`jeto, crteìte neolitot od Makedonija ni go pretstavuva ~udesniot svet na narodot obdaren za tvore{tvo i preìvuvawe, go slaPrva makedonska boìca. vi sonceto za da odredi koorGolemata majka. dinati na povolni mesta za ìveewe i gradewe. Toj narod gi poznava zakonite na svetot kako edinstvo na bogovite, carevite, heroite, obi~aite, narodot. Vrskata so neboto i zemjata obezbeduva hrana, zdravje, mir. Epot za Gilgame{, pi{uvan na glinenite plo~ki, bara besmrtnost za ~ovekot. Neolitot vo Makedonija pokaàl besmrtnost so simnuvawe na bogovite me|u lu|eto. Homer pro-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

83

dolìl da ja opi{uva vrskata na carevite i heroite so sudbinata na bogovite i narodite. Na Ahil i Odisej im pomagaat Zevs, Apolon, Atina, Herakle, muzite, legendite. Toj premin od lu|e vo heroi, vo boèstva i bogovi od makedonskiot Olimp e op{to poznat po svetot kako ras~istuvawe na patot na Makedonskoto carstvo. Zatoa i Golemata Majka od Makedonija pretstavuva sinonim za Kibela, Artemida (~itaj naopaku Demetra) Tiha, Hera, Afrodita i mnogu drugi boginki. Tie otekoga{ ja {titele Makedonija so seto bogatstvo i ubavina. Makedonija so kontrast na poliwa, dolini, reki, ezera i ridovi, planini, {umi obrabena so moriwa ni dava tip na domorodno naselenie svrzano so zemjodelie, plodorodno, metalokovawe, klepawe na orudija za rabota i odbrana. Dobrata ishrana na Makedoncite im ovomzoìle sovladuvawe na golemi klimatski razliki, ekonomska osnova za dràva i uslovi za spokojno nau~no i umetni~ko tvore{tvo. Voznemiruvawata gi pravat doselenici, grad dràvi~ki, lesno podvi`ni dinami~ni demokrati, koi {to namesto da proizveduvaat, se zanimavale so razbojni{tva i doseluvawe na tu|i zemji za trguvawe so toa {to e ograbeno, prisvoeno. Anti~kata istorija e prepolna so sudiri na dva tipa narodi: starosedelci proizvoditeli i doselenici razgrabuva~i. Slaveweto na plodorodieto, ìtoto, vinoto, razni proslavi na bogovi i carot kako duhoven voda~ na narodot, sozdavaat tradicija za slavawe praznici i misterii vo Makedonija kako vo Lemno, Dion, Samotraki, Teba, Delfi, Heraklea. Na~inot na ìveewe na Makedoncite ja sozdava carskata dinastija, dràvata, mitologijata, narodnite obi~ai i veruvawata. Osvojuva~kite narodi gi osvojuvale i gi prisvojuvale i duhovnite vrednosti od Makedonija. Zatoa do denes

84

Angelina Markus

im e ist folklorot, jazikot i veruvawata. Toa ne e asimilacija. Toa surogatot se oddale~uva od svoeto poteklo. Vistinskoto, izvornoto se nao|a vo dlabokite koreni na starosedelskiot narod vo Makedonija. Toa jasno ni go potvrduva kasmogonijata i antropologijata. Jasno e kako ritualite, misteriite, mitologijta navlegle vo sferata na lu|eto vo Makedonija okolu Belomorieto i od tamu vo celiot evropski svet. Po horizontite na razni izohipsi se ra{irile olimpiskite bogovi i si ja izvr{ile svojata rabota za potrebite na Makedoncite. Makedoncite pak vo svojata mitologija, kako vo svoite edinstveni mozaici, kamen po kamen dodavaat gradej}i gi svoite prekrasni likovi i motivi. Da se razbere makedonskata mitologija zna~i da se otkrijat site tajni poraki ostaveni so mileniumi. Slaveweto na bogovite so igri i pesni ni dava odgovor na nepoznatoto vo vrska so ìvotot, zdravjeto i smrtta. Zatoa sekoj bog ima posebna uloga. Narod kako makedonskiot ja videl povrzanosta na hranata kako boèstven dar, kako odraz i izraz na celokupnoto ìveewe. Taka, kako {to ìveel taka gradel, se borel, veruval i se odrùval vo sklad so svoite sposobnosti. Mnogu interesno povrzuvawe postoi na bogovite i le~eweto. Makedonskiot ~ovek izloèn na opasno ìveewe, vojuvawe, lovewe imal potreba od zazdravuvawe i le~ewe. Koga gradel ku}a ja imal Golemata Majka kako za{titni~ka. Koga gradel gradovi tuka bila Tiha so rogot na izobilie. Koga lovel go pridruùvala Artemida. Koga se veselel toa go pravel so Dionis. Koga peel i svirel go pridruùval Orfej. Koga igral na oro se fa}al so Muzite. Koga se borel mu pomagal Heraklo so herojstvata. Koga se le~el, Asklepio pomagal so cela lekarska familija. Zevs, Apolon, Ilion (Sonce) Ares i u{te mnogu bogovi za se-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

85

koja prilika imale Makedoncite. Pa, kako da ne bide svet narod koga trgnal vo pridru`ba na site bogovi da go prosvetuva svetot. Makedonskiot svet narod, od Biblijata. Od nego site u~ele i gi prezemale negovite bogovi. Paralelni svetovi, paralelni bogovi i mnogu sli~ni so makedonskite svetski nastani. Bogovite, medicinata i makedonskiot narod. Vo makedonskata istorija i mitologija ~esto naiduvame na vklu~uvawe na celi familii i rodnini vo odredeni profesii. Toa se bliznaci, bra}a, tajfi i kaj bogovite i kaj lu|eto. Zaedni~ko im e pismoto, le~eweto, son~evata energija, duhovnosta, tvore{tvoto. Familii i tajfi od Makedonija Prvi takvi boèstveni bliznaci se Apolon i Artemida. Bliski so prirodata, sonceto i lu|eto, tie pomagale, le~ele, podu~uvale. So ista namena se i bliznacite Dioskuri, Plejadi Kastor i Polidevik. Bliznaci se i nivnite sestri Elena i Klitemnestra. Ima u{te mnogu bra}a, rodnini, lekari, u~iteli so zaedni~ka timska rabota i kaj bogovite i kaj narodot. Takvi se Petre i Pavle, Damjan i Kuzman, Kiril i Metodie, Kliment i Naum, bra}ata Miladinovci i celi familii vo tajfi {to podu~uvale i le~ele. Familii na Asklepio, Hipokrat, Aristotel, filozofskite {koli, apostolite, rezbarite, ikonopiscite, site slavni lu|e od Makedonija, poznati vo svetot, od praistorijata do deneska. Site tie vo eden dolg kontinuitet pridonesuvale i za Makedoncite i za site lu|e vo svetot. Site spomenati lica gi pametime so pismo vo raka i blagost na licata zaradi pomo{ vo zazdra-

86

vuvawe i lekuvawe, proro{tvo i isceluvawe. I ne e toa samo medicinska prosvetna tajfa. Imalo i ima graditelska tajfa, na rezbari, skulptura, prepi{uva~ka tajfa na evangelija i tajfi na site zanaeti na makedonskite lu|e. Tie svoite znaewa gi prenesuvale od koleno na koleno na svoite pokolenija, zaedno so tajnosta i genetskata nadarenost da se sozdavaat trajni vrednosti. Nakratko i poedine~no ako gi pretstavime spomnatite imiwa }e ja potvrdime nivnata va`nost. Taka Artemida so lakot i strelata, elenot do nea, gi izrazuva potrebite za lov i ra|awe, plodorodie i talkawe niz {umite. Makedoncite vo site svetili{ta podigale statui i nejze i na brat bliznak Apolon, rodeni od Leta i Zevs.

Angelina Markus

Sv. Kiril i Metodij

Sv. Petar i Pavle

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

87

Gi povrzuvaat bogovite i narodot za da im pomagaat i podu~uvaat. Rodeni na ostrovot Del osvetile sè okolu sebe. Apolon imal streli so koi seel bolesti i smrt za neprijatelite a lekuval, sovetuval i pretskaùval sudbini i nastani za narodot, heroite i carevite. Svirel na gitara napravena od èlka i rogovi na jarec. Site svoi kvaliteti gi prenel na brojnoto potomstvo rodeni so muzi i obi~ni èni od narodot. Toa se Orfej, Asklepio, Lin, Aristej. Site ja nasledile ubavinata, ukrasuvaweto, muzikata, le~eweto, svetili{tata, kade {to se peele odi na sve~enite proslavi. Apolon go ~uval dobriot tvore~ki duh na narodot nasekade niz Makedonija i privrzanosta kon bolnite i ìvotnite. Posveteni mu bile {umite, neboto i moriwata. Negovi simboli bile lovorot, orelot, lebedot, ~avkata, delfinot pokraj lirata i strelata, isto kako i kaj lu|eto. Me|u site tie boèstva postoi i familijarna povrzanost, isto kako i kaj lu|eto. Zatoa, treba da se zapra{ame koj na kogo vlijael; Bogovite na Makedoncite ili obratno. Vo site zemni problemi vme{ani se bogovi i boèstva. Najinteresno e toa {to i bogovite pokaùvale ~ove~ki karakteri. Na navreda reagiraat so odmazda. Koga Nioba se pofalila deka rodila 12 deca, a Leta samo dve, toga{ Apolon i Artemida gi pogodile so smrtonosni streli site 12 Niobini sinovi i }erki. Ne ni e dadeno da im sudime na bogovite tuku da gi prifatime nivnite aktivnosti za sre}a i zdravje vo oboàvawe na lu|eto. Toa moème da go sledime i kaj bogovi u{te pobliski do lu|eto. Taka Orfej gi nau~il lu|eto da svirat na lira i kaval do tanc na bahatskite proslavi. Muzite igrale pod ekstaza na zvucite na lirata po poliwata vo Pierija, pod Olimp, vo Makedonija, rodnoto mesto i na muzite i bogovite. Taka se

88

formiral makedonskiot talent za pesni i igra. Na Orfej mu bilo dadeno proro{tvo, kako i na Apolon i Pitija, preku koe se vr{i du{evno smiruvawe, le~ewe, kako {amatizam. Site bogovi go krepele duhot na Makedoncite. Takov e i Dionis, bog na proslavite, teatrite, vinoto i lozata, kako loza na bogovi, loza na carevi, loza na narodi. Sinot na Semela i Zevs gi sobral okolu sebe muzite, menadite, Silen, horot, maskiranite igra~i i narodot vo dolga povorka niz celata zemja da ja razbudat prirodata na prolet i da go soberat rodot na esen. Bezbroj statui, mozaici, freski, sadovi za vino so grozdovi i vinovi lisja gi ukrasuvale makedonskite gradbi. Piele i

Angelina Markus

Orfej

Dionis

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

89

carevite i narodot i Dionosiskite povorki vo ritualnoto proizvodstvo na vinoto. Vinoto {to Makedoncite go pro{irile vo svetot kako pri~est. Praznici za bogovi, svetci i Makedonci so bibliski imiwa ima vo site denovi, vo site godini, na site mesta niz Makedonija i ve~nosta. Herakle, predok na Makedoncite - Heraklidi bil povrzan so rodot, lozata na Makedonskata dinastija odlikuvana so herojstvata na bestra{niot bog, car, heroj. U{te od dete po~nal da gi izvr{uva 12 herojski dela. Nametnat so koàta na Nemejskiot lav, kakva {to e i frizurata na Aleksandar so lavja griva na monetite od Makedonija se {irele po svetot makedonskata legenda za nasledenata boànska bestra{nost. Herakle ja pokaùval i svojata sila i svojot um kako edinstveno oru`je. Lakot i strelata, stapot tirs i odranata koà na lavot mu se nerazdelni pomagala koga go spasil Prometej, ja ubil hidrata, gi zadavil dvete zmii, gi svrtil rekite da gi is~isti {talite i u{te mnogu nastani so negovite postojani patuvawa i pravewe dobri herojski dela. Polubog, heroj so nenadminata sila ìHeraklo

90

Angelina Markus

votot go pominal me|u lu|eto, me|u Makedoncite, za da se preseli na neboto me|u bogovite. Nat~ove~kite dela heroite od vtorata generacija, (so brakovi od zemni lu|e), se bogotvorat. Toa ne e slu~aj samo so Heraklo, Dionis, Apolon tuku i so Ahil, Odisej, Aleksandar i mnogu lu|e kako i Isus Hristos. Angelite i Ma~enicite si na{le mesto me|u bogovite i narodot, kako takvi gi slavime. Bra}ata bliznaci yvezdi Plejadi Kastor i Polidevi niz Makedonija bile mnogu slaveni. Nivniot kult kako kowanici ~esto se sretnuva i vo svetili{ta i nadgrobni steli. Toa se bra}ata na Elena koja od yidinite na Troja ne moèla da gi sogleda vo vojskite. Tie ve}e go predvodele nebeskiot odred na boèstva, heroi i carevi podednakvo slavni i zaslu`ni za svoite dela izvr{eni me|u lu|eto. Plejadite, zaedno so sinovi na bogovi kako Orfej, Heraklo, Pelej, Telamon, prorokot Mops, site hrabri lu|e, bogovi i carski drugari na Jason, kako Argonauti, gi obikolile moriwata po potraga na zlatnoto rudo do Kolhida. U{te toga{ se pravele probi za zapoznavawe na podale~nite zemji okolu Belomorieto so srodni narodi. Taa, legenda lesno mu uspeala na Aleksandar. La|ata, izgradena od svetoto drvo dab od Dodona, gi izdràla site prepreki od prirodata i od lu|eto, kako zamki, koga zloto demne i od zemjata i od vodata, od vozduhot i od ognot. Mudrite lu|e koga se zaedno so bogovite gi sovladuvaat site pre~ki vo patuvawata. Bra}ata Dioskuri posebno se istaknale na brodot Arg so soveti od site zanaeti. Tie ne samo {to im pomagale na lu|eto, imale iscelitelna mo} i mudrost, da im ja vra}aat na lu|eto ubavinata i mladosta. Zatoa u~estvuvaat vo site borbi i sve~enosti, za da bidat pobliski do lu|eto. Interesno e {to

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

91

Dioskuri ima i vo Indiskata mitologija. Toa se A{vini, prijateli so Surja (sonce) i Agni (ogan) boèstvo na ognot. Zaedno se vozat po neboto. Na{iot Zevs sam gi frla molwite. Mnogu boèstva od indiskata mitologija se sovpa|aat so makedonskoto tolkuvawe za sozdavaweto na zemjata do slaveweto na bogovite. Makedonija kloni kon realnosta, naukite, filozofijata, umetnosta i medicinata brzo pokaàle prakti~nost i brzo se oslobodile od mitolo{kite primesi. Vo spomen na preodniot period sè u{te se zadràle nekoi imiwa i tolkuvawa. Toa e boèstvenosta na makedonskiot narod, gi ~uva vo se}avawe legendite za bogovite i carevite. Asklepio, sinot na Apolon i Koronida, poznat kako lekar i bog na medicinata, poznat e po toa {to niz legendarnoto poteklo gi sozdal site principi vo lekuvaweto. Negov tim ili tajfa e celata negova familija, dvata sina Podajleron i Mahaon poznati se kako lekari od Ilijada i Odiseja. Tie go le~ele i Heraklo pred Troja, }erkata Higija sekoga{ go pridruùvala Asklepio so zmija vo racete. Ubava, zdrava, so podignata raka na smiruvawe i gotova da dade lek. Panakeja poznata po toa {to le~i sè, isto taka e pridru`nik na tatkoto. Akeso e lek, a Lako go izrazuva samoto le~ewe. Legendata zboruva deka Koronida bila neverna i so nerodeniot sin na Apolon se podgotvuvala da se omaì za drug. Koga ~avkata mu go kaàla toa na Apolon bila pretvorena vo crna i kako takva go pridruùva Apolona. Apolon go grabnal svojot sin Asklepio i go odvel kaj Kentaurot Hieron koj go vospituval kako i Dionis i Ahil i Jason i mnogu drugi lu|e i polubogovi. Hieron go nau~il da le~i so trevki. Asklepio i od svoite pretci nosel medicinski geni. Svetel so aura posilna od tatko mu Apolon. Koga se ras~ulo za negovite spo-

92

Angelina Markus

Semejstvoto na Asklepio

sobnosti, deka le~i od bolest i rani, doa|ale lu|e od sekade. Nabrzo po~nal i mrtvite da gi oìvuva. Zevs se ispla{il i lu|eto da ne stanat bezsmrtni, go usmrtil Asklepio so molwa. Gilgame{ gi molel bogovite za besmrtnost, bez uspeh. Me|u yvezdite i horoskopot od Makedonija ima smesteno besmrtni i po ime i po znaci. Asklepie e smesten vo soyvezdieto zmija, vo znak na zmijata obvitkana okolu stapot. Vo site svetili{ta gi ~uval pitomite zmii, kako ku}ni zmii, {to go pomagaat le~eweto. Vo IV pr. Hr. vo site makedonski gradovi otkopani se asklepijadi (bolnici) statui i steli so Asklepio i negovite deca posveteni na medicinata. Od Epi-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

93

daur do Dion, Stobi, Stibera, Herakleja, Lihnida, Filipi, Sv. Vra~ (Sandanski) Pergam do Aleksandrija, do kaj {to ìveele Makedoncite, nasekade postoele svetili{ta bogato ukraseni so statui na bogot na medicinata. Vo tie svetili{ta, {to gi podigale makedonskite carevi, so iljadnici godini se sobiraat lu|e, prespivaat, sonuvaat i gi beleàt pretskaùvawata baraj}i lek, zdravje i sre}a. Koga Filip II vo 344/3 godina se spu{ti preku Termopilite i Korint vo Peloponez go izgradi Epidaur kako strate{ko mesto od kade {to makedonskata flota pobrzo }e stigne do Persija, otkolku po kopno od severnata strana, kako {to napravi Aleksandar. Filipovite gradbi vo Epidaur go nosat pe~atot na seta mo} na makedonski gradbi so rasko{ i funkcija. Teatarot, palatite, stadionot, pati{tata, bolnicata, seto toa, Atina go ~uva kako makedonski kult. Medicinskiot kompleks kako muzej denes vo Epidaur raskaùva za sè ona {to im bilo poznato na drevnite narodi od meicinskite postigawa. Recepti, instrumenti, sadovi za lekovi, mevlemi i napivki, seto toa i toga{ a i sega e isto. Noìci, pinceti, igli, skalperi zaedno so higienata odrùvana spored Asklepievite principi prisutni se nasekade. Zmijata {to gi ~uvala svetite izvori za ritualno pro~istuvawe ne poteknuva samo od Asklepie. Ja gledame vo racete na site bogovi i vo kosite na menadite. Mo}en simbol e izrazen preku nakitot i site predmeti od Trebeni{kite carski grobovi. Lekot kako i zmijata i le~i i ubiva. Zmijata so zastra{uva~ka energija. Zmijata se rvela so Zevs, so Kadmo, so Apolon, so Heraklo, kone~no da go zazeme trajnoto mesto na simbol vo farmacijata. Site apteki vo svetot go koristat

94

Angelina Markus

simbolot na zmijata obvitkana na stapot na Asklepie. Toj medicinski farmacevtski simbol ima svoe poteklo, svoja dolga istorija vo nastanuvawe od mitologija do edinstvenata dràva na Makedoncite. Asklepie ja prenese darbata od bogovi na lu|eto, na Makedoncite, kade {to vladeele bogovite, boèstvata i carevite i zaedno so lu|eto gi pravele lekovite i gi le~ele bolnite, ranetite, nesre}nite. Vo Epidarium e so~uvan receptot od makedonskiot IV vek. Eden ~ovek onemel. So denovi leèl vo Asklepijadata. Lekarite go uspale so opium. Koga se razbudil mu pokaàle edna koska od sliva i mu objasnile deka toa bila pri~ina za gubewe na govorot. Sugestijata pomognala i ~ovekot osloboden od psiholo{kiot gr~ prodolìl da zboruva kako ni{to da ne bilo. Ramnoteà na duhot, na prirodata i ishranata go odrùvale makedonskiot narod, svetiot bibliski narod. Od Makedonija vo Rim se preselile mnogu bogovi pod drugo ime. Asklepio go slavele kako Eshulap. Na ostrovot vo Tibar bila izgradena Asklepijada na ~ie mesto do den denes ima bolnica i se razbira se {iri znakot zmijata na stapot na Asklepio. Toa e istiot onoj ostrov na Tibar so palatata izgradena za Kleopatra koga go posetila Rim za da go pokaè sinot Heraklid. Cezar ne gi razbira{e makedonskite raboti. Rimjanite go prifatija makedonskoto proro{tvo i svetata zmija na Asklepio, po sovet na Sibilskite knigi, za da go spasat Rim od kolera vo 293 g. pr. Hr. Higienata be{e spas, zatoa makedonskite gradovi ne stradaa od kolera. Izgleda medicinskata mitologija i medicinskata nauka vo Makedonija, kako da se me|usebno isprepleteni i obusloveni. Vo su{tina, tie se dve {ini na ista pruga, ni mnogu daleku ni mnogu blisku - to~no se znae {to e na medicinata, {to na bo-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

95

govite. So mileniumi tie ~ekorat zaedno. Tri klu~ni momenti od ìvotot na sekoj ~ovek ne moàt ni bez medicinata ni bez crkvata. Toa e koga se ra|a ~ovek, koga pravi svadba i koga umira. Toga{ e potrebno kr{tevawe, pa veselba i na kraj uteha. Toj pat e neminoven i vo zavisnost od sudbinata, razli~no se doìvuva. Nekoi mitolo{ki aspekti vodat do teologija i vera, a ponekoga{ do religiski rituali, kako teorija i praktika, {to zavisi od lu|eto. Mislovniot razvoen proces vodi do paganstvo, preku mitologija do religija. Toj proces e nepromenet do deneska i se praktikuva vo site stadiumi, kaj site narodi. Toa se dviì vo paralela so znaewe do kade se prostira sferata na vlijanie i nadopolnuvawe i do kade vodi ~ovekovoto sueverie. Izborot e sloboden i nepre~en. Apolon, Artemida, Dioskurite, Heraklo, Dionis, Asklepio direktno zadiraat vo medicinskata problematika. I bez niv i daleku pred niv i pred Golemata Majka, za~uvuvava~ki se otkritija za postignuvawata na medicinata niz Makedonija. Hristijanstvoto vo svoite kanoni gi prezela ritualite od makedonskite sve~enosti. Posvetenosta kako pokrstuvawe. Kr{tevaweto kako o~istuvawe vo svetite reki so imiwa na bogovi kako ErigonPozvezduvawe, AksionOsnaùvawe. Tetida go iskapala Ahil za da dobie besmrtnost, zaboravja}i na Ahilovata petica, kako medicinski termin ostanal vo naukata. Postot {to zavr{uva so pri~est, nafora i vino, so blagoslov za dobro zdravje. Bogo~ovekot Asklepio gi oìvuva{e mrtvite kako voskrenuvaweto na Hristos. Bespolnoto zabremenuvawe preku son~eviot zrak {to go prave{e Zevs i se slu~i i na Marija. Toa deneska na{iroko se praktikuva kako bespolno zabremenuvawe. Slepite ozareni od svetlina se isce-

96

Angelina Markus

luvaat. Laserot denes uspe{no go vra}a vidot. Se rodilo dete so bo`ji znak. @ig ili tetovaà. Blesnala Bogorodica Trora~icatransplantacija. Vo bo`jata rabota pri sozdavawe na svetot i ~ovekot ima klonirawe i modelirawe na trite rasi ~isti narodi. Gospod, angelite, boèstvata i makedonskiot narod se Persej. Otsekuvawe glava na meduzata koja {to povtorno se regenerira. beli, svetli mo}ni. Pokraj svetiot makedonski narod se transportiraat i drugi narodi. Medicinata deneska moè toa da go dokaè. Ako ne drugo za da se objasni dolgiot proces na sposobni lu|e so poteklo od Makedonija. ûdata na Hristos, rabotata na apostolite, pravoslavnoto sve{tenstvo, svetcite, isposnicite vo crkvite i manastirite, 2000 godini se vo slu`ba i za{tita na narodot. Medicinskata tradicija od Asklepijadite vo drevnina se neguvala po manastirite. Kuzman i Damjan, Pantelejmon, lekari isceliteli, nasekade niz Makedonija gi gledame na freskite so kutii za lekovi i medicinski instrumenti vo racete isti takvi kakvi {to gi gledame na skulpturite na Asklepievata lekarska familija. Istite instrumenti u{te sluàt po medicinskite ustanovi. Bogovite, hramovite, pri~esta, lekuvaweto, sme go prenele nasekade po svetot i toa vo ista forma kako {to se praktikuvalo vo odredeni periodi

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

97

niz Makedonija. Pred nekoja godina se vozobnovi eden od hramovite vo Ohrid na Plao{nik ili Plo{nik, na polski toa zna~i plo{tad. Na plo{tadot so stolbovi od vremeto na IV vek pr. Hr. so baziliki, rotonda, teatar. Klimentovite 3.000 u~enici si na{le Liceum i Asklepijada. Hramovi, {koli, bolnica i grobi{ta. Vo vremeto na Sv. Kliment i Naum koga masovno se prosvetuva Evropa so pismo Kirilsko vo centarot na Ohrid se iskopani grobovi na Makedonci. Lu|e spored kosturite, visoki pove}e od dva metra im pripa|ale na Makedoncite {to {irele kultura preku Ohridskiot univerzitet, {to ja primenuvale medicinata na najvisoko nivo i ja so~uvale makedonskata tradicija na pogrebuvawe. Otkopan e nepresu{en izvor i za medicinsko i za genetsko istraùvawe. Otkopano e makedonskoto pogrebuvawe so zlatni maski i zlaten nakit srede carskiot makedonski grad ukrasen so razni umetni~ki predmeti, gradbi i mozacii. Se otkopuva Lihnida i kako vo site dosega otkopani drevni gradovi niz Makedonija, koj znae po koj pat, se sretnuvame so raznovidni medicinski pomagala, i instrumenti, sadovi kako dokaz za makedonskata drevna medicina. Toa za medicinskite otstapki niz bibliskite tekstovi dobro im e poznato na site. Proro{tvata, kletvite, kaznite se podzaskrivaat vo religioznoto pi{uvawe prepokrieno so eti~ki normi. Homer, vo opisite za Trojanskata vojna na pokaz gi iznesuva site na~ini na medicinsko intervenirawe za spas na bolnite i ranetite. Kolerata se spre~uva so gorewe na mrtvite i korabite. Ranite se prema~kuvaat so mevlemi od trevki da ne zaìveat. Pred toa Mahaon gi izviduva ranite, gi prevrzuva otkako ja vadi strelata ili kopjeto, go zapira krvareweto. I ne samo lekarite tuku i bogovite i ca-

98

Angelina Markus

revite se izve`bani za brzo pomagawe vo vojnite. Ima crte` na koj Ahil go prevrzuva Patroklo so vkrstuvawe na zavojot na laktot. Isto onaka kako {to se prevrzuva i denes. Pred pove}e od tri iljadi godini vo Ilijada dadeni se opisi za mestewe na zglobovi, ublaùvawe na bolkite, le~ewe Ahil go prevrzuva Patroklo na skr{enici i mnogu posloèni hirur{ki zafati. Odej}i vo vojna Filoktet na ostrovot Lemno go kasnala zmija i deset godini ne zarasnala ranata i bolkata. Li~no Mahaon i Podalejron go izlekuvale so serum za da vojuva vo Troja. Da se sovlada stravot i stresot od uàsot na vojuvaweto i toa e grià i podotvenost na lekarite. I borcite bile dobro obu~eni da gi pogodat osetlivite mesta na teloto. Vrven opis na rakuvaweto e koga kopjeto go probiva pancirot i dlaboko se zariva vo plu}ata. [ikti pena izme{ana so krv i go sokriva vrvot na kopjeto {to mora brzo i precizno so eden poteg da se izvadi i ranetiot da preìvee. Takvo ranuvawe preìveal i Aleksandar, predvodej}i ja vojskata na ~ie ~elo prv vleguval so sudir, kako {to vojuvale site makedonski carevi nosej}i gi luznite po bitkite i pobedite. Makedonskiot narod koj {to minal niz tolku vojni, ne samo niz opisite na Homer, tuku niz site vojni osvojuvawa i preselbi, sobiral medicinsko iskustvo i go {irel medicinskoto znaewe i le~ewe me|u drugite narodi.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

99

Vo preminot od mitologijata do hristijanstvoto, celi familii na bogovi se ustoli~eni vo nebesno carstvo, sli~no na ~ove~koto, kade {to bogovite ja imaat ulogata i funkcijata da upravuvaat vo odredeni oblasti na ist na~in kako {to toa go pravat i lu|eto na zemjata. Na{iot interes ovoj pat se svede na istaknati li~nosti me|u bogovite, svetcite i lu|eto, {to se zanimavaat so pismoto i obrazovanieto, kako i so medicinskoto isceluvawe. Asklepio so zmijata kako farmacevtski znak, Kuzman i Damjan so medicinskite instrumenti po freskite vo sekoja crkva niz Makedonija. Ili Kiril i Metodij, Kliment i Naum so pismoto v race. Stanuva zbor za kontinuirano {irewe na naukata, medicinata i umetnosta niz specifi~na forma {to mu odgovara na makedonskiot narod, so doza na potsvesno deluvawe i sugestija da se sfatat ~udesijata kako ostvarliva realnost. Reinkarnacijata, kloniraweto, transplantacijata, regeneriraweto, transfuzijata, nagovestuvani so iljadnici godini, duri sega se ostvaruvaat. Od rebroto e sozdaden ~ovek. Od koàta na Brama sozdaden e Brigu-klon. Glavata na Gorgona se regenerira. Borcite ja pijat krvta na `rtvite. Go jadat srceto na voinot za sila. Lekarot vr{i reanimacija kako bogovite {to oìvuvale lu|e. Narodot lekarite gi stava na povisok red na po~ituvawe. Od nivnite prsti treba da se spasi ìvotot koga visi na tenok konec. Semejstvata na bogovite, na boèstvata, na muzite, carevite i lu|eto vo ist svet se sretnuvaat pod ista kosmi~ka ramnoteà na silite opstanuvaat. Ne e dozvolena gre{ka na neznaewe. Treba sè poblisku do vistinata na postoeweto da sme, sè podobro zakonite da gi znaeme, znaewe da poseduvame, da u~ime i u~eweto kako svetlina da go pro{iruvame.

100

Angelina Markus

Nikoj ne snosi vina za neznaeweto za ulogata na Makedonija vo svetskiot sistem na obrazovanie. Tie {to pravat zbrka ne vredi da se razubeduvaat. Nivnite skromni mislovni sposobnosti li{eni se od logikata. Na{e e da go sledime i da go branime svoeto i koga go smetaat za nivno. Makedonskite angeli te`neat kon besmrtnost i zdruèni so medicinata se griàt za zdravjeto i du{ata na lu|eto. Isceliteli, blagovesnici, za{titnici i patroni na imiwa, slavi, crkvi i gradovi.

Arhangel Mihail

Sv. \or|i

Arhangel Gavril

Sv. Dimitrija

OD ISTORIJATA NA MAKEDONSKATA DREVNA MEDICINA Golemata Majka od Makedonija 6500 g. pr. Hr. Apolon prv iscelitel od mitolo{kiot period. Muzite - darba za umetnost Dioskurite, Orfej, Heraklo boèstva so lekarska darba. Asklepio lekarska familija so simbol na farmacija. Mihaon i Polidejron lekari vo Ilijada od 1230 g. pr. Hr. Ahil i Odisej heroi i kralevi so medicinski znaewa. Temen period trista godini po Trojanskata vojna Asklepijadi so carski lekari vo makedonskite prestolnini. Medicinski podem za vreme na Arhelaj vo V vek. Aristotelovata familija Nikomak dvorski lekari na makedonskite carevi vo V i IV v. pr. Hr. Hipokrat so familijata vo Makedonija 490-370 g. pr. Hr. Hipokratovata zakletva pi{uvana vo Pela i medicinskite dela vo Hipokratoviot karpus. Filip II i svetili{ta so bolni~ko lekuvawe. Aristotel tatko na site nauki 384-322 g. pr. Hr. Mekin i Teofrast gi sistematizirale medicinskite spisi. Tesal, Filon, Polib, carski lekari na Aleksandar so pohodot na istok. Aleksandrija, makedonska svetska prestolnina i àri{te na Makedonizmot. [koluva carski i patuva~ki lekari za narodite pove}e od 500 godini.

102

Angelina Markus

Pergan Antioh, ostrovite nau~ni i medicinski centri vo period od 320 g. pr. Hr. do rimsko zavladuvawe. Filip, Heraklid, Aplonie, Ber, lekari vo makedonskite carstva na Ptolomej, Antioh, Seleuk, Aleksandrovi generali. Antipatar i Kasandar vo Pela vo sorabotka so Aleksandrija do krajot na starata era. Apolonie, Galen, Soren, Dioklo lekari od Aleksandrija gi le~ele Marko Antonie, Ciceron, Neron, Trajan, Mirko, Avrelis, Komod od I v. pr. Hr. do III vek na novata era. Kleopatra imala cel tim lekari rakovodeni od Apolodor i u~itelot Nikola. Isus Hristos i Apostolite vo po~etok na novata era obeleàna so isceliteli, medicina i vera. Car Konstantin i caricata Elena vo 306-337 g. pr. Hr. ozakonuvawe na Hristijanstvoto so socijalna i medicinska za{tita. Nikejskiot sobir. Justin I, Justinijan i Justin II, site od Taor, od Skopje vo V i VI v. po Hr. so izgradba na gradovi, tvrdini, episkopii i manastiri go so~uvale makedonskiot bit. Sv. Sofija remek delo na ktitorot - Justinijan vo Carigrad sovremen svedok za makedonskiot kontinuitet. Kuzman i Damjan Pantelejmon Sv. Vra~i od II vek i freski so lekovi i medicinski instrumenti. Kiril i Metodij so pismoto od Makedonija ja {irat bibliskata medicina vo IX vek. Carot Vasilie, Nikola, Samoil gi poddrùvaat makedonskite gradbi i bolnici vklu~eni vo Pravoslavna vo IX i X vek.

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

103

Bogomilite kako socijalno dvièwe za kanonizirawe na siroma{nite. Kliment i Naum so site u~enici ja so~uvale drevnata Makedonska tradicija vo nauka pismo i medicina. Crkvite i manastirite vo Makedonija od XI do XIII vek ìva istorija i trezor na makedonskata duhovna sila. Freskite vo Makedonija od Krale Marko do XIX vek so mnogu temi od medicinata. Balkanskite i svetskite vojni vo Makedonija vo XX vek ja pokaàa potrebata od medicina za ranetite i narodot. Medicinata vo Makedonija deneska e na svetsko nivo. Vrvni lekari vraboteni po site kontinenti. Samo @an Mitrev se vrati za da ja sozdade Kardiohirurgijata Filip II, kako nov Apolon. Andreja Mitkovski - hirurg, presadi otkinata raka Vo SAD, Makedonec otkri DNK, tri milijardi kodovi vo slu`ba na kloniraweto Vo Avstralija d-r Cvetko Sinadinovski go obrazloì zemjotresot i cunamito kako negova posledica

Recenzija ALEKSANDAR BIL I LEKAR! Anti~kite Makedonci operirale slu~ai te{ki i za sovremenata medicina Na malkumina im e poznato deka Aleksandar Makedonski bil i lekar! Mi se ~ini deka i qubovta kon medicinata na Aleksandar mu ja vnu{il Aristotel. Aleksandar ne samo {to ja sakal medicinata, tuku i im ukaùval pomo{ na svoite bolni drugari, odreduvaj}i im lekuvawe i na~in na ìveewe, kako {to toa moè da se vidi od negovite pisma. Toj po priroda ja sakal naukata i bil qubopiten (citat od Plutarh, Sporedbeni ìvotopisi - Aleksandar, 8). Aleksandar bil ranet najmalku 10 pati, a pri najte{kata rana, probieni gradi na desnata strana od strela dolga dva lakti, od koja od belite drobovi izleguvala krv i àburki od vozduh, i samiot sorabotuval so lekarite, t. e. so glavniot hirurg Kritobul, ispla{en od ranata na carot. Kritobul, vladeej}i so visoko iskustvo na lekar, pri dadeniot teòk slu~aj se pla{e{e da se zafati za ranataCarot mu re~e: [to tegavi{ i ne me oslobodi{ vedna{ od stradawata mene, nesomneno osuden na smrt? Ili ti se pla{i{ da ne ispadne{ vinoven {to jas dobiv neizle~iva rana? Toga{ Kritobul, sovladuvaj}i go svojot strav ili skrivaj}i go stravot, po~na da go ubeduva carot da dozvoli da go vrzat dodeka toj go vnesuva ostriloto, bidej}i moè da bide opasno i najmalo dvièwe na teloto. Carot, otkako kaà deka ne treba da go vrzuvaat, go prepu{ti svoe-

106

Angelina Markus

to telo na lekarot i, kako {to mu be{e ukaàno, preleà sovr{eno nepodvi`no. Taka, ranata be{e ras{irena i, koga be{e izvadeno ostriloto, krvta blikna vo potok(Citat od Kvint Kurtij Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski, kniga 9, glava 5, 25-28, Izdateqstvo Moskovskogo univerziteta, 1993). Spored opisot od K. K. Ruf, vrvot na strelata bil so recki i ne moèl da se izvadi bez pro{iruvawe na ranata. Takva operacija e te{ka i komplicirana denes, za sovremenata medicina, so najmoderni sredstva i lekarstva, a onaa vrz Aleksandar e izvr{ena vo polski uslovi, pod {ator. Ona {to e za~uduva~ko i za voshit e faktot {to Aleksandar brzo zazdravel i, vo sedmiot den od opercijata, se pojavil pred vojskata za da vidat Makedoncite i neprijatelite deka e ìv. Vo dene{ni uslovi bi bil vo {ok soba ili na intenzivna nega, smetaat nekoi na{i lekari. Kakva li medicina bila taa drevna makedonska? Knigata na Angelina Markus, profesor po filozofija, psihologija i logika, nema za cel da ja raskaùva istorijata, tuku da vlijae vrz direktrisata na razmisluvaweto na ~itatelite. Taa nafrla kupi{ta razmisluvawa, mno{tvo zbunuva~ki tvrdewa, bezbroj poso~uvawa so hipoteti~nost ili izri~nost, no i mnogu za~nuvawa kako predizvik na onie koi, sekoj vo domenot na svoite znaewa i specijalnost, bi moèle da se nafatat so sopstveni istraùvawa i li~en pristap, ignoriraj}i gi bezbrojnite interpretacii od tu|inci. Na primer, za bolesta od koja po~ina Aleksandar, nikoj Makedonec ne ja procenil dijagnozata spored izvornite opisi. Na{i lekari raskaùvaat {to pro~itale od stranski avtori, koi imaat hipoteti~ki tvrdewa - tu go otrul ovoj ili onoj, tu se isto{til od piewe, tu go sovladala malarija. Vo vero-

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

107

dostojnite izvori (Kvint Kurtij Ruf, Arijan, Plutarh, Diodor i Justin) moàt da se sretnat mnogu detali za ramisluvawe, vklu~uvaj}i i za toga{nata medicina. Spored opisot, Aleksandar izvesno vreme imal dijarea, a padnal v postela po edna sedenka, na koja se pielo vino. Se pielo vino od srebren pehar od koj se crpelo i za drugite, no nikoj ne padnal bolen. Zna~i, otpa|a otrov poradi taa okolnost i poradi srebreniot pehar i srebrenite ~a{i vrz koi otrovot brzo ostava tragi. Na Aleksandar mu se uslo`nila sostojbata na ~etvrtiot den, a na sedmiot po~inal, pri svest re~isi do posledniot mig koga na generalot Perdika mu go predal prstenot. Da ne slu~ajno se raboti za prsnat ~ir? Makedonski pogled nema. Pred edna decenija pri slu~ajna sredba so porane{en policiski inspektor, Stamen, stana zbor za negovoto ime. Se pofali deka toa e staroslovensko i zna~i ne{to stameno, cvrsto, kameno Otkako razbra deka Stamen se vikal Makedonecot kogo Aleksandar go postavil za gradona~alnik na Vavilon, na{iot Stamen iznapro~ita se {to mu padna do raka za toa vreme i, od aspekt na eks-inspektor po droga, prv poso~i na eden opis na drogiranost. Na svoj tro{ok organizira fudbalski turnir vo ~est na rodendenot na carot Aleksandar i traga po simboli i zapisi na arheolo{ki nao|ali{ta. Bra}ata Kalinikov (lekar i novinar) ne malku bea iznenadeni za korenot na nivnoto prezime od Aleksandrovo vreme, koga imalo Stefan, Timotej, Damon i sli~no so naznaka Makedonec. Ta{ko Bel~ev i Vasil Iqov bi izna{le etimolo{ka podloga na dene{noto Tole od Ptolemaj, brat na Aleksandar od druga majka, osnovopolo`nik na makedonskata vladetelska dinastija na Ptolemeida (Egipet) od 322 do 60 godina pr. Hr. Parapsiholozite denes bi se zaprepastile

108

Angelina Markus

koga }e pro~itaat deka Makedoncite vo stroj so vperen pogled ja zadrùvale tolpata neprijateli otsprotiva! I samata Angelina Markus, kako diplomiran filozof, se vpu{ti vo prepro~ituvawe na Diogen Laercij i od nego pi{uvawata za anti~kite filozofi, delej}i gi spored sprotivstavenite filozofski misli, mestoto i vremeto na ìveewe. Taa ima{e doblest da im se izvini na svoite u~enici od 35 gimnaziski generacii za toa {to, spored propi{anite metodski edinici, nerimskite filozofi po inercija gi definirala so odrednica gr~ki. Demokrit, Aristotel i plejada drugi, so materijalisti~ki pogled na svetot se makedonski, a onie so idealisti~ki pogled na svetot se gr~ki. Demokrit e osnovopolo`nik na atomskata fizika, Aristotel tvorec na pettata dimenzija (eter, energija, zgusnata energija-materija, t. e. na duhot). Za Aristotel e prostornata dimenzija vselenata i Sonceto, a za idealistot Platon yidinite na Atina vo ramkite na koi se stremi kon ideal: pravdina. Gr~kite polisi nikoga{ ne izlegoa od svoite yidini i ne sozdadoa svoja zaedni~ka dràva sè do 1832 godina! Od taa 1832 godina otpo~na gr~koto prigrabuvawe na makedonskite veli~ini so grubi falsifikati, prifa}ani od srpskata, a preku nea od jugoslovenskata, vklu~uvaj}i ja i makedonskata, nauka. Neodamna, so svojata kniga Makedonski jazol, srede MANU, porane{niot germanski ambasador vo Makedonija, Hans Lotar [tepan, i udri {lakanica na makedonskata istoriska nauka. Ve~erta, na{iot edinstven istori~ar, ~len na MANU, akademik Ivan Katarxiev go demantira Germanecot, nedovetno izjavuvaj}i na nepostaveno pra{awe na MTV deka nie sme ovde 1.500 godini (i toa dvapati go naglasi!). ôvekot, inaku, e specijalist za 20 vek i pred edna decenija, isto taka na MTV, na pra{awe

MAKEDONSKA DREVNA MEDICINA

109

{to misli za anti~kite Makedonci, Aleksandar i nie, odgovori deka toa e romantizam, toa se gluposti, kakva vrska imame nie so niv! Utredenta li~no go pokaniv da dojde vo drugarstvoto Aleksandar Makedonski da odrì predavawe za anti~kite Makedonci, Aleksandar i nie, na koe, pred 15 mina mol~elivci pred telefon vklu~en na interfon, prizna: Pa jas pojma nemam! Izgleda be{e vo napliv na iskrenost, a tie 15 mina graknaa vo smea. Knigata na Angelina Markus sekako }e pridonese da se zgolemi interesiraweto za na{ata drevnina na mnozina vo domenot na nivniot predmet na interesirawe i specijalnost, so nu`na kriti~nost i neophoden somne` za vistinitosta na doskore{nite tvrdewa {to ne se plod na makedonski pristap i sopstveni istraùvawa. Makedonija do skoro be{e vo ~etiri svetski blokovi: SR Makedonija vo Jugoslavija so nevrzanite pod presija da ne se karame so sosedite; Grcija, so egejskiot del na Makedonija, vo NATO be{e stolb na ju`noto krilo i i be{e progleduvano niz prsti poradi vernost na odbranata na Zapad i strategiskite pomorski pati{ta od Istok; Bugarija, so pirinskiot del na Makedonija, be{e najverniot sojuznik vo Var{avskiot dogovor i be{e dozvoluvano da da go prikaùva makedonskoto prosvetitelstvo od Samoilovo vreme za svoe, pa i mnogu pove}e, kako nagrada; Albanija, so makedonskiot del pod nejzino vladeewe, be{e sojuznik so Kina i totalno izolirana od svetot pri {to be{e prepu{tena nejzinata nauka na nekriti~no fantazirawe bez strani~en korektiv, a so samopovikuvawe na sopstveni pi{uvawa. No, padnaa blokovskite podelenosti i nastapi 21. vek, vo koj nikako ne sakaat ili ne moàt da vlezat mnogu na{i od porano vidni li~nosti, verojatno za da ne si plukaat

110

Angelina Markus

samite vo svoite magistraturi i doktorati pod opredeleno mentorstvo. Angelina Markus vo kontinuitet gi izbira i gi izloùva biserite od na{ata drevnina navamu, sogleduvaj}i gi i simbolite kako pe~at na makedonskata tvore~ka ostav{tina, po koi taa e prepoznatliva. Ako se najdat barem eden Stamen ili edna Angelina sebesi po ime ili predmetna problematika, knigata e uspe{na. Taa, vro~em, se nadovrzuva na prethodnite nejzini nekolku knigi. Angelina Markus tri ipol decenii ja predava{e Aristotelovata (formalna) logika i vo svoite trudovi poa|a od nea so Hegelovski pristap, analiti~ki otfrlaj}i go logi~ki nemo`noto. Moèbi ima po ne{to {to bi trebalo da podleì na logi~ka selekcija kako nenu`no ili nepotvrdeno so nau~na aparatura, no toa vo momentov ne e bitno. Bitna e porakata da se pristapi pomasovno vo razmisluvawe poinakvo od diriìranoto, no bez predrasudi, a so pedago{ki principi sprema baranoto (ne kako nekoi so nedopu{tliv priod: dali Aleksandar bil Grk; dali anti~kite Makedonci bile Grci; dali anti~kite bogovi bile gr~ki; dali anti~kata medicina bila gr~ka? Itn.), sli~no na sugestivnoto pra{awe koga Slovenite se doselile (so tvrdewe deka se doselile, a samo pra{aweto e koga) namesto prvo: dali se doselile? Vsu{nost, otvora mnogu pra{awa za koi mnogumina moàt da se angaìraat, sekoj onolku kolku {to moè segmentarno da istraì za da imame dovolno {tof za kroewa i resla, neophodno gradivo za integralna istorija. 18.04.2005

Spase [uplinovski

BELE[KA ZA AVTOROT

Angelina Markus, profesor po filozofija vo penzija, rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep. Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni nastani svrzani so Makedonija. Toa go opi{uva vo knigite: Po tragite na Slavnite Makedonci - 1998 g.; Makedonski drevni vrednosti - 2001 g.; Poemi za Makedonskite carevi - 2003 g.; Makedonija na Makedoncite - 2004 g.; Filip II Makedonecot - 2004 g.

LITERATURA 1. Medicinska enciklopedija vo 12 toma Zagreb 1957 g. Leksikografski zavod 2. Medicinski prira~nici i kongresni materijali od hirurgija 3. Spotot na @an Mitrev... Bidi svoj.. bidi Makedon... 4. Biblijata - Noviot Zavet 5. P. Stankovi} - Boèstvena medicina 6. Homer - Ilijada i Odiseja 7. Aristotel - Poetika i Politika 8. Mi{ulin - Istorija na stariot svet 9. Justin - Filipova istorija 10. J. Korvisi~ - Filip II 11. S. Osvald - Gr~ka i rimska filozofija 12. M. \uri} - Istorija na elinska umetnost 13. Plutarh - Slavni anti~ki likovi 14. Kosidovski - Koga sonceto be{e bog 15. Laercis - @ivot i misli na golemite filozofi 16. Kosturski, Popovski - Aleksandar Makedonski 17. Markus, Popovski - Filip II Makedonecot 18. K. Balaban - Lekarski motivi vo srednovekovno slikarstvo vo Makedonija. 19. P. Bojaxievski - Zdravstvoto vo Bitola niz vekovi. 20. A. Markus - Makedonski drevni vrednosti - 2001 g; Poemi za makedonskite carevi - 2003 g.; Makedonija na Makedoncite - 2004 g; Po tragite na slavnite Makedonci - 1998 godina. 21. Interaktivni CD-a za Kardiohirurgija Filip II na d-r @an Mitrev

SODR@INA Predgovor................................................................................................................................................5 Naukata i medicinskite drevni {koli................................................................7 Makedonska drevna medicina........................................................................................17 Makedonska carska medicina........................................................................................21 Hipokratova zakletva............................................................................................................33 Principi na Hipokratovoto le~ewe..................................................................40 Makedonski carski i patuva~ki lekari...........................................................43 Horoskopot medicinska astronomija...................................................................49 Hipokratovi sledbenici do Aleksandrija i Rim..................................53 Medicinata i hristijanstvoto.....................................................................................57 Medicinata po makedonskite crkvi i manastiri.............................59 Medicinata i umetnosta......................................................................................................71 Prapo~etok - Arhe.....................................................................................................................77 Pregled na pova`ni nastani od makedonskata medicina.............................................................................................101 Recenzija.............................................................................................................................................105 Bele{ka za avtorot................................................................................................................111 Literatura........................................................................................................................................112

makedonskata tradicionalna medicina - angelina markus.pdf

Short Description

Description

Comments

We need your help!