Kriminalistika

D-r Metodija Angeleski

KRIMINALISTIKA KRIMINALISTI^KA TAKTIKA II

Skopje, 2002

D-r Metodija Angeleski KRIMINALISTIKA Kriminalisti~ka taktika II Izdava~: “Gral” - Skopje Za izdava~ot: Goran Samoilovski, direktor Recenzenti: Prof. d-r Branislav Simonovi} Prof. d-r Zoran Sulejmanov Lektura: D-r Vasil Drvo{anov Korektura: Anica Najdovska-Angeleska Likoven urednik:

Tehni~ki urednik: Vladimir Ilioski Daktilografija: Diana Amrein Odobreno so odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Fakultetot za bezbednost vo Skopje (br. 46-1401/12 od 22.IV.2002 godina) kako osnoven univerzitetski u~ebnik za predmetot “Kriminalisti~ka taktika II”

D-r Metodija Angeleski

KRIMINALISTIKA KRIMINALISTI^KA TAKTIKA II

PREDGOVOR Osnova na ponudenovo teoretsko ostvaruvawe pretstavuva eden moj porane{en trud (Kriminalistika, Studentski zbor, Skopje, 1993), koj e zbogaten so ~etiri najnovi kriminalisti~ki u~ewa {to gi obrabotiv vo poslednive nekolku godini (teorija za kriminalisti~ko-informativnata dejnost, teorija za operativnata dejnost, teorija za kriminalisti~kata strategija i teorija za kriminalisti~kata geografija). Vaka sistematiziraniot materijal celosno ja “pokriva” nastavnata programa po predmetot “kriminalisti~ka taktika II” {to se polaga vo treta godina na Fakultetot za bezbednost vo Skopje, taka {to trudov pretstavuva osnoven u~ebnik po ovoj predmet. Me|utoa, ne e neskromno ako ka`eme deka knigava ima po{iroko nau~no i prakti~no zna~ewe, taka {to se nadevame deka }e im bide od korist i na site onie {to na kakov bilo na~in se zanimavaat so otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. Skopje, fevruari, 2002 g.

D-r Metodija Angeleski

5

I DEL OSNOVNI ODREDNICI NA KRIMINALISTIKATA

1. VOVEDNI ZABELE[KI ZA NAUKATA KRIMINALISTIKA Sekoja nauka pretstavuva povrzana celost od teorii koi ne se mehani~ki zbir, tuku me|usebno se povrzani vo organiriziran sistem kako sinxir od nau~no-teoretski soznanija i postavki. Za spozvaweto na koja bilo nauka, pa i na kriminalistikata, kako najdelotvoren se poka`uva sistemno-strukturniot metod, koj naukata ja prou~uva kako sistem i edinstvo na grankite ili podra~jata koi se isprepleteni i me|uzavisni. Vakviot sistemski priod ovozmo`uva da se navleze vo strukturata na sekoja posebna nauka kako koherenten sistem na nau~no-teoretski znaewa so sopstveni metodi na istra`uvawe. Spored svojata sodr`ina, kriminalistikata pretstavuva avtohtona nauka so site atributi na nau~na oblast i so svoi specifi~nosti {to ne gi tretira koja bilo druga nauka. Kriminalistikata e posebna nauka, koja kako trihotomna celost se preto~uva vo sistem od nau~ni soznanija so tehni~ka, takti~ka i metodi~na dimenzija. Vo nejziniot sostav vleguvaat kriminalisti~kata tehnika, kriminalisti~kata taktika i kriminalisti~kata metodika, koi {to kako tri potsistemi go so~inuvaat sistemot na naukata kriminalistika. Vo po~etokot na nejziniot istoriski razvoj kriminalistikata pove}e se potpira vrz nejzinata prva ro`ba - tehnikata, me|utoa, vo sredinata na XIX vek doa|a do nejzino celosno konstituirawe kako samostojna trihotomna nauka. Kriminalistikata kako samostojna heuristi~ka nauka, koja gi otkriva i istra`uva zakonomernostite vo nastanuvaweto na krivi~niot nastan i mehanizmot na otkrivaweto i pribiraweto informacii (operativni i dokazni) za krivi~noto delo i za storitelot, gi razgleduva tehni~kite sredstva i takti~kite na~ini i metodi zaradi represivno-preventivna borba protiv kriminalitetot. So izgraduvaweto kriminalisti~ki modeli, taa ja usovr{uva i ja prou~uva kriminalisti~kata praktika na organite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto. Razvojot na kriminalistikata, po~nuvaj}i od nejzinoto ra|awe vo XIX vek, e evidenten i nezapirliv, a vakviot trend e zabele`itelen vo sovremeni uslovi, osobeno vo poslednite decenii na XX vek. Taka, ve}e se sozdadeni ili se na povidok modeli, 9

granki i metodi na kriminalistikata {to ovozmo`uvaat natamo{en kontinuiran razvoj so novi nau~no-teoretski i empiriski znaewa koi ja usovr{uvaat kriminalisti~kata (i po{iroka op{testvena) profilakti~ka dejnost za iznao|awe najsoodvetni kriminalisti~ko-takti~ki re{enija pri izborot na sredstvata i metodite za uspe{na borba protiv kriminalitetot i osobeno protiv raznovidni pojavni oblici na te{ki krivi~ni dela i nivnite profesionalni storiteli, koi spored nivniot modus operandi sé pove}e se specijaliziraat i stanuvaat poinventivni, a spored nivniot radius operandi se mnogu mobilni. Vo kriminalisti~kata i druga literatura vo visokorazvienite zemji na kriminalistikata í se osporuva karakterot na samostojna nauka. Psevdonau~noto tvrdewe deka kriminalistikata ne e posebna nauka, tuku samo ve{tina, odnosno prakti~na disciplina (koe sé u{te tlee i vo del od makedonskata univerzitetska sredina), se rasprsnuva kako meur od sapunica koga }e se postavi vistinskoto pra{awe: Zo{to kriminalistikata e nauka? Eve gi faktite i odgovorot! Kriminalistikata pretstavuva nauka zaradi toa {to: • sozdala sopstven sistem od teorii i principi; • koristi svoi metodi za istra`uvawe; • ima specifi~ni zada~i i celi; • ima sopstven predmet na prou~uvawe; i • nau~no-teoretskiot sistem od znaewa go povrzuva so praktikata. Vakviot odgovor bara i po{iroko obrazlo`enie na sive pet elementi koi kako nesoborlivi argumenti dovolno jasno i nau~no zasnovano govorat za kriminalistikata kako samostojna nauka. 1. Kako rezultat na relativno brzata evolucija na kriminalistikata, ve}e se sozdadeni kriminalisti~ki u~ewa za brojni nau~no-teoretski pra{awa, koi naedno imaat i prakti~no kriminalisti~ko zna~ewe i na toj na~in stanuvaat upotreblivi za heuristi~kata kriminalistika. Taka, na primer, se sozdadeni kriminalisti~ki teorii za: identifikacijata; pri~inosta; prognoziraweto; kriminalisti~kite i sudski ve{ta~ewa; planiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka; kibernetikata; otkrivaweto i fiksiraweto na operativnite i dokazni informacii; prikrivaweto i maskiraweto na krivi~nite dela; kriminalisti~kata registracija; indicijalniot metod itn. Tie pretstavuvaat kriminalisti~ki teorii i cel sistem od nau~ni postavki koi ne gi razrabotuva nitu edna druga nauka. Ovde treba da se spomnat i nekoi najnovi kriminalisti~ko-teoretski problemi i instituti (takti~ki na~ini i kombinacii, kriminalist10

specijalist i sl.), koi í davaat pe~at na sovremenata kriminalisti~ka nauka. 2. Za istra`uvawe na krivi~niot nastan kriminalistikata koristi metodi od pove}e nau~ni disciplini; niv gi prilagoduva za svoi celi ili, pak, sozdava sopstveni posebni metodi. Ottamu doa|a i primenata i koristeweto ne samo na op{ti metodi tuku i na posebni ili specijalni kriminalisti~ki metodi koi ja karakteriziraat kriminalistikata i ja odvojuvaat od drugite srodni nau~ni oblasti. 3. Otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i preveniraweto na krivi~nite dela i nivnite storiteli se osnovna zada~a i cel na kriminalistikata. Vo taa nasoka taa treba: da navleze vo su{tinata na mahanizmot na nastanuvaweto, izvr{uvaweto i prikrivaweto na krivi~ni dela proizlezeni od grupi krivi~ni nastani i, pri toa, da gi istra`i kriminalisti~kite karakteristiki; i da gi utvrdi zakonomernostite na organizacijata na istra`uvaweto na krivi~nite dela i da iznajde najoptimalni nau~notehni~ki sredstva, takti~ki na~ini i kriminalisti~ki metodi za sprotivstavuvawe na kriminalitetot vo celost i spored tipovi na krivi~ni dela. 4. Gledano vo globalni ramki, predmet na interes ili op{t objekt na odreden broj nepravni nauki i na krivi~no-pravnite nauki e kriminalitetot. So nego, sekoja od svoj agol, so posebni metodi i sredstva, se zanimavaat: sudskata psihologija, socijalnata patologija, krivi~noto pravo, krivi~no-procesnoto pravo, kriminologijata, kriminalistikata itn. Op{t objekt na kriminalistikata e istra`uvaweto na krivi~niot nastan i negoviot predizvikuva~ koi indiciraat na eventualno krivi~no delo i storitel na toa delo. Me|utoa, najbiten e predmetot (ili poseben objekt) na kriminalistikata, koj vsu{nost, e determinira~ki faktor za razlikuvawe na kriminalistikata od drugite nauki. Vo predmetot na kriminalistikata se vklu~uvaat slednive konstitutivni elementi: • da gi otkriva i prou~uva zakonomernostite vo nastanuvaweto na operativni i dokazni informacii sodr`ani vo odreden krivi~en nastan koj upatuva na postoewe na krivi~no delo; • vrz osnova na tie osoznaeni zakonomernosti preku pribiraweto, ocenkata i koristeweto na kriminalisti~kite informacii, gradi modeli na kriminalisti~ko postapuvawe preku primena na soodvetni nau~ni metodi, takti~ki na~ini i takti~ki kombinacii; • da ja prou~uva operativnata i istra`na dejnost; i • da pronao|a i usovr{uva najefikasni kriminalisti~kotehni~ki i drugi sredstva za prevencija na kriminalitetot. 11

5. Kriminalisti~kata teorija e svrtena kon prakti~nite modeli za reagirawe protiv kriminalitetot. Naedno i prakti~nite problemi doveduvaat do teoretski voop{tuvawa i zbogatuvawe na sistemot od kriminalisti~ki soznanija. Preku rezultatite od teoretskite i empiriski istra`uvawa se obezbeduva kontinuiran razvoj na kriminalistikata kako samostojna nauka.

12

2. SISTEMNOSTA VO KRIMINALISTIKATA Trgnuvaj}i od potrebata za multidimenzionalno, multidisciplinirano, seop{to i osobeno sistemsko sfa}awe na site problemi od sevkupnata prirodna, tehni~ka i op{testvena stvarnost, od vtorata polovina na XX vek do denes vo praktikata i vo skoro site nau~no-teoretski oblasti sé pove}e navleguva sistemno-strukturniot pristap vo istra`uvaweto i sfa}aweto na stvarnosta kako dinami~ka interakcija na sistemi ~ija struktura ja so~inuvaat pove}e delovi ili potsistemi. So soodvetna istra`uva~ka postapka, osobeno so modeliraweto kako bazi~no metodolo{ko sredstva (za koja cel se primenuvaat matemati~ki, kibernetski i drugi modeli) ne se prou~uvaat samo biolo{kite, tehni~ki i drugi sistemi tuku i sistemnosta vo op{testvenite pojavi, taka {to se vr{i sistemska analiza i na prirodata, i na ~ovekot i na op{testvoto. Vo literaturata poimot “sistem”1) ne se definira na edinstven na~in. Me|utoa, dokolku se bara zaedni~ki imenitel na brojnite sli~ni i, pove}e ili pomalku, razli~ni sfa}awa2) na pove}emina stranski avtori, toga{ bez kolebawe mo`e da se zaklu~i deka sistemot prestavuva kompaktna celost ili zbir na pove}e elementi koi me|usebno tesno se povrzani i se nao|aat vo me|uzavisen funkcionalen i harmoni~en odnos. Za kompaktnosta na celiot sistem od pojavi, predmeti i sli~no, pridonesuvaat site negovi oddelni me|uzavisni komponenti (potsistemi) koi go so~inuvaat usoglaseniot sostav na sistemot kako relativno samostojna organizirana celost. “Funkcioniraweto na delovite od sistemot mu e podredeno na op{tata cel na funkcioniraweto na sistemot. Pome|u potsistemite, kako i pome|u sistemite i potsistemite, postoi cel niza od vrski i odnosi koi se vospos1

2

Poteknuva od gr~kiot zbor sistema = celost. Kako eden od vtemeluva~ite na sistemnosta i op{tata teorija na sistemot se smeta biologot Ludvig Bertalanfi, koj svoite pogledi po ova pra{awegiiznelvosvoitetrudovi:“Teorijanastvarnitesistemivofizikataibiologijata” i “Op{ta teorija na sistemot: nov pristap za edinstvo na naukata”. Vidiisporedi: Kukole~a,S.,Osnoviteorijeorganizacionihsistema,Oekonomika,Beograd, 1973,str.1; Markovi},M.,Prilazkibernetici,Savremenaadministracija,Beograd,1972,str.93;Sadovski,V.N.iJudin, E. G., Zada~i, metodi i prilo`enija ob{~ej teorii sistem, Moskva, 1969, str. 12 (navedeno spored: Vodineli}, V, Kriminalistika- otkrivawe i doka`uvawe, 1, str. 46); Bertalanffi, L., General Sistems Theory, vol. 1, 1956, p. 2 (navedeno spored: Stojanovi}, R., Veliki ekonomski sistemi, Institut za ekonomska istra`ivawa, Beograd, 1974, str. 7).

13

tavuvaat preku prenos na informacii, a vrz osnova na procesot na upravuvaweto so sistemot.”3) Me|usebnite funkcionalni odnosi se organizirani na toj na~in {to kakva bilo kvalitativna promena na koj bilo i da e potsistem se odrazuva i vrz ostanatite potsistemi od sistemot kako slo`ena povrzana celost. Strukturata4) pretstavuva sostav na edna celost od site nejzini delovi koi se nao|aat vo zaemni soodnosi. Sekoj sistem e struktuiran i determiniran od soodvetni posebni delovi (potsistemi) koi se nao|aat vo stabilna funkcionalna me|uzavisnost i informaciona povrzanost, taka {to nivnite zaemni vrski i odnosi se vo funkcija na celishodnosta na sistemot, koj{to, pak, mo`e da bide sostaven del na drug poslo`en sistem. Sistemno-strukturniot pristap (ili principot na sistemnosta vo naukata, kako {to na edno mesto go narekuva Belkin)5) vo kriminalistikata ovaa mlada nauka ja tretira kako edinstvena nau~na oblast sostavena od nekolku potsistemi, koi kako me|uzavisni i zaemno usloveni poedine~ni delovi sozdavaat edna logi~no povrzana celost. Kriminalistikata (i kako samostojna nau~na celost i kako poedine~ni kriminalisti~ki podra~ja sleani vo edinstveniot sistem na kriminalisti~kata nauka) kako predmet na interes go ima kriminalitetot i delinkventot. Vo centarot na vnimanieto se nao|aat otkrivaweto i spre~uvaweto na krivi~nite dela i nivnite storiteli. Toa zna~i deka kriminalistikata ne e isklu~itelno svrtena kon represijata, tuku podednakvo vnimanie mu posvetuva i na preveniraweto na kriminalitetot, so naglasena svrtenost kon predupreduvaweto na kapitalnite krivi~ni dela i osobeno na storitelite od navika kako posebna kategorija te{ki i opasni delinkventi. Vo krajna linija ne treba da se izgubi od vid faktot deka otkrivaweto krivi~ni dela e najdobra prevencija ({to }e re~e prevencija niz represija), kako i toa deka nema nitu edna operativno-takti~ka merka ili dejstvie {to se prezema vo ramkite na kriminalisti~ko-operativnata dejnost, t.e. vo kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka, a da nema, pokraj represiven, i preventiven karakter. Ova istoto va`i i za celiot splet od istra`ni dejstvija. Vo borbata protiv kriminalitetot, kako {to spomnuvaat dvajca avtori,6) kriminalistikata se potpira vrz poznavaweto na dve kategorii: • objektivni zakonomernosti izrazeni od krivi~no-relevantni nastani i pojavi; i 3 4 5

6

14

Milo{evi}, B., Mogu}nosti i granice kibernetike, Mladost, Beograd, 1989, str. 46. Structura (lat.) = sostav, gradba. Vidi: Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, Juridi~. literat., Moskva, 1987, str. 29. Vidi: Koldin, V. J. i Polevoj, N. S., Informacionnie procesi i strukturi v kriminalistike, Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1985, str. 9 i 19.

• na~ini i metodi na otkrivawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na krivi~ni dela, koi se zasnovani na informaciono-spoznajnata aktivnost na subjektite za otkrivawe, doka`uvawe, istra`uvawe i spre~uvawe na krivi~nite dela. Kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi imaat takti~ko-tehni~ka i metodi~na dimenzija, odnosno sistemot na kriminalisti~kata nauka se ras~lenuva na tri potsistemi: kriminalisti~ka tehnika, kriminalisti~ka taktika i kriminalisti~ka metodika, koi odvoeno pretstavuvaat oddelni podra~ja, no zaemno se nadopolnuvaat i funkcionalno se povrzani vo edna neraskinliva celost. Pod sistemot na kriminalistikata, kako i pod sistemot na koja bilo druga nauka, se podrazbira sevkupnost na nejzinite zaemni delovi (podra~ja) koi se nao|aat vo opredelen odnos na eden so drug i se povrzani vo vnatre{no edinstvo.7) Sistemno-strukturniot metod e tokmu taa pojdovna ramka od koja so polno pravo se trgnuva pri objasnuvaweto i istra`uvaweto na koi bilo nau~no-teoretski problemi, kako i objektite na kriminalistikata, me|u koi i samoto nejzino definirawe kako celokupen sistem od najsoodvetni kriminalisti~ki pravila, sredstva, na~ini i metodi od takti~ko-tehni~ka i metodi~na priroda za preventivno-represivna borba protiv kriminalitetot. Kriminalistikata e nauka koja gi prou~uva, pronao|a i gi usovr{uva nau~nite metodi i sredstva, zasnovani na prakti~noto iskustvo, koi se najpogodni da se otkrie i razjasni krivi~noto delo; da se otkrie storitelot i da se privede kon krivi~na sankcija; da se obezbedat i fiksiraat site dokazi zaradi utvrduvawe na objektivnata vistina; kako i da se spre~i izvr{uvaweto idni planirani i neplanirani krivi~ni dela. Nakuso ka`ano, toa e nauka za tehnikata, taktikata i metodikata na operativnite, istra`ni i drugi sudski dejstvija, kako i za spre~uvaweto na kriminalitetot.8) Ova e neodminliva definicija na kriminalistikata koja na najplasti~en na~in ja prika`uva i objasnuva su{tinata na kriminalistikata kako sistemska nauka, ~ija strukturna celost proizleguva od edinstveniot kompleks na trite me|uzavisni elementi (tehnika, taktika i metodika). Poinaku i poednostavno ka`ano, kriminalistikata pretstavuva edinstvena, logi~no i dijalekti~ki me|usebno povrzana i me|uzavisna trihotomna celost, koja se zanimava so otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na kriminalitetot. Toa govori deka taa zna~i mnogu pove}e od eden prost zbir na trite konstitutivni elementi. 7 8

Selivanov, N. A., Sovetskaja kriminalistika - sistema ponjatija, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1982, str. 14. Vodineli},V.,Kriminalistika,Savremenaadministracija,Beograd,1984,str.3.

15

Dokolku se trgne od aspektot na zakonomernostite vo nastanuvaweto na informacioniot proces povrzan so kriminalniot nastan kako op{t objekt {to se istra`uva i koj, spored pribranite podatoci, indicira na postoewe na odredeno podgotvuvano ili ve}e izvr{eno i prikrieno krivi~no delo i negov storitel (a deloto i delinkventot, isto taka, pretstavuvaat cel eden sistem sostaven od posebni potsistemi), toga{ mo`e da se re~e deka “kriminalistikata e nauka za zakonomernostite na nastanuvaweto, otkrivaweto, fiksiraweto, sobiraweto i obrabotkata na operativni i dokazni informacii vo sistemot na tehni~kite sredstva, takti~kite na~ini i metodi za vr{ewe na operativnite i istra`ni dejstvija zaradi pribirawe na navedenite informacii so cel za najoptimalno i najefikasno spre~uvawe na kriminalitetot”,9) odnosno taa e nauka za “tehnikata, taktikata i metodikata na informacionite procesi”10) koi se predmet na interes pri sproveduvaweto na operativnata, istra`na i sudska dejnost. Trihotomnata struktuiranost na kriminalistikata (konstituirana vo po~etokot na vtorata polovina od XX vek) e dominantna vo isto~nata kriminalisti~ka teorija, dodeka na Zapad sfa}awata se dvi`at samo vo ednodimenzionalna nasoka, taka {to kriminalistikata se smeta samo kako prakti~na disciplina i kako eden vid posebna ve{tina koja se odlikuva samo so izrazita kriminalisti~ko-tehni~ka dimenzija. Vo zapadnata literatura se zastapuvaat duri i sfa}awa deka kriminalistikata ne e samostojna, tuku kriminolo{ka disciplina. Taka smetale vo vremeto na prvite za~etoci na ovaa nauka (a nekoi i potoa), Hans Gros - osnovopolo`nikot na kriminalistikata kako nauka, potoa, isto taka, zna~ajniot nau~nik Roland Grazberger i nekoi drugi avtori prisutni vo zapadnata kriminolo{ka i kriminalisti~ka teorija. Tridelbata na kriminalistikata vo sovremenata literatura na porane{nite jugoslovenski prostori, so izvesni isklu~oci, e prifatena. Kolebawa i otstapuvawa od vakviot tripartiten sistem se zabele`livi samo kaj nekolkumina avtori. Taka, izvesna rezerva kon trihotomijata na kriminalistikata izrazuvaat d-r @ivojin Aleksi},11) kako i Zvonimir Dujmovi} i d-r Andrija Makra, koi prepora~uvaat “pomalku dosledno da se pridr`uvame kon kriminalisti~kata trihitomija, t.e. kon podelbata na kriminalistikata na kriminalisti~ka taktika, tehnika i metodika”.12) Nastojuvawata na drugi dvajca kriminalisti (d-r Du{an Lak~evi}13) i 9 10 11 12 13

16

Vodineli}, V., Kriminalistika u sistemu znanosti, Priru~nik, 1/1989, str. 6. Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje, 1985, str. 20. Aleksi},@.,Kriminalistika,Savremenaadministracija,Beograd,1982,str.5. Dujmovi}, Z. i Makra, A., Preventivna kriminalistika, Priru~nik, 2/1983, str. 169. Lak~evi}, D., Pojam, sadr`aj i zna~enje kriminalistike u borbi protiv kriminaliteta, 13 Maj, 2/1987, str. 17; Organiunutra{njihposlovainjihovadelatnostujugoslovenskomkrivi~nompostupku,Birotehnika,Zagreb, 1985, str. 155 - 156.

Stanko Kosti}14)) vakvata nau~no zasnovana tridelba na kriminalistikata da se “zbogati” so u{te eden-~etvrt nejzin del (kriminalisti~ka operativa) nemaat poseriozna nau~na opravdanost, bidej}i na sega{niov stepen od razvojot na sovremenata kriminalistika ne se raspolaga so kvalitativno-kvantitativni elementi za ~etvrt potsistem vo sistemot na kriminalistikata kako nauka, bidej}i, pokraj drugoto, kriminalisti~kata operativa vo su{tina nema svoj jasno definiran predmet i metod na prou~uvawe, osven “zada~ata da ja izu~uva organizacijata, vo koja i so ~ie posredstvo se odviva dejnosta na spre~uvaweto vr{ewe krivi~ni dela, nivnoto otkrivawe i otkrivaweto na storitelite na krivi~nite dela”.15) I od povr{noto analizirawe na sodr`inata na kriminalisti~kata operativa mo`e da se zaklu~i deka, vo osnova, se raboti za prezemawe ise~oci od sodr`inata na prifatenata tridelba, osobeno od taktikata i metodikata. Sive ovie razmisluvawa koi ne se vklopuvaat vo tripartitniot sistem na kriminalistikata ne mu odat vo prilog na kontinuiraniot razvoj na kriminalisti~kata nauka. Vo prodol`enie nakuso }e ja izlo`ime su{tinata i sodr`inata na kriminalisti~kata triparticija sostavena od tehnika, taktika i metodika, koi pretstavuvaat osnovni potsistemi na sistemot na naukata kriminalistika, no koi istovremeno se razvivaat i kako svoevidni posebni sistemi so svoi potsistemi, odnosno podra~ja na prou~uvawe. Otkrivaweto, razjasnuvaweto, doka`uvaweto i preveniraweto na kriminalitetot pretpostavuva primena na najuspe{ni i najcelesoobrazni nau~no-tehni~ki sredstva i takti~ki na~ini i metodi za pribirawe i obrabotka na kriminalisti~ki informacii za poedini kriminalisti~ki objekti (krivi~ni nastani). Preku takvite modeli koi postojano se usovr{uvaat (i se otkrivaat novi) kriminalistot otkriva i utvrduva dali zad soodvetniot krivi~en nastan {to se istra`uva se “krie” krivi~no delo ili, pak, toa ne e slu~aj. Su{tinata na sekoj krivi~en nastan ja pretstavuva krivi~noto delo koe se manifestira preku brojni pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe. Do razotkrivawe na su{tinata na konkretniot krivi~en nastan se doa|a preku osoznavawe tokmu na pojavniot oblik na kriminalniot napad na koj upatuva toj nastan. Do razotkrivawe na zakonitostite vo nastanuvaweto na operativnite i dokazni informacii vo vrska so koj bilo i da e krivi~en nastan, kako i do osoznavawe na zakonomernostite koi ovozmo`uvaat formirawe najoptimalni modeli za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i preventivno-represivno spre~uvawe na koi bilo tipovi krivi~ni dela, prakti~no doa|a so istovremeno koristewe 14 15

Kosti},S.,Osnovikriminalisti~keoperative,1deo,V[UP,Beograd,1977. Lak~evi}, D., Sp. trudovi, str. 17, odnosno str. 155.

17

na dostigawata na prirodnite i tehni~ki nauki, {to e osobeno karakteristi~no za kriminalisti~kata tehnika koja tokmu niv gi koristi. Kriminalisti~kata tehnika kako eden od potsistemite vo kriminalisti~kata nauka pretstavuva sistem na znaewa za prou~uvawe i primena na najsoodvetni sredstva, na~ini i metodi od oblasta na prirodnite i tehni~kite nauki (biologija, hemija, fizika, tehnika itn.), koi gi koristi, gi prilagoduva, gi usovr{uva ili sozdava novi na niv sli~ni metodi za potrebite na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, kako i za otkrivawe, pribirawe, obezbeduvawe i fiksirawe na tragi i predmeti od krivi~noto delo, sé so cel za otkrivawe i utvrduvawe na krivi~noto delo i na negoviot storitel i voop{to za spre~uvawe na kriminalitetot. Kriminalisti~kata tehnika postojano e vo podem, taka {to taa e eden od porazvienite delovi na kriminalistikata. Nau~no-tehni~kite sredstva i metodi i kriminalisti~ko-tehni~kite istra`uvawa sé po~esto nudat inovirani i sovremeni postapki i re{enija vo borbata protiv kriminalitetot. Vo delokrugot na kriminalisti~kata tehnika spa|aat: trasologijata, odorologijata, kriminalisti~kata identifikacija, kriminalisti~kata fotografija, balistikata, grafi~kite i drugi kriminalisti~ki i sudski ekspertizi itn. Kriminalisti~kata taktika kako posebna oblast na kriminalisti~kata nauka pretstavuva sistem od nau~no razraboteni znaewa koi se odnesuvaat na prou~uvawe na: pojavnite oblici na na~inite na izvr{uvawe na krivi~nite dela vo naj{iroka smisla na zborot; svojstvata na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo: kako i na “praktikata za otkrivawe, istra`uvawe i spre~uvawe na kriminalitetot, za da gi usovr{i na~inite, metodite i pravilata, no i da pronajde novi, koi site zaedno slu`at za otkrivawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na krivi~nite dela, a ne se od tehni~ka priroda i so toa na praktikata í dava najoptimalni modeli na postapuvawe koi se od op{ta priroda (va`at za site tipovi krivi~ni dela), i na krajot vr{i organsko povrzuvawe na tehni~kite i takti~kite na~ini na rabota”.16) Taka, kriminalisti~kata taktika kako sostaven del na kriminalistikata izu~uva: op{ti pravila za diferencirawe i koristewe vigilant ili drug informator; vr{ewe informativen razgovor so gra|ani; obezbeduvawe na mestoto na nastanot; li{uvawe od sloboda; koristewe slu`beno ku~e; koristewe na kriminalisti~kite evidencii; utvrduvawe alibi; stapici; opservirawe; racija; zaseda; patrola; potraga, kako i sproveduvawe drugi operativno-takti~ki merki; potoa vr{ewe pretres; soo~uvawe; prepoznavawe; uvid; soslu{uvawe; odzemawe predmeti i prezemawe na drugi istra`ni i sudski dejstvija. Pravilata i takti~kite na~ini, kombinacii i re{enija za planirano prezemawe i uspe{no realizirawe soodvetni 16

18

Vodineli},V.,Kriminalistikausistemuznanosti,str.12.

dejstvija od operativen i procesualen karakter se odnesuvaat na otkrivawe, rasvetluvawe i doka`uvawe na site vidovi krivi~ni dela, a nivna cel e efikasno okon~uvawe na operativniot i krivi~en predmet. Vo ramkite na kriminalisti~kata taktika spa|aat i op{toteoretskite oblasti: u~eweto za planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka; kriminalisti~kite na~ela; u~eweto za pri~inosta i determinizmot; kriminalisti~kata prognoza; u~eweto za pridonesot na `rtvata vo nastanuvaweto na krivi~noto delo; u~eweto za kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela; indicijalniot metod, kako i drugi podra~ja {to se obrabotuvaat i vo tretiot potsistem na kriminalistikata kriminalisti~kata metodika. Poznavaweto i prakti~nata primena na nau~nite soznanija na kriminalisti~kata metodika, koja e samostoen i zavr{en del na kriminalistikata, neminovno bara prethodni poznavawa na drugite delovi od kriminalistikata: taktika i tehnika.17) Kriminalisti~kata metodika e najmlada ro`ba na kriminalisti~kata nauka. Taa posledna se ra|a i bavno se razviva, taka {to se o~ekuva doprva da si go najde vistinskoto mesto {to í pripa|a vo sistemot na kriminalistikata, bidej}i kriminalisti~ko-metodi~nite trudovi sé u{te se deficitarni i nedovolno zastapeni vo kriminalisti~kata literatura. Kriminalisti~kata metodika go zaokru`uva sistemot na kriminalistikata bidej}i neraskinlivo e povrzana so tehnikata i taktikata, a i samata pretstavuva sistem od teoretski stavovi, kriminalisti~ko-tehni~ki sredstva, takti~ki na~ini i kriminalisti~ko-metodi~ni pravila za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na posebni grupacii krivi~ni dela. Kriminalisti~kata metodika za re{avawe na svoite zada~i vo otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot gi koristi dostignuvawata na kriminalisti~kata tehnika i taktika, kako i nivnite kriminalisti~ki sredstva, na~ini i preporaki, taka {to toa prakti~no zna~i nivna konkretizacija i “prisposobuvawe kon uslovite za otkrivawe krivi~ni dela na tipi~en na~in.”18) Toa ne e ni{to drugo tuku celokupnost na primenata na standardni metodi, na~ini i sredstva od taktikata i tehnikata na konkreten operativen, odnosno krivi~en predmet, vo specifi~nite uslovi na kriminalisti~kata kontrola, obrabotka i krivi~na postapka za oddelni vidovi krivi~ni dela i storiteli na dela vo represivni i preventivni celi.19) Kriminalisti~kata metodika se zanimava so prou~uvawe na osobenostite vo sproveduvaweto oddelni operativno-takti~ki merki i istra`ni i sudski dejstvija pri razotkrivaweto na srodni 17 18 19

Angeleski, M., Izlegoa od pe~at dve zna~ajni dela od oblasta na kriminalisti~kata nauka, Bezbednost, Skopje, 4-5/1986, str. 416. Koldin, V. J. i Polevoj, N. S., Sp. trud, str. 15. Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 23.

19

grupi ili tipovi krivi~ni dela so ist ili sli~en na~in na izvr{uvawe, odnosno spored ostanatite kriminalisti~ki karakteristiki i spored zakonomernostite vo nastanuvaweto na krivi~niot nastan od koj proizlegle, taka {to pripa|aat na ista grupacija. [irokiot dijapazon od kriminalisti~ki sredstva, na~ini i metodi ovde e naso~en protiv konkretni tipovi krivi~ni dela, taka {to se otkrivaat i se prou~uvaat specifi~nostite na posebni modeli za preventivno-represivno reagirawe protiv oddelni oblasti od kriminalitetot. Vsu{nost, ne se raboti za ni{to drugo, tuku za specijalizirani posebni kriminalistiki za borba protiv opredeleni vidovi ili podvidovi krivi~ni dela. Postojat onolku kriminalisti~ki metodiki kolku {to postojat i grupacii na krivi~ni dela so sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. I vakviot kus prikaz na sostavot na kriminalistikata, a trgnuvaj}i od sistemno-strukturniot pristap, poka`uva deka kriminalisti~kata nauka pretstavuva zaokru`en tripartiten i kompleksen sistem na teoretski stavovi i prakti~ni znaewa, koi so razraboteni kriminalisti~ki tehni~ko-takti~ki i metodi~ni sredstva, na~ini, principi i metodi se koristat za nau~no zasnovano otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot, kako i za uspe{no vodewe na operativni i krivi~ni predmeti, a so toa i za otkrivawe i utvrduvawe na vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Sistemnosta na kriminalistikata kako celost ovozmo`uva tehni~ka, takti~ka i metodi~na obrabotka na krivi~nite dela i na delinkventnite preku istovremeno ostvaruvawe na preventivno-represivnata funkcija vo prakti~noto postapuvawe. So razgleduvaweto na kriminalisti~kata nauka kako kompaktna celost na nau~ni soznanija od site tri nejzini sostavni delovi koi se povrzani vo vnatre{no edinstvo i me|usebno eden so drug se nadopolnuvaat, na najdobar na~in se osoznava su{tinata na strukturata kako na sistemot, odnosno na predmetot na kriminalistikata, taka i na strukturata na posebnite predmeti na negovite sostavni elementi (tehnika, taktika i metodika), a so toa se otkrivaat i nau~no-teoretskite osnovi i mo`nostite za kriminalisti~ki teoretski i empiriski istra`uvawa, ~ii rezultati se od isklu~itelna va`nost za kriminalisti~kata praktika. So toa, vo krajna linija, se opredeluva i socijalnata funkcija na kriminalistikata kako sistem na nau~no-teoretski i prakti~ni znaewa, koi preku koristewe i dosledna primena na sistemno-strukturniot pristap }e ovozmo`at postignuvawe i na novi natamo{ni kontinuirani rezultati, a kon takov nau~en progres, vpro~em, se stremi sekoja nauka. Rezultatite od nau~nite soznanija koi na adekvaten na~in go odrazuvaat predmetot na interes na sistemot na kriminalistikata i na negovite nerazdelno svrzani slo`eni potsistemi se ogledaat vo usovr{uvaweto na kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi vo borbata za otkrivawe, 20

istra`uvawe i spre~uvawe na krivi~nite dela. Kon toa se stremat i tehnikata i taktikata i metodikata, koi kako neraskinlivi delovi so svoja struktura i so sopstveni celi se preto~uvaat vo sistemot na kriminalisti~kata nauka. “Promenata na sostavot na nekoj od potsistemite vodi kon izmena na sostavot na drugite potsistemi i vo krajna linija kon izmena na celiot sostav na sistemot na kriminalistikata”.20) Toa e rezultat na nivnata logi~na povrzanost i na nivniot determinira~ki odnos.

20

Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, str. 132.

21

3. ZAKONI NA RAZVOJOT NA KRIMINALISTIKATA Razvojot na kriminalistikata kako samostojna (i kako heuristi~ka) nauka, koja gi otkriva i istra`uva zakonomernostite vo nastanuvaweto na krivi~niot nastan (ili grupa na krivi~ni nastani) i mehanizmot na otkrivaweto i pribiraweto informacii (operativni i dokazni) za krivi~noto delo i za storitelot, gi razgleduva tehni~kite sredstva i takti~kite na~ini i metodi zaradi represivno-preventivno spre~uvawe na krivi~nite dela i koja so izgraduvawe kriminalisti~ki modeli ja usovr{uva i prou~uva kriminalisti~kata praktika na organite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto, postojano se dvi`i po nagorna linija. Podemot na kriminalistikata, po~nuvaj}i u{te so nejzinoto ra|awe vo XIX vek, e evidenten i nezapirliv, a vakviot trend e zabele`itelen vo sovremenive uslovi. Vo posledno vreme se sozdavaat novi modeli, granki i metodi na kriminalistikata, koi ovozmo`uvaat natamo{en kontinuiran i brz razvoj so zbogateni novi kvantitativni nau~no-teoretski i empiriski znaewa {to ja usovr{uvaat kriminalisti~kata (i po{irokata op{testvena) profilakti~ka dejnost za iznao|awe najsoodvetni kriminalisti~ko-takti~ki re{enija pri izborot na sredstvata i metodite za uspe{na preventivnorepresivna borba protiv kriminalitetot i osobeno protiv sé pobrojnite raznovidni pojavni oblici na te{ki krivi~ni dela i protiv nivnite naj~esto profesionalni storiteli, koi spored nivniot modus operandi sé pove}e se specijaliziraat i sé se poinventivni, a spored nivniot radius operandi se mnogu mobilni, ne poznavaj}i lokalni i nacionalni granici. Kako rezultat na relativno brzata evolucija na kriminalisti~kata nauka, ve}e se sozdadeni kriminalisti~ki u~ewa za brojni nau~no-teoretski pra{awa {to imaat i prakti~no zna~ewe i na toj na~in stanuvaat upotreblivi za heuristi~kata kriminalistika. Taka, na primer, ve}e se sozdadeni kriminalisti~ki teorii za: identifikacijata; pri~inosta; prognoziraweto; kriminalisti~kite i sudskite ve{ta~ewa; planiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka; kibernetikata; otkrivaweto i fiksiraweto na operativnite i dokaznite informacii; prikrivaweto i maskiraweto na krivi~nite dela; kriminalisti~kata registracija; zna22

cite (osobinite, obele`jata) na krivi~nite dela; indicijalniot metod; sproveduvaweto oddelni operativno-takti~ki i istra`ni dejstvija itn. Vo evolutivniot, ne tolku dolg pat na relativno mladata nauka kriminalistika, pri nastojuvaweto preku nau~no-teoretski znaewa da se iznajdat najprikladni kriminalisti~ko-tehni~ki i takti~ko-metodi~ni sredstva i na~ini za efikasno i nau~no zasnovano otkrivawe i spre~uvawe kako na kriminalitetot, taka i na storitelite na krivi~ni dela (vo taa nasoka dejstvuvaat represivnata i preventivnata kriminalistika, kako {to vo kriminalisti~kata literatura uslovno se imenuva i razdvojuva heuristi~kata kriminalistika), se izdifirencirale nekolku zakoni vo nejziniot razvoj, koi dvajca zna~ajni kriminalisti21) gi grupiraat na sledniov na~in: 1) zakon na povrzanost i sukcesivnost pome|u postojnite i novite kriminalisti~ki teorii; 2) zakon na aktivno tvore~ko prilagoduvawe na dostignuvaweto na drugi nauki za celite na operativnata, istra`nata i preventivnata praktika; 3) zakon na uslovenost na kriminalisti~kite modeli, izraboteni za operativnata i istra`na praktika so potrebite na borbata protiv kriminalitetot zasnovana vrz kriminalisti~kata nauka; i 4) intenzivirawe na razvojot na kriminalisti~kata nauka vo uslovi na nau~no-tehni~ka revolucija. Site ovie zakoni se determinirani od nau~no-teoretskite soznanija, stavovi, pretpostavki i rezultati voop{to od nau~nata rabota i posebno od nau~no-istra`uva~kata dejnost vo sistemot na kriminalistikata. Kriminalisti~kata nau~no-teoretska dejnost kako proces na gradewe teoretski sistem i kako mislovno-spoznajna ~ovekova aktivnost, preku sozdavaweto teoretski sistem na kriminalistikata, so vostanovuvaweto sopstveni kriminalisti~ki u~ewa ili teorii i so otkrivaweto i sistematiziraweto novi soznanija naso~eni kon zbogatuvawe i o`ivotvoruvawe na preventivno-represivnata borba protiv krivi~nite dela i protiv nivnite storiteli, treba da se locira vo po{iroki ramki, bidej}i ima i po{iroko zna~ewe, so ogled na faktot {to se javuva i kako brana za za{tita na op{testvenite i drugi dobra i vrednosti, a so toa pridonesuva i za natamo{en op{testven prosperitet. (1) Porano sozdadenite i ve}e postojnite dostigawa vo kriminalisti~kata nauka, isto kako i onie kriminalisti~ki u~ewa koi se vo faza na kone~no oformuvawe, se vo funkcija na natamo{no sukcesivno osovreme21

Vodineli}, V., Kriminalistika u sistemu znanosti, Priru~nik, 1/1989, Zagreb, str. 21; Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, str. 29-42.

23

nuvawe i usovr{uvawe na kriminalistikata vo smisla na iznao|awe novi pati{ta za razvojot na op{tata kriminalisti~ka teorija, za razvojot voop{to na celokupniot sistem na kriminalistikata i posebno na sekoj nejzin potsistem (na tehnikata, taktikata i osobeno na metodikata kako sé u{te nedovolno razvien i nedovolno razraboten element od sistemot). Kako sistem na iskristalizirani, logi~no povrzani stavovi i formi koi se preto~uvaat vo nau~no zasnovani soznanija {to se od ogromno prakti~no zna~ewe za pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, kriminalisti~kata nau~no-teoretska misla ednovremeno pretstavuva koherenten spoj na pove}e (porano ili podocna sozdadeni) kriminalisti~ki teorii za oddelni tehni~ko-takti~ko-metodi~ni pra{awa i problemi, koi proizleguvaat od zaedni~kiot predmet na kriminalistikata, no i od posebnite predmeti na nejzinite neraskinlivo povrzani i me|uzavisni sostavni delovi (potsistemi). Taa ovozmo`uva neprekinat, postapen i kontinuiran istoriski razvoj na kriminalistikata, koj e determiniran od razvojot na drugite nauki so koi e povrzana. Postojnite i porano sozdadenite kriminalisti~ki u~ewa kako sevkupnost na kriminalisti~kata teorija ovozmo`uvaat natamo{no osoznavawe i detalizirawe vo otkrivaweto i istra`uvaweto na zakonomernostite vo nastanuvaweto na informacioniot proces za krivi~niot nastan kako op{t objekt na kriminalistikata, kako i na nejziniot poseben predmet (koj go so~inuvaat slednive elementi: 1) otkrivawe i prou~uvawe na zakonitostite vo nastanuvaweto na operativnite i dokaznite informacii za krivi~noto delo i za delinkventot na koi indicira krivi~niot nastan {to se rasvetluva; 2) koristewe i usovr{uvawe soodvetni kriminalisti~ki sredstva, na~ini i metodi za otkrivawe i utvrduvawe na krivi~noto delo i storitelot; 3) prou~uvawe na prakti~ni problemi na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost; i 4) istra`uvawe na kriminalisti~kata profilaksa za prakti~ni celi). Obedinuvaweto na kriminalisti~kite teorii i modeli go trasiraat razvojniot pat na kriminalisti~kata nauka vo sovremenive uslovi, taka {to na povidok e razrabotuvawe na novi dosega nepoznati ili nedovolno razjasneti kriminalisti~ki podra~ja. Efikasnosta na kriminalisti~kite teorii ne se postignuva lesno. Taa od kriminalistot bara ne samo lesnotija vo primenata na metodolo{kite znaewa tuku, pred sé, bara dlaboko multidisciplinarno meritorno znaewe.22) (2) Celokupnata nauka, kako globalen sistem na soznanija od pove}e nau~ni oblasti zaradi spoznavawe na objektivnata stvarnost i na odnosite, me|uzavisnosta i zakonitosta na prirodnite i op{testvenite pojavi i procesi vo op{testvoto, vodi kon nau~en i op{testven progres, bidej}i e 22

24

Reszkovski,Z.,Zna~enjeempirijeiteorijeurazvojukriminalistike,Izbor,2/1989,Zagreb,str.192.

vo funkcija na ostvaruvawe na ~ovekovite potrebi. Brojnite posebni nau~ni podra~ja (proizlezeni od prirodnite i op{testvenite nauki kako dve osnovni sferi na teoretski i prakti~ni znaewa), trgnuvaj}i od sli~nosta na predmetot na nivnoto istra`uvawe i od celta kon koja se stremat poka`uvaat visok stepen na integriranost, koja u{te pove}e doa|a do izraz i so opravdanosta vo nau~no-istra`uva~kata tehnika pri koristeweto na op{ti i specijalni metodi da se primenuva multidisciplinarniot i multidimenzionalniot pristap vo tretiraweto na koj bilo nau~no-teoretski problem vo site nau~ni oblasti. Vakvite integrativni trendovi vo razvojot na naukata ne ja odminuvaat nitu kriminalistikata, koja vo sovremenite etapi od nejziniot razvoj sé pove}e gi koristi dostignuvawata i nau~no-istra`uva~kite metodi od srodnite i drugi nauki, i toa bez da gi izmenuva ili, pak, na toj na~in {to gi prilagoduva na potrebite na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, se razbira, istovremeno otstapuvaj}i im gi sopstvenite metodi i soznanija na drugi nau~ni oblasti. Dvi`ewata na nau~no-teoretskite informacii od sferata na fiziologijata, sudskata medicina, hemijata, biologijata, matematikata (~ii metodi stanuvaat primenlivi vo mnogu, ne samo prirodni tuku i op{testveni nauki) i drugi ponovi nau~ni disciplini, vo koi so sopstveni metodi se vr{at istra`uvawa za kriminalisti~ki celi (kibernetika, elektronika, biofizika itn.) vo sferata na kriminalisti~kata nauka i obratno, odat vo prilog na osovremenuvawe na operativnata i istra`nata dejnost. Na nau~no-istra`uva~ki plan sé po~esto se pojavuvaat “novi kompleksni istra`uvawa vo oblasta na predmetot na kriminalistikata”.23) Toa e rezultat tokmu na diferencijacijata i integracijata na naukite, pottiknati od nau~no-tehni~kata revolucija. I sproveduvaweto na kompleksnite nau~ni istra`uvawa, i koristeweto na matemati~kite i sli~ni metodi, i drugite pojavi na integracija na nau~nite soznanija vo kriminalistikata podredeni im se na osnovnata funkcija - aktivno tvore~ko prisposobuvawe na dostigawata na drugi nauki za potrebite na operativnata, istra`nata i na preventivnata praktika vo borbata protiv kriminalitetot i toa preku usovr{uvawe na postojnite i pronao|awe drugi novi i soodvetni kriminalisti~ko-tehni~ki sredstva i kriminalisti~ko-takti~ki na~ini i metodi. (3) Oblicite na kriminalisti~kite nau~no-teoretski istra`uvawa sprovedeni vo koja bilo oblast od kriminalisti~kata nauka na najdobar mo`en na~in }e se verificiraat samo dokolku se dovedat vo neposredna vrska so pra{awata na prakti~nata represivno-preventivna borba protiv kriminalitetot, so poso~uvawe na najkriti~nite punktovi od taa borba i 23

Vodineli}, V., Sp. trud, str. 21.

25

so predlagawe najefikasni kriminalisti~ko-takti~ki re{enija. O`ivotvoruvaweto na nau~no-teoretskite soznanija i nivnata uskladenost so potrebite na operativnata i istra`nata praktika e najdobra potvrda za istovetnosta vo prou~uvaweto na teoretskite i prakti~nite problemi na kriminalitetot kako negativna op{testvena pojava i toa sé so edna edinstvena cel: da se otkrijat i da se spre~at krivi~nite dela i nivnite storiteli. Kriminalisti~kata praktika, pak, e nepresu{en izvor na empiriski materijal za nau~no-teoretski istra`uvawa i ovop{tuvawa koi potoa rezultiraat so teoretska obrabotka na brojni tehni~ki i takti~ki na~ini, metodi i sredstva koi soodvetno mesto nao|aat vo heuristi~kata kriminalistika i se primenuvaat pri otkrivaweto, razjasnuvaweto, doka`uvaweto i preveniraweto na kriminalitetot voop{to i posebno na oddelni grupi krivi~ni dela. Empirijata na toj na~in se javuva vo uloga na svoeviden regulator za pravilnosta i uskladuvaweto na kriminalisti~kite teorii spored barawata na sovremenata kriminalistika. Zakonot na uslovenosta na kriminalisti~kite modeli na operativnata i istra`nata praktika so potrebite na kriminalisti~ki nau~no zasnovanata borba protiv kriminalitetot uka`uva na povrzanosta i zaemnoto dejstvuvawe me|u kriminalisti~kata nauka i praktika, {to e eden od zna~ajnite preduslovi za razvitokot na kriminalistikata. Kriminalistikata e empiriska nauka, a zna~eweto na teorijata i empirijata vo ovaa oblast doa|a do izraz, pokraj drugoto, i vo otkrivaweto i utvrduvaweto na “op{tite pri~inski vrski pome|u faktite od razli~nite delovi na kriminalistikata.”24) (4) Vo uslovi na globalna nau~no-tehni~ka revolucija kako rezultat na integrativnite procesi vo naukata i so voveduvaweto na novi tehnologii i novi proizvodstveni sredstva (elektronika, avtomatizacija itn.) doa|a do brzi kvalitativni promeni vo op{testveno-ekonomskiot razvoj, {to bitno vlijae vrz pravcite na razvojot na sekoja poedine~na nau~na oblast, pa i na kriminalistikata, ~ii brojni pra{awa se obrabotuvaat na kompleksen multidisciplinaren na~in i so soodvetna nau~no-istra`uva~ka tehnika. “Razvojot na kriminalistikata, dodu{a, e odreden od nejzinite zakonomernosti, otkritija i teorii, me|utoa, ne pomalku i od zakonomernostite na op{tiot nau~no-tehni~ki progres.”25) Se sozdavaat realni uslovi za pro{iruvawe na dijapazonot na koja bilo nauka, a vo tie ramki i na kriminalistikata.

24 25

26

Ruszkovski, Z., Isto. Vodineli},V.,Isto.

Intenziviranoto tempo vo razvojot na kriminalisti~kata nauka vo ekot na postojnata nau~no-tehni~ka revolucija spored spomenatiot ruski kriminalist26) e determinirano od: a) zgolemeniot obem na osnovnite i posebnite teoretski istra`uvawa vo kriminalistikata; b) brziot razvoj na znaewata od onie oblasti ~ii podatoci tvore~ki se koristat vo kriminalistikata; v) zgolemenoto op{testveno zna~ewe na kriminalistikata vo vrska so sé pogolemata aktuelnost na problemite za iskorenuvawe na krivi~nite dela.

26

Belin, R. S., Isto, str. 42.

27

II DEL KRIMINALISTI^KI TEORII

4. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KATA METODOLOGIJA Kriminalistikata, kako i sekoja druga nauka, za ostvaruvawe na celite na svoite nau~no-teoretski istra`uvawa primenuva i koristi soodvetni nau~ni metodi, koi ja so~inuvaat osnovata na kriminalisti~kata metodologija kako op{ta teoretska ramka za kriminalisti~koto nau~no spoznavawe. Nau~nite metodi kako produkti na nau~noto mislewe i tvorewe “ozna~uvaat postapki {to gi primenuvame za ostvaruvawe na nekoja cel”,27) koja }e go “ovozmo`i re{avaweto na opredeleni teoriski problemi”.28) Metodologijata pretstavuva slo`en sistem od odredeni nau~ni teorii temeleni vrz op{ti teoretski na~ela i metodi. Taa e nauka za metodot koja “gi razviva negovite logi~ni principi, nastojuva da go sistematizira i da go oceni istra`uva~koto iskustvo na edna nauka”.29) Metodologijata gi prou~uva i utvrduva nau~nite zakoni i zakonomernosti na konstantnite su{tinski vrski i odnosi pome|u predmetite, pojavite i procesite vo realniot svet. Sekoja nauka, zavisno od nejziniot specifi~en predmet na istra`uvawe, primenuva opredeleni nau~ni metodi. Obi~no se raboti za nau~noistra`uva~ki postapki koi sodr`at pove}e me|usebno isprepleteni metodi koi se nadopolnuvaat. Nitu eden metod sam za sebe ne mo`e da ja ostvari postavenata nau~na cel. Sistemot od nau~ni metodi ovozmo`uva vo istra`uva~kata postapka da se otkrijat novi, dotoga{ nepoznati, fakti za zakonitostite i za zakonomernostite na predmetite, pojavite i procesite {to se prou~uvaat, taka {to vrz osnova na steknatite nau~ni soznanija se donesuva kone~en sud i verificiran zaklu~ok za predmetot na istra`uvaweto. Fazite pri primenata na nau~nite metodi mo`at da se grupiraat vaka: 1. zabele`uvawe i razgleduvawe na problemot; 2. postavuvawe hipotezi; 27 28 29

Dra{kovi}, D., Osnovi na metodologijata na istra`uvawe na bezbednosnite pojavi, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1984, str. 23. Nikodimovski, L., Od ideja do nau~no delo, Prosvetno delo, Skopje, 1979, str. 39. Mili}, V., Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1965, str. 22.

31

3. sobirawe podatoci so posmatrawe i eksperiment; 4. interpretirawe na dobienite podatoci; i 5. izveduvawe zaklu~oci.30) Sekoja klasifikacija za kakov i da e teoretski problem e relativna. Izborot na metodite i na istra`uva~kata tehnika }e go opredeli prirodata i oblasta na problemot {to se istra`uva, taka {to tuka faktor za diferencirawe }e bidat posebnite, odnosno specijalnite metodi. “Zavisno od oblasta {to se istra`uva, nekoi metodi imaat prednost pred drugi, pri {to i postapkata vo istra`uvaweto se razlikuva.31) Pokraj ova nekoi nau~ni metodi istovremeno se pojavuvaat i kako metodi na prakti~noto postapuvawe na ~ovekot vo pove}e sferi od op{testvenoto `iveewe. Takov e primerot so posmatraweto, sporeduvaweto, eksperimentot i drugi metodi. Vo teorijata na koe bilo na~no istra`uvawe se primenuvaat op{ti i posebni (specijalni) metodi. Najop{t i univerzalen nau~en metod na teoretskoto mislewe e dijalekti~kiot metod, koj gi istra`uva op{tite zakoni na pojavite i procesite vo prirodata i op{testvoto. Dijalekti~kiot metod pri prou~uvaweto i spoznavaweto na pojavite i nivnite kvalitativno-kvantitativni promeni gi respektira principite na me|usebnata povrzanost, isprepletenost i determiniranost; pri~insko-posledi~nite vrski i odnosi vo nivnoto nastanuvawe i razvivawe, so potencirawe na edinstvoto na vnatre{nite protivre~nosti, “vrz ~ija osnova edinstveno mo`eme i da go objasnime dvi`eweto, promenite i razvitokot na predmetite”,32) pojavite i procesite. Kako op{t metod koj globalno gi razrabotuva metodolo{kite osnovi za nau~noto spoznavawe vo koja bilo nau~na oblast, dijalekti~kiot metod na soodveten na~in nao|a primena i vo kriminalistikata pri otkrivawe na obele`jata i zakonomernostite na krivi~niot nastan, kako osnoven objekt na spoznavawe, koj, spored pri~insko-posledi~nata uslovenost i mehanizmot na nastanuvaweto, upatuva na eventualno postoewe na odreden oblik na kriminalitet. So ogled na faktot {to kriminalitetot e slo`ena individualna i masovna op{testvena pojava so negativen predznak, vo otkrivaweto i istra`uvaweto na nejzinite kriminalisti~ki karakteristiki, kako i voop{to pri sproveduvaweto na nau~no-teoretskata i prakti~na postapka, se koristat metodi od pove}e nau~ni disciplini. Nau~nite metodi vo kriminalistikata ovozmo`uvaat nau~no fundirano razjasnuvawe na fenomenolo{kite i drugi obele`ja na kriminalitetot, {to naedno ovozmo30 31 32

32

Osterberg, X., Znanstvena metoda i kriminalisti~ko istra`ivanje, Izbor, 4/1981, str. 457. Markovi},V.,Informacionisistemufunkcijibezbednosti,Skopje,1981,str.304(doktorska disertacija odbraneta na Fakultetot za bezbednost). Nikodimovski, L., Sp. trud, str. 43.

`uva postavuvawe realna kriminalisti~ka i kriminolo{ka prognoza kako zna~ajna pretpostavka za uspe{no sistematsko i programirano spre~uvawe na krivi~nite dela i na nivnite storiteli. Pokraj dijalekti~kiot metod kako edinstven seop{t metod na nau~no spoznavawe, vo kriminalistikata se primenuvaat nau~ni metodi koi {to mo`at da se podelat vo dve osnovni grupacii: op{ti (op{tonau~ni) i specijalni metodi za kriminalisti~ki istra`uvawa, so koi se pribiraat, sistematiziraat i se koristat nau~no-teoretski informacii.

4.1. OP[TI METODI NA KRIMINALISTIKATA Op{tite metodi za istra`uvawe pretstavuvaat “sistem od opredeleni na~ini, pravila i preporaki za izu~uvawe na konkretni objekti, pojavi, predmeti, fakti.”33) Tie, nao|aat svoja primena vo site oblasti od naukata. Op{tite nau~ni metodi kako svoevidni metodolo{ki postapki, pravila i instrumenti se primenuvaat i vo kriminalistikata za izu~uvawe na krivi~niot nastan kako realen, vremenski i prostorno ome|en nastan vo stvarnosta. Vo grupata na op{to nau~ni metodi koi se primenuvaat i vo kriminalistikata spa|aat: posmatraweto, mereweto i opi{uvaweto, sporeduvaweto, eksperimentot, modeliraweto, ekstrapoliraweto, ispituvaweto, statisti~kiot metod i drugi metodi.

4.1.1. Posmatrawe Su{tinata na posmatraweto se sostoi vo neposrednoto setilno zabele`uvawe na pojavi, nastani, odnosi i procesi. Posmatraweto pretstavuva eden od najstarite, najefikasnite i naj~esto primenuvanite metodi vo prirodnite i op{testvenite nauki. Toa ovozmo`uva sogleduvawe i objasnuvawe na zakonitostite vo nastanuvaweto i manifestiraweto na pojavite i procesite, taka {to ima izvonredno teoretsko i prakti~no zna~ewe. Procesot na posmatrawe kako metodolo{ki priod za pribirawe na nau~ni soznanija se odlikuva so planski orientirana naso~enost i koncentriranost na vnimanieto na istra`uva~ot kon konkretniot objekt {to se zapazuva i prou~uva. Prou~uvaweto na mehanizmot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo; otkrivaweto i utvrduvaweto na svojstvata na delinkventot; pribiraweto podatoci od viktimolo{ka priroda; stru~no-ekspertiznoto postapuvawe vo odredeni etapi vo procesot na kriminalisti~kata identifikacija, no 33

Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, str. 121.

33

i pri teoretsko-empiriskoto istra`uvawe na drugi oblici na kriminalisti~ki ve{ta~ewa, kako i voop{to postapuvaweto na kriminalistot (operativniot rabotnik ili kriminalisti~kiot ekspert, kako i istra`niot sudija), neraskinlivo se povrzani so ovoj metod na setilno zabele`uvawe fakti koi se va`ni za vodewe i okon~uvawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Vo tvore~koto sozdavawe mislovno-logi~ni modeli za nastanuvaweto, za tekot i za osnovnite svojstva na kriminalniot nastan, vo tie ramki i pri formiraweto op{ti i posebni verzii za krivi~noto delo koe na povr{ina go isfrla toj krivi~en nastan i za negoviot storitel (kogo go odbele`uva snop od raznovidni pojavni oblici na indicijalni fakti), posmatraweto, kombinirano i so drugi metodi, zazema zna~ajno mesto vo kriminalisti~kata postapka. Eden od poilustrativnite primeri za ova e vr{eweto uvid kako samostojno istra`no dejstvie koe ozna~uva “sé poraznovidna i pobogata primena na site postojni nau~no-takti~ki i tehni~ki sredstva, na~ini i metodi”.34) Vodineli}35) so pravo smeta deka posmatraweto vo uvidot se ostvaruva preku tri funkcii: 1) pronao|awe i fiksirawe na dokazni informacii koi se dovolni za postavuvawe na verzii; 2) proveruvawe na verziite u{te za vreme na vr{eweto uvid; i 3) sporeduvawe na rezultatite od uvidot so rezultatite od drugite procesni dejstvija zaradi sintetizirano sozdavawe na crsta i stabilna dokazna zgrada. Me|utoa, posmatraweto ne se primenuva samo pri vr{eweto na uvidot, ami i vo drugi oblici na prakti~no rabotewe na kriminalistot, sé so cel za pribirawe na operativni i dokazni informacii koi vo dovolna merka }e go razjasnat krivi~niot nastan. Vo taa smisla, osobeno e zna~ajno posmatraweto na procesi, na dejstvija, na razli~ni okolnosti pod koi e storeno krivi~noto delo, na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~niot nastan i na drugi relevantni okolnosti. Belkin36) naveduva pove}e objekti na posmatrawe vo postapkata na istra`niot sudija: a) okolnosti na mestoto na nastanot i negovite elementi; b) okolnosti vo koi se sproveduvaat oddelni istra`ni dejstvija; v) oddelni predmeti koi imaat dokazno zna~ewe (materijalni dokazi, dokumenti, trup); g) prostor i delovi od okolinata koi ne se javuvaat kako mesto na nastanot, no spored polo`bata, namenata ili drugite 34 35 36

34

Vodineli},V.,Revidiranipojamuvi|aja-uvjetuspje{neforenzi~neprakti~nedjelatnosti,JRKKP,3/1977,str. 48. Vodineli}, V., Sp. trud, str. 49-51. Belkin, R. S., Sobiranie, issledovanie i ocenka dokazatelstv, Nauka, Moskva, 1966, str. 126127.

karakteristiki, imaat zna~ewe za deloto; d) telo od ~ovek; |) dejstvija na razli~ni u~esnici na oddelni istra`ni postapki i rezultati od tie postapki, kako vo vid na razli~ni objekti (na primer, sliki za sporedbeno ispituvawe), taka i vo vid na primeneti sostojbi i odnosi na objekti (na primer, polo`ba vo prostorot ili fizi~ka sostojba na ~ove~ki tela) itn. Vo prakti~nata postapka na kriminalistot posmatraweto mu ovozmo`uva da iskristalizira odredeni konkretni kriminalisti~ko-takti~ki i tehni~ki re{enija i da gi dovede vo soodnos dobienite rezultati od prethodno postavenite kriminalisti~ki zada~i. Vo taa nasoka posmatraweto, pokraj toa {to pretstavuva nau~en metod za kriminalisti~ki nau~noteoretski istra`uvawa, istovremeno se javuva i vo uloga na metod koj e sostaven del pri sproveduvaweto na operativno-takti~ki merki (tajno posmatrawe, zaseda, obezbeduvawe na mestoto na nastanot i dr.) i na istra`ni dejstvija (uvid, predo~uvawe zaradi prepoznavawe, pretres, soo~uvawe, soslu{uvawe, istra`en eksperiment i dr.). Najgolem i konkreten pridones metodot na posmatrawe mo`e da dade vo fazata koga se proveruvaat nekoi prethodni istra`uva~ki rezultati, posebno pri proverkata na nekoi hipoteti~ki stavovi za odredena kategorija na pojavi ili za zakonitostite vo manifestiraweto na pojavite i nivnite posledici. So posmatraweto na pojavata za koja ve}e postojat nekoi sudovi se utvrduva ili otfrluva to~nosta na tie sudovi, odnosno se proveruvaat pretpostavkite za dadenite zakonitosti. Vo toa, koga se vo pra{awe bezbednosnite pojavi, metodot na posmatrawe re~isi e nezamenliv.37)

4.1.2. Merewe i opi{uvawe Mereweto pretstavuva takov nau~en metod so pomo{ na koj preku primena na soodvetni merni edinici (za dol`ina, za te`ina itn.) se dobivaat egzaktni kvantitativni podatoci za odredeni svojstva na predmetite, pojavite i procesite koi{to se objekt na mereweto. Kako rezultati na mereweto se javuvaat koli~estvenite osobini na mernite i sramnuvani veli~ini. Vo kriminalisti~kata i krivi~no-procesnata praktika objekti na merewe se: razli~nite op{ti svojstva na predmetite od krivi~noto delo; kvantitativnite obele`ja na prostorot po mesto i vreme (mestoto na krivi~niot nastan, vremenskata ograni~enost i varijabilnost na odre37

Markovi},V.,Primenametodaposmatranjauistra`ivanjimabezbednosnihpojava,13Maj, 2/1988, str. 25

35

dena pojava i sli~no), kako i brzinata na dvi`eweto na `ivi su{testva i predmeti. Postojat dva osnovni vida merewa: neposredno i posredno. Potreba od neposredno merewe se uka`uva pri vr{ewe “pregled na mestoto na nastanot (merewe na razmeri i rastojanija), pretres (merewe na otkrieni tajni prostorii), eksperimenti (merewe na dol`ina na patot na ko~ewe) i vo drugi slu~ai”.38) So posredno merewe se doa|a do rezultati koi se temelat vrz eksperimentalni podatoci dobieni preku “merewe na nekolku veli~ini, svrzani so barani veli~ini od opredeleni nivoa”.39) Mereweto se vr{i so soodveten tehni~ki pribor (vaga, linijar itn.), a pokraj toa i so neposredno merewe na kriminalistot bez soodvetni instrumenti, odnosno “od oko” vrz osnova na prakti~noto `ivotno iskustvo. So mereweto i posmatraweto, isto kako i so drugite metodi, tesno e povrzano opi{uvaweto, koe kako poseben metod na niv se nadgraduva i od niv proizleguva. “Pri opi{uvaweto mo`at da se nabele`uvaat site obele`ja na objektot, i va`nite i neva`nite, so cel da se dade najcelosna pretstava za objektot; mo`at da se nabele`at i nekoi najsu{testveni obele`ja od kriminalisti~ka gledna to~ka”.40) Kriminalisti~koto opi{uvawe pretstavuva logi~no, povrzano i sistematizirano bele`ewe na osnovnite svojstva na objektot {to se opi{uva. Objekti na kriminalisti~koto opi{uvawe se: tragi i predmeti od krivi~no delo, trupovi, `ivi su{testva, operativno-takti~ki merki i krivi~no-procesni dejstvija. Opi{uvaweto mo`e da bide: 1) tekstualno (kako najrasprostranet na~in); 2) vo vid na prika`uvawe grafikoni, {emi, nacrti, skici ili drug vid na grafi~ko oblikuvawe; i 3) kodirano (dobienite informacii od opi{anite karakteristiki na objektot se {ifriraat i numeriraat).

4.1.3. Sporeduvawe Za otkrivaweto i utvrduvaweto na zakonomernata povrzanost i determiniranost na pojavite, procesite i predmetite kako slo`eni strukturalni celosti sostaveni od pove}e elementi koi me|usebno se nadopolnuvaat ili za utvrduvawe na odnosite, vrskite i svojstvata na poedine~nite konstitutivni elementi na pojavite i procesite, posebno zna~ewe ima i sporeduvaweto kako specifi~en metod i na~in na spoznavawe na vistinata. 38 39 40

36

Belkin, R. S., Sobiranie, issledovanie i ocenka dokazatelstv, str. 173. Isto. Isto, str. 165.

Sporeduvaweto se sostoi vo istovremeno komparativno ispituvawe i ocenuvawe na zaedni~ki obele`ja na dva ili pove}e objekti. Vsu{nost, se raboti za sporeduvawe na pojavi, procesi i predmeti (kako objekti na konfrontiraweto) i “razgleduvawe na nivnite odnosi, kako i izdvojuvawe na bitnite svojstva sozdadeni so zakonomernosta”.41) Ovoj metod nao|a {iroka primena vo prakti~noto postapuvawe na kriminalistite, koi ne retko vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka kompariraat predmeti, fakti itn. Spored Belkin, primenata na komparativniot metod pri sobiraweto, ispituvaweto i ocenuvaweto na dokazite e povrzana so ispolnuvaweto na tri osnovni uslovi koi mu davaat poseben beleg na sporeduvaweto: 1) objektite koi se sporeduvaat mora da bidat povrzani so predmetot na doka`uvaweto; 2) da se kompariraat su{testvenite obele`ja i svojstva na predmetite; i 3) rezultatite od kompariraweto na istra`niot sudija da mu slu`at kako osnova za donesuvawe soodvetno re{enie za tekot i sodr`inata na postapkata. “Toa re{enie mo`e da ima procesualen karakter (na primer, re{enie za povikuvawe vo svojstvo na obvinet ili zapirawe na postapkata) i se oblekuva vo soodvetna procesualna forma. Toa mo`e da bide procesualno po su{tina, no ne i po forma (na primer, re{enie za povtorno soslu{uvawe na svedok, vo ~ii iskazi pri sporeduvaweto so iskazite od drug svedok bile sodr`ani somnitelni momenti ili protivre~nosti). Re{enieto mo`e da bide ~isto takti~ko: za redosledot na pretstojnite istra`ni dejstvija, za karakterot na takti~kite na~ini koi najsoodvetno treba da bidat primeneti itn.)”42) Me|utoa, ova ne zna~i deka komparirawe se vr{i samo pri sproveduvaweto na istra`nata dejnost. Osven pri soo~uvaweto (koga se sporeduvaat razli~ni i kontradiktorni iskazi na soo~uvanite lica); predo~uvaweto zaradi prepoznavawe; pri vr{eweto uvid, soslu{uvawe, pretres, ve{ta~ewe i drugi istra`ni dejstvija (prakti~no i nema procesno dejstvie vo koe, kombinirano i so drugi metodi, ne se vr{i komparirawe, koe ima presudna uloga za otkrivawe na negativnite fakti), ovoj metod nao|a primena i vo kriminalisti~kata kontrola i obrabotka (pri: legitimirawe; zadr`uvawe; sporeduvawe i sistematizirawe na operativni informacii dobieni preku pove}e na~ini na doznavawe; komparirawe na podatoci “crpeni” preku raznovidnite vidovi kriminalisti~ki registracii; informativen razgovor; obezbeduvawe na mestoto na krivi~niot nastan i drugi operativnotakti~ki merki). Sporeduvaweto se vklopuva i vo procesot na planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka.

41 42

Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 750. Belkin, R. S., Sp. trud, str. 197.

37

4.1.4. Eksperiment Eksperimentot se zasnovuva vrz metodot na sporeduvawe, a e tesno povrzan so posmatraweto i so drugi nau~ni metodi. Posmatrano od nau~no-teoretski aspekt, eksperimentot pretstavuva ve{ta~ko proizveduvawe, obnovuvawe ili menuvawe na pojavi ili procesi koi prethodno se slu~ile vo stvarnosta, so {to se soznava nivnata su{tina i pri~insko-posledi~na povrzanost i zaemnost. Kriminalisti~kiot (operativen, istra`en i sudski) eksperiment vo pretkrivi~nata i krivi~na postapka ozna~uva probuvawe na odredeni elementi od krivi~niot nastan za da utvrdi kriminalistot kakvi promeni }e nastanat so takvite namerno sozdadeni intervencii. So eksperimentalniot metod kriminalistot gi zacvrstuva svoite pretstavi i znaewa za informacii koi vo dovolna mera go rasvetluvaat krivi~niot nastan, taka {to eksperimentiraweto “slu`i kako odli~en instrument za kontrola na registriranite dokazi i go osposobuva istra`niot sudija definitivno da gi utvrdi vistinskata priroda i zna~ewe na ve}e poznatite fakti, pa duri i da otkrie novi fakti vo vrska so tie dokazi”,43) so {to se rasvetluvaat odredeni svojstva i obele`ja na krivi~niot nastan. Pri vr{eweto na eksperimentot kriminalistot isprobuva eden ili pove}e razjasneti ili neutvrdeni fakti i okolnosti so cel da go vidi nivniot efekt i vlijanie vrz celosta na krivi~niot nastan kako slo`en sistem sostaven od pove}e okolnosti. Koi bilo fakti i okolnosti (razgleduvani, isprobuvani poedine~no) {to se od zna~ewe za razjasnuvawe na krivi~niot nastan mo`at da bidat objekti na eksperimentot. Osven za utvrduvawe i ocenuvawe na postojnite ili za otkrivawe novi fakti, ulogata na eksperimentot se ogleda i vo “proveruvaweto i ocenuvaweto na istra`ni verzii (nie bi dodale i operativni i sudski - M. A.), vo utvrduvaweto na pri~inite i uslovite na na~inite na izvr{uvawe na krivi~nite dela”.44) Osobeno e zna~aen za otkrivawe i razjasnuvawe na negativni fakti ili okolnosti koi se karakteristi~ni za istra`uvaweto na prikrieni (fingirani, simulirani, inscenirani) krivi~ni dela kako oblici na antikriminalisti~ka aktivnost. Preporakite na kriminalisti~kata teorija koi se sostojat vo nu`nosta od eksperimentirawe u{te za vreme dodeka trae uvidot i toa “po stati~kiot pregled na mestoto na nastanot, za na toj na~in da se spojat uvidot i istra`niot eksperiment”45) ne naiduvaat na odziv vo praktikata. Ne samo pri uvidot tuku i pri vr{eweto na drugi dejstvija (soslu{uvawe, 43 44 45

38

Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 407. Belkin, R. S., Sp. trud, str. 233. Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 413.

pretres, prepoznavawe, soo~uvawe i sl.) se uka`uva potreba od eksperimentalni probi koi se prezemaat vo ramkite na kriminalisti~koto prakti~no postapuvawe, vklu~uvaj}i go ovde i ekspertiznoto istra`uvawe.

4.1.5. Modelirawe Modeliraweto ovozmo`uva posredno osoznavawe na pojavi, procesi i predmeti (ili samo nivni poedini elementi) vrz osnova na donesuvawe zaklu~oci spored metodot na analogija. Toa pretstavuva uprosteno prika`uvawe i odrazuvawe na predmetite, procesite i pojavite vo vid na modeli (fotosnimki, mula`i, formuli, skici), koi se delumno adekvatni na originalot, no koi za negovo prou~uvawe davaat zna~ajni informacii, taka {to vo su{tina metodot na modeliraweto e tvore~ki nau~no-teoretski i prakti~en metod, ~ija cel e “{to poto~no i {to podlaboko osoznavawe na koi bilo predmeti i procesi, odnosno osoznavawe na nivnite strukturi i funkcii ili odnesuvawa”).46) Modelite, vsu{nost, pretstavuvaat reducirani oblici na stvarnosta, odnosno na izvorni sistemi na objekti od stvarnosta {to se istra`uvaat, no koi “vo svoite osnovni vidovi se odnesuvaat kako izvornite sistemi, t.e. gi sodr`at site negovi bitni obele`ja”.47) Vrz osnova na sistemskata analiza i modelot kako nejzino osnovno metodolo{ko sredstvo, potoa so primenata na sporeduvaweto, metodot na sli~nost i drugi nau~no-teoretski metodi, se istra`uvaat relevantnite faktori, vrski i odnosi na sistemot (pojavi, predmeti, procesi) {to se prou~uva indirektno preku sozdadenite soodvetni oblici na modeli kako svoevidni delumni mini izdanija na originalot. “Modelot ovozmo`uva da navlezeme vo onie odnosi vo koi direktno, t.e. bez model, ne bi mo`ele da navleguvame”48) ili, pak, toa ne e celishodno. Kriminalistikata, a posebno sekoja kriminalisti~ka metodika, pri re{avaweto na kriminalisti~kite zada~i “gi istra`uva objektivnite svojstva na modelite i modeliraweto pri otkrivaweto, razrabotuvaj}i gi uslovite i na~inite na nivnoto ostvaruvawe”49) za preventivno-represivni celi. Kriminalisti~kata identifikacija, kriminalisti~kata balistika i voop{to kriminalisti~kata ekspertologija; potoa, kriminalisti~kata kibernetika, kriminalisti~koto planirawe i drugi oblasti od sovremenata kriminalisti~ka nauka se tesno povrzani so kriminalisti~koto mo46 47 48 49

[e{i},B.,Osnovimetodologijedru{tvenihnauka,Nau~nakwiga,Beograd, 1982, str. 114. Mesari},M.,Suvremenaznanstveno-tehni~karevolucija,Ekonomskiinstitut,Zagreb, 1971, str. 74. Burzevski, V., Uvod vo nau~nata rabota, Kultura, Skopje, 1981, str. 64. Luzgin, I. M., Modelirovanie pri rassledovanii prestuplenij, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1981, str. 13.

39

delirawe, koe kako nau~en metod pretstavuva osnova za teoretsko osoznavawe, no i za prakti~no dejstvuvawe na kriminalisti~kite rabotici. Objekti na modelirawe mo`at da bidat raznovidni sporni fakti, okolnosti i situacii od sistemot na krivi~niot nastan, so koi se otkrivaat odnosi i vrski me|u predmeti, procesi i pojavi; potoa li~nosta na storitelot ili na `rtvata i nivna obleka ili obuvki; sredstvata za izvr{uvawe na krivi~noto delo; mehanizmot na na~inot na izvr{uvawe na deloto itn. Celokupniot proces za sproveduvawe rekonstrukcija na krivi~niot nastan pretstavuva svoeviden oblik na modelirawe, a posebni na~ini na modelirawe se primenuvaat i pri vr{ewe pregled i pretres (se koristat {emi, skici, fotografii i sl.); vo potragata po storitelot na krivi~noto delo (se koristat skici i portreti sozdadeni od likovni i grafi~ki umetnici vrz osnova na iskazi na gra|ani za li~niot opis na storitelot); pri sproveduvaweto kriminalisti~ki eksperiment, koga kako modeli analogni na objektot naj~esto se koristat mula`i, koi, na primer, imitiraat ekstremiteti ili telo od ~ovek, predmeti ili tragi od krivi~noto delo itn. Sekoj model koj treba da koristi vo krivi~nata postapka mora da gi ispolni slednive uslovi: • prvo, mora da ima odredeno sovpa|awe so originalot (glavno, verno da go odrazuva); • vtoro, mora da bide sposoben vo odredeni odnosi da go reprezentira originalot (da go zastapuva i zamenuva); • treto, mora da bide sposoben da dade (vrz osnova na ispituvawe na samiot nego) nekoi novi informacii za originalot; • ~etvrto, sekoja nau~na disciplina raspolaga so precizno izrazeni pravila za prenesuvawe na modelnite informacii (t.e. informacii dobieni preku izu~uvawe na modelot) na samiot objekt na ispituvawe na originalot.50) Postojat dva vida modelirawe: materijalno i idealno. Materijalnoto modelirawe se vr{i so modeli vo vid na: mula`i, skici, nacrti, planovi, maketi, formuli i dr. Idealnoto (ili mislovno) modelirawe pretstavuva sozdavawe logi~ni, tvore~ki pretstavi, hipotezi i varijanti za krivi~niot nastan vo svesta na kriminalistot. “Mislovnite modeli se temelat na informaciite za istra`uvaniot nastan, na izvr{eniot opit i na porane{nite znaewa i zatoa tie, sli~no na materijalnite modeli, pretstavuvaat izvori na soznanija”.51) 50 51

40

Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 698. Luzgin, I. M., Sp. trud, str. 77.

Vo zavisnost od toa ~ii nau~ni soznanija koristi i kakov predmet obrabotuva, modeliraweto mo`e da bide: grafi~ko, matemati~ko, kiberneti~ko itn. Raznovidnoto modelarno tragawe po vistinata posebno doa|a do izraz pri sproveduvaweto na kriminalisti~kite i sudskite ekspertizi (fizi~ki, hemiski, ma{insko-tehni~ki, tehnolo{ki, soobra}ajni, protivpo`arni itn.).

4.1.6. Ekstrapolirawe Ekstrapoliraweto e nau~en metod vo kriminalisti~kata teorija koj nao|a primena osobeno vo kriminalisti~kata prognoza za predivduvawe na strukturata i strukturalnite promeni na na~inite na izvr{uvawe na odredeni vidovi krivi~ni dela koi se o~ekuvaat da se izvr{at vo odredeno vreme i na konkretno odredena lokacija, so predviduvawe na faktorite koi vlijaat za nivnoto pojavuvawe i so proektirawe na merki od domenot na kriminalisti~kata profilaktika. Ekstrapolacijata ovozmo`uva primena na dosega osoznaenite zakonitosti koi se predmet na prou~uvawe na kriminalisti~kata nauka za otkrivawe i utvrduvawe na zakonomernostite vo dosega sé u{te neistra`enite kriminalisti~ki podra~ja. So ogled na toa deka kriminalisti~kata nauka e mlada i nedovolno prou~ena oblast ({to e posebno karakteristi~no za kriminalisti~kata metodika), primenata na metodot na ekstrapolirawe (isprepleten zaedno i so drugite op{tonau~ni i posebni metodi) ima {iroki mo`nosti za istra`uvawe na novi oblasti.

4.1.7. Ispituvawe Preku metodot na ispituvawe neposredno (glavno, usno) se pribiraat, klasificiraat i prou~uvaat podatoci za nau~no-teoretski i empiriski istra`uvawa na konkretni op{testveni pojavi. Se raboti za vodewe razgovor so ispitanik, koj vo direktniot kontakt so ispituva~ot iznesuva nastani, fakti i okolnosti koi toj li~no gi do`iveal. Vo toj slu~aj stanuva zbor za neposreden izvoren materijal sobran so pomo{ na ovoj metod. Poretko ispituva~ot pribira i posreden izvoren materijal dobien od “vtora” raka, no toj e od sekundarno zna~ewe i e podlo`en na dopolnitelni proverki i so drugi vidovi na istra`uva~ki postapki. Nau~no-teoretskite ispituvawa se vr{at po sopstvena inicijativa na istra`uva~ot, koj, pri toa, odbira i primenuva najcelishodna istra`uva~ko-tehni~ka postapka (spontan dijalog bez prethodni posebni podgotovki za razgovorot; usno ispituvawe - intervju koe prethodno istra`uva~ot samo mislovno go skiciral, bez da gi notira pra{awata vo bele`nikot i go odredil logi~niot red na tekot na razgovorot; usno ispituvawe vo koe 41

ispituva~ot se slu`i so prethodno pismeno formulirani pra{awa, na koi ispitanikot postapno usno odgovara; i oblik na ispituvawe vo koj komunikacijata se ostvaruva na toj na~in {to ispitanikot usno ili pismeno odgovara na pra{awa koi prethodno mu gi ispratil istra`uva~ot). Istra`uvaweto na bezbednosnite pojavi se ostvaruva preku ednokratno (so ispitanikot se izvr{uva samo eden razgovor) i kontinuirano ispituvawe (komunikacijata pome|u istra`uva~ot i ispitanikot se vr{i pove}epati ednopodrugo vo razli~en vremenski interval). So kontinuiranoto ispituvawe “mo`at vo kontinuitet da se pribiraat podatoci za pojavite koi se predmet na istra`uvawe i analiza, da se sledi hronologijata na nastanuvaweto, da se sogleduva kvalitetot na izvorot”.52) Ispituvaweto kako metod nao|a {iroka primena (so site svoi specifi~nosti) vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka pri vr{eweto informativen razgovor so gra|ani, soslu{uvaweto svedoci i ispituvaweto na obvinetiot (koi, gledano od kriminalisti~ki aspekt, me|usebno i ne se razlikuvaat, bidej}i za nivnoto vodewe va`at isti pravila i preporaki), kako oblici na neposredno pribirawe operativni i dokazni informacii zna~ajni za rasvetluvawe na odreden operativen, odnosno krivi~en predmet. Informativnoto raspra{uvawe se ostvaruva vo dva vida. “Prvo, kako informativno ispituvawe na osomni~eni lica i vtoro, kako sistematsko intervju so gra|ani kako davateli na izvestuvawa.”53)

4.1.8. Statisti~ki metod Eden od naj~esto koristenite op{tonau~ni metodi vo istra`uvaweto na prirodnite i op{testvenite nauki e statisti~kiot metod, koj “se primenuva na mnogu {iroka oblast od fizi~ko-hemiskite, prirodnite i op{testvenite pojavi, taka {to skoro nema ~ovekova aktivnost ~ija kvantitativna odredenost ne bi mo`ela da se prou~uva so pomo{ na statisti~kiot metod”.54) So ovoj metod na relativno precizen na~in se otkrivaat, se istra`uvaat i se donesuvaat hipoteti~ki ocenki i zaklu~oci za zakonitostite na masovnite pojavi vrz osnova na pribraniot, analiziraniot i tabelarno-grafi~ki prika`aniot statisti~ki materijal (statisti~ka masa ili statisti~ki zbir na grupa statisti~ki edinici). “Statisti~kiot metod vo analizata na ovie pojavi ja vnesuva verojatnosta, poradi {to utvrduvaweto i verifikacijata na ovie zakonitosti se vr{i so pomo{ na slo`eni statisti~ki konstrukcii, ~ii{to rezultati ne davaat nitu sigurnost, nitu 52 53 54

42

Markovi}, V., Ispituvawe kao metod u prikupqawu podataka o bezbednosnim pojavama, 13 Maj, 4/1988, str. 17. Roso,Z.,Informativnirazgovoriintervju,RSUPSRHrvatske,Zagreb, 1988, str. 18. [e{i},B.,Op{tametodologija,Nau~nakwiga,Beograd, 1980, str. 29.

stroga to~nost, tuku se tolkuvaat so izvesen procent na doverba. Ova osobeno va`i za prognozata.”55) So koristeweto i primenata na statistikata na kriminalitetot i na statisti~kiot metod vo dovolna merka i nau~no korektno mo`at da se istra`at osobenostite na kriminalnata fenomenologija na site oblici na krivi~ni dela (rasprostranetost; dinamika; struktura i strukturalni promeni na na~inite na izvr{uvawe; karakteristiki na delinkventite i o{tetenite itn.). Vo kriminalisti~kata nauka vo posledno vreme doa|a do sé pogolema matematizacija i kebernetizacija, taka {to statisti~kiot metod nao|a svoe mesto vo kriminalisti~kata prognoza, vo kriminalisti~kata kibernetika, vo nekoi vidovi kriminalisti~ko-ekspertizni ispituvawa i sl. Osnova za pove}eto kriminalisti~ki i kriminolo{ki istra`uvawa na kriminalitetot obi~no pretstavuvaat postojnite tri statistiki: sudskata (ja vodi zavodot za statistika); statistikata na javnite obvinitelstva; i statistikata na organite za vnatre{ni raboti.

4.2. SPECIJALNI METODI NA KRIMINALISTIKATA Pokraj pogore navedenive op{tonau~ni, a i drugi metodi (analiti~nosinteti~en, induktivno-deduktiven, analiza na sodr`inata na dokumenti i sl.), koi se koristat vo koja bilo nauka, kriminalistikata ima i svoi posebni (specijalni) metodi, kakvi {to ima i vo drugite nau~ni oblasti. Specijalnite kriminalisti~ki metodi proizleguvaat od specifi~niot predmet na prou~uvawe na kriminalisti~kata nauka. Nekoi od niv se prezemeni od prirodnite i tehni~kite nauki, i toa onakvi kakvi {to se, no i nadopolneti i prilagodeni za potrebite na kriminalistikata, a se sozdavaat i sosem novi (za drugite nauki nepoznati) metodi koi ja odrazuvaat isklu~itelno osobenosta na kriminalisti~kite nau~no-teoretski i prakti~ni istra`uvawa. Kriminalistikata, na primer, sozdade nova granka na fotografijata - kriminalisti~kata fotografija, ~ii metodi se razlikuvaat od metodite na op{tata fotografija i slu`at za istra`uvawe na stvarni operativni i dokazni informacii. Sli~na e sostojbata i so dostigawata na fizikata, hemijata, fizikalnata hemija (posebno analiti~nata), fiziologijata, medicinata, voenata balistika, mehanikata itn. Taka nastanale novi granki na kriminalistikata - trasologija (u~ewe za tragite), kriminalisti~ka balistika, kriminalisti~ka grafoskopija itn. Denes vo poln ek e adapta55

Momirska - Marjanovi}, M., Osnovi na statisti~kiot metod (predavawa za postdiplomski studii po krivi~no-pravni nauki na Pravniot fakultet vo Skopje), Skopje, 1982, str. 5.

43

cijata i modifikacijata na metodikata na elektronskata mikroskopija, luminiscentnata analiza, spektralno-fotometriskite metodi, rentgenskografi~kite istra`uva~ki metodi, neutronskite aktivacioni analizi, tankoslojnite i gasnite hromatografii, metodite na botani~kite istra`uvawa, dendrohronologiite na mikrobiolo{kite istra`uvawa, analizata na vlakna i tekstil. Kriminalistikata sozdade u~ewe za odorologijata; vo tek e sozdavawe kriminalisti~ka akustika itn.56) Sekoja posebna oblast na kriminalistikata (posebno naglaseno vo sekoja poedine~na metodika na kriminalisti~kata ekspertologija) ima svoi specijalni metodi koi se vo funkcija za ostvaruvawe na celite na kriminalisti~koto nau~no i prakti~no istra`uvawe. Specijalnite metodi se tie koi, vo su{tina, ja odreduvaat specijaliziranosta na sekoja poedine~na kriminalisti~ka granka. Prakti~no e neizvodlivo taksativno da se nabrojat site specijalni metodi na kriminalistikata, koi sé pozabrzano ja zbogatuvaat kriminalisti~kata riznica so novi istra`uva~ko-teoretski i tehni~ki postapki, bidej}i se nao|ame vo ekot na brz i postojan nau~en napredok na ovaa relativno mlada nauka. Ne treba posebno da se naglasuva plodotvornosta na indicijalniot metod57) za uspe{no otkrivawe i razjasnuvawe na krivi~ni dela preku pribiraweto na osnovi na somnevawa i formiraweto krug na osomni~eni lica koi doa|aat predvid kako potencijalni predizvikuva~i na krivi~niot nastan {to se otkriva i razjasnuva. Vo kriminalisti~kata forenzi~ka psihologija se poznati: metodot na ispituvawe so vlijanie prete`no na razumot i metodot na ispituvawe zaradi dobivawe priznanie preku vlijanie prete`no na ~uvstvata na ispitanikot; metodot za obezbeduvawe na priznanieto od eventualno poreknuvawe;58) tehni~ko-takti~kiot metod i psiholo{kiot metod za proveruvawe na iskazot od ispitanikot - ejdeti~ar; Leonhardtoviot metod,59) kako i drugi tehni~ko-takti~ki i metodi~ni postapki na operativniot rabotnik i istra`niot sudija pri obrabotuvaweto na odreden konkreten operativen, odnosno krivi~en predmet. Kriminalisti~kata ekspertologija sé pove}e se potpira vrz primenata na ultravioletovi, infracrveni i rentgenski zraci; se vr{at lasersko-mikrospektralni, atomsko-apsorpcioni i drugi vidovi fizikalnohemiski analizi. Vo oblasta na daktiloskopijata se koristat pove}e raz56 57 58 59

44

Vodineli}, V., Kriminalistika u sistemu znanosti, Priru~nik, 1/1989, str. 9. Vidi: Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 188-202. Zaulogataizazna~ewetonaovietrimetodipo{irokovidi:Vodineli},V.,Kriminalistika, str. 336-349. Vidi:Vodineli},V.,Leonhardtovametodaispitaokrivqenog(osumwi~enog),JRKKP,2/2989,Beograd,str. 21-35.

novidni metodi: papiloskopirawe so boja; Forotov metod: metod na zemawe otpe~atoci so transparentna folija: fotografski metod; hidrofotografski metod; radiodermatografski metod i dr. Evidenten napredok kriminalistikata bele`i i na poleto na kriminalisti~kata poligrafija, za ~ii celi se primenuvaat soodvetni metodi so koi se vr{i poligrafskoto testirawe. Vo poligrafijata se poznati dva osnovni metodi: direkten metod (ili metod so kontrolni pra{awa) i indirekten metod (metod na vrvna napnatost). Postojat i podvidovi na ovie metodi: vizuelen metod, kontrolen test so karti ili broevi, test na tivok odgovor, asocijacionen test, personalen test itn.60) Pri otkrivaweto, fiksiraweto i obezbeduvaweto na operativnite i na dokaznite informacii sé po~esto doa|a do primena na magnetofonski i videomagnetofonski zapisi (mehani~ki zapisnik), kriminalisti~ka fotografija vo boja, kako i drugi tehni~ki sredstva i pomagala, koi pridonesuvaat pretkrivi~nata i krivi~nata postapka da se koristi so najnovite nau~no-tehni~ki dostigawa. Natamo{noto osovremenuvawe na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost, so zadol`itelno vgraduvawe na specijalnite metodi vo kriminalistikata, se nametnuva kako realna potreba, bidej}i na toj na~in poefikasno se otkriva i utvrduva vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka.

60

Poop{irnozaprimenatanapoligrafskitemetodivokriminalistikatavidi:Roso,Z.,Poligraf u kriminalistici, RSUP SR Hrvatska, Zagreb, 1987, str. 152-176.

45

5. KRIMINALISTI^KA TEORIJA ZA PLANIRAWETO NA PRETKRIVI^NATA I KRIVI^NATA POSTAPKA 5.1. OP[TI ZABELE[KI Sekoj oblik na op{testveno dejstvuvawe i `iveewe na ~ovekot vo konkretno dadena op{testvena oblast i sredina se temeli vrz odnapred skicirani i programirani mislovni i tvore~ki aktivnosti, koi po vreme i prostor ja odrazuvaat planskata anga`iranost na individuata vo ostvaruvaweto na negovata duhovna i materijalna egzistencija. Sekoj tvore~ki i prakti~en trud, bez razlika vo koja oblast od op{testvenoto `iveewe toj se ostvaruva, za da mo`e na najefikasen mo`en na~in op{testveno da se valorizira, pretpostavuva prethodno da mine niz faza na plansko proektirawe. Samo na toj na~in }e se izbegne stihijnosta i haoti~nosta, koi ne mo`at da donesat ni{to pove}e od eventualni slu~ajni rezultati. Planiraweto e taa neizbe`na alka koja ovozmo`uva preto~uvawe na intelektualniot tvore~ki i umstven trud vo konkretni prakti~ni ~ekori. Toa e spojuvawe na teorijata (sostavuvaweto na kakov bilo plan ne e ni{to drugo tuku teoretsko skicirawe i predviduvawe na idnite ~ovekovi aktivnosti vo odredena sfera od negovoto dejstvuvawe) so praktikata. Na nego (na planot) se potpiraat, se nadovrzuvaat i se nadopolnuvaat predvidenite merki i aktivnosti, koi, pak, se determinirani od vidot, strukturata i ostanatite zna~ajni osobini na celta na planiraweto. Za da mo`e da se dojde do efektivni prakti~ni rezultati vo borbata protiv kriminalitetot, koordiniranata i sinhroniziranata dejnost na site op{testveni subjekti, sogledana “preku prezemawe preventivni i represivni merki so cel da gi za{titat osnovnite i drugi op{testveni vrednosti”,61) se potpira vrz planiraweto kako op{t metod. Subjektite koi “go ostvaruvaat otkrivaweto na krivi~ni dela i nivnite storiteli treba toa da go ~inat so usoglasena, skladna i sinhronizirana akcija - dejnost: a) po prostor - rabotna i `ivotna sredina; b) po vid na merki i aktivnosti; 61

46

Spaseski, J., Op{testvenata samoza{tita i samoupravuvaweto, Studentski zbor, Skopje, 1982, str. 147.

i v) po sili {to }e se koristat”.62) Preventivno-represivnata akcija za spre~uvawe i otkrivawe na kriminalitetot, dokolku pretendira na seopfatnost i nau~na zasnovanost vo pristapot, treba da se bazira na programsko-planska vtemelenost, so respektirawe i na kriminalisti~ko-kriminolo{koto i socijalno-patolo{koto predviduvawe (procenuvawe, prognozirawe). So toa kako va`en preduslov za poefikasno funkcionirawe na kriminalisti~ko-kriminolo{kata i po{iroka op{testvena profilaksa na kriminalnite i drugite op{testveno-{tetni odnesuvawa “se javuva planiraweto na predupreduvaweto na kriminalitetot”.63) Za da mo`at da se iznajdat i da se trasiraat najprikladni nasoki zaradi postignuvawe na sakanite preventivni celi - otstranuvawe ili minimizirawe, odnosno sveduvawe na kriminalitetot vo ramki koi }e ovozmo`at navremeno da se otkriva i da se kontrolira, “planovite i prognozite vo sferata na borbata protiv prestapni{tvoto vo naj{iroka smisla treba da se razgleduvaat kako element na op{tiot sistem na socijalnoto planirawe i prognozirawe”.64) Toa zna~i deka spre~uvaweto na kriminalitetot “mora da se planira i planski da se naso~uva vo preventivnata praktika i da se povrzuva so drugite op{testveni i ekonomski programi na razvoj”.65) Pri planiraweto se odreduvaat najsoodvetnite zada~i, merki i sredstva, kako i celite na taa preventivna borba na profilakti~ki plan so naglaska na istovremeno prou~uvawe i analizirawe na uslovite, pri~inite, vlijanijata i ostanatite determinanti koi pridonesuvaat da nastane i da opstojuva kakvo bilo devijantno odnesuvawe vo konkretno dadena potesna ili po{iroka op{testvena sredina. Vo formuliraweto na celite i zada~ite na borbata protiv kriminalitetot, kako i nejzinoto plansko, sistematsko i metodi~no odvivawe, izvonredno pomaga prognoziraweto na kriminalitetot. Tokmu zaradi toa planiraweto i prognoziraweto na kriminalitetot se pojavuvaat kako dva me|usebno povrzani potsistemi koi se slevaat vo edna strukturalna celost sogledana preku postoeweto profilakti~ki sistem od cela niza represivno-preventivni merki i aktivnosti naso~eni kon edna zaedni~ka cel: iznao|awe i planirawe na najuspe{ni pati{ta za koordinirana, sinhronizirana i sodr`inski osmislena borba protiv krivi~nite dela i toa na po{iroka op{testvena osnova i so nau~no i kompleksno prio|awe kon problemot za planirano spre~uvawe na kriminalitetot sfaten vo naj{iroka kriminolo{ka smisla na zborot. 62 63

64 65

Spaseski, J., Op{testvena samoza{tita, Studentski zbor, Skopje, 1985, str. 199. Kosople~ev,P.N.,Organizacijapredupre`denijaprestupnosti-odnoizosnovnihnapravlenij sovetskoj kriminologii, vo zbornikot: Voprosi borbi s prestupnostju, br. 46, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988, str. 58-59. Kriminologija, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988, str. 182-183. Milutinovi},M.,Kriminalnapolitika,Savremenaadministracija,Beograd,1984,str.322.

47

Kriminolo{koto i kriminalisti~koto planirawe na prevencijata na kriminalitetot se izdvojuvaat kako posebni podra~ja vo kriminolo{kata i kriminalisti~kata nau~no-teoretska misla, taka {to tie se diferenciraat kako posebni u~ewa so svoi specifi~ni obele`ja. Nivniot razvoj vo literaturata doa|a do izraz vo vtorata polovina na XX vek, a se osobeno karakteristi~ni za teorijata vo zemjite na Istok (posebno vo Rusija).

5.2. TEORIJA ZA PLANIRAWETO Otkrivaweto, razjasnuvaweto, doka`uvaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot se zasnovuva vrz plansko prezemawe i koristewe na op{tite kriminalisti~ki pravila, sredstva i metodi, prilagodeni na specifi~nite barawa na sekoja poedine~na kriminalisti~ka metodika, koja “pokriva” poedine~ni grupacii na krivi~ni dela srodni po sli~nite na~ini na izvr{uvawe. Inaku, vakvite grupacii na krivi~ni dela, ~ii kriminalisti~ki karakteristiki ja determiniraat prirodata i su{tinata na sekoja kriminalisti~ka metodika posebno, se razbira, ne retko, ne se sovpa|aat so krivi~no-pravnite klasifikacii na krivi~nite dela. Od momentot na doznavaweto za postoewe na eventualno krivi~no delo ili za eventualen potencijalen storitel (ili, pak, zaedno i za ednata i za drugata kriminalisti~ko-takti~ka situacija), preku kone~noto razjasnuvawe na krivi~niot nastan koj indicira na postoewe na odredeno krivi~no delo i negov konkreten pojaven oblik, pa do utvrduvaweto na storenoto krivi~no delo i na negoviot storitel, potragata po vistinata kako vo fazata na otkrivaweto, taka i vo goneweto i presuduvaweto, mora da bide koncipirana i vodena na na~in za da mo`e da se postigne celta na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Toa }e se postigne dokolku u{te od samiot po~etok postapkata se temeli vrz metodi~no i sistematsko planirawe. Prvata informacija i prvi~no pribraniot osnoven fakt vo ramkite na prviot kriminalisti~ki zafat pretstavuva, vsu{nost, i osnovniot po~eten signal za neophodnosta od kriminalisti~ko planirawe na operativniot predmet, koj po eventualnoto preto~uvawe vo krivi~en predmet so negovo promenuvawe vo krivi~no-procesualno ruvo, }e se nadovrze na planiraweto na istra`nata i sudskata dejnost. Vo golem broj slu~ai planiraweto zapo~nuva u{te za vreme na traeweto na uvidot, so formirawe pove}e verzii za krivi~niot nastan. Teorijata uka`uva, a kriminalisti~kata praktika toa i go potvrduva, deka kriminalisti~koto planirawe kako op{t metod na postapuvawe na najdobar na~in ja racionalizira i disciplinira celata organizacija na rabota vo site stadiumi od pretkri48

vi~nata i krivi~nata postapka, zaklu~no so nivnoto okon~uvawe. Planiraweto pretstavuva za{titen bedem za nezapa|awe na kriminalistot vo ednostranost i predubeduvawe kako seriozni opasnosti so nesogledlivi posledici (da se potsetime samo na sudskite zabludi, koi, kako elementi za degradacija na krivi~no-pravniot sistem na edna zemja kako pravna dr`ava, vsu{nost, ne se ni{to drugo tuku plod na predubeduvawe i nestru~no planirawe vo operativnoto i krivi~no-procesnoto postapuvawe po odreden operativen, odnosno krivi~en predmet). Planiraweto i programiraweto na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost kako op{t metod za organizacionata osnova na otkrivaweto, razjasnuvaweto, doka`uvaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot voop{to i posebno na sekoj konkretno daden krivi~en nastan koj indicira na postoewe na odredeno krivi~no delo, potoa, rasvetluvaweto na site relevantni okolnosti pod koi e izvr{en pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na sekoe konkretno krivi~no delo, kako i otkrivaweto, potragata, fa}aweto i priveduvaweto kon krivi~na sankcija na storitelot na krivi~noto delo, sé se toa slo`eni i dinami~ni aktivnosti koi se plod na dlabok tvore~ki i misloven proces {to go prosleduva celiot tek od vremetraeweto na operativniot i krivi~niot predmet. Vo izborot i primenata na najoptimalni i najsoodvetni sredstva, metodi i na~ini za re{avawe na zagatkata {to se krie zad sekoj konkretno opredelen krivi~en nastan koj {to se rasvetluva, kriminalisti~koto planirawe kako organizaciona, racionalna, sistematska i logi~na intelektualna dejnost na kriminalistot (operativen rabotnik na organot za vnatre{ni raboti, javen obvinitel, kako i istra`en i profesionalen sudija) se nametnuva kako neizbe`na i zna~ajna kriminalisti~ka aktivnost koja se protega i gi povrzuva site fazi od pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Celosno i sestrano otkrivawe, razjasnuvawe i doka`uvawe na koj bilo pojaven oblik na kriminalitetot kako individualna pojava so svoi specifi~ni obele`ja koi formiraat celi grupacii krivi~ni dela, ovozmo`uva samo onoj kriminalisti~ki trud koj se temeli i nadovrzuva na pridobivkite na kriminalisti~kata teorija za planiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, prilagodeni vo kriminalisti~kata postapka so osobenostite na krivi~noto delo {to se istra`uva, odnosno so barawata i karakteristikite na sekoj poedine~na kriminalisti~ka metodika. Zatoa bez preteruvawe i so polno pravo mo`e da se ka`e deka kriminalisti~koto planirawe na celiot evolutiven pat na istra`uvaweto na krivi~nite dela mu dava poseben beleg, pa duri i re{ava~ki karakter, na sekojdnevnata rabota na sekoj kriminalist prakti~ar, dokolku toa navistina se sfati kako stru~no i nau~no pra{awe kon koe treba da se prijde od aspektot na negovoto organizaciono i po{iroko zna~ewe za preventivno-represivnata funkcija na dr`avnite organi koi se ovlasteni i so zakon 49

zadol`eni za otkrivawe, gonewe i presuduvawe na storiteli na krivi~ni dela. Ova ne treba da zna~i deka ostanatite subjekti se izzemeni od potrebata za planski i po{iroko programiran priod vo skiciraweto i prezemaweto raznovidni op{testveni merki i aktivnosti za uspe{na borba protiv kriminalitetot. Naprotiv, programiranata, koordinirana i su{tinska profilaktika od po{irok op{testven karakter ostanuva kako trajna zalo`ba na site povikani faktori za spre~uvawe i iskorenuvawe na op{testveno-negativnite pojavi i odnesuvawa. Kako eden od pozna~ajnite organizacioni ~ekori za uspe{no sprotivstavuvawe na kriminalitetot kako najte`ok oblik na op{testveno negativno odnesuvawe se javuva tokmu kriminalisti~koto planirawe, taka {to toa treba da se smeta kako zna~aen ~initel za uspe{na i plodotvorna kriminalisti~ka profilaktika. Planiranata, sodr`inski osmislenata i koncipirana kriminalisti~ka rabota na sekoj subjekt vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka ovozmo`uva sistematsko, ekonomi~no, precizno i stru~no razjasnuvawe na objektivnata i subjektivnata strana na krivi~noto delo, taka {to so postapuvaweto na toj na~in kriminalistot sozdava optimalni realni pretpostavki za permanentno namaluvawe na t.n. “temna brojka” na kriminalitetot, a so toa istovremeno go pro{iruva t.n. “svetol pojas” na kriminalitetot, {to e trajna kriminalisti~ka i po{iroka op{testvena orientacija za za~uvuvawe i za{tita na op{testvenite i drugi dobra i vrednosti od kakvi bilo oblici na napadi i zagrozuvawa. U~eweto za kriminalisti~koto planirawe neraskinlivo e povrzano so u~eweto za kriminalisti~koto prognozirawe. Kriminalisti~kata prognostika, vsu{nost, e kamen-temelnik za proekcija na planirana borba protiv kriminalitetot na represivno-preventiven plan, so ogled na toa deka so predivduvaweto na idnite kvantitativno-kvalitativni promeni na kriminalitetot vo konkretno odredeno podra~je i vo ome|en vremenski prostor, vo golema mera se re{ava i pra{aweto za planiraweto na obemot, intenzitetot, izborot i usovr{uvaweto na kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi za efikasna borba protiv najavenite idni strukturalni izmeni na kriminalnata fenomenologija na kriminalitetot vo to~no odredena op{testvena sredina. Ova zna~i deka kriminalisti~koto planirawe za trasirawe na pati{tata za iznao|awe najcelishodni re{enija pri represivno-preventivnoto spre~uvawe na kriminalitetot proizleguva od kriminalisti~kata prognoza, koja pretstavuva pojaven oblik na nau~no predviduvawe na idnite tendencii na obemot, dinamikata, strukturata i strukturalnite promeni na pojavnite oblici na na~inite za izvr{uvawe na kriminalitetot spored prostor i vreme i opredeluvawe na najprikladni kriminalisti~ki re{enija za sprotivstavuvawe na najavenite idni promeni na kriminalitetot. Produkt na kriminalisti~koto nau~no pretpostavuvawe, predviduvawe ili prognozirawe e prognosti~kata informacija, 50

od ~ija sodr`ina, pak, e determinirano kriminalisti~koto planirawe na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost. Pokraj prakti~noto, kriminalisti~kata prognoza ima i nau~noteoretsko zna~ewe66) vo smisla na predviduvawe i proektirawe na nau~ni istra`uvawa od interes za natamo{niot razvoj na kriminalisti~kata nauka. Ovaa oblast sé u{te e nedovolno razviena vo svetskata kriminalisti~ka teorija, a najzastapena e vo ruskata literatura, vo koja od nekolkuminata avtori koi go obrabotuvaat ova pra{awe najpoznat e Rafail Samoilovi~ Belkin. Ovoj zna~aen avtor u~eweto za kriminalisti~koto prognozirawe go struktuira na sledniov na~in: “1) poim i metodolo{ki osnovi na kriminalisti~koto prognozirawe; 2) osnovni pravci na kriminalisti~koto prognozirawe; 3) poim, sodr`ina i vidovi na podatoci od kriminalisti~koto prognozirawe; 4) metodika na kriminalisti~koto prognozirawe; 5) kriteriumi i metodi za ocenka na prognozite; 6) pati{ta i formi na realizacija na prognozite”.67) Nau~noto i prakti~no osmisluvawe na kriminalisti~koto prognozirawe na kriminalitetot e vo neposredna vrska i na izvesen na~in mu soodvetstvuva na u~eweto za kriminalisti~ko planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, bidej}i ja dava osnovata za realizacija na nau~nite rezultati pri diferenciraweto i sproveduvaweto na preventivno-represivnite kriminalisti~ki sredstva i metodi za sprotivstavuvawe na kriminalitetot. Op{tite nau~ni i teoretski postavki na kriminalisti~koto u~ewe za planirawe na postapuvaweto pri otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto na kriminalitetot i utvrduvaweto na odgovornosta na storitelot na krivi~noto delo, se preto~uvaat i vgraduvaat vo sekoja posebna kriminalisti~ka metodika, prilagoduvaj}i se na potrebite i specifi~nostite na otkrivaweto, razjasnuvaweto, doka`uvaweto i spre~uvaweto posebno na sekoja grupacija na krivi~ni dela srodni po nivnite kriminalisti~ki karakteristiki. So toa prakti~no se odreduva i taktikata i tehnikata na operativno-takti~kite merki i istra`ni dejstvija za najsoodvetno represivno-preventivno spre~uvawe na isti ili srodni grupacii na pojavni oblici na kriminalitet, nad koi se vodi kriminalisti~ka kontrola ili obrabotka spored barawata na sekoja oddelna kriminalisti~ka metodika, koja prepora~uva planirawe i prezemawe najracionalni i najuspe{ni kriminalisti~ki sredstva, na~ini i metodi. Na toj na~in do celosen izraz }e dojde neophodnoto povrzuvawe na op{tite postavki na kriminalisti~kata teorija za planiraweto so osobenostite vo rasvetluvaweto oddelni grupacii na krivi~ni dela. Sevo ova }e se odrazi i vrz tehnikata na samiot ~in 66 67

Vidi: Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1987, str. 245. Belkin, R. S., Sp. trud, str. 242.

51

na planirawe vo ramkite na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka pri otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i preveniraweto na krivi~ni dela od koja bilo oblast na kriminalitetot. Pri rasvetluvaweto na sekoj krivi~en nastan koj spored postojnata fakti~ka situacija najavuva postoewe na odredeno krivi~no delo, ~ii bitni obele`ja i objektivni i subjektivni okolnosti treba doprva da se objasnat i utvrdat, na kriminalistot u{te od samiot po~etok na kriminalisti~koto postapuvawe orientir mu pretstavuva planiraweto. Ova, pokraj drugoto, se odnesuva na: analizirawe i sporeduvawe na sobranite prvi~ni fakti so vr{ewe mislovna i logi~na rekonstrukcija na tekot na nastanot; prou~uvawe, analizirawe i sporeduvawe na dotoga{ pribranite i pribirawe na novi osnovni indicijalni fakti za pretpostaveniot pojaven oblik na na~inot na izvr{uvawe na kriminalniot napad niz prizmata na kriminalnata fenomenologija na na~inot na izvr{uvawe i maskirawe na soodvetnoto krivi~no delo {to se otkriva i razjasnuva; predviduvawe operativni verzii koi se rezultat na inventivnosta i prakti~noto iskustvo na kriminalistot, kako i stepenot na poznavaweto na teoretskite postavki na kriminalisti~kata nauka, povrzano so sestranoto poznavawe na site elementi na tekot na krivi~niot nastan; odreduvawe na kriminalisti~kite metodi i sredstva koi }e se primenuvaat vo prviot zafat itn.

5.2.1. Poim i zna~ewe na kriminalisti~koto planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka Avtor na kriminalisti~koto u~ewe za planiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka vo literaturata na porane{nite jugoslovenski prostori e d-r Vladimir Vodineli}. Nau~no-teoretskata zasnovanost i ogromnoto prakti~no zna~ewe na negoviot model so preporakite i nasokite za plansko kriminalisti~ko postapuvawe vo sproveduvaweto na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost za otkrivawe, doka`uvawe i razjasnuvawe na krivi~noto delo i na odgovornosta na negoviot storitel, otvora prostor za natamo{en razvoj na op{tata kriminalisti~ka teorija za planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, a so toa i za kontinuirano usovr{uvawe na posebnoto kriminalisti~ko planirawe vo ramkite na specijaliziranite kriminalisti~ki metodiki za rasvetluvawe oddelni grupacii krivi~ni dela so svoi specifi~nosti. Planot e za sekoj oddelen slu~aj nacrt na glavnite pra{awa na kriminalistikata i nacrt na: operativno-takti~kite merki;istra`nite dejstvija; merkite za obezbeduvawe prisutnost na obvinetiot i za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka; podignuvaweto i zastapuvaweto na obvi52

nenieto; odbranata i rakovodeweto na glavniot pretres - za da se razjasnat tie pra{awa.68) So ogled na specifi~nostite na sekoj krivi~en nastan, ~ii pri~insko-posledi~ni odnosi se rezultat na brojni me|usebno isprepleteni i povrzani okolnosti koi doprva treba celosno da se razjasnat zaradi utvrduvawe na (ne)postoeweto na odredeno krivi~no delo (ili drug oblik na delikt ili, pak, nekoe nekaznivo povedenie), op{tite teoretski postavki na kriminalisti~koto planirawe i voop{to na kriminalisti~kata taktika i metodika se prilagoduvaat na barawata na sekoj konkreten slu~aj, no seto toa treba da bide vo sklad so glavnite kriminalisti~ki principi. Makar {to vo nekoi slu~ai nema da se poka`e kako neophodno (na primer, onojpat koga u{te vo prviot zafat fakti~kata situacija e takva {to se poznati site relevantni okolnosti za ras~istuvawe na krivi~noto delo; kriminalisti~ko-takti~kata situacija “sve` ~in” itn.), po pravilo, kriminalistot sostavuva plan vo pismena forma (pri kratkotrajnite molweviti kriminalisti~ki realizacii nego go zamenuva usten plan), so nabele`uvawe na site potrebni elementi na planiraweto. Isto taka, zadol`itelno e planirawe na celiot tek od kriminalisti~koto istra`uvawe. Planot se nadopolnuva, se menuva i se pro{iruva zavisno od kvantitativnokvalitativnite obele`ja na sobranite fakti vo dotoga{niot tek od postapkata. Novopribranite fakti se analiziraat i kompariraat kako me|u sebe, taka i so onie do koi e dojdeno so prezemenite operativno-takti~ki i istra`ni dejstvija vo prviot zafat. Potoa vrz onie fakti koi se provereni se formiraat verzii za pretpostavenoto krivi~no delo i za negoviot storitel, taka {to se odreduva po{irok krug na lica koi doa|aat predvid kako potencijalni izvr{iteli na toa krivi~no delo, so ogled na toa deka protiv niv govorat pomalku ili pove}e indicii od razli~na priroda (prisustvuvaweto na samoto mesto neposredno pred, za vreme i neposredno po izvr{uvaweto na krivi~noto delo; poseduvaweto sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto delo; telesnite svojstva, ve{tini, zanimaweto i navikite; iska`uvaweto volja za izvr{uvawe na krivi~noto delo; dru`eweto so somnitelni lica; povtorni{tvo vo vr{eweto na sli~ni krivi~ni dela; motivot i karakterolo{kite svojstva na osomni~eniot i dr.). Planot ne treba da se sfa}a kako stati~en i daden edna{ za sekoga{. Sekoj novopribran fakt vo postapkata mo`e bitno da vlijae vo strukturata na planot i da go izmeni pravecot na dejstvuvaweto na kriminalistot vo smisla na izborot na idnite kriminalisti~ko-takti~ki zafati, a mo`e da dovede i do sozdavawe novi verzii i do otkrivawe i proveruvawe na nekoi dotoga{ nepoznati ili nedovolno razjasneti okolnosti koi se od bitno zna~ewe za vodewe na natamo{nite etapi od postapkata. 68

Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 29-30.

53

Planot re~isi vo od se transformira i nadopolnuva, a toa zna~i deka kriminalisti~koto planirawe e fleksibilno, dinami~no i elasti~no i vo funkcija na edna brza i efikasna pretkrivi~na i krivi~na postapka. Onoj kriminalist koj planot go smeta za “cvrsta nepodvi`na {ema i dokolku nastojuva vo ramkite na taa {ema da go vtisne celoto istra`uvawe, toj nikoga{ nema da dojde do uspeh”.69) Dokolku prvi~no sostaveniot plan na po~etokot od rabotata na kriminalistot po doznavaweto za krivi~niot nastan koj navestuva postoewe na eventualen kriminalen napad ponatamu “ostanal neizmenet i istra`niot sudija (i drugi kriminalisti - M. A.) ne go korigiral spored pribranite novi materijali, dejstvijata vo mnogu slu~ai }e bidat bezuspe{ni”.70) Strukturalnata celost na kriminalisti~koto planirawe na operativnata i na istra`nata dejnost ja so~inuvaat pove}e konstitutivni elementi, koi se me|uzavisni i me|usebno povrzani, taka {to se preto~uvaat vo edinstven proces, koj, glavno, se sostoi vo: 1) otkrivawe, razjasnuvawe i doka`uvawe na relevantnite okolnosti spored baraweto odgovor na glavnite kriminalisti~ki pra{awa; 2) formirawe verzii za devette zlatni pra{awa na kriminalistikata. Vo site slu~ai koga eden ili pove}e fakti (ili site zaedno) koi upatuvaat na odredena vrska so krivi~noto delo na koe indicira krivi~niot nastan mo`at da se tolkuvaat na pove}e na~ini i dopu{taat razli~ni objasnuvawa, kriminalistot vrz osnova na niv planira pove}e verzii kako za celosta na krivi~niot nastan, taka i po elementite na pretpostavenoto krivi~no delo; 3) “precizirawe na operativno-takti~kite merki i istra`ni dejstvija koi treba da se prezemat zaradi utvrduvawe na krivi~no-pravno relevantnite fakti”.71) Celishodnosta na sekoe dejstvie od operativen ili krivi~no-procesualen karakter i na site zaedno se ocenuva vo sekoj konkreten slu~aj, a vo pozna~ajnite i pokomplicirani operativni i krivi~ni predmeti, koi baraat planirano pomasovno anga`irawe na sili i sredstva, toa }e se ~ini spored barawata na na~eloto na edinstveno rakovodewe so pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Preciziraweto na operativno-takti~kite merki i istra`ni dejstvija {to treba da se prezemat, naedno, }e zna~i i odreduvawe na nivniot obem i sodr`ina; 69 70 71

54

Vasilev, N. A. i dr., Kriminalistika, Gosudarstvenoe izdatelstvo Juridi~eskoj literaturi, Moskva, 1959, str. 229. Vinberg, K. A. i dr., Kriminalistika, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1973, str. 262. Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 33.

4) nabele`uvawe na vidot i sodr`inata na kriminalisti~kotehni~kite sredstva i metodi, kako i nabele`uvawe na planirano koristewe na drugi nau~no-tehni~ki sredstva (na primer, }e se zacrtaat pra{awa {to treba da im se postavat na eksperti od razli~en profil i sl.); 5) opredeluvawe na brojot na kriminalistite koi }e zemat u~estvo vo sproveduvaweto na operativno-takti~kite merki i istra`ni dejstvija, {to osobeno e karakteristi~no za operativnata dejnost so ogled na nejzinata priroda i brojot na u~esnicite; 6) utvrduvawe na redosledot, vremeto (den i ~as) i mestoto na sproveduvaweto na operativnite takti~ko-tehni~ki merki i istra`nite dejstvija, so to~no zacrtana dinamika; 7) “prethodno ocenuvawe na pribranite dokazi, a osobeno rasuduvawe za toa koi okolnosti se otkrieni i utvrdeni, a u{te koi treba da se otkrijat, da se utvrdat i razjasnat”.72) Zaradi pogolema prakti~nost i preglednost na zacrtanite zada~i koi treba da gi re{at pretkrivi~nata i krivi~nata postapka prepora~livo e elementite na planiraweto da se nabele`uvaat vo vid na {ema. Trgnuvaj}i od neophodnite elementi na planiraweto, Vodineli}73) predlaga model na op{ta {ema na izgotvuvawe plan za postapuvawe vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Se razbira, detalite na taa {ema }e se prilagoduvaat spored individualnosta na procesot na istra`uvaweto na sekoe poedine~no krivi~no delo, odnosno na celi grupacii sli~ni kriminalni napadi. Ova od pri~ini {to na razli~nosta na kriminalisti~kite osobenosti na sekoe posebno krivi~no delo mu soodvetstvuva i razli~en priod vo organizacijata na kriminalisti~koto postapuvawe. Me|utoa, sepak, op{tata struktura na elementite na planiraweto na pretkrivi~nata i prethodnata postapka se vklopuva vo oblik na {ema, vo koja: 1) vo vertikalni koloni, na edna strana, se nabele`uvaat glavnite kriminalisti~ki pra{awa koi treba da se re{at; 2) vkrsteno so niv vo horizontalni koloni se zacrtuvaat: a) verziite za devette glavni pra{awa vo kriminalistikata; b) poedini pra{awa za sekoja verzija; v) operativno-takti~ki merki i istra`ni dejstvija potrebni za proverka na site verzii; g) redosledot, vremeto i mestoto na izvr{uvawe na operativno-takti~kite merki i istra`ni dejstvija; d) rezultatite od prezemenite operativno-takti~ki merki ili istra`ni dejstvija. 72 73

Vodineli}, V., Isto, str. 34. Vidi: Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 30 i 31.

55

Sostavot na osnovniot sudski plan, spored zamislata na spomenatiot avtor, bi se sostoel od slednive elementi: 1) {to e utvrdeno so istragata; 2) vo {to se soglasuvaat obvinenieto i odbranata; 3) re{avawe na devette zlatni pra{awa - okolnosti koi treba sudot da gi razjasni; 4) sudska verzija; 5) sudski dejstvija (so nabele`uvawe na redosledot i vremeto na izvr{uvawe); 6) {to utvrdil sudot.

5.2.2. Glavni pra{awa na kriminalistikata Otkrivaweto, razjasnuvaweto i utvrduvaweto na kriminalisti~kite i krivi~no-procesnite relevantni okolnosti se temelat vrz baraweto i davaweto celosen odgovor na slednive bitni pra{awa na kriminalistikata (koi tokmu poradi nivnoto neprocenlivo zna~ewe vo kriminalisti~kata teorija i praktika se narekuvaat i “zlatni”): 1. [to (se slu~ilo)? 2. Koj (go izvr{il krivi~noto delo, odnosno koj e storitel na toa krivi~no delo)? 3. Koga (e izvr{eno deloto)? 4. Kade (e izvr{eno)? 5. Kako (e izvr{eno)? 6. So {to (e izvr{eno)? 7. So kogo (e izvr{eno)? 8. Zo{to (e izvr{eno)? 9. Kogo ili {to (storitelot napadnal so krivi~noto delo)? Analizata na sive ovie glavni kriminalisti~ki pra{awa (koi, inaku, pretstavuvaat edinstvena celost i ja so~inuvaat sr`ta na kriminalisti~koto rabotewe vo fazite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto) poka`uva deka spored nivnata priroda tie mo`at da se klasificiraat vo dve grupi. Del od niv (pra{awata: {to, koga, kade, kako, so {to i kogo ili {to) se odnesuva prvenstveno na objektivnata strana na krivi~noto delo, a nekoi (koj, so kogo i zo{to) upatuvaat na subjektivnata strana i gi razjasnuvaat subjektivnite elementi na krivi~noto delo. Prvoto pra{awe ([to se slu~ilo?) e od izvonredno zna~ewe za tekot na postapkata i za izborot na sredstvata i metodite na kriminalisti~ko-takti~koto postapuvawe. Odgovorot na ova pra{awe zna~i razjasnuvawe na krivi~niot nastan vo smisla na re{avawe na zagatkata za toa dali se raboti: za krivi~no delo; za drugo kaznivo delo (na primer, sto56

panski prestap, prekr{ok protiv redot i poredokot, soobra}aen ili disciplinski prekr{ok, imotno-praven delikt); za nesre}en slu~aj ili za drugo nekaznivo ~ovekovo povedenie. Dokolku so prviot zafat pri rasvetluvaweto na krivi~niot nastan se utvrdi postoewe na krivi~no delo, preku soodvetni kriminalisti~ki sredstva, na~ini i metodi, koi se protegaat od operativnata dejnost preku istragata i vo ostanatite etapi od krivi~nata postapka, se traga po toa za kakvo krivi~no delo (i negov pojaven oblik na na~in na izvr{uvawe) se raboti, po {to se rasvetluvaat i ostanatite va`ni okolnosti za postoeweto na konkreten kriminalen napad. Dokolku stanuva zbor za drugo kaznivo delo so pomala op{testvena opasnost, isto taka, se prezemaat merki i dejstvija propi{ani so soodvetnata postapka, a vo slu~aite koga e utvrdeno postoewe na nekaznivo povedenie postapkata, se razbira, prestanuva. Vtoroto pra{awe (Koj?) se odnesuva na otkrivaweto na storitelot na krivi~noto delo i na utvrduvaweto na negovata konkretna krivi~na odgovornost preku sobirawe i izveduvawe na takov dokazen materijal (neposredni ili posredni dokazi, a idealno re{enie bi bilo dokaznata zgrada da se temeli vrz kombiniran dokaz) koj vo dovolna mera }e govori za vinosta na konkretno odredeno fizi~ko lice. Naj~esto vo momentot na doznavaweto za postoewe na odredeno krivi~no delo negoviot storitel e nepoznat (do nekade isklu~ok pretstavuva ekonomskiot kriminalitet), taka {to za kriminalistot vo operativnata dejnost nepoznatiot storitel pretstavuva seriozen problem. Do negovo razre{uvawe }e se dojde na toj na~in {to ovlastenoto slu`beno lice na organot za vnatre{ni raboti pri formiraweto na {irokiot krug od potencijalni storiteli, }e gi zeme vo predvid i kriminalisti~ki }e gi obrabotuva site onie lica protiv koi govorat edna ili pove}e indikacii, so {to se diferenciraat idnite osomni~eni lica. Samo na takov na~in }e se dojde do ona lice koe “go tovari” cela niza od me|usebno povrzani osnovi na somnenija (zna~ajni osobeno po nivniot kvalitet) i protiv koe, so ogled deka so toa ve}e postanalo osnovno somnitelno, ponatamu }e bide povedena prethodna postapka kako prv stadium od krivi~nata postapka, vo koja }e se obezbedi prisustvo na storitelot. Toa prakti~no zna~i deka indicijalnite fakti pretstavuvaat edinstveniot meritoren faktor koj ima presudno zna~ewe za odreduvawe na po{irok krug od maksimalen broj osomni~eni lica. Potoa, po pat na indicijalnite eliminatorni metodi krugot na somnitelnite lica na koi upatuvaat site pribrani indicii se stesnuva na toj na~in {to otpa|aat “site lica na koi dodu{a uka`uva po nekoj osnov na somnenie, no ne i ostanatite prisobrani osnovi na somnenija”.74)

74

Vodineli},V.,Osumwiukrivi~nompostupku,AnaliPravnogfakultetauBeograd,2/1987,Beograd,str.204.

57

Tretoto pra{awe (Koga e izvr{eno krivi~noto delo?) e povrzano so utvrduvaweto na vremeto na storuvaweto na kriminalniot napad, koj vremenski treba da se locira. Vo nekoi slu~ai krivi~noto delo e izvr{eno pod takvi okolnosti ~ie detalno razjasnuvawe e mo`no samo preku to~no utvrduvawe na vremeto na vr{eweto na nedozvolenoto odnesuvawe (na primer, utvrduvawe na datumot, osobeno koga se raboti za prikrivawe kriminalen napad i sl., pa duri i odreduvawe na ~asot i minutata), makar {to ~esto vo postapkata samo pribli`no se odreduva ovoj oblik na kriminalisti~ka osobina na krivi~noto delo. ^etvrtoto “zlatno” pra{awe na kriminalistikata e: Kade se slu~il krivi~niot nastan? Toa zna~i deka treba da se utvrdi i prostorno da se locira mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo vo po{iroka kriminalisti~ka smisla. Poznato e deka vo nekoi slu~ai (t.n. krivi~ni dela na distanca) mestoto na prezemaweto na dejstvieto na krivi~noto delo ne se sovpa|a so mestoto kade {to nastanala posledicata od krivi~noto delo, me|utoa, i toa e oblik i del od mestoto na nastanot, taka {to se smeta deka storitelot bil prisuten na mestoto na krivi~niot nastan (prisustvuvawe na mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo kako indicija). Pod mesto na nastanot, pokraj mestoto na podgotvuvaweto i prezemaweto na kriminalnite dejstvija, mestoto na izvr{uvawe i mestoto na nastapuvaweto na posledicite od krivi~noto delo, se podrazbira i sekoe drugo mesto kade {to se pronajdeni predmeti i tragi od krivi~noto delo, odnosno sekoe ona mesto koe na koj bilo na~in uka`uva na postoewe na krivi~noto delo i na odredeno lice kako negov mo`en storitel. Sive ovie okolnosti se razjasnuvaat i utvrduvaat preku odgovor na pra{aweto: Kade? So petto pra{awe (Kako e izvr{eno krivi~noto delo?) se traga po odgovorot za rasvetluvawe na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo i negoviot konkreten pojaven oblik. Pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo proizleguva od vidot i od samata priroda na deloto i toj kako svoeviden poseben element na sistemno-strukturnata celost na krivi~noto delo, zaedno ne samo so mehanizmot na nastanuvaweto, tuku i so ostanatite komponenti na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~noto delo, pretstavuva nezaobikoliva okolnost {to se razjasnuva vo postapkata. Na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo pretstavuva zna~aen kriminalisti~ki poim koj se sleva vo ostanatite kriminalisti~ki karakteristiki na deloto. Trgnuvaj}i od sistemno-strukturalniot pristap vo kriminalisti~kata nauka, na~inot na izvr{uvawe, ka`ano vo najop{ti crti, pretstavuva podsistem od me|usebno povrzani razni oblici na dejstvija na storitelot naso~eni kon postignuvawe na celta na kriminalniot napad (za u`ivawe na plodovite od krivi~noto delo i sl.), koj, zavisno od 58

objektivnite okolnosti, psiho-fizi~kite karakteristiki na li~nosta na delinkventot, upotrebenite sredstva za izvr{uvawe i dr., preku mehanizmot na podgotvuvaweto, izvr{uvaweto i simuliraweto na deloto, ostava soodvetni materijalni i nematerijalni tragi. [estoto glavno pra{awe na kriminalistikata glasi: So {to e izvr{eno krivi~noto delo? Odgovorot na ova pra{awe se dvi`i vo pravec na otkrivawe i utvrduvawe na sredstvoto (alat, orudie i sli~no) so koe e izvr{en kriminalniot napad. Preku operativno-takti~kite merki i istra`ni dejstvija se nastojuva da se pronajde sredstvoto za izvr{uvawe na krivi~noto delo, a toa, pak, e orientir za potraga po storitelot (poseduvaweto sredstva za izvr{uvawe na deloto kako indicija) ili negovite pomaga~i, pottiknuva~i i sl. (zna~i, doveduva i do odgovor na pra{aweto: So kogo?), no, pokraj ova, toa mo`e da upati na motivot za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Poseduvaweto sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto delo, pak, vo sebe gi apsorbira indiciite “prisutnost na mestoto na nastanot i u~estvuvawe vo deloto, pod pretpostavka da e isklu~eno koristeweto na orudieto od strana na treto lice”.75) So koristewe na slu`beno ku~e, preku vr{ewe uvid, pretres ili preku sproveduvawe na drugi operativni i krivi~no-procesni dejstvija se pronao|aat i odzemaat sredstva i predmeti so koi e izvr{eno krivi~noto delo, a tie mo`at da se otkrijat: na mestoto kade {to e izvr{eno dejstvieto na krivi~noto delo ili vo okolinata, vo stanot na storitelot ili kaj negovi prijateli i rodnini, kaj jataci i na drugi mesta. Pri potragata po sredstvata za izvr{uvawe na krivi~noto delo treba da se ima predvid i faktot deka vo odredeni slu~ai storitelot niv gi upotrebuva vo zavisnost i od negovoto profesionalno iskustvo, navikite, ve{tinite i sli~no, {to e indicija pove}e za opfa}awe na lica vo krugot na somnitelnite. Sedmoto pra{awe na kriminalistikata (So kogo?) ja razre{uva dilemata dali krivi~noto delo e storeno od eden storitel ili, pak, se raboti za sou~esni{tvo, so zaemno u~estvo i na drugi individualno odredeni lica koi mo`at da se javat kako soizvr{iteli, pottiknuva~i ili pomaga~i. Nivniot “pridones” vo podgotvuvaweto, nastanuvaweto i eventualnoto maskirawe na krivi~noto delo detalno se istra`uva i utvrduva vo sekoj krivi~en predmet posebno. Osmoto pra{awe (Zo{to e izvr{eno krivi~noto delo?) upatuva na razotkrivaweto na pobudite i pri~inite za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Razjasnuvaweto na motivot {to go navel storitelot da go izvr{i krivi~noto delo e te`ok problem koj se ispravuva pred kriminalisti~kata praktika, osobeno vo slu~aite koga stanuva zbor za operativen predmet so nepoznat storitel. Toga{ motivot za izvr{uvawe na krivi~noto delo kako poseben oblik na indicija na kriminalistot mu poslu`uva kako patokaz 75

Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 244.

59

za izbor na lica koi mo`at da dojdat predvid kako potencijalni osomni~eni i za koi }e se pribiraat i drugi indicijalni fakti, so ~ie sporeduvawe, kombinirawe i analizirawe }e se vr{i eliminacija na licata protiv koi govorat poslabi osnovi na somnenija. Pri analiziraweto na posledicite od krivi~noto delo zaradi pribirawe informacii za otkrivawe na motivot na krivi~noto delo i na negoviot storitel ne treba da se isklu~uva mo`nosta od postoewe i na patolo{ki motivi. Za postoewe na motivot, pokraj ulogata na sredinata, sekoga{ e zna~ajna storitelovata li~nost kako edinstven poim. Sé {to mo`e da bide motiv na nekaznivo ~ovekovo dejstvuvawe mo`e da bide i motiv za krivi~no delo. Krivi~noto delo retko koga e predizvikano samo od eden motiv. Vo pove}e slu~ai dejstvuva cel “snop” od motivi.76) Motivot na krivi~noto delo ponekoga{ odgatnuva i mnogu slo`eni situacii.77) Ottamu proizleguva i negovata zna~ajna uloga za otkrivawe i prevenirawe na kriminalitetot, kako i za prou~uvawe na negovata kriminogeneza. Devetto, posledno, glavno kriminalisti~ko pra{awe (Kogo ili {to storitelot napadnal so krivi~noto delo?) ja opfa}a viktimolo{kata dimenzija na kriminalistikata i se odnesuva na zna~eweto na op{teteniot, odnosno na `rtvata i voop{to na napadnatiot objekt za nastanuvawe na krivi~noto delo. Navikite, moralno-eti~kiot i sevkupniot odnos na `rtvata vo sozdavaweto prilika vo preddeliktnata situacija i nejzinata podocne`na uloga vo nastanuvaweto na celiot mehanizam na krivi~noto delo kako slo`en kompleksen sistem se poka`uva kako zna~aen element vo razjasnuvaweto i istra`uvaweto na celiot krivi~en nastan. Praktikata poka`uva deka ~esto procesot na otkrivawe trgnuva tokmu od `rtvata, pa preku prou~uvaweto na strukturata na nejzinata li~nost gi opfa}a i ovozmo`uva da bidat utvrdeni i drugite zna~ajni okolnosti pod koi se slu~il krivi~niot nastan, me|u koi i za interakciskite odnosi me|u `rtvata i storitelot na krivi~noto delo. Koga se zboruva za `rtvata, pred sé, se misli na poedinec, konkretno odredeno fizi~ko lice, no i na pretprijatija, organizacii i drugi pravni lica, odnosno na celata op{testvena zaednica, bidej}i site tie, na direkten ili indirekten na~in, se o{teteni so ogled na toa deka se napadnati ili zagrozeni so ekonomski kriminalitet ili so drugi kaznivi dela.

76 77

60

Vodineli}, V., Isto, str. 216. Vasilev,A.N.,Problemimetodikirassledovanijaotdelnihvidovprestuplenij,Izdatelstvo Moskovskogo universiteta, Moskva, 1978, str. 29.

5.2.3. Verzii (poim i zna~ewe) Vo prodole`enie }e govorime za zna~eweto na formiraweto verzii pri kriminalisti~koto planirawe kako proces koj se protega vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Op{to zemeno, pod poimot verzija se podrazbira edno od pove}eto mo`ni tolkuvawa (objasnuvawa) na eden slu~aj, nastan ili pojava vo realniot svet. Od kriminalisti~ki aspekt posmatrano, pak, takviot pluralitet od varijanti na mo`ni objasnuvawa ili pretpostavki }e bide naso~en kon tolkuvawe na sekoj krivi~en nastan koj spored fakti~kata situacija upatuva na eventualno postoewe na krivi~no delo. Preku planiraweto i proveruvaweto verzii, kako svoeviden poseben metod ili takti~ko sredstvo za utvrduvawe na vistinata vo operativnata dejnost i vo krivi~nata postapka, se o~ekuva da se otkrijat i da se razjasnat site zna~ajni karakteristiki na krivi~niot nastan. Dokolku tie karakteristiki indiciraat na krivi~no delo i na negov storitel (naj~esto nepoznat vo po~etokot na postapkata), vo ramkite na operativniot ili krivi~en predmet, otkrivaweto i doka`uvaweto na krivi~noto delo i pojavniot oblik na na~inot na negovoto izvr{uvawe minuva niz procesot na planirawe na site realno mo`ni op{ti (tipi~ni), posebni i verzii spored bitieto na krivi~noto delo, koi preku ocenka i proveruvawe, po pat na nivno postapno isklu~uvawe, odnosno eliminirawe, vodat kon otkrivawe i ras~istuvawe na pri~initelite i ostanatite zna~ajni okolnosti i fakti koi pridonele za podgotvuvawe, vr{ewe i prikrivawe (maskirawe, inscenirawe) na odreden kriminalen napad. “Idealno barawe e, od site postaveni i provereni verzii, barem nekoja da í odgovara na stvarnosta na krivi~niot nastan. So eliminiraweto na site, osven na edna verzija, bi moralo da se stekne golema verojatnost deka taa edna, preostanata verzija, odgovara na stvarnosta na krivi~niot nastan”.78) Planiraweto, proveruvaweto i voop{to raboteweto so kriminalisti~kite verzii vo potraga po objektivnata vistina preku rasvetluvawe na povrzanosta na me|uzavisnosta na faktite od krivi~niot nastan ima zna~ajno kriminalisti~ko-prakti~no zna~ewe za sekoja od metodikite za otkrivawe, doka`uvawe i razjasnuvawe na koja bilo grupacija krivi~ni dela. So ogled na vakvata nivna uloga za stru~no i prakti~no razre{uvawe na bitnite pra{awa od pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, verziite se izdvojuvaat kako svoevidni oblici na posebni hipotezi (so koi, se razbira, ne se poistovetuvaat) za razjasnuvawe na site fakti i okolnosti {to se doveduvaat vo pobliska ili podale~na vrska so sekoj konkretno daden krivi~en nastan kako celost na tie me|usebno determinirani kriminalisti~ko relevantni fakti i okolnosti. 78

Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 182.

61

Verziite pretstavuvaat verojatni, nesigurni, pretpostaveni oblici na znaewa koi se temelat na dotoga{ nedovolno razjasneti kriminalisti~ki i krivi~no-procesni informacii ili tolkuvawa i objasnuvawa na poznati fakti. Nivnoto prou~uvawe vo kriminalisti~kata literatura na Zapad e sosem zapostaveno, dodeka vo isto~nata kriminalisti~ka teorija pove}emina avtori se zadr`uvaat na ova pra{awe, naglasuvaj}i ja ulogata na verziite za razvojot na heuristi~kata kriminalistika. Site tie,79) so sli~en ili razli~en pristap, ja odreduvaat su{tinata na poimot na verzijata vo kriminalisti~kata nauka kako: hipoteza; oblik na posebna hipoteza; pretpostavka na istra`niot sudija; rabotna hipoteza; obrazlo`eno zaklu~uvawe ili pretpostavuvawe i sli~no, istaknuvaj}i ja pritoa nejzinata logi~na i psiholo{ka komponenta. Vrz osnova na induktivno-deduktivniot metod ili po pat na analogija kako tipi~ni logi~ni sredstva, a trgnuvaj}i od pribranite prvi~ni indicii za pretpostavenoto krivi~no delo koe se nayira od sistemnostrukturalnata celost na krivi~niot nastan, naedno, potpiraj}i se i vrz osnovnite i po~etni fakti za eventualniot storitel, kriminalistot u{te vo po~etnata faza od postapkata sozdava mislovni konstrukcii kako za celosta na krivi~niot nastan, taka i za oddelni negovi delovi (za eden ili grupa na osnovi na somnevawa ili okolnosti). Pri toa, vakvoto logi~no zaklu~uvawe i tolkuvawe toj neposredno go nadovrzuva ne samo vrz sopstvenoto kriminalisti~ko iskustvo tuku i vrz osnovnite pravila i postavki na kriminalisti~kata nauka, kako i vrz onie nauki i nau~ni disciplini so koi taa (kriminalistikata) se nao|a vo tesna vrska i za svoi celi gi koristi, gi prilagoduva i gi usovr{uva nivnite nau~ni dostigawa (krivi~no pravo, hemija, fizika, sudska psihologija i psihopatologija, sudska medicina i drugi). Dali pri ova zaklu~uvaweto za relevantnite fakti }e trgne od op{tite koi se odnesuvaat na seta sodr`ina na nastanot i }e se dvi`at kon poedine~nite fakti i okolnosti za deloto i za storitelot ({to e pozastapeno vo kriminalisti~kata praktika) ili, pak, za toa osnova }e pretstavuva analogijata (sli~nosta) vo slu~aite koga se raboti za tolkuvawe na pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo i na kriminalnata perseveranca na kriminalecot-recidivist ({to e karakteristi~no za sozdavaweto i planiraweto verzii vo operativnata dejnost), e pra{awe od kriminalisti~ko prakti~no zna~ewe i nego go re{ava sekoj kriminalisti~ko-takti~ka situacija. 79

62

R. S. Belkin, A. A. Star~enko, A. J. Vinberg, R. K. Rahunov, A. N. Vasilev, T. N. Mudjugin, N. A. Jakubovi~, V. E. [erebkin, J. M. Luzgin, V. J. Terbilov, A. N. Kolesni~enko, A. M. Larin, G. V. Arci{evski, T. N. Aleksandrov i dr. Kriti~ki vrz nivnite stavovi se osvrnuva Vodineli} (vidi: Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 169 i natamu).

Verojatnite, pretpostaveni tolkuvawa, vo osnova, se odnesuvaat na krivi~ni nastani slu~eni vo minatoto, taka {to pretstoi mislovna rekonstrukcija, na koja í se sprotivstavuva informacioniot deficit, bidej}i so protekot na vremeto kvalitativno-kvantitativnite promeni na fakti~kata situacija sé se poizrazeni i mu odat vo prilog na storitelot na krivi~noto delo, koj planira i prezema odbranbeni mehanizmi po diktatot na nagonot za samoodr`uvawe i nastojuva deloto da se “slee” vo “temniot pojas” na kriminalitetot. Me|utoa, verziite pri planiraweto na kriminalisti~kata kontrola se odnesuvaat i na pojavi i nastani (kriminalni sredini i `ari{ta) {to opravdano se o~ekuva da se slu~at vo idnina ili, pak, se prognozira predviduvawe na sostav, svojstva i me|usebni vrski i odnosi na kriminalnata aktivnost na konkreten delinkvent na kogo upatuvaat edna ili pove}e indicii (na primer, se raboti za: pove}ekraten povtornik na isti ili srodni krivi~ni dela, odamna registriran vo kriminalisti~kite evidencii; projavuvawe volja za vr{ewe krivi~ni dela; dru`ewe so kriminalci ili so lica so somnitelno minato; po~esto menuvawe na `iveali{teto i prestojuvali{teto; povremeno vrabotuvawe i toa na rabotni mesta na koi objektivnata situacija za kriminalno odnesuvawe e izrazito naglasena, ili, pak, nemawe interes za legalno rabotno anga`irawe; izve{taj na informatorot za toa deka delinkventot nad kogo e vospostavena kriminalisti~ka kontrola se podgotvuva da izr{i krivi~no delo, za {to pribira pogodni sredstva, bara sou~esnici i sli~no). Predviduvaweto na verziite odi vo nasoka i e vo funkcija na sistematsko i plansko sproveduvawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, sé so cel so najsoodvetni kriminalisti~ki i krivi~no-procesni dejstvija da se utvrdi vistinata za krivi~niot nastan ili za nekoja negova zna~ajna okolnost (ili cela grupa relevantni fakti). Toa proizleguva, vpro~em, od samoto definirawe na kriminalisti~kata verzija “kako edna od pove}eto postaveni pretpostavki, koja, na nivo na verojatnost, gi objasnuva nastanuvaweto, svojstvata, me|usebnite vrski i odnosi, sodr`inata i zna~eweto na krivi~niot predmet na poedinite okolnosti na krivi~niot nastan ili na samiot nego vo celost, zaradi utvrduvawe na objektivnata vistina”.80) Vakviot priod na V. Vodineli} vo odreduvaweto na poimot na verziite na najdobar mo`en na~in ja odrazuva i nivnata su{tina i priroda kako postaveni pove}ebrojni (najmalku dve) posebni konkretni varijanti (temeleni vrz site postojni informacii za faktite) za razjasnuvawe na sekoj krivi~en (i operativen) predmet vo site stadiumi od pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Verzijata kako edna od pove}eto mo`ni varijanti za razjasnuvawe na krivi~niot nastan, a so toa i za rasvetluvawe i re{avawe na sekoj 78

Vodineli}, V., kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 166.

63

operativen i krivi~en predmet, pri kriminalisti~koto postapuvawe, preku ocenuvaweto na pribranite fakti (kako posebno za nivnoto zna~ewe, taka voop{to i za zna~eweto za celiot tek na krivi~niot nastan), ovozmo`uva “{uplinite i prazninite vo znaeweto za krivi~niot nastan privremeno da se “potpolnat” i na krivi~arot da mu pomogne da ja ukine pove}ezna~nosta vo interpretacijata na dokazite”.81) Pri proverkata i eliminiraweto na verziite ({to se pravi so pomo{ na faktite), otpa|aat onie verzii koi ne se vo soglasnost so pribranite fakti i okolnosti za soodvetniot krivi~en nastan. Verzijata koja preostanuva celosno }e go rasvetli krivi~niot nastan, kako {to so polno pravo veli eden poznat avtor, samo ako se ispolneti slednive uslovi: “a) dokolku vo dadeniot slu~aj do{lo do postavuvawe na site mo`ni verzii, t.e. da ne bide ispu{tena niedna verzija; b) site verzii vnimatelno i sestrano da se ispitani; v) site, osven edna, da se poka`ale kako neodr`livi; g) ovaa edna verzija da se poka`ala kako nesomnena, blagodarej}i na verodostojnite dokazi; i d) taa da e vo soglasnost so site fakti, okolnosti i so situacijata na deloto, t.e. celosno da gi objasnuva i da pretstavuva edinstven mo`en zaklu~ok koj od niv proizleguva”.82) Dokolku se ispolneti navedenive uslovi, so prethodno bogato i sodr`ajno kriminalisti~ko kombinirawe i povrzuvawe po pat na interpolirawe so popolnuvawe na “praznite prostori” i {uplinite vo mislovnata rekonstrukcija, se formiraat site realno mo`ni verzii za krivi~niot nastan {to se istra`uva i toa vo site slu~ai bez isklu~ok, pa makar da postoele i minimalni po~etni informacii koi vo po~etokot na postapkata ne vlevaat koj znae kolkava nade` deka }e bide ostvarena celta vo smisla na utvrduvawe na objektivnata vistina. Na toj na~in se ovozmo`uva vistinsko tolkuvawe, sestrano i objektivno utvrduvawe na (ne) postoeweto zna~ajni fakti i okolnosti; se ozna~uva pravecot na postapkata za stesnuvawe na krugot na licata protiv koi govorat pove}e me|usebno povrzani indicijalni fakti; se objasnuvaat relevantnite dokazni fakti. Do toa se doa|a so konstruirawe pravilni i dobro obrazlo`eni verzii za krivi~niot nastan i za storitelot na deloto na koe indicira toj krivi~en nastan, a {to e determinirano od kvantitativno-kvalitativnite obele`ja na dotoga{ pribranite poznati fakti, preku ~ie prou~uvawe, analizirawe i sistematizirawe, se baraat odgovori za objasnuvawe na sé u{te nepoznatite fakti. Prou~uvaweto na fakti~kata sostojba na strukturalnata celost na krivi~niot nastan kako osnova za formirawe na koja bilo realno mo`na i vtemelena verzija, naedno, zna~i deka “faktite ne treba da í protivre~at nitu na me|usebnata, nitu na postavenata verzija”.83) Se razbira deka mo`e 81 82 83

64

Vodineli} V., Kriminalistika, str. 38. Strogovi~, M. S., Kurs sovetskogo uglovnogo procesa. Tom 1, Nauka, Moskva, 1968, str. 301. Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 229.

da stanuva zbor samo za onie fakti (me|u koi indicijalnite najte{ko se otkrivaat), koi }e í koristat kako na pretkrivi~nata, taka i na krivi~nata postapka, odnosno za onie koi, na ovoj ili na onoj na~in, se povrzuvaat so krivi~noto delo (na koe indicira krivi~niot nastan {to e predmet na kriminalisti~ko i krivi~no-procesno istra`uvawe) i so eventualnata krivi~na odgovornost na osomni~eniot (obvinetiot). Prirodno, pred da se odlu~i da ja otfrli nevtemelenata verzija, kriminalistot mora da se uveri deka faktite koi protivre~at navistina postojat i oti tie imaat relevantna priroda (ne se neutralni za krivi~niot predmet). Se slu~uva storitelot da sozdava la`ni, fingirani tragi, koi gi podmetnuva kako avtenti~ni. Za sekoj fakt morame da gi postavime site mo`ni verzii i gri`livo da gi proverime. Koga po najgri`livata i najadekvatna proverka e utvrdeno deka dubioznite fakti se sigurni, no i natamu í protivre~at na nekoja postavena verzija, morame ovaa da ja revidirame i namesto nea da sozdademe druga, koja e vo sklad so faktite. Obratno, ako spornite fakti se poka`at kako nesigurni i ako dobijat novo zna~ewe, koe ne i protivre~i na na{ata verzija, ovaa se zacvrstuva.84) Makar {to verzijata ne e procesen, tuku paraprocesen kriminalisti~ki institut, odnosno pomo{no kriminalisti~ko sredstvo, taa ima presudno zna~ewe za potragata po objektivnata vistina za krivi~niot nastan i za nejzinoto utvrduvawe vo krivi~nata postapka. Objektivnata vistina vo krivi~nata postapka go ozna~uva ona soznanie koe ne dopu{ta drugo tolkuvawe (verzija) od ona utvrdeno so presudata. Site etapi od operativnoto i krivi~no-procesnoto postapuvawe za doznavawe i doka`uvawe na krivi~niot nastan se povrzani i me|uzavisni, a vo ramkite na nivnoto planirawe doa|a i do postavuvawe soodvetni verzii na razli~ni nivoa. Taka, pri planiraweto na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost, kako edinstven proces za sobirawe, prou~uvawe i ocenuvawe na fakti, doa|a i do formirawe i proveruvawe na operativni, istra`ni85) i sudski verzii. Tie (verziite) se javuvaat kako konstitutivni delovi na programiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. “Planot se pojavuva kako organizirana osnova na istra`uvaweto, koja sodr`inski gi odreduva najcelishodnite barawa, sistematizirani pod agolot na nivnata efikasnost i uskladeni so osobenostite na istra`uvanoto delo”.86) Za individualnosta i specifi~nostite na krivi~noto delo pri planiraweto na istra`uvaweto osobeno se zna~ajni posebnite (specijalni) verzii.

84 85 86

Isto. Po{irokozaovieverziividi:Vodineli},V.,Postavqaweverzijauprocesuoperativnedelatnostiiistrage, Pravni `ivot, 11/1983, Beograd, str. 1153-1164. Dimitrijevi},D.,Krivi~no-procesnopravo,Savremenaadministracija,Beograd,1981,str.188.

65

Nakratko }e se osvrneme vrz operativnite, istra`nite i vrz sudskite verzii, koi zaokru`uvaat cel eden sitem od pretpostaveni verojatni znaewa za strukturata i delovite na krivi~niot nastan. 5.2.3.1. Operativni verzii Kriminalisti~koto iskustvo poka`uva deka ~esto operativnite rabotnici na policijata pri istra`uvaweto na krivi~niot nastan sozdavaat samo edna edinstvena verzija i nejze uporno “ja turkaat”, zapostavuvaj}i go so toa nau~niot pridones na kriminalistikata koj se sostoi vo potrebata od postavuvawe cela niza od verzii. Ne treba posebno da se naglasuva negativniot odraz na vakviot ednodimenzionalen i povr{en pristap vrz otkriva~kata funkcija, taka {to negovoto iskorenuvawe od kriminalisti~kata praktika se nalaga kako imperativ. Toj vodi kon predubeduvawe, a predubeduvaweto (koe go negira na~elotona skepsa i nedoverba) ra|a zabludi koi mo`at da í nanesat te{ki posledici na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Pokraj ova takti~ki e prepora~livo da se postavat (i so kriminalisti~ko-operativni sredstva i metodi i so istra`ni dejstvija da se proverat) site realno mo`ni verojatni verzii na koi upatuva pribraniot operativen materijal, bez da se propu{ti pri toa nekoja verzija. Vo sprotivno mo`e duri i da se “upropasti predmetot”,87) kako vo operativnata faza, taka i vo istragata. Istra`uvaweto na sekoj krivi~en nastan operativniot rabotnik mora da go osmisluva i mislovno da go rekonstruira so formirawe na verzii ~ij broj e determiniran od brojot i kvalitetot na po~etnite operativni informacii (koi imaat samo po{iroko kriminalisti~ko zna~ewe) so koi vo momentot raspolaga (vo slu~aite koga postojat pomalku operativni podatoci se nalaga potreba od postavuvawe pove}e hipoteti~ni varijanti, i obratno). Preku tolkuvaweto i objasnuvaweto na dotoga{ poznatite osnovni indicijalni fakti i otkrivaweto na nivnata me|uzavisnost (povrzano i so novootkrienite operativni informacii) se navleguva vo zakonomernosta na nastanuvaweto na konkreten krivi~en nastan slu~en vo minatoto. Me|utoa, pokraj razjasnuvawe na porano slu~en krivi~en nastan, operativnite verzii (za razlika od istra`nite i sudskite) se svrteni i kon preveniraweto na kriminalitetot (za spre~uvawe na potencijalni dela i storiteli, kako i za kontrolirawe na kriminogena, patogena i viktimogena sredina). Verziite ne se ni{to drugo tuku logi~ni modeli, logi~no plansko postapuvawe na kriminalistot ne samo vo operativnata dejnost tuku i pri sproveduvaweto na istragata i glavniot pretres. 87

66

[aver, B. M. i Vinberg, I. A., Kriminalistika, Prosveta, Beograd, 1948, str. 87.

Zna~eweto na operativnite verzii doa|a do izraz, pokraj drugoto, i poradi toa {to tie pretstavuvaat prva alka od sinxirot na cel sistem od verzii. Na operativnite verzii se nadovrzuvaat procesnite (istra`ni i sudski) verzii, taka {to prvi~nite realno zasnovani verzii od kriminalisti~koto takti~ko i metodi~no kombinirawe vo operativnata dejnost, vtemeleni vrz fakti koi nemaat krivi~no procesno, tuku operativno zna~ewe, vsu{nost, se osnovata za idnite verzii vo krivi~nata postapka, koi, pak, se gradat vrz procesno relevantni fakti i okolnosti. Zavisno od kvalitetot i kvantitetot na pribranite osnovni informacii (na primer, pri postoewe na op{ti indicijalni fakti ili, pak, osnovi na somnevawa) do koi e dojdeno vo momentot na doznavaweto za postoewe na odreden krivi~en nastan (za {to se koristi cela niza od izvori na operativni soznanija), operativniot rabotnik pri planiraweto na negovoto kriminalisti~ko-takti~ko postapuvawe za otkrivawe i prevenirawe na kriminalitetot sozdava verzii za eventualnoto postoewe na krivi~noto delo na koe upatuva krivi~niot nastan {to se istra`uva, odnosno verzii za dotoga{ poznatite ili dopolnitelno sobrani fakti, ~ie zna~ewe (oddelno i za celosta na elementite na krivi~niot nastan) treba da se razjasni i utvrdi. Pojdovnite informacii i podocna pribranite fakti ja odreduvaat strukturata na verziite. So toa vo vistinskiot pravec se naso~uva “tragaweto po nositeli na dokazni informacii (vo {to e su{tinata na operativno-takti~kata dejnost),88) za {to se aktivira siot sistem od operativno-takti~ki i tehni~ki merki i dejstvija. “Bidej}i operativno-takti~kite merki ne se procesni dejstvija, tie ne mo`at da ozna~uvaat sobirawe na dokazi (vo procesna smisla), tuku samo otkrivawe na nositeli na dokazi (objekti, koi se nositeli na dokazni informacii, dodeka dokazi se samite tie informacii fiksirani, provereni i oceneti spored normite i formite na ZKP).”89) Za razjasnuvawe na sekoja konkretno opredelena grupa na informacii (koi pri istra`uvaweto mo`at razli~no da se tolkuvaat), za nivnata povrzanost i otkrivaweto na nivnoto zna~ewe za operativniot predmet {to kriminalisti~ki se obrabotuva, operativniot rabotnik gi formira site verojatni, realno mo`ni verzii. Sekoja operativna verzija so najprikladni operativni na~ini, sredstva i metodi se proveruva, i dokolku se utvrdi deka ne mo`e da se dovede vo tesna vrska so pri~insko-posledi~nite odnosi na krivi~niot nastan (i na potencijalnite osomni~eni lica na eventualnoto krivi~no delo) {to se rasvetluva kako na nivo na op{to somnevawe (koga operativnite proverki se vr{at vo ramkite na kriminalisti~kata kontrola), taka i na nivo na konkreten osnov na somnevawe 88 89

Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 269. Vodineli}, V., Isto, str. 270.

67

(toga{ ve}e na “scena” e kriminalisti~kata obrabotka kako povisoka operativna faza) - taa verzija se otfrla. Pri planiraweto na operativnata dejnost i sozdavaweto verzii kako verojatni znaewa za krivi~noto delo na koe indicira istra`uvaniot krivi~en nastan i osobeno za negoviot mo`en storitel, so postapnoto eliminirawe na onie somnitelni lica protiv koi govorat samo oddelni indicii, krugot se stesnuva na konkretno odredeno lice koe go “obele`uvaat” site dotoga{ pribrani indicijalni fakti i, postanuvaj}i na toj na~in osnovano somnitelno, protiv nego se poveduva krivi~na postapka. 5.2.3.2. Istra`ni verzii Istra`niot sudija vo planiraweto istra`ni verzii kako verojatni pretpostaveni znaewa za krivi~niot nastan i za eventualniot storitel na kriminalniot napad (i negovite pojavni oblici na na~inot na izvr{uvawe) na koj indicira toj istra`uvan krivi~en nastan, tolkuva krivi~no-procesni relevantni fakti, odnosno grupa od niv, za {to formira posebni verzii za nivnata strukturalna celost (taa se tolkuva so op{ti verzii) sé so cel za razjasnuvawe i doka`uvawe na krivi~niot predmet i utvrduvawe na objektivnata vistina. Toa zna~i deka pri istra`uvaweto na krivi~niot nastan relevantnite fakti i okolnosti, kako pojdoven informacionen materijal za postavuvawe na site realno mo`ni verzii, dopu{taat razli~ni (duri dijametralno sprotivni) objasnuvawa (pretpostavki) na osnovanoto somnenie (verojatnosta) za postoeweto na navestuvanoto konkretno krivi~no delo i za negoviot (eventualen) storitel. Vo potraga po objektivnata vistina vo fazata na istragata istra`nite verzii imaat odlu~uva~ki eliminatoren i naso~uva~ki karakter vo smisla na otkrivawe, utvrduvawe i proveruvawe na onie su{testveni fakti i okolnosti koi vo dovolna mera i potpolno go rasvetluvaat krivi~niot predmet. Istra`niot sudija e dol`en da gi postavuva site verzii za koi ima fakti~ka osnova i site da gi proveri.90) Ocenuvaweto i proveruvaweto na sistemot od tipi~ni istra`ni verzii (koj go dostignuva nivoto od sigurno znaewe za prirodata i celosta na krivi~niot nastan), odnosno proveruvaweto na sekoja verzija oddelno, e povrzano so izborot i ocenuvaweto na zna~ajnite fakti do koi istra`niot sudija do{ol pri prezemaweto procesni dejstvija vo prethodnata postapka (pri soo~uvaweto, soslu{uvaweto, preku uvidot itn.). Proveruvaweto koe se vr{i so istra`ni dejstvija na postavenite brojni istra`ni verzii, koi proizleguvaat od procesniot fakti~ki materijal, rezultira so otkrivawe i utvrduvawe krivi~no-pravni relevantni fakti koi go objasnuvaat krivi~niot nastan. 90

68

Vinberg, A. I. i dr., Kriminalistika, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1973, str. 256.

Trgnuvaj}i od toa deka po okon~uvaweto na pretkrivi~nata postapka na istra`niot sudija na po~etokot na istra`uvaweto na konkretniot krivi~en predmet na raspolagawe mu stojat nedovolni informacii (svedeni na nivo na osnovano somnenie), toj vrz osnova na operativnite informacii pribrani od kriminalistot vo operativno-takti~kata dejnost, nadovrzuvaj}i se na operativnite verzii i potpiraj}i se vrz prakti~noto znaewe i poznavaweto na kriminalisti~kata nauka (osobeno na kriminalisti~kata metodika od oblasta vo koja spa|a aktuelniot krivi~en predmet), postavuva i proveruva (naj~esto) prvi~ni tipi~ni verzii. “Istra`niot sudija vo svojata rabota e ome|en, vo sklad so na~eloto na obvinuvawe, so sodr`inata i granicite na predmetot na istragata koi mu gi odredil i ome|il javniot obvinitel, me|utoa, toa ne zna~i deka istra`niot sudija smee (i oti mora) da postavi samo verzii za postoewe na toj predmet na dokazuvawe, tuku naprotiv, dol`en e da planira i proveruva verzii za nepostoewe ili poinakvo postoewe na fakti od onie {to gi opi{uva obvinitelot”.91) Zaradi toa toj samoinicijativno i samostojno (ponekoga{ i vo sorabotka so operativniot rabotnik, a osobeno koga se raboti za kombinirawe na kriminalisti~kite i procesnite dejstvija), od po~etokot do krajot na istragata, dopolnitelno sobira dokazen materijal, koj zaedno so onoj po~etniot koj dovel do aktivirawe na istra`nata dejnost, }e pretstavuva osnova za natamo{no postavuvawe i prou~uvawe na realni verzii nad koi potoa se vr{i proverka (i toa na mestoto na nastanot). U{te vo prviot zafat pri otpo~natoto vr{ewe na uvidot istra`niot sudija postavuva pogolem broj op{ti (tipi~ni) verzii92) za strukturalnata celost na krivi~niot nastan i za (ne)postoeweto na odredeno krivi~no delo. Pluralitetot i neophodnosta od postavuvawe na site realni93) verzii go nametnuva bogatiot informacionen suficit registriran vo po~etokot na uvidot ili so drugi dejstvija vo prviot zafat. So otfrlaweto na irelevantnite fakti, vrski i okolnosti i so pokonciznoto odreduvawe na predmetot na doka`uvaweto, kolku {to istragata se priveduva kon kraj, tolku brojot na verziite opa|a, {to se dol`i na nivnata prethodna proverka i na dosledno selektirawe preku primena na eliminacioniot metod. Na toj na~in, od brojnite fakti zabele`ani pri vr{eweto na uvidot kriminalistot }e se zadr`i samo vrz onie koi se doveduvaat vo vrska so krivi~noto delo, t.e. celosno vnimanie im posvetuva samo na tragite i 91 92

93

Vodineli}, V., kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 220. Za ova podetalno vidi: Vodineli}, V., Revidirani pojavi uvi|aja - uvjet uspje{ne forenzi~ne prakti~ne djelatnosti,JRKKP,3/1977,Beograd,str.49-55;iodistiotavtor:Uvi|ajiplaniraweverzija,Na{azakonitost, 11-12/1982, Zagreb, str. 77-87. “Neophodnosta na verzijata e tesno povrzana so nejzinata realnost: ako dadenata pretpostavka e realna sleduva deka nejzinata proverka e neophodna oti vo toa le`i celosta i objektivnosta na istragata” (Belkin, R. S., Sobiranie, issledovanie i ocenka dokazatelstv, Moskva, 1966, str. 115).

69

predmetite na krivi~noto delo koi jasno ja odbele`uvaat su{tinata na krivi~niot nastan i nivnoto zna~ewe go tolkuva i objasnuva preku proektirawe, analizirawe i istovremeno (paralelno) proveruvawe na op{tite (tipi~ni) verzii, koi go razjasnuvaat celiot tek na istra`uvaniot krivi~en nastan. Po prou~uvaweto i analiziraweto na fakti~kiot materijal (vo celost ili po oddelni fakti) se otfrlaat verziite {to ne se vo soglasnost so otkrienite i utvrdenite fakti. Natamo{niot tek od planski orientiranoto postapuvawe na kriminalistot vo istra`nata dejnost (otkako ve}e na krivi~no-procesen na~in preku {irokiot splet od istra`ni dejstvija sobral dovolen broj kvalitativno razli~ni dokazni informacii), e naso~en kon ocenuvawe na zna~eweto na relevantniot dokazen materijal (a vo tie ramki i za opsegot na okolnostite koi treba da se doka`at) za vrskite i pri~insko-posledi~nite odnosi na krivi~niot nastan. Selektiraweto i ocenuvaweto na onie prethodno fiksirani i sobrani fakti {to se doveduvaat vo tesna vrska so nastanuvaweto na krivi~niot nastan koj indicira na (ne) postoewe na odreden kriminalen akt i negov eventualen storitel, se vr{i preku predviduvawe koncizno odredeni posebni (ili t.n. specijalni) verzii, koi, pak, proizleguvaat od op{tite verzii. Ovie poslednite (op{tite ili tipi~ni) go odreduvaat krugot na dokaznite informacii, ~ie prou~uvawe kriminalistot go upatuvaat na konkretni posebni verzii kako oblik na logi~ni modeli koi se odnesuvaat na poedine~nite dokazni fakti i slu`at a) za nivno otkrivawe, no i b) za nivno ocenuvawe”,94) a gi razjasnuvaat site relevantni okolnosti, specifi~nosti i individualni karakteristiki na sekoj krivi~en nastan. Koja od ovie posebni ili specijalni verzii (koi se javuvaat kako del ili potsistem od celokupniot strukturalen sistem od verzii, me|u koi kako najzna~ajni i temelni se op{tite) vo postapkata }e bide potvrdena ili, pak, negirana i so toa otfrlena, zavisi od toa dali faktot, odnosno nekoja od okolnostite vrz koi se zasnovuva verzijata, se vo sklad so ostanatite fakti i okolnosti ili im protivre~at. Relevantnosta na sekoj oddelen fakt ili okolnost se istra`uva tokmu preku postavuvaweto, proveruvaweto i ocenuvaweto na vakvi-posebni (specijalni) verzii, po {to niz fazata na doka`uvaweto se izvlekuvaat soodvetni zaklu~oci so krivi~no-procesno zna~ewe. Toa zna~i deka doka`uvaweto kako slo`ena procesna aktivnost koja se protega niz celiot tek od krivi~nata postapka, a “se vr{i preku prezemawe na razni procesni dejstvija”,95) so koi “se doa|a do osoznavawe na relevantni fakti”,96) odnosno do utvrduvawe (doka`uvawe) na objektivnata vistina, prakti~no e neizvodlivo bez postavuvaweto i proveruvaweto na verzii (od ovoj ili od onoj 94 95 96

70

Vodineli},V.,Uvi|ajiplaniraweverzija,str.86. Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979, str. 200. Dimitrijevi},D.,Krivi~no-procesnopravo,str.185.

vid) kako oblici na misloven i tvore~ki proces ne samo vo istra`nata dejnost. 5.2.3.3. Sudski verzii Kvantitativno-kvalitativnoto evoluirawe na znaeweto za krivi~niot nastan, trgnuvaj}i od op{toto somnevawe, preku osnovot na somnenieto i osnovnoto somnenie (kako razli~ni stepeni na verojatnost za pove}ezna~ni tolkuvawa na krivi~niot nastan i za (ne)postoeweto na pretpostavenoto delo i na negoviot eventualen storitel), pa zavr{uvaj}i so sigurnoto znaewe, odnosno so izvesnosta (koja e ednozna~na i ja ukinuva verojatnosta) {to se postignuva na glavniot pretres so donesuvaweto (izrekuvawe i objavuvawe) presuda, soglasno stadiumite na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, e ovozmo`eno so postavuvaweto i ocenkata na soodvetni verzii (operativni, istra`ni i sudski), vo koi kako posledna alka od sinxirot se pojavuvaat sudskite verzii, odnosno verziite na krivi~niot sovet. Bidej}i na krajot od krivi~nata postapka otkrienite i sobrani dokazni fakti se ve}e oceneti i utvrdeni, taka {to “nema potreba od postavuvawe verzii vo pogled na brojni fakti koi se javuvaat kaj istra`niot sudija”97) (me|utoa, za novoiznesenite fakti na glavniot pretres sepak se formiraat novi verzii), profesionalnite sudii sozdavaat verzii “za vistinitosta na verzijata koja ja sodr`i obvinenieto, a se zasnova na dokazite koi se izvedeni na glavniot pretres”,98) pri {to tie “mora da se odnesuvaat na celiot predmet na doka`uvawe”.99) Preku slobodnoto i sovesno ocenuvawe na sekoj dokaz, kako i na “negovata povrzanost i zavisnost od drugite dokazi”,100) so donesenata meritorna presuda, sudot go dostignal najvisokiot stepen na sigurnost (izvesnost) za krivi~niot nastan i preku izvedeniot zaklu~ok za doka`anosta na faktite ja utvrdil objektivnata vistina. “Izvesnosta e uveruvawe na sudskiot sovet deka postignatiot sistem od dokazi e od takov kvantitet i kvalitet {to ja isklu~uva mo`nosta od poinakvo tolkuvawe na fakti~kata sostojba”.101)

5.2.4. Izbor i redosled na dejstvijata kako elementi na kriminalisti~koto planirawe Kako {to ve}e pogore rekovme, pri definiraweto na tekot na pravecot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, eden od zna~ajnite elementi na kriminalisti~koto u~ewe za planiraweto na operativnata, istra`nata i 97 98 99 100 101

Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 43. Isto. Isto. Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, str. 444. Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 97.

71

na sudskata dejnost, pretstavuva proektiraweto na vonprocesni i procesni dejstvija. Sistemot od operativnata i krivi~no-procesnata gradba na sekoj konkretno odreden operativen, odnosno krivi~en predmet, go so~inuvaat brojni raznovidni operativni takti~ko-tehni~ki merki i istra`ni (i sudski) dejstvija. Vidot, obemot i izborot na kriminalisti~ko-takti~kite i krivi~no-procesnite dejstvija (kako i potrebata od nivno kombinirawe, kako {to toa go poka`uva kriminalisti~kata praktika) se determinirani od pove}e faktori, me|u koi eden od pozna~ajnite e prirodata i individualnosta na krivi~niot nastan {to se istra`uva. Zatoa specifi~nosta vo prezemaweto na operativnite i krivi~no-procesnite dejstvija spa|a vo domenot na sekoja kriminalisti~ka metodika za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na grupi krivi~ni dela sli~ni po nivnite kriminalisti~ki obele`ja, prilagodeno spored barawata, nasokite i op{tite postavki na kriminalisti~kata taktika i tehnika. Vo ramkite na represivno-preventivnoto dejstvuvawe, kriminalistot (operativniot rabotnik, istra`niot ili profesionalniot sudija) pri “planiraweto kako eden od zaedni~kite takti~ki elementi”,102) odnosno “kako na~in za razrabotuvawe na konkretni metodi”103) za kriminalisti~ko i krivi~no-procesno postapuvawe, zavisno od konkretno dadenata kriminalisti~ko-takti~ka situacija {to ja nametnuva operativniot ili krivi~en predmet, planira prezemawe na brojni aktivnosti, koi se sveduvaat na: 1) odreduvawe na potrebnite operativno-takti~ki merki i dejstvija (koristewe vigilant ili drug informant; proverka vo kriminalisti~kite evidencii; prethodno izvestuvawe zaradi proveruvawe; vr{ewe informativen razgovor; ostvaruvawe uvid vo delovna dokumentacija; postavuvawe stapici; vospostavuvawe na tajna opservacija; raspi{uvawe poternica ili drug vid na potraga; postavuvawe zaseda ili, pak, racija; koristewe na slu`beno ku~e; patrolirawe; obezbeduvawe na mestoto na nastanot; li{uvawe od sloboda; proveruvawe na alibi i dr.); 2) sproveduvawe na istra`ni (ili sudski) dejstvija (uvid; soslu{uvawe; ve{ta~ewe; odzemawe predmeti; pretres; predo~uvawe zaradi prepoznavawe; soo~uvawe; rekonstrukcija na krivi~niot nastan; istra`en i sudski eksperiment; ispituvawe na obvinetiot i dr.). Pri planiraweto na slo`eni i drugi operativni i krivi~ni predmeti, i toa ne samo vo slu~aite 102 Selivanov, N. A., Sovetskaja kriminalistika - sistema ponjatija, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1982, str. 19. 103 Isto.

72

koga se raboti za kapitalni ili seriski krivi~ni dela ili grupno dejstvuvawe na delinkventi, tuku i vo sekoja druga takti~ka situacija koja nalaga potreba pri utvrduvaweto na zna~ajni okolnosti na konkreten krivi~en nastan da se nastapi i so isprepletuvawe na vonprocesnite i procesnite dejstvija (a toa ne e taka retko vo praktikata), planot treba da bide preciziran i so toa so kakvi oblici na kriminalisti~ko-takti~ko i procesno kombinirawe }e se nastapi vo potragata po otkrivaweto i razjasnuvaweto na krivi~niot nastan; 3) locirawe na operativnite i procesni dejstvija spored mestoto na nivnoto vr{ewe. Pri ova ne treba da se izgubi od predvid kriminalisti~koto pravilo deka ne samo voobi~aenite dejstvija od prviot zafat (uvid i sl.) koi neizbe`no se sproveduvaat na mestoto na storuvaweto i nastanuvaweto na posledicite od krivi~niot nastan tuku i drugi podocne`ni oblici na operativno-takti~ki i krivi~no-procesni zafati, spored na~eloto na brzina i iznenaduvawe (no i vo sklad so drugi kriminalisti~ko-takti~ki principi), se prezemaat na mestoto na nastanot. Operativnosta na operativniot rabotnik i na istra`niot sudija, vsu{nost, treba da se ogleda i vo toa. Vpro~em, nim treba da im bide tu|o birokratsko i kancelariskoto rabotewe spored izliteni {abloni koi samo ja popre~uvaat efikasnosta na postapkata i ja odolgovlekuvaat potragata po doznavaweto i utvrduvaweto na objektivnata vistina. Samo zaradi najednostavna ilustracija naveduvame deka, po pravilo, nadvor od rabotnite prostorii (a na mestoto na krivi~niot nastan i sli~no), pokraj drugoto, }e se izvr{i informativen razgovor (odnosno soslu{uvawe na svedok ili ispituvawe na obvinetiot), prepoznavawe, rekonstrukcija na krivi~niot nastan, operativen (istra`en, sudski) eksperiment itn., a dali navistina taka se postapuva e diskutabilno pra{awe. 4) odreduvawe na vremeto, obemot i redosledot na operativnite, istra`nite i na sudskite dejstvija {to treba da se prezemaat. Preranoto ili zadocnetoto reagirawe na kriminalistot ili, pak, pogre{niot ili nesoodveten redosled na dejstvijata, mo`e da mu nanese {tetni posledici na uspe{noto vodewe na operativniot (krivi~en) predmet. Ume{nosta, inventivnosta, iskustvoto i, pred sé, poznavaweto na sovremenite tekovi na kriminalisti~kata nauka (no i na drugite dostigawa {to se povrzuvaat so nea i í koristat), na kriminalistot }e mu pomognat pri planiraweto na obemot, intenzitetot, defini73

raweto na redosledot i vremeto za otpo~nuvawe i natamo{no traewe na sekoe dejstvie (i na site zaedno) da ne napravi pogre{ni ~ekori. Postapnoto i kriminalisti~ki odmerenoto prezemawe na sekoe poedine~no dejstvie i na nivnoto logi~no nadovrzuvawe vo cela niza od sistemot na neformalni operativnotakti~ki merki, vrz koi se nadovrzuva zakonski reguliraniot strukturalen sistem od istra`ni (i sudski) procesni dejstvija, koi kako edinstvena celost se naso~eni kon “ispolnuvaweto na celta na krivi~nata postapka”,104) ovozmo`uva takti~ki uspe{no vodewe i priveduvawe kon kraj, kako na operativnata, taka i na istra`nata i na sudskata dejnost, vlijaej}i vrz tempoto na celokupnata postapka. Ne treba da se zaboravi deka so neblagovremenoto i zadocnetoto reagirawe na storitelot i na negovite sou~esnici im se ostava {irok prostor za nepre~en manevar vo smisla na podgotvuvawe i prezemawe brojni odbranbeni mehanizmi (uni{tuvawe na predmetite i tragite od krivi~noto delo ili inscenirawe - fingirawe na la`ni tragi so koi se prikriva vistinski izvr{enoto krivi~no delo, a se simulira novo “krivi~no delo” zaradi preorientirawe na postapkata vo pogre{en pravec; pronao|awe la`ni svedoci zaradi obezbeduvawe la`no alibi; storitelot im stanuva nedostapen na organite za otkrivawe i gonewe i sli~no), a pokraj ova kolku {to vremeto odminuva od doznavaweto za krivi~niot nastan tolku do pogolem izraz doa|a informacioniot deficit koj ne mu odi vo prilog na navremenoto otkrivawe, sobirawe, fiksirawe, obezbeduvawe, utvrduvawe i ocenuvawe na site zna~ajni fakti i okolnosti {to kvalitativno-kvantitativno vo dovolna mera go osvetluvaat krivi~niot nastan i upatuvaat na pravecot na potragata po storitelot na indiciranoto krivi~no delo. Naprotiv, so protekot na vremeto materijalnite i idealni tragi sé pove}e bledneat i se zakanuvaat zasekoga{ da go izgubat svoeto prvi~no (propu{teno i kriminalisti~ki neregistrirano) zna~ewe za krivi~niot nastan, koj ote`nato se rasvetluva, a mo`e i da go “goltne” t.n. “temna brojka” na kriminalitetot samo zaradi toa {to ne e navremeno pokrenat kako sistemot na operativni dejstvija za doznavawe za krivi~niot nastan, taka i sistemot od krivi~noprocesni dejstvija koi pridonesuvaat za ostvaruvawe na krivi~no-procesnata zada~a: rasvetluvawe i kone~no re{ava104 Marina, P., Isto, str. 187.

74

we na krivi~niot predmet so donesuvawe presuda od strana na sudot. Vremeto igra zna~ajna uloga vo utvrduvaweto na faktite vo krivi~nata postapka. Iskustvoto poka`uva deka dokolku procesnata aktivnost se prezema vedna{ po nastanot, dotolku i vpe~atocite se poverni i poobjektivni, a so toa i poblisku do vistinata,105) koja na nesomnen i objektiven na~in treba da se utvrdi so pravilno presuduvawe temeleno vrz doka`uvawe samo na va`ni fakti za krivi~nata postapka. Me|utoa, brzoto postapuvawe na kriminalistot naedno ne zna~i i brzopletost vo aktiviraweto na operativnotakti~kite merki i istra`nite i sudskite dejstvija, bidej}i i taa (brzopletosta) negativno se reperkuira vrz pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Planiraweto na tekot na operativniot i krivi~niot predmet, kako i na sekoe oddelno dejstvie {to se planira da se prezeme, treba da se zasnovuva vrz procenka na po~etniot materijal so koj se raspolaga, za da mo`e pravilno da se odredi otpo~nuvaweto i redosledot vo sproveduvaweto na dejstvijata. Ve{tinata za planirawe na rokot i redosledot se sostoi tokmu vo procenata koja ima takti~ka priroda i vo sfa}aweto deka site dejstvija moraat da so~inuvaat dobro komponiran sistem.106) Ne e seedno, na primer, dali prvin }e se ispita osomni~eniot za siluvawe, pa duri potoa da se izvr{at kriminalisti~ko-tehni~ki i sudsko-medicinski ve{ta~ewa ili kon razotkrivawe na storitelot }e se pristapi so nau~ni argumenti koi gi davaat tie ve{ta~ewa”.107) 5) odreduvawe na sili (broj na kriminalisti za sproveduvawe na planiranite zada~i, so precizirawe na odgovorniot rabotnik {to }e go “vodi” operativniot, odnosno krivi~niot predmet); 6) odreduvawe na potrebniot tehni~ki potencijal ({to e osobeno karakteristi~no za vodeweto na operativnata faza od postapkata, koga naj~esto doa|a do izraz koristeweto na soodvetni kriminalisti~ko-tehni~ki sredstva, koi, kombinirani so operativno-takti~kite merki, igraat zna~ajna uloga vo sproveduvaweto na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka kako osnovni oblici na operativna dejnost za spre~uvawe i otkrivawe na kriminalitetot); 105 Marina, P., Isto, str. 190. 106 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 237. 107 Vodineli}, V., Isto, str. 236.

75

7) bele`ewe na ishodot od sistematsko prezemenite i ve}e izvr{eni rabotni zada~i na anga`iranite kriminalisti vo sekoj konkreten operativen ili krivi~en predmet. Po izvr{uvaweto na koe bilo od vonprocesnite ili procesnite dejstvija (za {to se oformuvaat i potpi{uvaat soodvetni pismeni dokumenti so operativno, odnosno krivi~no-procesno zna~ewe), nivnite rezultati se vgraduvaat vo komponiraniot operativen ili sudski plan i se tolkuvaat zaedno so ostanatite elementi na kriminalisti~ko-procesnoto planirawe. Da se potsetime, pokraj nabele`uvaweto na vidot, opsegot, redosledot i rezultatite od operativno-takti~kite i istra`nite (sudski) dejstvija, vo sostavot na planot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, kako eden od zna~ajnite konstitutivni elementi se javuva proektiraweto na glavnite pra{awa na kriminalistikata i potragata po nivniot odgovor so postavuvawe operativni, istra`ni i sudski verzii. Konstruiraweto na strukturata na orientacionen kriminalisti~ki i krivi~no-procesen plan, so ogled na nemo`nosta od sozdavawe eden op{toprifatliv prototip, }e bide determinirano od specifi~nostite na kriminalnite nastani {to se istra`uvaat. Iako ima odredeni razliki vo otkrivaweto, doka`uvaweto i razjasnuvaweto i na istovidni krivi~ni dela (sekoj krivi~en nastan koj indicira na odreden pojaven oblik na kriminalen napad, vo krajna linija, e svoeviden nastan za sebe), pokoncizen odgovor na pra{aweto za strukturalnata celost dava sekoja posebna kriminalisti~ka metodika. So ogled na prakti~noto zna~ewe na planiraweto na kriminalisti~kata obrabotka, naveduvame tip na op{t kriminalisti~ki plan, koj avtorite (dvajca hrvatski kriminalisti)108) go grupiraat vo vid na voveden i poseben del. Vovedniot del na vakviot mikroplan (kako {to go narekuvaat ovie avtori) gi sodr`i ve}e izvr{enite dejstvija, me|u koi naveduvaat: 1. uvid; 2. blokada i pretres na potesnoto podra~je so koristewe na slu`beno ku~e, blokada na izlezot od gradot; 3. prvi~no informirawe na operativniot sostav na organot za vnatre{ni raboti, op{tinskite organi za vnatre{ni raboti vo regionot i na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti; 4. pregled na izdvoeni siwaleti~ki fotografii od kriminalisti~kiot album; 108 Horvat, K. i Roso, Z., Planirawe u kriminalisti~koj obradi, Priru~nik, 6/1981, Zagreb, str. 557-559.

76

5. izrabotka na crte` na storitelot spored opisot na o~evidcite,109) umno`uvawe na crte`ot i negovo dostavuvawe do site organi za vnatre{ni raboti; 6. raboten sostanok na organot za vnatre{ni raboti i na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Vtoriot, pokonkreten del od planot (svrten kon proektirawe na merkite i dejstvijata {to dopolnitelno treba da se prezemat za razjasnuvawe na kriminalniot nastan), spored zamislata na pogore navedenite avtori, gi sodr`i slednive aktivnosti: 1. formirawe rabotna grupa za vodewe na predmetot, so nazna~uvawe na planovite za sekoj poedinec i na na~inot na rabota; 2. izrabotka na spisoci na kriminalci od MOS; 3. proverka na lica izdvoeni od kriminalisti~kiot album; 4. izdvojuvawe somnitelni lica pod zasilen nadzor; 5. pribavuvawe mislewe od operativniot sostav za mo`niot storitel; 6. proverka na legitimiranite i prekr{o~no prijavenite lica; 7. aktivirawe na operativnite vrski; 8. izdvojuvawe na operativnite izve{tai - informacii koi uka`uvaat na eventualniot storitel; 9. izjasnuvawe na operativnite rabotnici za toa dali imaat od porano korisni soznanija za koi ne napi{ale informacii; 10. operativno pokrivawe na punktovite kade bi mo`elo da dojde do realizacija na ukradenite predmeti; 11. operativno pokrivawe na odredeni objekti i sredini (hoteli, moteli, preno}i{ta, taksi-parkinzi, svrtuvali{ta na prostitutki); 12. utvrduvawe na lica i punktovi kade {to se igra za pari; 13. operativna obrabotka na objektot vo koj e izvr{eno krivi~noto delo (proverka preku operativnite evidencii na site vraboteni i nivnoto potesno semejstvo, a po potreba i na krugot na prijateli i poznati, potoa na stranki zateknati vo objektot za vreme na izvr{uvaweto na deloto; utvrduvawe na na~inot na rabotewe vo objektot); 14. operativno obrabotuvawe na po{irokata okolina na mestoto na nastanot (stanbeni, delovni i ugostitelski objekti; 109 Bidej}i storitelot pravi “skok vo temnica”, ovaa merka nema univerzalno zna~ewe, tuku samo selektivno koga se ispolneti potrebnite kriminalisti~ki uslovi. Inaku, pokraj ova, ne retko pred otpo~nuvawe na samiot ~in na planiraweto, se prezemaat i drugi dejstvija vo prviot operativen zafat ({to zavisi od prirodata na takti~nata situacija), taka {to e razbirlivo {to navedenive avtori nabele`uvaat samo najop{ti aktivnosti.

77

pretpostaveniot pat na doa|awe i zaminuvawe na storitelot; izrabotka na spisoci na stanari i vraboteni i po potreba vr{ewe proverki); 15. ispra}awe telegrami do site kazneno-popravni domovi zaradi dobivawe podatoci za otpu{tenite lica i za licata koi se nao|aat vo begstvo ili na godi{en odmor; 16. pribirawe podatoci za deportiranite lica i licata li{eni od sloboda po koj bilo osnov; 17. formirawe ekipi od po dva-trojca ili pove}e ovlasteni slu`beni lica za kontrola na odredeni punktovi; 18. planirawe na izvr{uvaweto na konkretnite zada~i; 19. odr`uvawe dnevni sostanoci so rakovoditelite ili so pomo{nicite-rakovoditeli na operativnite organizacioni edinici; 20. zada~a za site operativni organizacioni edinici da gi izvr{at svoite izgotveni planovi; 21. zadol`uvawe na rabotnata grupa i na sekoja operativna organizaciona edinici so oddelni to~ki od planot za rabota; 22. predviduvawe drugi zada~i i nivno vnesuvawe vo dopolnenieto na planot vrz osnova na pribranite izvestuvawa. Vo prodol`enie, vo drug kontekst i na drugo mesto vo trudot,110) Kazimir Horvat i Zvonimir Roso so pravo go nadopolnuvaat vakviot neprecizen plan so elementite {to mu nedostigaat (izbor, vreme i redosled na izvr{uvawe na potrebnite operativno-takti~ki istra`ni dejstvija; planirawe verzii za krivi~niot nastan itn.), so {to prakti~no go prifa}aat op{tiot stav i Vodineli}evoto kriminalisti~ko u~ewe za planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Ovie avtori za operacionalizirawe i pokonkretno ostvaruvawe na vaka zacrtanite aktivnosti na operativniot rabotnik predlagaat: • planirawe na sistem od rabotni grupi i podgrupi (i toa vo slu~aite koga se raboti za otkrivawe te{ki i slo`eni krivi~ni dela), koi si imaat svoi konkretno odredeni zadol`enija {to gi koordinira rakovoditelot; i • sistem na rabota po verzii, vo koj, spored taktikata i tehnikata na raboteweto vo kriminalisti~kata obrabotka, sekoja formirana grupa od operativni rabotnici e zadol`ena so odredena verzija ili nekolku verzii, koi gi proveruva.111)

110 Vidi: Horvat, K. i Roso, Z., Isto, str. 563. 111 Isto, str. 563-564.

78

Dali }e se prifati edniot ili drugiot priod vo planiraweto na sekoja kriminalisti~ka obrabotka e ~isto tehni~ko pra{awe na koe odgovor }e dade operativnata praktika. Bitno e da ne se ispu{ti nitu eden detaq od op{tiot plan definiran spored barawata na kriminalisti~koto u~ewe za planiraweto na pretkrivi~nata postapka, izlo`eno vo po~etokot na ovaa glava, a tehnikata na negovoto sproveduvawe nema nekoe presudno zna~ewe.

5.2.5. Mre`no planirawe Vo kriminalisti~kata teorija, kako rezultat na naporite so egzaktni metodi (metod na kriti~niot pat i metod na ocenka i revizija na programata) da se iznajdat novi, sovremeni pati{ta za proektirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, zastapeno e i sfa}aweto za za`ivuvawe i primena na t.n. mre`no planirawe. Pri ova se naglasuva negovata prednost pred klasi~noto planirawe, koja se sostoi vo relativno to~noto odreduvawe na brojot na kriminalisti i ekipi potreben za rasvetluvawe na eden operativen ili krivi~en predmet (ili poodelno za nekoe dejstvie) i na odreduvawe najracionalno vreme na traewe na planot, odnosno na zacrtanite aktivnosti vo nego. Mre`noto planirawe112) se sostoi od tri fazi, i toa: 1) analiza na strukturata. Se sostoi od definirawe na lista od logi~no zavisni aktivnosti, kako i od crtawe i odbele`uvawe (numerirawe) na mre`niot dijagram, koj se proveruva; 2) analiza na vremeto (odreduvawe na: vremetraewe na aktivnostite od po~etokot do nivnoto zavr{uvawe, vremenska rezerva i kriti~en pat); 3) odreduvawe sili i sredstva za sproveduvawe na aktivnostite i ocenka za potrebnoto vreme (koe mo`e da se skrati) za realizacija na proektot (t.n. optimalizacija na planot). Mre`noto planirawe sé u{te nema privrzenici me|u kriminalistite prakti~ari (kolku {to ni e nam poznato, makedonskata kriminalisti~ka praktika zasega ne primenuva vakov vid na planirawe), taka {to ne mo`at da se sogledaat negovite prednosti, {to ne zna~i deka ne treba da se ispitaat (i kompariraat) negovite mo`nosti. “Organite za vnatre{ni raboti bi mo`ele mre`noto planirawe da go primenuvaat za golem broj rabotni zada~i. Vo prv red predvid bi do{le raboti i zada~i pri koi treba da se uskladi izvr{uvaweto na pogolem broj razli~ni i me|usebno 112 Za vakviot oblik na planirawe popodrobno vidi: Aleksi}, @., Kriminalistika, str. 40-42;Bilokapi}, P., Primjena mre`nog planirawa u organima unutra{wih poslova, Priru~nik, 1/1984, Zagreb, str. 41-52; 2/ 1984, str. 176-187.

79

zavisni aktivnosti, kakvi {to se: razli~ni vidovi obezbeduvawa, kriminalisti~ka obrabotka, blokada, izveduvawe razni akcii i sl.”.113)

113 Bilokapi}, M., Sp. trud, str. 43.

80

6. KRIMINALISTI^KA TEORIJA ZA FIKSIRAWETO NA DOKAZNATA INFORMACIJA Krivi~niot nastan pretstavuva slo`ena realna pojava slu~ena vo minatoto. Negovoto otkrivawe i doka`uvawe e tvore~ki i misloven proces svrten kon logi~no i stvarno rekonstruirawe na tekot na krivi~niot nastan i toa preku otkrivaweto, fiksiraweto, razjasnuvaweto i koristeweto na kriminalisti~kite (operativni i dokazni) informacii vo operativnata i istra`nata dejnost, koi se neraskinlivo povrzani i zaemno se nadograduvaat i nadopolnuvaat. Krivi~niot nastan kako slo`en organiziran sistem i negoviot predizvikuva~ se nepresu{en izvor na informacii koi ovozmo`uvaat toj da se rasvetli, iako od negovoto storuvawe i od nastanuvaweto na op{testveno opasnata posledica izminal pokus ili podolg vremenski period, taka {to toj vo sega{nosta (kako porano zavr{en proces) egzistira samo vo se}avawata na predizvikuva~ot, `rtvata i svedocite (psihi~ki ili t.n. “idealni” tragi na krivi~niot nastan) ili preku tragite i predmetite na krivi~noto delo koe e produkt na krivi~niot nastan (materijalni tragi). Preku otkrivaweto na sodr`inata i porakite na kriminalisti~kite informacii koi se odnesuvaat na krivi~niot nastan i na negoviot predizvikuva~, kriminalistot vo operativnoto i krivi~no-procesnoto postapuvawe ja osoznava celosta na krivi~niot nastan i po analiziraweto na fakti~kata situacija donesuva zaklu~oci za postoeweto ili nepostoeweto na krivi~noto delo. Ako postoi kriminalen oblik, se razjasnuva pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo i (dokolku ne e poznat, a naj~esto se raboti za takva kriminalisti~ko-takti~ka situacija) se traga po storitelot na krivi~noto delo za da se otkrie i da stane dostapen na organite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto. Pri razjasnuvaweto na kauzalniot determinizam na krivi~niot nastan vnimanie im se posvetuva osobeno na specifi~nostite vo zakonomernoto nastanuvawe na operativnite i dokazni informacii karakteristi~ni za nastanuvaweto i egzistiraweto na odredeni tipovi na krivi~ni dela, za {to vodi smetka sekoja posebna kriminalisti~ka metodika. 81

Soglasno postapuvaweto spored kriminalisti~kite na~ela na operativnost i temelnost, informaciite koi{to gi “zra~el” krivi~niot nastan (iskazite od storitelot, svedocite i `rtvata; corpora delicti) i koi{to ~esto preku nivnite nositeli - signali i natamu traat, treba brgu da se otkrijat i kriminalisti~ki da se obrabotat, so ogled na toa deka informacioniot deficit se nadvisnuva kako seriozna opasnost i pre~ka za celosno i efikasno istra`uvawe na kriminalitetot (vremeto neminovno si go ~ini svoeto, no so skrsteni race ne sedi nitu storitelot, koj teran od nagonot za samoodr`uvawe, nastojuva vo svoj prilog da ja izmeni informacionata struktura na krivi~niot nastan). Informacijata ja predavaat signali nastanati so izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Signalite koi se predizvikani so krivi~noto delo imaat samostojna fizikalna priroda. Nivnata funkcija e kaj krivi~arot da predizvikaat ista reakcija (odraz, soznanie) kako da prisustvuvale i na samoto izvr{uvawe na deloto.114) Informacijata e sodr`ina na signalot, a materijalnoto ruvo na signalot go ~uva i go prenesuva informacijata. Signalot, spored toa, e edinstvo na sodr`inata (informacijata) i oblikot. Bez signalot nema informacija, no ako taa ne e “izvle~ena” (dekodirana, de{ifrirana) od signalot, signalot ne ja prenel informacijata, koja ostanala latentna (skriena). Potrebno e da se otkrijat ne samo signalite tuku i nivnata sodr`ina (informacijata). Ova otkrivawe se vr{i preku kanalot na vrski, t.e. preku operativno-takti~kite i istra`ni dejstvija.115) Informaciite koi se pribrani ili se rezultat na prezemaweto operativno-takti~ki merki pretstavuvaat operativni informacii koi imaat kriminalisti~ko-takti~ko, informaciono i orientaciono zna~ewe. Nivnoto otkrivawe i fiksirawe vo operativnata dejnost ima preventivno-represivno zna~ewe. Dokolku se poka`at kako zna~ajni za krivi~nata postapka, }e se pretvorat vo dokazni informacii otkako formalnopravno }e bidat obezbedeni i fiksirani preku nekoe od krivi~no-procesnite dejstvija. Prirodata i oblikot na dokaznite informacii se determinirani od oblikot i su{tinata na krivi~niot nastan i karakteristikite na tipot na krivi~noto delo, ~ie (ne)postoewe se krie kako jatka pod korata na toj nastan. Rutinata, ume{nosta i kriminalisti~koto znaewe na istra`niot sudija imaat presudno vlijanie vo otkrivaweto, “~itaweto” i objasnuvaweto na dokaznite informacii koi í davaat pe~at na fakti~kata situacija na krivi~niot nastan, koj, spored zakonomernostite i specifi~nosta vo nastanuvaweto na informacioniot proces na relacija krivi~en nastan: predizvikuva~, upatuva na konkreten vid krivi~no delo i (ili) preku pove}e 114 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 58. 115 Vodineli},V.,[tojeotkrivawe,a{torazja{wavawekrivi~nogdjelairazotkrivaweu~inioca?,Priru~nik,1/1990, str. 27.

82

me|usebno isprepleteni i kvalitetni indicijalni fakti “obele`uva” storitel na krivi~no delo. Kako, na koj na~in i so kakva postapka (vidovi na sredstva i metodi) se obezbeduvaat i registriraat dokaznite informacii koi se poka`ale kako zna~ajni za krivi~nata postapka? Na ova slo`eno pra{awe odgovor davaat i teorijata na fiksiraweto na dokaznata informacija i prakti~noto kriminalisti~ko-metodi~no postapuvawe koe gi respektira zakonitostite i osobenostite vo nastanuvaweto, otkrivaweto, razjasnuvaweto i koristeweto na dokaznite informacii pri kriminalisti~koto obrabotuvawe na sekoja grupacija krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Preku fiksiraweto na dokaznata informacija se dobiva vpe~atok i jasna pretstava za sodr`inata na samiot objekt na fiksacijata. Sostavot i elementite na dokaznata informacija se prenesuvaat na sredstvata so koe se vr{i ~inot na fiksiraweto. Na toj na~in se vr{i obezbeduvawe, konzervirawe i ~uvawe na dokaznata informacija, koja taka neizbri{livo “se pameti” spored celosta na nejzinata sodr`ina. Za formata na dokaznata informacija se “gri`at” krivi~no-procesnite dejstvija, taka {to fiksiraweto se vr{i vo procesna forma i so procesno ruvo. Trgnuvaj}i od zna~eweto na poimot “fiksirawe”,116) koj vo su{tina ozna~uva: utvrduvawe, zacvrstuvawe, ustanovuvawe, registrirawe ili zapi{uvawe, vo kriminalisti~kata smisla na zborot fiksiraweto na dokaznata informacija mo`e da se odredi kako kompleksno, planski organizirano registrirawe i utvrduvawe zaradi za~uvuvawe i trajno memorirawe na podatoci i fakti relevantni za razjasnuvawe na konkreten krivi~en nastan i negov predizvikuva~, odnosno za razjasnuvawe na odreden tip krivi~no delo koe proizleguva od toj krivi~en nastan. Belkin117) ja dava slednava definicija: “Fiksiraweto na dokazite e sistem od dejstvija za zapametuvawe na zakonski odredeni formi na fakti~ki podatoci koi imaat zna~ewe za pravilno razre{uvawe na krivi~noto delo, kako i za uslovite, sredstvata i na~inite za nivno otkrivawe i utvrduvawe”. So ogled na faktot deka ruskata kriminalisti~ka teorija ne se zanimava so problemot na krivi~niot nastan, taka {to vakov termin voop{to ne se sretnuva, i Belkin pri odreduvaweto na poimot na fiksiraweto 116 Poteknuva od latinskiot zbor fixus = utvrduvawe, zacvrstuvawe. (Vujaklija, M., Leksikon, str.965).Re~nikotnamakedonskiotjazikovojtermingoobjasnuvasoslednivezborovi:kone~no ustanovi; ustanovuva; opredeli; zatvrdi; zatvrduva (1); registrira; zapi{e, zapi{uva (2). (Vidi: Re~nik na makedonskiot jazik, Z, R-[, str. 470, Institut za makedonskiot jazik “Krste Misirkov”, Skopje, 1966). 117 Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, str. 220.

83

na dokazite, pokraj naglasuvaweto na relevantnite fakti koi{to treba dobro da se zapametat, direktno go spomnuva krivi~noto delo i negovoto re{avawe. Pri na{iot obid da go definirame sodr`inskoto zna~ewe na fiksiraweto na dokaznite informacii nie trgnavme od Vodineli}evoto sfa}awe za krivi~niot nastan kako op{testveno opasna posledica koja{to preku raznovidnite situacii upatuva na (ne)postoewe na krivi~no delo i na predizvikuva~ na toj realen nastan vo stvarnosta, taka {to toj (predizvikuva~ot) mo`e eventualno da se javi vo uloga na storitel na krivi~no delo koe e produkt na krivi~niot nastan. Fiksiraweto na dokaznite informacii vo prakti~noto postapuvawe na kriminalistite se vr{i so pomo{ na op{tonau~nite metodi (modelirawe, merewe i opi{uvawe) i so soodvetni tehni~ki na~ini za oblikuvawe na fiksiranata informacija. Vidot na sredstvata i metodite koi slu`at za tehni~ko vooblikuvawe na fiksiraweto na dokaznata informacija e vo tesna vrska so vidot na fiksiraweto. Fiksiraweto na dokaznite informacii ima ~etiri pojavni oblici: verbalno (pi{uvano), grafi~ko, predmetno i nagledno-slikovito.118) Najzastapen oblik od site ~etiri navedeni vidovi na fiksirawe na dokaznite informacii e verbalnoto ili opisnoto (pi{uvano) fiksirawe, {to e determinirano i od zakonodavnite odredbi koi propi{uvaat zadol`itelno sostavuvawe zapisnik vo pismena forma za sekoe izvr{eno krivi~no-procesno dejstvie. Tehni~kata strana na oblikuvaweto na opisnoto ili verbalnoto fiksirawe na dokaznite informacii se ostvaruva preku: 1) protokolirawe (sostavuvawe pismen dokument - zapisnik); 2) audiozapis (snimawe na magnetofonska lenta); i 3) videozapis (filmsko snimawe). Spored postojnite zakonodavni re{enija, zakonodavecot mu dava apsolutna prednost na protokoliranoto opisno fiksirawe na dokaznite informacii. Dokolku, pak, se napraveni skici, crte`i, planovi, fotografii, filmski snimki i sli~no, toa }e se navede vo zapisnikot i }e se priklu~i kon nego.119) Inaku, formata i sodr`inata na protokoliranoto opisno fiksirawe zavisi od vidot na sprovedenoto procesno dejstvie. Takti~ki e prepora~livo pri protokoliraweto na zapisnikot za ispituvawe na obvinetiot kriminalistot dosledno da gi primenuva pridobivkite od metodot za obezbeduvawe na dobienoto priznanie od eventualno negovo poreknuvawe (nastojuvawe obvinetiot detalno da gi iznese site navidum bezna~ajni fakti i okolnosti od mehanizmot na nastanuvaweto i tekot na krivi~niot nastan, no koi mo`at da bidat od presudno zna~ewe za razjasnuvawe na nastanot i li~nosta na storitelot; obvinetiot da gi 118 Vakva klasifikacija napravil Belkin (Belkin, R. S., Sp. trud, str. 222). 119 Vidi ~l. 76 od ZKP.

84

opi{e onie relevantni fakti i okolnosti koi bi mo`ele da mu bidat poznati samo na vistinskiot storitel na krivi~noto delo; protokolirawe so avtenti~ni izrazi na ispitanikot; dozvoluvawe na obvinetiot sam da go diktira svojot iskaz, no toa na soodveten na~in istra`niot sudija }e go konstatira vo zapisnikot; pove}ekratno bele`ewe na delovi od iskazot na ispitanikot koi se od zna~ewe za predmetot na doka`uvaweto; dozvoluvawe na obvinetiot vo zapisnikot sam da go redaktira svojot iskaz itn.).120) Audiozapisot i videozapisot se nao|aat, ako mo`e taka da re~eme, vo inferiorna polo`ba so ogled na toa deka tie se dopu{teni vo krivi~nata postapka, no ne se i zadol`itelen oblik na fiksirawe na dokaznite informacii so zvu~no ili vizuelno snimawe. Taka, na istra`niot sudija121) mu se dopu{ta sam da odlu~i dali }e se vr{i magnetofonsko ili videomagnetofonsko snimawe na tekot na istra`noto dejstvie (ispituvawe na obvinetiot; soslu{uvawe na svedoci i dr.), no zakonodavecot zna~eweto na magnetofonskata i videomagnetofonskata lenta nitu od daleku ne go poistovetuva so zapisnikot, koj, inaku, kako pi{an dokument zadol`itelno se vodi. Istoto ova se odnesuva i za magnetofonskata snimka na glavniot pretres,122) taka {to i ovaa snimka ne mo`e da go zameni neprikosnoveniot klasi~en pi{an zapisnik, komu kako dodatok samo mo`e da mu se priklu~i. Videomagnetofonskoto snimawe na glavniot pretres, pak, zakonodavecot voop{to ne go spomnuva. Prednostite na audiozapisot kako oblik na mehani~ki zapisnik ne treba posebno da se naglasuvaat, so ogled na toa deka “fiksiraweto na iskazot od obvinetiot na megnetofonska lenta sekoga{ e poblisko do ona {to e iska`ano (~eli~no pametewe) vo sodr`inata na klasi~niot zapisnik koj go donesuva iska`anoto samo vo bitni crti”,123) makar {to i mehani~kiot zapisnik ima odredeni nedostatoci (nepreglednost, potencijalna mo`nost od faksifikuvawe na lentata preku monta`a itn.).124) Ovie prigovori ne se od takov karakter za da ne se koristi magnetofonskata lenta kako sovremeno sredstva za fiksirawe na fakti vo krivi~nata postapka. Dostigawata na tehni~kite nauki treba so poradikalna doslednost da najdat svoe mesto vo osovremenuvaweto na krivi~nata postapka, so {to, vpro~em, na poefikasen na~in se doa|a i do objektivnata vistina. Grafi~koto fiksirawe na dokaznite informacii vo krivi~nata postapka se sostoi vo bele`ewe, registrirawe i utvrduvawe na krivi~noprocesni relevantni fakti i okolnosti so pomo{ na grafi~ki znaci, 120 121 122 123 124

Vidi po{iroko kaj Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 346-349. Vidi ~l. 80 od ZKP. Vidi ~l. 300 od ZKP. Aleksi},@.,Kriminalistika,str.229. Vidi:Aleksi}, @., Kriminalistika, str. 220 i natamu.

85

simboli i sli~no. Obi~no se raboti za sostavuvawe planovi, skici, {emi, crte`i, tabelarni pregledi i na niv sli~ni na~ini za fiksirawe na dokaznite informacii. Isto kako i mehani~kiot zapisnik, i rezultatite od grafi~koto fiksirawe se smetaat samo kako prilozi na klasi~niot zapisnik (opisnoto protokolirawe na dokaznite informacii). Predmetnoto fiksirawe na dokaznite informacii se sostoi vo: konzervirawe i ~uvawe na materijalni objekti; kopirawe; predmetno modelirawe na nadvore{niot lik na ~ovekot so pomo{ na tehni~ki sredstva ili portreti izgotveni od likovni umetnici; kako i drugi oblici na modelirawe, za {to se koristi istoimeniot metod na modelirawe kako na~in za fiksirawe na dokaznite informacii. Nagledno - slikovitoto fiksirawe na dokaznite informacii se sostoi vo koristewe na fotografii, filmski snimki i videozapis za potrebite na krivi~nata postapka. Fiksiraweto preku fotografirawe i filmsko snimawe kako nagleden metod koj na mnogu plasti~en na~in mo`e da gi registrira faktite i okolnostite koi se od bitno zna~ewe za razjasnuvawe na krivi~noto delo i za razotkrivawe na storitelot na toa delo go regulira ZKP na toj na~in {to propi{uva filmskite i fotosnimkite, isto kako i skicite, {emite i sl. od grafi~koto fiksirawe, da pretstavuvaat samo sekundaren materijal na klasi~noto protokolirawe. Videozapisot, pak, kako oblik na najsovremen i najsovr{en vid na mehani~ki zapisnik za fiksirawe na dokaznite informacii, ZKP samo delumno go dopu{ta za nagledno-slikovito fiksirawe vo ramkite na izveduvaweto na istra`nite dejstvija. Sudskite dejstvija se izzemeni od vakva mo`nost! ? Vo ovaa smisla kako najracionalno re{enie na zakonodavecot za koristewe na nau~no-tehni~kite sredstva i metodi za potrebite na krivi~nata postapka, so ogled na brziot nau~no-tehni~ki razvoj, mo`ebi e nivnoto voop{teno nabele`uvawe za permanentno sledewe i prakti~no primenuvawe kako vo istra`nata, taka i vo sudskata praktika, i toa vo sklad so kriminalisti~kite i krivi~no-procesnite na~ela. Videomagnetofonskoto crno-belo i kolor fiksirawe na dokaznite informacii go otvora vidikot za najsovremen priod vo uspe{noto sproveduvawe na krivi~nata postapka. Videomagnetofonskata lenta vo sebe istovremeno gi apsorbira audiosnimkata i filmskata snimka i pretstavuva najefikasen metod za fiksirawe dokazni informacii preku videosnimawe na celiot tek, ili pak, na del od sproveduvaweto na brojni istra`ni i sudski dejstvija. Videomagnetofonskata tehnika ovozmo`uva verno i krajno plasti~no fiksirawe na tekot na zbidnuvawata (precesuiraweto), dejstvijata 86

i odnesuvawata na lu|eto i site dinami~ni sostojbi na objektite koi se relevantni za krivi~noto pravo... Tehni~kite osobini na videomagnetofonskoto fiksirawe na faktite na idealen na~in gi zadovoluva principite na objektivnost i operativnost (brzina) na istragata, kako i na~eloto na neposrednost (sudskiot sovet dobiva takva slika za nastanot kako samiot da u~estvuval vo vr{eweto na istra`nite dejstvija).125) Usovr{uvaweto na nau~no-tehni~kite sredstva i na metodite za fiksirawe na dokaznite informacii go pro{iruvaat i krugot na objektite za fiksirawe (mikro-tragi, fizikalno-hemiski procesi itn.).

125 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 648.

87

7. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KATA REGISTRACIJA Istoriskiot razvoj na kriminalistikata poka`uva deka vo planski organiziranata borba protiv kriminalitetot otsekoga{ se koristele i se koristat najraznovidni kriminalisti~ki sredstva i metodi, koi, zavisno od stepenot na razvojot na kriminalisti~kata nauka i na drugite nauki so koi taa ima dopirni to~ki, sé pove}e se usovr{uvaat i osovremenuvaat i sekoga{ se nao|aat vo funkcija na “skratuvawe” na patot na kriminalistot vo smisla na iznao|awe najlesen i najoptimalen na~in da dojde do storitelot na krivi~noto delo i po pribiraweto na neophodnite kvalitativno-kvantitativni indicii koi upatuvaat na negovata krivi~na odgovornost - da go privede kon krivi~na sankcija. So koristeweto i primenata na pove}e kriminalisti~ki metodi (li~en opis, kriminalisti~ka fotografija, daktiloskopija i dr.) vo svetskata kriminalisti~ka praktika postapno se sozdaval sistem od pribrani i na soodveten na~in klasificirani kriminalisti~ki informacii zaradi registracija i identifikacija na storiteli na krivi~ni dela (osobeno pove}ekratni profesionalni delinkventi), sé so cel za nivno polesno pronao|awe i rasvetluvawe na nivnata kriminalna aktivnost i voop{to za represivno-preventivna borba protiv kriminalitetot. Na toj na~in e vostanovena kriminalisti~ka registracija, ~ija struktura ja so~inuvaat raznovidni evidencii koi gi vodat policiite vo svetot. Vrz baza na nau~no zasnovanoto prou~uvawe na kriminalisti~kata praktika i voop{tuvaweto na teoretskite soznanija na sovremenata kriminalisti~ka nauka, vo kriminalisti~kata literatura se sozdade u~ewe za kriminalisti~kata registracija. Prvite nikulci na kriminalisti~kata registracija (ili krivi~na registracija, kako {to porano se imenuvala vo kriminalisti~kata teorija) treba da se baraat mnogu odamna u{te so prvite organizirani ~ekori na klasno organiziranite op{testva za borba protiv kriminalitetot. Vo po~etokot stanuva zbor za registracija preku primena na primitivni retributivni metodi koi imale za cel javno “odbele`uvawe” na delinkventite (se~ewe na delovi od teloto, vtisnuvawe `e`ok `ig itn.). Vakviot oblik na kriminalisti~ka registracija se zadr`al sé do krajot na vtorata polo88

vina od XIX vek, koga nekoi policii vo svetot vo svoeto rabotewe voveduvaat azbu~ni registri. Ova zna~i deka po~etocite na borbata protiv kriminalitetot i protiv delinkventite imale retributiven karakter i ne se potpirale na nau~no vtemeleni soznanija. Preku odmazda i zastra{uvawe, so izrekuvawe na te{ki i surovi kazni (smrtna kazna, osakatuvawe i drugi telesni kazni, progonuvawe, poni`uvawe i sl.), sekoja zemja zavisno od istoriskiot i op{testven razvoj, nastojuvala da go prevospita delinkventot i da go za{titi op{testveniot poredok. Za ilustracija gi naveduvame na~inite na izvr{uvawe na ovie kazni koi dolgo se zadr`ale na op{testvenata scena. Smrtnata kazna se izvr{uvala so: spaluvawe, davewe vo voda, zadu{uvawe, davewe, truewe, ras~ere~uvawe, bodewe na kolec, otsekuvawe na glavata.126) Osakatuvaweto se vr{elo so po~ituvawe na na~eloto lex talionis. Taka, na kradecot mu se se~at racete, delinkventot {to izvr{il siluvawe se kastrira, na {pionot mu se vadat o~ite, na izmamnicite im se se~e jazikot itn. Poni`uvaweto i `igosuvaweto se sostoelo vo: nosewe poni`uva~ki znaci i te{ki `elezni predmeti okolu vratot ili teloto, vtisnuvawe `ig na ~eloto, javno ismevawe na t.n. stolb na sramot itn.127) Kriminalisti~kata registracija (i identifikacija) na nau~no zasnovani temeli prv ja postavil francuskiot kriminalist Alfons Bertijon (Alfonse Bertillon), koj vo 1882 godina sozdal sistem od antropometriski128) merewa na ~ove~koto telo (dimenzii i specifi~nosti na kosturot) zaradi identifikacija na delinkventite, za {to konstruiral i specijalni merni instrumenti so koi se merela {irinata i dol`inata na delovite od teloto na delinkventot {to se registriral. Vaka dobienite podatoci bile klasificirani vo kartoni. Makar {to ovoj sistem imal nedostatoci (so nego ne bile opfa}ani delinkventite pod 20-godi{na vozrast; merewata dolgo traele poradi zemawe brojni podatoci; merewata na delinkventite ~esto bile neto~ni, osobeno na onie od `enski pol poradi dol`inata na kosata; se sozdavala glomazna kartoteka itn.), sepak bil prifaten i primenuvan vo mnogu zemji vo svetot do po~etokot na prvata polovina na XX vek. Inaku, paralelno so antropometriskiot metod Bertijon vo kriminalistikata ja vovel i signaleti~kata (opisna) fotografija, koja{to se sostoela vo toa 126 Za ova po{iroko vidi: Barnes, H. i Peeters, N., New Horizons in Criminologu, Englewood clifs, 1961, p. 345-352. 127 Vidi: Milutinovi}, M., Kriminalna politika Savremena administracija Beograd, 1984, str. 22-26 i tamu navedenata druga stranska literatura. 128 Zatoa ovoj specifi~en metod za registracija i identifikacija e nare~en antropometrija ili “bertijona`a” (spored imeto na nejziniot poznat avtor).

89

{to delinkventot bil sniman vo dve pozi: odnapred i od negovata desna strana od liceto (podocna vakvata fotografija e dopolneta i so snimka od levata strana na liceto od delinkventot). Antropometriskiot metod, signaleti~kata fotografija i li~niot opis kako tri posebni kriminalisti~ki metodi ovoj francuski kriminalist gi obrabotuval i usovr{uval vo kriminalisti~kata praktika so ogled na toa deka bil rakovoditel na Slu`bata za identifikacija na policijata vo Pariz. Vo ponatamo{niot istoriski razvoj na kriminalisti~kata registracija “bertijona`ata” e istisnata od poslo`en i posovremen oblik na kriminalisti~ka registracija - daktiloskopska registracija na storitelite na krivi~ni dela. Vakov sistem na registracija vo 1895 godina prv predlo`il angliskiot antropolog Francis Galton (Francis Galton), koj napravil klasifikacija na otpe~atoci od prsti na delinkventite, a vakviot na~in za identifikacija po pet-{est godini na{ol prakti~na primena vo raboteweto na londonskata policija. Za razvojot na sovremenata daktiloskopija zna~aen pridones dale i pove}emina drugi nau~nici: E. Henri (E. Henri), M. Malpigi (M. Malpighi), V. Her{el (V. Herschel) i drugi. Ne treba da se zaboravi nitu Ivan Vu~eti},129) koj prv vo svetskata kriminalistika “vovel sistem na zemawe otpe~atoci od site deset prsti”,130) taka {to so pravo se smeta za eden od pionerite na daktiloskopijata. Potoa vo kriminalisti~kata praktika se vostanovuvaat i drugi vidovi na kriminalisti~ki registracii spored subjektot, objektot i na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Taka, vo ramkite na organite za vnatre{ni raboti se formiraat slednive kriminalisti~ki evidencii: MOS evidencija; evidencija na prekari;131) evidencija na la`ni imiwa; album na fotografii na delinkventi; evidencija na osobeni znaci; evidencija na ukradeni i is~eznati predmeti; evidencija na nepoznati trupovi i is~eznati lica; evidencija na profesionalni delinkventi od oblasta na klasi~niot kriminalitet; evidencija na krivi~ni dela so nepoznat storitel; evidencija na legitimirani somnitelni lica; operativna azbu~na kartoteka itn. Kriminalisti~ko-takti~koto zna~ewe na evidentiranite podatoci vo kriminalisti~kata registracija se ogleda vo nivnoto koristewe pri planiraweto i vodeweto na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka 129 Se rodil na Hvar vo Hrvatska na 20. 7. 1858 g. Kako 26-godi{no mom~e emigriral vo Argentina, kade {to se vrabotil vo tamo{nata policija i vr{ej}i odgovorni dol`nosti, pokraj drugoto, ja formiral Slu`bata za identifikacija vo La Plata. Vo ovoj grad i po~inal na 25. 1. 1925 god. 130 Markovi}, T., Kriminalistika, Narodne novine, Zagreb, 1977, str. 127. 131 Koristeweto so prekari me|u prostitutkite e dolga tradicija, pokraj drugoto, i poradi nastojuvaweto da ostanat vo dlaboka anonimnost. Pri edno empirisko istra`uvawe avtorot na ovie redovi utvrdi deka pogolemiot broj prostitutki imaat prekari. (Vidi: Angeleski, M., Prostitucijata vo Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1987, str. 140-141).

90

zaradi: utvrduvawe na krugot na osomni~enite; osoznavawe na kriminalnata kariera na delinkventot i postavuvawe na kriminalisti~ka prognoza; postavuvawe i proveruvawe operativni verzii; otkrivawe krivi~ni dela storeni od ve}e registrirani pove}ekratni delinkventi itn. So drugi zborovi, sistemot od kriminalisti~ki evidencii e vo funkcija na uspe{noto sproveduvawe na operativnata dejnost. Ottuka proizleguva i prakti~noto zna~ewe na kriminalisti~kata registracija kako sistem na pove}e raznovidni materijalni objekti (albumi, evidencii, kartoteki, spisoci, pregledi i drugi oblici na sistematizirani registracioni podatoci vo vid na kriminalisti~ki evidencii) koi vo kriminalisti~kata praktika slu`at kako sredstvo za preventivno-represivni celi vo borbata protiv kriminalitetot. Trgnuvaj}i od pogore ka`anovo “kriminalisti~kata registracija mo`e da se opredeli kako sistem na kriminalisti~ki evidencii za konkretni objekti - nositeli na informacii, koi se koristat za otkrivawe, istra`uvawe i predupreduvawe na kriminalitetot”.132) Od ova se zaklu~uva deka sistemot na kriminalisti~kata registracija pretstavuva slo`en zbir ili sistem sostaven od site kriminalisti~ki evidencii kako posebni vidovi kriminalisti~ki registracii, koi pretstavuvaat oddelni potsistemi. Funkcioniraweto na celokupniot sistem e ovozmo`eno od funkcioniraweto na me|usebno povrzanite oddelni kriminalisti~ki evidencii. Za sekoja od niv se sobiraat, se obrabotuvaat, se klasificiraat i se registriraat operativni podatoci koi postojano se nadopolnuvaat i obnovuvaat zavisno od oblikot, karakterot i su{tinata na koja bilo poedine~na kriminalisti~ka evidencija, a se determinirani od globalnite celi na kriminalisti~kata registracija. Sekoj objekt na kriminalisti~kata registracija kako nositel na izvor na raznovidni informacii za storitelot na krivi~noto delo i za negovite karakteristi~ni subjektivni obele`ja, za predmetite od krivi~noto delo, za is~eznati lica i sli~no, pretstavuva predmet na interes na nekoja od pove}eto kriminalisti~ki evidencii. “Objektot na registracijata go uslovuva vidot na kriminalisti~kata evidencija kako nejzin potsistem. So pojavuvaweto na novi objekti za registracija se pojavuvaat i novi vidovi na evidencii.”133) Zaradi pooperativno i pouspe{no koristewe za potrebite na kriminalisti~kata praktika, se poka`uva kako neophodna potrebata od vostanovuvawe na nau~no zasnovani kriteriumi za vodewe na kriminalisti~kite evidencii (i toa, po~nuvaj}i od na~inot na pribiraweto i izborot na neophodnite registracioni podatoci, do nivnoto selektirawe i oblikot na planirawe). 132 Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, str. 166. 133 Belkin, R. S., Isto, str. 168.

91

Ova osobeno se odnesuva na evidencijata na delinkventite i krivi~nite dela spored na~inot na izvr{uvaweto, koja se zasnovuva vrz kriminalisti~kite karakteristiki na grupaciite krivi~ni dela. Pri ova kriminalisti~kata praktika ne sekoga{ gi respektira barawata na kriminalisti~kata nauka za postojano razrabotuvawe na pojavnite oblici na na~inite na izvr{uvawe na krivi~nite dela koi po~esto se povtoruvaat i za nivno soodvetno bele`ewe i registrirawe vo MOS - kartotekata. So ogled na internacionalizacijata na kriminalitetot i negovata bogata kriminalna fenomenologija, kako i mobilnosta na delinkventite, koi dejstvuvaj}i vo me|unarodni ramki ja usovr{uvaat svojata delinkventska tehnika i ja prenesuvaat i na lokalna po~va, so {to opasnosta od organizirani oblici na kriminalitet kaj nas se nametna kako surova realnost, kako prioritetna se nametnuva nu`nosta od koristewe na nekoi iskustva od stranskata praktika za vodewe na ovoj vid kriminalisti~ka evidencija. Vo ovaa nasoka bi te~ela i orientacijata za zbogatuvawe na MOS-evidencijata i so drugi karakteristiki, osven ve}e poznatite pet (spored: mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo; na~inot na izvr{uvawe; vremeto na izvr{uvawe; objektot na napad na krivi~noto delo; i vidot i individualnite svojstva na sredstvata za izvr{uvawe na krivi~noto delo). Ova ne zna~i, se razbira, avtomatsko “presaduvawe” na dvaesetinata karakteristiki za ustrojuvawe na MOS-kartotekata poznati vo evropskata i svetskata kriminalistika, bidej}i sega{niov stepen od razvojot na makedonskata kriminalisti~ka teorija i praksa toa sé u{te ne go dozvoluva, me|utoa, prvite ~ekori na ovoj plan ve}e treba da se napravat vo interes na pouspe{noto sprotivstavuvawe na kriminalitetot, a so toa i za podelotvorna kriminalna politika. Toa, pak, pretpostavuva pri pribiraweto, registriraweto i “operiraweto” so objektivnite i subjektivnite obele`ja na krivi~nite dela i na nivnite storiteli, preto~eni vo ve}e poznatite pet karakteristiki na MOS-evidencijata, deka treba nau~no zasnovano da se detaliziraat, sistematiziraat i da se unificiraat na edinstven na~in. “Prelevaweto” na t.n. lokalna MOS-kartoteka (onaa {to ja vodi sekoj op{tinski organ za vnatre{ni raboti) vo interlokalna (na nivo na regionalni OVR) i, kone~no, vo centralna kartoteka, }e bide pouspe{no, poekonomi~no i podelotvorno, dokolku sive ovie navedeni i istorodni kartoteki se vodat spored ista {ema i spored standardizirani kriteriumi koi proizleguvaat od sovremenata kriminalisti~ka teorija. Spojuvaweto na teoretskite postavki so potrebite na kriminalisti~koto iskustvo i na ova pole (kako, vpro~em, i vo drugi oblasti {to ne e specifi~nost, se razbira, samo za kriminalistikata, ami i za drugi nauki) ne se re{eni na najdobar mo`en na~in. Borbata protiv internacionalniot kriminalitet }e gi navede zemjite vo Evropa i po{iroko da se povrzat regionalno i na toj na~in {to 92

}e razmisluvaat da se vostanovi duri i edinstvena metodologija za klasifikacija i unifikacija na MOS-evidencijata. Ova pra{awe e podednakvo va`no kako za prakti~arite, taka i za teoreti~arite, taka {to na kriminalisti~kite nau~ni i stru~ni rabotnici ostanuva toa i da go razre{at. So toa }e se sozdadat i potrebnite uslovi za celosno zaokru`uvawe na ovaa evidencija vo edinstven sistem, koj pretstavuva potsistem vo kriminalisti~kata registracija kako zbir na pove}e evidencii. Toa, naedno, pretpostavuva “sozdavawe nau~no zasnovana klasifikacija na na~inite na izvr{uvawe na krivi~nite dela, {to }e ima primenlivo zna~ewe za u~eweto za kriminalisti~kata registracija”.134) Teorijata za kriminalisti~kata registracija, crpej}i soznanija od empirijata, se stremi kon zbogatuvawe na sistemot na kriminalisti~kata registracija so novi evidencii. Toa zna~i deka kriminalisti~kata registracija ne pretstavuva zatvoren sistem na evidencii daden edna{ za sekoga{, koj se “hrani” so istorodni kriminalisti~ko-registracioni informacii. Naprotiv, ovoj sistem postojano se zbogatuva i osovremenuva. Vo ovaa smisla {iroki perspektivi se otvoraat so osovremenuvaweto na kriminalisti~kite sredstva i metodi preku navleguvaweto na burnata nau~no-tehni~ka revolucija vo sega{nive sovremeni uslovi. Koga ova go velime, pred sé, aludirame na kompjuterizacijata na kriminalisti~kata registracija, {to e ovozmo`ena so primenata na kibernetikata, taka {to kako specifi~no podra~je vo kriminalisti~kata nauka se javuva kriminalisti~kata kibernetika.

134 Belkin, R. S., Isto, str. 172.

93

8. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KATA KIBERNETIKA Mo`nostite za avtomatizacija i matematizacija na kriminalisti~ki registracioni i drugi podatoci preku pribirawe, skladirawe, obrabotka i distribuirawe so pomo{ na kompjuterski programi otvoraat novi stranici vo borbata protiv kriminalitetot. Kibernetizacijata i protekot na informacii ovozmo`en so koristeweto elektronski ma{ini sé podlaboko navleguvaat vo kriminalistikata. Kibernetikata e produkt na brziot nau~no-tehnolo{ki razvoj vo pove}e sferi od op{testvenoto `iveewe, po~nuvaj}i od sredinata na XX vek pa navamu, a se temeli vrz sistemnosta, teorijata na informaciite i teorijata na upravuvaweto. Kiberneti~kiot pristap, imaj}i gi vo preden plan informacioniot proces i nu`nosta od interdisciplinarnost i kompleksnost vo prou~uvaweto na slo`enite sistemi, nao|a mesto vo pove}e razni nau~ni oblasti, ~ii dopirni to~ki gi povrzuva. “Edna od pretpostavkite na kiberneti~kiot pristap e deka celokupnata stvarnost se sostoi od beskone~en zbir na sistemi, koi se uredeni, vo osnova, spored edinstveni kriteriumi i zakonitosti.”135) Ottuka, makar {to vo definiraweto na kiberneti~kata nauka postojat razli~ni sfa}awa, taka {to nejziniot poim ne e na edinstven na~in preciziran, mo`e da se ka`e deka “kibernetikata e nauka za upravuvawe so slo`enite, dinami~ki sistemi, koja nao|a svoja primena vo mnogu podra~ja, na primer, vo fizikata, tehnikata, fiziologijata, biologijata, psihologijata, pedagogijata, sociologijata, ekonomijata itn.”,136) {to zna~i deka nejziniot dijapazon e mnogu {irok. Svoja primena kibernetikata kako mlada nauka so svoi principi nao|a i vo drugi op{testveni nauki, a vo tie ramki i vo pravoto i kriminalistikata pri prou~uvaweto na informacionite procesi na jasno postaveni sistemni celosti. Kako rezultat od koristeweto na kibernetikata vo pove}e nau~ni oblasti (so koi taa se integrira) vo poslednive nekolku decenii se konstituirani specifi~ni kiberneti~ki disciplini: medicinska, biolo{ka, ekonomska, pravna, kriminalisti~ka i drugi kibernetiki, koi, spored svojot specifi~en predmet gi prou~uvaat “sodr`inata i strukturata na 135 Milo{evi}, B., Mogu}nosti i granice kibernetike, Mladost, Beograd, 1989, str. 24. 136 Mesari},M.,Suvremenaznanstveno-tehni~karevolucija,Ekonomskiinstitut,Zagreb, 1971, str. 65.

94

informacionite procesi vo konkreten sistem”,137) kako i “pri~inskoposledi~nite vrski i odnosi vo nego”.138) Kibernetikata nastanala “kako posledica na op{testvenite dvi`ewa i sogleduvaweto na me|usebnite zavisnosti me|u niv”.139) Pri prou~uvaweto na informacionite procesi teorijata na kriminalisti~kata kibernetika na preden plan gi stava zakonomernostite vo nastanuvaweto na kriminalisti~kite informacii i nivnoto pribirawe, skladirawe, klasificirawe i distribuirawe so cel za otkrivawe na krivi~ni dela i nivni storiteli. Pri toa, vo funkcija na otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot, se koristat kriminalisti~ki sredstva i metodi koi imaat matemati~ka i kiberneti~ka priroda, a se rezultat na primenata na avtomatizacija i kompjuterizacija vo re{avaweto na konkretni zada~i vo borbata protiv kriminalitetot. Kriminalisti~kata kibernetika pretstavuva kriminalisti~ka teorija “koja spored svojata priroda se javuva kako kompleksna oblast na znaewa za op{tite zakonomernosti i konkretni metodi na matematizacija i avtomatizacija na informacionite procesi vo sferata na dejnosta za otkrivawe i istra`uvawe na krivi~nite dela, razraboteni i koristeni so cel za optimalna i zgolemena efektivnost vo funkcioniraweto kako kiberneti~ki sistemi”.140) Vakvoto prifatlivo definirawe na kriminalisti~kata kibernetika kako posebno kriminalisti~ko u~ewe za svoja osnova ja ima informacionata spoznajna struktura na otkrivaweto, koja, vsu{nost, proizleguva i od samiot predmet na kriminalistikata kako nauka. Proizleguvaj}i od zakonite na razvojot na kriminalisti~kata nauka kako zaokru`en sistem, kriminalisti~kata kibernetika vo re{avaweto na konkretni zada~i so pomo{ na matemati~ki i kiberneti~ki metodi (modelirawe, merewe, statisti~ka analiza, algoritmizacija i dr.), kako i drugi sredstva, pati{ta i metodi, gi istra`uva problemite vo vrska so otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i preveniraweto na kriminalitetot. Toa zna~i deka “strukturata na kriminalisti~kata kibernetika ja so~inuvaat pove}e grupi na pra{awa, koi prakti~no mo`at da bidat realizirani vo site delovi na kriminalistikata, t.e. vo op{tata teorija, kako i vo kriminalisti~kata tehnika, taktika i metodika”.141) Kriminalisti~ko-kiberneti~koto istra`uvawe so primena na {irok spektar od matemati~ki i kiberneti~ki sredstva i metodi, kako i so neizbe`noto koristewe na elektronski ma{ini za funkcionirawe na in137 138 139 140

Milo{evi}, B., Isto, str. 37. Isto, str. 38. Jeli}, I., Kibernetika i kriminalisti~ka vje{ta~ewa, Priru~nik, 6/1971, str. 631. Polevoj, N. S., Kriminalisti~eskaja kibernetika, Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1982, str. 16. 141 Koldin, V. J. i Polevoj, N. S., Informacionnie procesi i strukturi v kriminalistike, Izd. Moskov. universiteta, Moskva, 1985, str. 191.

95

formacioniot proces vo pribiraweto, registriraweto, obrabotkata i koristeweto na kriminalisti~kite informacii vo prakti~noto postapuvawe na policiite vo svetot, do poseben izraz doa|a vo poslednite decenii od XX vek. Prenosot na informaciite od celokupniot informacionen sistem (vo koj se vnesuvaat i ~uvaat raznovidni podatoci od registracionen i drug karakter), kako i nivnoto prebaruvawe, e ovozmo`eno preku soodvetni znaci i signali so koi se “komunicira” so elektronskite smeta~ki ma{ini (koi mo`at da vr{at opredeleni formalno-logi~ni operacii i da gi obrabotuvaat vnesenite programirani podatoci). Poradi mo`nosta sovremenata kibernetika da modelira i da reproducira logi~ni i smeta~ki operacii, odnosno poradi svojstvata na elektronskite smeta~ki ma{ini molskavi~no i egzaktno da reagiraat, kako i da akumuliraat, da memoriraat i da obrabotuvaat podatoci ~ija verojatnost se proveruva, nejzinata primena vo kriminalistikata e od pove}ekratno zna~ewe, bidej}i go racionalizira postapuvaweto na kriminalistot. So pomo{ na elektroni~arite specijalisti vo uloga na programeri na informacioniot materijal koj e predmet na tretirawe (sobirawe, ~uvawe, obrabotka, proverka, prenesuvawe), kriminalistite re{avaat kriminalisti~ki zada~i preku prethodno sostaveni algoritmi “kako zbir na to~no definirani dejstvija i oznaki na redosledot na nivnoto izvr{uvawe”,142) bidej}i so niv (so algoritmite) se ovozmo`uva “na precizen formaliziran na~in dejstvuvawe na sistemot vo dadeniot slu~aj”.143) Po sobiraweto, vnesuvaweto i kodiraweto na kriminalisti~kite informacii, koi ja so~inuvaat strukturata na kriminalisti~kiot informacionen sistem na organite za vnatre{ni raboti ({to ne zna~i deka kibernetikata vo dogledno vreme nema da se koristi i vo krivi~nata postapka, osobeno za potrebite na krivi~nata statistika, “a isto taka i pri izveduvaweto na dokazi i voop{to za olesnuvawe na rabotata na sudot, posebno pri izrabotuvaweto na sudskite odluki”,144)) nivnoto distribuirawe do operativnite rabotnici kako krajni korisnici se vr{i preku me|usebno povrzani terminali, preku koi se vr{i prebaruvawe vo sistemot, vo koj se klasificirani informaciite spored nivnata priroda. Osven za vodewe na statistikata na otkrieniot i prijaven kriminalitet, kibernetikata spored svojata su{tina e najprimenliva i za kriminalisti~kata registracija i za kriminalisti~kite ve{ta~ewa. Preku elektronskoto sledewe na obemot, dinamikata, strukturata, pojavnite oblici i drugite fenomenolo{ki karakteristiki na kriminalitetot na sistematiziran i efikasen na~in se otkrivaat statisti~kite i drugite zakonomernosti na krivi~nite dela spored mestoto, vremeto, na142 Toma{evski, T., Mogu}nosti kori{tewa informatike u kriminalistici, Izbor, 2/1981, str. 191. 143 Isto. 144 Aleksi}, @., Kibernetika i pravne discipline, Pravni `ivot, 5/1970, str. 24.

96

~inot na izvr{uvaweto i ostanatite kriminalisti~ki obele`ja (zavisno od toa kolku od niv se vneseni i programirani vo elektronskiot centar) na krivi~nite dela vo globala ili spored negovi posebni grupacii. Toa, pak, pretstavuva osnova za postavuvawe podolgoro~na kriminalisti~ka prognoza, kako i za planirawe na operativnata dejnost so predviduvawe na najdelotvornite operativno-takti~ki merki i dejstvija, kako i voop{to za preventivno-represivno reagirawe protiv kriminalitetot vo precizno odreden prostor i vreme. So matemati~ki operacii pove}edimenzionalno vkrstenite podatoci, preto~eni vo grafikoni, pregledi, tabeli itn., ovozmo`uvaat posu{tinsko sledewe i analizirawe na kriminalitetot i sozdavawe solidni pretpostavki za nau~no zasnovano vostanovuvawe na geografska karta na kriminalitetot na konkretno odredeno podra~je i spored vremenski prostor. Na toj na~in, so odbele`uvaweto na site nevralgi~ni to~ki (kriminalni punktovi i `ari{ta) i so planski prezemenite operativni takti~ko-tehni~ki i organizacioni merki, doa|a i do o`ivotvoruvawe na kriminalisti~kata profilaktika. Za kriminalisti~kiot elektronski informativen sistem osobeno e delotvorna kriminalisti~kata registracija, koja pretstavuva poseben sistem sostaven od svoi potsistemi - kriminalisti~kite evidencii. Borbata protiv sé poslo`eniot kriminalitet vo sovremenive uslovi ne mo`e da se zamisli bez koristewe na avtomatizirana kriminalisti~ka registracija, koja ja istisnuva klasi~nata registracija. Vsu{nost, se raboti za sozdavawe posebni zbirki ili datoteki na podatoci koi me|usebno se povrzani i se slevaat vo celokupniot kriminalisti~ki sistem. Sekoja zbirka ili datoteka pretstavuva edna od oddelnite kriminalisti~ki evidencii koi sega se kompjuterizirani, no koi{to spored na~inot na rabotewe ne se razlikuvaat od tradicionalnite (mehani~ki) evidencii i kartoteki, samo so taa razlika {to prenosot na baranata informacija od datotekata preku me|usebno povrzanite terminalski monitori do korisnikot na taa informacija e sveden na optimalen vremenski period, a osven ova uslugite na ovie avtomatizirani kriminalisti~ki evidencii istovremeno mo`at da gi koristat pove}emina kriminalisti - korisnici. Pokraj ova, po priemot na zada~ata za baranite podatoci kompjuterot gi proveruva i selektira informaciite od ve}e vnesenite memorirani kriminalisti~ki evidencii i gi distribuira do korisnikot preku terminalot od kade {to poteknal povikot za prebaruvawe. Avtomatizacijata se ogleda vo toa {to operativniot rabotnik }e go postavi pra{aweto, a sistemot sam gi sledi vrskite me|u podatocite, kako i vrskite me|u programite, sé dotoga{ dodeka ne go dade mo`niot odgovor (celosnata informacija)145) kako barana povratna informacija. 145 Dimitra{inovi},V.,Kriminalisti~kiinformacionisistemuuvjetimaelektronskeobradepodataka,Priru~nik,4/ 1983, str. 348.

97

Prakti~no nema kriminalisti~ka evidencija {to ne bi mo`ela da se osovremeni na ovoj na~in i da se avtomatizira.146) Kriminalisti~kata kibernetika do poseben izraz doa|a na poleto na kriminalisti~kata tehnika, vo koja pri kriminalisti~ko-tehni~kite empiriski istra`uvawa pokraj klasi~nite kriminalisti~ki metodi i sredstva vo poslednive nekolku deceni se primenuvaat i kiberneti~ki metodi od oblasta na drugi nauki koi kibernetikata gi obedinuva na na~in {to tie se vo funkcija na otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. So sozdavaweto avtomatizirani zbirki na: vokalogrami ili spektrogrami, koi gi evidentiraat fonetskite, lingvisti~kite i drugite karakteristiki na bojata na ~ove~kiot glas, preku koi se vr{i eliminirawe i identifikuvawe na lica; grafi~ki tekstovi pi{uvani ra~no ili na ma{ina zaradi ve{ta~ewe na formalnite karakteristiki na rakopisot (ostanatite obele`ja na rakopisot i natamu mo`e da gi analizira samo ekspertot, a ne i elektronskata ma{ina) itn., se vr{at komparirawa, kako i logi~ni i matemati~ki operacii koi imaat prakti~en kriminalisti~ko-tehni~ki i po{irok karakter. Osven ova na nau~no teoretski plan se vr{at kriminalisti~ko-kiberneti~ki istra`uvawa i eksperimenti so pomo{ na kompjuteri (na primer, za ekspertizi na rakopis na potpisi i sl.).147) Se odi i kon toa pri koristeweto na tehnikata za nau~noistra`uva~ki celi kompjuterite da se povrzuvaat so druga sovremena nau~no-tehni~ka aparatura, taka {to i pove}e drugi vidovi kriminalisti~ki ve{ta~ewa (balisti~ki, trasolo{ki i sl.) se kibernetiziraat. Kako osnova na kriminalisti~kata kibernetika se javuva tvore~koto koristewe na matemati~kite aparati, idei i tehni~ki sredstva na kibernetikata, so cel za razrabotka na najoptimalni metodiki na algoritmizacija i avtomatizacija na informacionite procesi vo sferata na dejnosta za otkrivawe i istra`uvawe na kriminalitetot. Prakti~nata realizacija na takvite vidovi metodiki se o`ivotvoruva pri re{avaweto na konkretni kriminalisti~ki zada~i; pri izgraduvaweto i koristeweto na avtomatizirani kriminalisti~ki registracii, kako i na avtomatizirani “banki na podatoci” po vidovi na kriminalisti~ki informacii,148) koi nao|aat primena vo kriminalisti~kata dejnost. Postapnosta i doslednosta vo avtomatiziraweto na postojnite klasi~ni kriminalisti~ki zbirki na podatoci, kako i ustrojuvaweto na novi kompjuterski kriminalisti~ki oblici na registracija i identifikacija, go podignuvaat nivoto na vodeweto na kriminalisti~kata kontrola i ob146 Kako i na drugi poliwa, makedonskite kriminalisti, za razlika od svetskite, i ovde zaostanuvaat. 147 Vidi:Lancian,R.M.,Kibernetikaikriminalisti~eskajaekspertizapo~erka,Nauka,Moskva, 1968, str. 24 i natamu. 148 Polevoj, N. S., Kriminalisti~eskaja kibernetika, str. 15.

98

rabotka, a so toa se osovremenuva borbata protiv kriminalitetot so novi nau~no zasnovani kriminalisti~ki sredstva i metodi. Vo ovaa smisla od zna~ewe e i zbogatuvaweto na kriminalisti~kite laboratorii so najmoderna oprema, vo koja zadol`itelno bi si na{le mesto i raznovidni kompjuterizirani aparati i pomagala, so koi bi rabotele specijalizirani kriminalisti~ki stru~waci od razni nau~ni oblasti. Nau~nata policija, po~nuvaj}i od vtorata polovina na XX vek, na {iroki vrati vleze vo planski organiziranata borba protiv kriminalitetot vo pove}e razvieni zemji vo svetot. Makedonskoto kriminalisti~ko iskustvo poka`uva deka doprva treba da se o~ekuvaat pozna~ajni ~ekori za navleguvawe na sovremenata nauka i tehnika vo kriminalisti~kata praktika. Toa }e bide zabrzano, spored na{e mislewe, i od slo`enosta i op{testvenata opasnost na pretpostavenite idni novi pojavni oblici na kriminalitet, me|u koi i kompjuterskiot. Kolku {to pove}e }e se koristi elektronskata obrabotka na podatoci vo delovniot i voop{to vo op{testveniot `ivot, tolku pove}e }e se javuvaat razni vidovi na zloupotrebi na kompjuterskata tehnika za kriminalni celi. Vo toj pravec bi se dvi`ela i sekoja realno postavena kriminolo{ka i kriminalisti~ka prognoza za pri~inite na nastanuvaweto, za obemot, za dinamikata, za pojavnite oblici na na~inite na izvr{uvawe i za drugite kriminalisti~ki karakteristiki na elektronskiot kriminalitet. Kako rezultat na {irokata primena na kompjuterite vo delovnite i finansiskite odnosi i po{iroko vo industriski razvienite zemji, stranskoto iskustvo poka`uva deka so toa istovremeno kako zakonomerna pojava se ra|aat i razni oblici na kompjuterski kriminalitet,149) koi se specifi~ni spored na~inot na izvr{uvaweto, no, glavno, se sveduvaat na: kra`ba na uslugi; informaciski kriminalitet; finansiski kriminalitet; imoten kriminalitet (kompjuterot slu`i za pribavuvawe imot koj se koristi za sopstveni potrebi i za doa|awe do profit); klasi~en kriminalitet povrzan so kompjuteri (kompjuterska izmama i sl.); kompjuterska {piona`a (neovlasteno barawe i koristewe podatoci ili programi); kompjuterska sabota`a (o{tetuvawe na kompjuterskiot sistem). Vakvite oblici na sovremen kriminalitet poka`uvaat deka zasega ne se iznajdeni sigurni re{enija za celosna za{tita na funkcioniraweto na hardverot (elektronskata aparatura: procesori, pe~ata~i, dvigateli na lentite), softverot (programi 149 Vidi: Galdstein, B., Elektronska prevara: zlo~in budu}nosti, Izbor 3/1986, str. 317-323; Svanson, C. R. i Terito,L.,Kompjuterskikriminalitet:dimenzije,tipovi,uzrociiistraga,Izbor,3/1981,str.320-321; Gvozdi}, M., Elektronski ra~unari i kriminal, Priru~nik, 5/1974, str. 419-421; Ga~i}, M., Kompjuterski kriminal, 13 Maj, 5/1982, str. 51-55; Papri}, M., Upotreba kompjutera i kriminalitet, Priru~nik, 6/1984, str. 593-596; Mor, K., Policiska slika na sostojbata na kompjuterskiot kriminal, Bezbednost, 6/1987, str. 366-367;Mikulec,G.,Kompjuterskikriminalvi|ennaosnovuiskustvaisaznawauSRNema~koj,13Maj,6/ 1982, str. 60-62.

99

za aktivirawe na kompjuterot) i voop{to na podatocite od celokupniot kompjuterski sistem. Edna od osnovnite zada~i na teorijata za kriminalisti~kata kibernetika e postavenite nau~ni osnovi na ovaa specijalizirana kriminalistika da gi naso~i kon natamo{en razvoj kriminalisti~kite sredstva, na~ini i matemati~ko-kiberneti~ki metodi za borba protiv sovremeniot kriminalitet, a vo tie ramki, osobeno za efikasno otkrivawe i spre~uvawe na kompjuterskite krivi~ni dela.

100

9. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KITE I ZA SUDSKITE EKSPERTIZI Kako rezultat na zakonomernite procesi na diferencijacija i integracija vo sferata na seop{tiot nau~en razvoj, osobeno so burnite dostigawa na prirodnite i tehni~kite nauki, koi vo XX i na pragot od XXI vek ovozmo`ija brz ekonomski razvoj i prosperitet na zemjite vo svetot, sé pove}e doa|a do izraz prono|aweto, usovr{uvaweto i primenata na nau~no- tehni~kite sredstva i metodi vo skoro site oblasti od op{testvenoto `iveewe vo dene{ni uslovi. Ova, se razbira, e karakteristi~no i za kriminalisti~kata i krivi~no - procesnata nauka, koi pri re{avaweto na pra{awata svrzani so otkrivaweto, doka`uvaweto i razjasnuvaweto na krivi~niot nastan, pokraj toa {to pronao|aat i usovr{uvaat sopstveni dostigawa, se slu`at i so dostigawa na drugi oblasti vo naukata i tehnikata, a sé so cel za pooptimalno utvrduvawe na vistinata vo krivi~nata postapka. Pri ova za utvrduvawe relevantni fakti150) za krivi~niot nastan, koga e toa potrebno, vo kriminaliati~kata i krivi~no-procesnata praktika se vr{at i ve{ta~ewa. Ve{ta~eweto (ili ekspertizata), kako istra`no dejstvie ~ij rezultat pretstavuva dokaz (personalen), pretstavuva koristewe i primena na nau~no - tehni~ki metodi i sredstva za preventivno - represivno spre~uvawe na kriminalitetot. Vidot na nau~no - tehni~koto sredstvo i negovata specifi~na primena za istra`uvawe i utvrduvawe va`ni fakti vo postapkata go odreduva sekoja ekspertizna metodika. Uspe{nata borba protiv kriminalitetot, kako na represiven, taka i na preventiven plan, vo zna~itelna mera zavisi od organizacijata na ve{ta~ewata, za{to vo sovremenive uslovi sé pogolema e primenata na soodvetni nau~ni i tehni~ki disciplini za obezbeduvawe dokazi vo krivi~nata postapka. Nivnata primena, posebno pri kriminalisti~kite ve{ta~ewa, ovozmo`uvaat so zna~itelno pogolema sigurnost da se utvrdi dali odredeno krivi~no delo e storeno, kako i da se priberat dokazi deka odredeno lice e storitel na takvoto delo. Primenata na ve{ta~ewata, posebno 150 Pod poimot fakt se podrazbira “onoj ise~ok, fragment od stvarnosta, koj ~ovekot go apstrahiral od sistemot na seop{tata povrzanost na predmetite, pojavite i procesite, spoznavaj}i go so svojata svest”. (Vodineli}, V., Prilog dokaznoj teoriji o alibiju, JRKKP, 1-3/1990, Beograd, str. 20).

101

na kriminalisti~kite, koi mo`at do maksimum da iskoristuvaat i razvivaat poedini dostigawa vo razni oblasti od naukata i tehnikata za otkrivawe krivi~ni dela i nivni storiteli i za pribirawe na dokazi, otvora novi i {iroki mo`nosti koi ne mo`at da se ostvarat so drugi dokazni sredstva vo krivi~nata postapka. Na toj na~in, kriminalisti~kite ve{ta~ewa voop{to, pa i drugite ve{ta~ewa, imaat sé po{iroka primena i sé pogolemo zna~ewe vo krivi~nata i pretkrivi~nata postapka.151) Sestranata rabota na spre~uvaweto na kriminalitetot bara dlaboko diferencirano prou~uvawe na pri~inite i uslovite koi mu pogoduvale na kriminalitetot, zemaj}i gi primarno predvid konkretniot moment na izvr{uvaweto na deloto, li~nosta na storitelot, motivite, kako i drugi okolnosti vrzani so izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Na toj plan golema pomo{ mo`e da dade ekspertizata, bidej}i specijalnite znaewa na ekspertot mo`at da im pomognat na pravosudnite organi i na drugite organi pri utvrduvaweto na pri~inite i uslovite koi dovele ili mu pogoduvale na izvr{uvaweto konkretni krivi~ni dela.152) Primenata na ve{ta~ewata za utvrduvawe na va`ni fakti vo krivi~nata postapka e determinirana od specifi~nosta na krivi~nite nastani {to se otkrivaat, razjasnuvaat i doka`uvaat, a toa, pak, istovremeno e povrzano i so sovremenite dostigawa na naukata i tehnikata, ~ii dostreli od den na den sé pove}e se vo funkcija na pouspe{noto sproveduvawe na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost. So ogled na za~estenosta153) vo primenuvaweto na raznovidnite ekspertizi vo kriminalisti~kata i krivi~no - procesna praktika, nivnoto mesto i uloga vo otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot, kako i evidentnoto po{iroko op{testveno zna~ewe na nau~no organiziranata ekspertizna dejnost, so polno pravo se smeta deka kriminalisti~kite i drugi ve{ta~ewa, vsu{nost, “treba da imaat karakter na op{testvena funkcija od javen interes”.154) Toa {to so koristeweto na naukata i na metodi i sredstva od razli~ni nau~ni oblasti vo borbata protiv kriminalitetot istovremeno se otvora {irok prostor i za koristewe na ve{tacite kako samostojno dokazno sredstvo, “nesomneno e zna~aen ~ekor vo objektiviziraweto na procesot na doka`uvawe, a so toa i ~ekor napred vo utvrduvaweto na vistinata”.155) So pronao|aweto i usovr{uvaweto na novi metodi vo tehnikata (posebno vo oblasta 151 Krckoski, M., Organizacija i problemi ve{ta~ewa u krivi~nom postupku, JRKKP, 3-4/1990, str. 401. 152 Modli, D., Nauka i stru~nost u slu`bi pravde, Priru~nik, 6/1986, str. 531. 153 Istra`uvawata poka`ale deka vo krivi~no-procesnata praktika vo 80% od krivi~nite predmeti za krivi~ni dela {to se gonat po slu`bena dol`nost se odreduvaat ve{ta~ewa, i toa naj~esto kriminalisti~ki, sudsko-medicinski, soobra}ajno-tehni~ki, tehni~ki, knigovodstveni, psihijatriski i sl. (Vidi: Krckovski, M., Sp. trud, str. 399). 154 Markovi}, T., Uloga kriminalistike -posebno ve{ta~ewe u dokaznom pravu socijalisti~ke dr`ave, 13 Maj, 9/ 1968, Beograd, str. 34. 155 Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979, str. 246.

102

na elektronikata) i vo prirodnite nauki, so koi se istra`uvaat specifi~nite zakonomernosti, nu`niot vremenski interval potreben za sproveduvawe na ve{ta~ewata (osobeno kriminalisti~kite) e vo golema merka skraten, a e postignat i zna~itelno povisok stepen na egzaktnost vo dobivaweto rezultati od eksperimentalnite probi pri vr{eweto na ekspertiznata postapka. Silnite korelativni vrski, koi `ivotot gi vgraduva vo odnosot pome|u krivi~nata postapka i drugite nau~ni disciplini, najmnogu doa|aat do izraz vo sferata na ve{ta~eweto. Pretstavuvaj}i izraz na specijalizirana stru~nost primeneta na pra{awa relevantni za rasvetluvawe na krivi~niot predmet, ve{ta~eweto e onaa procesna forma preku ~ie ostvaruvawe najneposredno se ostvaruva idejata za nau~niot dokaz. Preku taa forma se vr{i de{ifrirawe na surovi fakti i nivno pretvorawe vo relevantna i sekomu razbirliva sodr`ina.156) So toa se osovremenuva krivi~nata postapka, bidej}i do poseben izraz doa|a nau~niot pristap vo istra`uvaweto na kriminalitetot. Na toj na~in ekspertizite se poka`uvaat kako zna~aen sostaven del na nau~noto otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot, koe se temeli vrz obemno multidimenzionalno i multidisciplinarno koristewe na specijalni nau~ni metodi {to se primenuvaat vo tehnikata i metodikata na ekspertiznoto kriminalisti~ko i drugo istra`uvawe, {to e osobeno karakteristi~no za kompleksnite ekspertizi. Nivnoto sproveduvawe “pretstavuva del od smislenata, organizirana i planska rabota vo ostvaruvaweto na pravosudstvoto”.157) Pri utvrduvaweto na etiolo{kata strana i na pri~insko- posledi~nite vrski na krivi~niot nastan, koe se vr{i vo ramkite na sudskata dejnost, vo slu~aite koga za razjasnuvawe na nekoi bitni okolnosti na krivi~noto delo se potrebni odredeni specijalni znaewa i ve{tini, ogromno zna~ewe odigruva tokmu ekspertiznoto ispituvawe. Vrz osnova na dobieniot del od dokazniot materijal i precizno odredenite pra{awa na koi treba da se dade odgovor (dostaveni od istra`niot sudija ili od sudot), ve{takot, koristej}i nau~ni metodi od svojata oblast za koja {to e specijaliziran, no poznavaj}i ja i kriminalistikata, istra`uva i utvrduva nekoi va`ni segmenti od pri~insko- posledi~nite vrski na krivi~niot nastan. “Sudot vrz osnova na kriti~nata ocenka na zaklu~okot od ekspertot sozdava i dava svoja interpretacija na pri~insko - posledi~nite vrski, a po sporeduvaweto na misleweto na ve{takot so drugite dokazi vo krivi~niot pred-

156 Aleksi},@.iMilovanovi},Z.,Nekaaktuelnapitawave{ta~ewaukrivi~nompostupku,BezbednostiDSZ,12/ 1989, Beograd, str. 58. 157 Markovi}, T., Kriminalisti~ka ekspertiza, JRKKP, 4/1971, str. 635.

103

met odlu~uva za toa dali ekspertot pravilno ja utvrdil pri~inskata vrska”. 158) Prou~uvaj}i gi pri~insko - posledi~nite vrski i odnosi, pri ekspertiznoto ispituvawe na dobieniot materijal ve{takot donesuva zaklu~ok za postoeweto ili za nepostoeweto na pri~inska vrska, za pri~inata ili za posledicata vo zakonomerniot razvoj na procesot ili pojavata {to se predmet na analizirawe. Ekspertiznoto prou~uvawe na pri~inosta i determinizmot (koi se javuvaat kako dijalekti~ka kategorija) e odredeno od karakterot na pra{awata koi mu se postavuvaat na ve{takot. Za posu{tinsko ekspertizno navleguvawe vo pri~inosta kako neophodna se nametnuva potrebata na ve{takot da mu se dostavi “pobogat” dokazen materijal, bidej}i vrz osnova na analizata na {to pove}e podatoci od krivi~niot predmet poptimalno se otkrivaat i utvrduvaat pri~inski vrski i odnosi, a so toa i specifi~nostite na nekoi pojavni oblici na mehanizmot na nastanuvaweto na krivi~niot nastan. Vo procesot na ekspertiznoto ispituvawe (bilo toa da se raboti za trasolo{ko-identifikacioni ili za drugi vidovi ekspertizi) kone~nite rezultati ve{takot gi dobiva preku vr{ewe eksperimenti, kako i so primena na komparativniot i na drugi metodi (posmatrawe, merewe i drugo), koi eden so drug se nadopolnuvaat. Hemiskite, biolo{kite, fizi~kite, matemati~kite i drugi metodi od razli~ni nau~ni oblasti sé pove}e nao|aat primena vo ekspertiznoto istra`uvawe na kriminalitetot. Trgnuvaj}i od zna~eweto na ekspertiznoto ispituvawe za kriminalisti~kata i sudskata praktika, nekoi avtori159) odat dotamu {to predlagaat sozdavawe nova nauka ekspertologija, koja bi se zanimavala so izu~uvawe na op{tata teorija i metodologija na sudskite ekspertizi.

9.1. POIM NA VE[TA^EWETO Zakonodavecot ne go definira poimot na ve{ta~eweto, no e deciden vo odreduvaweto na ekspertot kako dokazno sredstvo. Odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka govorat deka vo slu~aite koga za utvrduvawe ili ocenka za nekoj va`en fakt vo krivi~nata postapka e nu`no stru~no znaewe i iskustvo, }e se opredeli ve{ta~ewe od strana na kompetentno lice koe raspolaga so takvi stru~ni znaewa i za toa }e dade naod i (ili) mislewe. So toa e dadena mo`nost ve{ta~eweto da stane eden zna~aen element od celokupniot sistem na dokazni sredstva, taka {to ekspertizata zazema ramnopravno mesto me|u ostanatite dokazi 158 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 744. 159 Vidi: Vinberg, A. I. i Malahovskaja, N. T., Sudebnaja ekspertologija novaja otrasl nauki, Socijalisti~eskaja zakonnost, 11/1973, str. 49.

104

koi vo postapkata se ocenuvaat spored principot na slobodno sudisko uveruvawe. Vo krivi~no - procesnata nau~no - teoretska misla sé u{te ne e iznajden op{toprifatliv na~in za edinstveno definirawe na poimot na ve{ta~eweto i ekspertiznata dejnost. Pove}emina procesualisti na razli~en na~in go opredeluvaat ve{ta~eweto, taka {to zaedni~ka definicija po ova pra{awe sé u{te ne e iznajdena. P. Marina160) veli: ”Procesnoto dejstvie vo koe preku pregledot na predmetite ve{tacite gi zabele`uvaat faktite i vrz osnova na stru~nata podgotovka ili znaeweto go davaat svoeto mislewe, se vika ve{ta~ewe (peritia)”. Pi{uvaj}i za zna~eweto i za evidentnite razliki pome|u uvidot i ve{ta~eweto, V. Vodineli}161) vo edno negovo kapitalno delo, podgotveno so grupa avtori, naglasuva: “Denes uvidot i ve{ta~eweto se dve sosem odvoeni i posledovatelni fazi vo sudskoto doka`uvawe: prvin faktite se pronao|aat i so uvidot se fiksiraat vo “surova sostojba”, a potoa se podvrgnuvaat na naod i mislewe od ve{tak, koj vo niv otkriva ne{to novo. Za da se dobie ekspertizna ocena na tie fakti potrebno e podocne`no i odvoeno procesno dejstvie so posebna procesna forma, nare~ena ve{ta~ewe”. D. Dimitrijevi}162) vo vrska so utvrduvaweto i rasvetluvaweto na relevantnite fakti zna~ajni za okon~uvawe na odreden krivi~en predmet pi{uva: “Za ve{ta~eweto kako dokazno sredstvo mo`e da se re~e deka toa e stru~na dejnost na ve{takot, koja se vr{i spored pravilata na soodvetna specijalnost (lege artis) i spored odredbite na Zakonot za krivi~na postapka, vrz ~ii temel ve{takot izgraduva i dava stru~en naod i mislewe za va`ni fakti, ~ie utvrduvawe i rasvetluvawe mu e dovereno od strana na sudot ili od drug nadle`en organ”. T. Vasiqevi}163) smeta deka ve{ta~eweto “se sostoi vo utvrduvawe fakti za koi e potrebno posebno stru~no znaewe ili posebna tehni~ka ve{tina, ili samo vo davawe stru~no mislewe za utvrdenite fakti vrz osnova na stru~no znaewe ili ve{tina, ili i za ednoto i za drugoto”. V. Bajer,164) koj e eden od retkite procesualisti {to smetaat deka ve{takot istovremeno e i dokazno sredstvo i pomo{nik na sudot, najnapred naglasuva deka ve{ta~eweto e procesno dejstvie koe se vr{i vo istragata, a potoa potencira deka ve{takoviot iskaz sekoga{ predstavuva mnogu va`en dokaz, bez koj ne mo`e da se odlu~uva nitu vo fazata na obvinuvaweto. 160 161 162 163 164

Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, str. 247. Vodineli},V.idr.,Saobra}ajnakriminalistika,Savremenaadministracija,Beograd,1986,str.323. Dimitrijevi}, D., Krivi~no procesno pravo, 7 izd., str. 202. Vasiqevi}, T., Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, 3 izd., Beograd, 1971, str. 334. Bajer,V.,Jugoslovenskokrivi~noprocesnopravo,Kwigadruga,3izd.,Pravnifakultet,Zagreb,1980,str.192 i 194.

105

Nam ni se ~ini deka Vodineli} i Dimitrijevi} najmnogu se pribli`ile do edno prifatlivo jasno odreduvawe na poimot i prirodata na ve{ta~eweto kako samostojna dejnost koja se sproveduva vo krivi~nata postapka zaradi razjasnuvawe na konkreten krivi~en predmet. Trgnuvaj}i od sodr`inata i od kriminalisti~koto i krivi~no-procesnoto zna~ewe na ve{ta~eweto, spored na{e mislewe, pod poimot ekspertizna dejnost treba da se podrazbere takva samostojna dejnost vo ~ii ramki stru~wakot (ekspertot) od odredena nau~na oblast vo ramkite na represivno-preventivnoto spre~uvawe na kriminalitetot so tvore~ka primena na soodvetni principi i nau~no-tehni~ki metodi, a kako rezultat na sopstvenite znaewa, ve{tini i iskustva, su{tinski otkriva i utvrduva takvi fakti i najrzli~ni zakonomerni okolnosti koi se od bitno zna~ewe za vodewe i za re{avawe na konkreten krivi~en predmet. Pravilata i postapkite na ekspertiznoto ispituvawe gi odreduva sekoja oddelna ekspertizna metodika. Postojat onolku ekspertizni metodiki kolku {to postojat vidovi na ve{ta~ewa. Ne treba posebno da se naglasuva deka za izgotvuvawe celosna i sodr`ajna ekspertiza kako mnogu zna~aen preduslov e su{tinskoto poznavawe na kriminalistikata od strana na onoj koj {to bara da se izvr{i ve{ta~eweto (istra`niot ili profesionalniot sudija, operativniot rabotnik na OVR), koj treba da znae koi pra{awa da gi formulira i da mu gi postavi na stru~wakot. Istovremeno toa ne zna~i deka ekspertot, pokraj svojata nau~na oblast, ne treba da gi poznava barem osnovnite postavki na kriminalisti~kata nauka. Naprotiv, me|usebnata komunikacija pome|u organot pred koj se vodi postapkata i koj naredil da se izv{i ve{ta~eweto, od edna strana, i ekspertot, od druga strana, treba da se ostvaruva na takov na~in {to “sekoj ostanuva vo granicite na svoite posebni znaewa ili specijalnosti i deka obvrska na organot na krivi~nata postapka e pravno da go formulira problemot na faktite, a na ve{takot da mu go prepu{ti izborot na metodi i tehni~ki re{enija, so obvrska da uka`e i na onie fakti~ki pra{awa koi vo prvo vreme ne se pravno formulirani, a se od zna~ewe za celosno razjasnuvawe na krivi~niot predmet”.165) Ve{ta~eweto se sostoi od naod i (ili) mislewe. Vo naodot (visum repertum) ekspertot go opi{uva i detalno go iznesuva ona {to go zabele`al pri pregledot na predmetot na ve{ta~eweto, a misleweto (parere) pretstavuva donesuvawe zaklu~ok za konstatiranite fakti, do koi pri sprovedenata ekspertizna dejnost ve{takot do{ol otkako gi primenil metodite i pravilata od odredena nau~na oblast ili ve{tina koja dobro ja poznava. Predmet na ekspertizite e istra`uvaweto i utvrduvaweto na va`ni fakti i okolnosti koi pridonesuvaat za razjasnuvawe na krivi~niot nastan, 165 Lak~evi}, D., Ve{ta~eweto kako dokazno dejstvie so osvrt vrz balisti~koto ve{ta~ewe, Bezbednost, 3/1986, Skopje, str. 245.

106

a {to se ~ini vrz osnova na primenata na posebni znaewa od oblasta na kriminalistikata i prirodnite i tehni~kite nauki. Objektot na ekspertiznata dejnost mo`e da bide od najrazli~na priroda i toj obi~no go determinira vidot na ve{ta~eweto. Kako objekti za ve{ta~ewe prakti~no “mo`e da se pojavat site predmeti od materijalniot svet”.166) Taka, vo uloga na objekti na ekspertizno ispituvawe mo`at da se pojavat: mesto, predmeti i `ivi su{testva, pri {to se istra`uvaat, utvrduvaat i rasvetluvaat va`ni sporni fakti i okolnosti od krivi~niot predmet za koj se vodi postapka. Beklin167) naglasuva deka objekti na sudskite ekspertizi mo`at da bidat materijalnite objekti i procesi (predmeti, dokumenti, lu|e, `ivotni, trupovi, transportni sredstva).

9.2. VIDOVI VE[TA^EWA Zavisno od vidot na ekspertizniot materijal koj go determinira i oblikot na ekspertizata, se razlikuvaat pove}e vidovi ve{ta~ewa, koi vo literaturata se klasificiraat na najrazli~en na~in i spored razli~ni kriteriumi. Zakonodavecot kako osnoven kriterium pri opredeluvaweto na vidot na ve{ta~eweto go zel objektot na ekspertiznoto ispituvawe (i toa samo nekoi objekti), taka {to spored Zakonot za krivi~na postapka tipologijata na ve{ta~ewata izgleda vaka: 1. pregled i obdukcija na trup (~l. 244); 2. pregled i obdukcija na plod pri prekin na bremenost, kako i na trup od novoroden~e (~l. 247); 3. toksikolo{ko ve{ta~ewe (~l. 248); 4. ve{ta~ewe na telesni povredi (~l. 249); 5. psihijatrisko ve{ta~ewe (~l. 250); 6. telesen pregled i analiza na krv (~l. 251); i 7. knigovodstveno ve{ta~ewe (~l. 252). Kako {to mo`e da se vidi stanuva zbor samo za sudski ve{ta~ewa, i toa, glavno, za sudsko- medicinski. Navistina vo site vakvi slu~ai ima golema potreba od stru~na pomo{ na ekspert {to, vpro~em, go poka`ala i samata sudska praktika, osobeno za rasvetluvawe sporni fakti po krivi~ni predmeti od oblasta na klasi~niot kriminalitet (krvni i drugi delikti), vo koi odlu~uva~ka uloga odigruva tokmu ve{ta~eweto, me|utoa, ovde se nametnuva edno zna~ajno pra{awe koe ima golemo ne samo teoretsko, ami i 166 Krilov, I. F., O~erki istorii kriminalisti~eskoj ekspertizi, Izd. Leningradskogo universiteta, Leningrad, 1975, str. 44. 167 Belkin,R.S.,Kriminalistika:problemi,tendencii,perspektivi.Otteoriikpraktike,str.66.

107

prakti~no zna~ewe. Imeno, koga ve}e zakonodavecot se vpu{til vo decidno nabele`uvawe na pove}eto oblici na sudski ve{ta~ewa, zo{to od vid gi izgubil kriminalisti~kite ekspertizi? Tie duri se i najbrojni vo praktikata, a posebno i da ne go spomnuvame nivnoto zna~ewe za otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. Zatoa se ~ini deka ne samo {to nedostiga edna op{ta krivi~no-procesna formulacija za kriminalisti~kite ve{ta~ewa, tuku se nametnuva potreba vo Zakonot za krivi~nata postapka zakonodavecot da vmetne i odredbi barem za naj~estite kriminalisti~ki ekspertizi, {to nie na~elno i gi predlagame. Vo prodol`enie poso~uvame nekolku klasifikacii na ve{ta~ewata koi se sre}avaat vo krivi~no-procesnata i kriminalisti~kata literatura, za koi ve}e rekovme deka se zasnovuvaat vrz pove}e raznovidni kriteriumi: 1. Spored obemot na ve{ta~ewata: a) osnovni; i b) dopolnitelni. 2. Spored vremeto na izvr{uvaweto na ekspertizite: a) prvi; i b) povtorni. 3. Spored brojot na ve{tacite koi se vklu~eni vo izgotvuvaweto na ekspertizite: a) individualni; b) komisiski (kolektivni ili timski). 4. Spored toa dali ekspertot primenuva znaewa od pove}e ili, pak, samo od edna nau~na oblast: a) kompleksni; i b) ostanati.168) 5. Spored specijalnosta na ve{takot: a) sudsko-medicinski; b) knigovodstveni; i v) kriminalisti~ki.169) 6. Spored celta i sodr`inata na ve{ta~ewata: a) ve{ta~ewa bez predhodni laboratoriski i drugi ispituvawa; b) ve{ta~ewa so prethodni vakvi ispituvawa. 7. Spored organizacijata na otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot: a) kriminalisti~ki ve{ta~ewa; i b) ostanati ve{ta~ewa (koi go sproveduvaat posebni dr`avni organi i drugi institucii). 168 Za vakvite klasifikacii vidi: Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 752. 169 Vidi: Dimitrijevi}, D., Sp. trud, str. 202.

108

8. Spored subjektot na ekspertizite: a) ve{ta~ewa koi gi vr{at profesionalni ve{taci (kriminalisti~ki ekspertizi); b) ve{ta~ewa koi gi vr{at povremeni ve{taci na koi toa im pretstavuva dopolnitelna rabota.170) Vo svetskata literatura najzastapeni avtori koi se zanimavat so klasifikacija na ekspertizite se kriminalistite od Rusija. Taka, [ljahov171) ja dava slednava op{ta klasifikacija na ekspertizite: 1. sudsko-medicinski i psihofiziolo{ki ekspertizi; 2. kriminalisti~ki ekspertizi (koi gi deli na 19 vidovi, i toa: 1. sudski ekspertizi na rakopis; 2. sudsko-tehni~ki ekspertizi na dokument; 3. sudsko-trasolo{ki; 4. sudsko-balisti~ki; 5. sudsko-portretni; 6. ekspertizi za utvrduvawe avtori na dokumenti; 7. sudsko-fototehni~ki; 8. ispituvawe na broevi vtisnati na metal, drvo ili plasti~ni masi; 9. ekspertizi na po~va; 10. ekspertizi na `ivopisni materijali; 11. ekspertizi na vlakna i materijali od vlakna; 12. ekspertizi na metal; 13. ekspertizi na staklo i keramika; 14. ekspertizi na materijali so koi se podma~kuva i na nafteni produkti; 15. ekspertizi na plasti~ni masi; 16. ekspertizi na mikro~esti~ki od tutunski proizvodi; 17. ekspertizi na narkoti~ni materijali; 18. sudski fonotehni~ki ekspertizi; 19. sudski odorografi~ki ekspertizi); 3. sudski in`inersko-transportni ekspertizi; 4. sudski knigovodstveni i finansisko-ekonomski ekspertizi; 5. sudsko in`inersko-tehnolo{ki ekspertizi; 6. sudsko-tehni~ki ekspertizi; 7. sudski selsko-stopanski ekspertizi; 8. sudsko-ekolo{ki ekspertizi; i 9. sudsko-biolo{ki ekspertizi. Vinberg172) gi razlikuva ovie vidovi kriminalisti~ki ekspertizi: 1. ekspertizi na dokumenti; 2. sudsko-balisti~ki ekspertizi; 3. trasolo{ki ekspertizi; 4. ekspertizi spored crtite na nadvore{nosta. 170 Vidi: Markovi}, T., Kriminalisti~ka ekspertiza, JRKKP, 4/1971, Beograd, str. 635-636. 171 Vidi: [ljahov, A. R., Sudebnaja ekspertiza: organizacija i provedenie, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1979, str. 12 i natamu. 172 Vinberg, A. I., Kriminalisti~eskaja ekspertiza v sovetskom uglavnom procese, Moskva, 1956, str. 31-32.

109

Sli~na tipologija predlagaat i trojca drugi avtori:173) 1. kriminalisti~ka ekspertiza na rakopis; 2. tehni~ka ekspertiza na dokumenti; 3. trasolo{ka ekspertiza (1. ekspertiza na tragi od raka; 2. ekspertiza na tragi od noga na ~ovek; 3. ekspertiza na tragi od ~ovek; 4. ekspertiza na tragi od orudie za provaluvawe i na instrumenti; 5. ekspertiza na tragi od transportni sredstva; 6. ekspertiza so cel za utvrduvawe na celost spored nejzinite delovi; 7. ekspertiza so cel za utvrduvawe na uni{teni reljefni znaci). Vakvata podelba Vodineli}174) ja zbogatuva so u{te eden oblik na trasolo{ko ve{ta~ewe: ekspertiza na tragi od nokti na ~ovek; 4. ekspertiza na tragi od ogneno oru`je; 5. ekspertiza so cel za identifikacija na li~nosti spored crti na nadvore{niot izgled. Lisi~enko175) kriminalisti~kite ekspertizi gi deli na 3 vida: 1. trasolo{ka identifikacija (1. trasolo{ko ispituvawe na tragi od noga, tragi od transport itn.; 2. balisti~ko ispituvawe; 3. daktiloskopski ispituvawa; 4. identifikacija na lice spored crtite na nadvore{nosta); 2. grafi~ka identifikacija; 3. identifikacija na materijali i materii. Arocker176) predlaga vakva klasifikacija na kriminalisti~kite ekspertizi: 1. kriminalisti~ko ispituvawe na dokumenti (1. kriminalisti~ka ekspertiza na rakopis; 2. tehni~ko-kriminalisti~ka ekspertiza na dokumenti); 2. trasolo{ka ekspertiza (1. mehanoskopska trasolo{ka ekspertiza; 2. gomeoskopska trasolo{ka ekspertiza; 3. kriminalisti~ka ekspertiza na tragi od `ivotni; 4. transportno-trasolo{ka ekspertiza; 5. trasolo{ka ekspertiza so cel za identifikacija na celosta po delovi); 173 Vinogradov,V.idr.,Ekspertizinapredvaritelnomsledstvii,Moskva,1967,str.246.(Citirano spored: Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 730). 174 Vodineli}, V., Sp. trud, str. 730. 175 Lisi~enko,V.K.,Kvoprosuopredmeteisistemekriminalisti~eskojekspertizi.Vozbornikot: Materiali4ras{irennojnau~nojkonferenciiKievskogootdelenijaUkrainskogonau~nogo ob{~estva sudebnih modikov i kriminalistov, Kiev, 1959, str. 328. 176 Arocker, L. E., Su{~nost kriminalisti~eskoj ekspertizi. Vo knigata: Kriminalisti~eskaja ekspertiza, Moskva, 1/1966, str. 53-54.

110

3. kriminalisti~ka ekspertiza na oru`je; 4. kriminalisti~ko utvrduvawe na li~nosta spored nadvore{nite znaci. Belkin177) predupreduva na nekolku vidovi kriminalisti~ki ekspertizi: 1. ekspertiza na ~ekovi i vrednosni hartii; 2. vokalografska (fonoskopska) ekspertiza; i 3. odorolo{ka (odorografi~ka) ekspertiza.

9.2.1. Kriminalisti~ki ekspertizi Sovremenata borba protiv kriminalitetot e nezamisliva bez primena na kriminalisti~kite ve{ta~ewa. Kriminalisti~kiot ekspert, koristej}i sovremen kriminalisti~ko-tehni~ki instrumentarium i so primenata na kriminalisti~ki metodi, koi sé pove}e se usovr{uvaat, dava zna~aen pridones vo nau~noto otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot, osobeno na nekoi pote{ki pojavni oblici na kriminalni odnesuvawa, ~ie razjasnuvawe neraskinlivo e povrzano so kriminalisti~ko ekspertizno ispituvawe. Celta na kriminalisti~koto ve{ta~ewe kako samostojno istra`no dejstvie e utvrduvawe na va`ni krivi~no- pravni fakti vo odreden operativen i krivi~en predmet, kako i otkrivawe i razjasnuvawe na “temniot pojas” na kriminalitetot (neotkrieni krivi~ni dela i nivni storiteli) vo dvata osnovni oblici na operativnata dejnost (kriminalisti~ka kontrola i obrabotka) i vo prethodnata postapka. Kriminalisti~kite ekspertizi naj~esto se identifikacioni. Koristeweto na kriminalisti~kite metodi, kako i primenata i prilagoduvaweto na metodi i drugi nau~ni disciplini za potrebite na kriminalisti~ko-tehni~koto ispituvawe, ovozmo`uva pouspe{no sprotivstavuvawe na kriminalitetot vo dene{nive sovremeni uslovi, koga toj sé pove}e se profesionalizira i internacionalizira, ne poznavaj}i teritorijalni granici. Toa nalaga potreba vo programski orientiranata preventivno-represivna borba protiv kriminalitetot sé pove}e da bidat zastapeni kriminalisti~kite ve{ta~ewa kako sistemska, permanentna, samostojna, tvore~ka i kreativna dejnost na stru~waci koi tesno se specijalizirani za site oblici na kriminalisti~ko ekspertizno ispituvawe. ”Ve{ta~eweto ne e nikakva crna magija, tuku sistematsko, minuciozno i egzaktno ispituvawe na site elementi, proveruvawe na dobienite rezultati i sinteza na poedine~no dobienite rezultati i nivno objasnuvawe. Organizacijata i razvivaweto timska rabota na ve{tacite mora da bide edna od 177 Belkin, R. S., Sp. trud, str. 74.

111

karakteristikite na nau~nata organizacija na kriminalisti~kite ve{ta~ewa.”178) Vo praktikata naj~esto se vr{at: daktiloskopski ve{ta~ewa, ve{ta~ewe na rakopis, balisti~ki, biolo{ki i drugi kriminalisti~ki ve{ta~ewa. Daktiloskopskata ekspertiza (i voop{to daktiloskopijata kako posebna i {iroko razviena granka na kriminalisti~kata tehnika) pretstavuva sovremen kriminalisti~ko-tehni~ki metod koj se sostoi vo analizirawe, ispituvawe, sporeduvawe i koristewe na papilarnite linii na ko`ata od ~ovekot (na prstite, dlankite i stapalata) zaradi identifikacija na lica. Za uspe{no daktiloskopsko ve{ta~ewe prv i eden od najva`nite preduslovi e otpe~atocite od papilarni linii da se otkrijat, da se fiksiraat, da se zemat i da se obezbedat spored barawata na kriminalisti~kata tehnika, za da mo`at potoa da se podvrgnat na daktiloskopsko ekspertizno ispituvawe. Morame da sfatime deka so daktiloskopskoto ve{ta~ewe se utvrduva samo identitetot na ostava~ot na tragata: deka toa e ona lice ~ij crte` od papilarni linii e vtisnat na mestoto na nastanot, a {to se utvrduva so sporeduvawe (so koristeweto na komparativniot primerok).179) Za krivi~nata odgovornost na nekoe lice (se razbira vo sklopot i na drugite pribrani dokazi) i za dokaznoto zna~ewe na daktoloskopskata ekspertiza “odlu~uvaat rezultatite od uvidot (zapisnikot za uvid, odnosno negoviot del za fiksirawe na tragata na samoto mesto, detal-skicite i fotografiite za polo`bata na otpe~atocite na prstite”).180) Kriminalisti~koto ve{ta~ewe na rakopis e edno od podra~jata na kriminalisti~kata tehnika i mo`eme da go definirame kako stru~no utvrduvawe na potekloto na nekoj rakopis vrz osnova na analiza i sporedba na op{tite i posebni karakteristiki na sporniot i nesporniot rakopis. 181) Kako poseben oblik na kriminalisti~ka identifikacija, ekspertizata na rakopis se vr{i so pomo{ na tri osnovni metodi: grafoskopski, grafometriski i grafi~ki metod. Spored objektot na ve{ta~eweto praktikata i teorijata izdeferencirale nekolku podvidovi vakvi ve{ta~ewa:

178 Markovi}, T., Uloga kriminalistike - posebno ve{ta~ewe udokaznom pravu socijalisti~ke dr`ave, 13 Maj, 9/ 1968, Beograd, str. 36. 179 Vodineli}, V., [ta je to daktiloskopski dokaz i starost otisaka prstiju kao wegov relevantni element (studija), Priru~nik, 2/1988, str. 120. 180 Vodineli},V.,Isto. 181 Sabol, @., Identitet rukopisa, Informator, Zagreb, 1986, str. 5.

112

ekspertizi na falsifikuvani dokumenti,182) ekspertizi na potpis,183) ekspertizi na golemi pe~atni bukvi, ekspertizi na broevi, ekspertizi na anonimni pisma.184) Kriminalisti~kata kibernetika i nekoi empiriski istra`uvawa poka`uvaat deka nekoi vidovi identifikacioni ekspertizi (me|u koi i ve{ta~eweto na rakopis) vo edredena merka mo`at da se avtomatiziraat,185) me|utoa, pri otkrivaweto i utvrduvaweto na zakonomernostite i osobenostite na rakopisot sé u{te nezamenliva e ulogata na ve{takot, komu pri ispituvaweto na nekoi karakteristiki na rakopisot mu pomaga kompjuterot. Rezultatite od nekolku eksperimenti poka`ale deka se “dovolni za opredeluvawe na principielna mo`nost od koristewe na elektronskite ma{ini za identifikacija na lica spored rakopisni tekstovi”.186) Navleguvaweto na kompjuterskata tehnologija vo pove}e oblasti od op{testveniot i stopanskiot `ivot, osobeno vo porazvienite zemji vo svetot, ovozmo`i masovna upotreba na kompjuterski pe~ata~i. So ogled na toa deka sé po~esto doa|a do nivna zloupotreba, za identifikacija na pe~ata~ot na koj nastanal sporniot pi{an materijal se vr{i specifi~en oblik na ve{ta~ewe na rakopis. “Identifikacijata na kompjuterskite pe~ata~i, sfatena kako proces vo koj se vr{i izdvojuvawe na onie obele`ja koi mo`at da ovozmo`at individualizacija na odreden aparat, vo mnogu ne{ta se potpira na isti ili mnogu sli~ni principi koi va`at vo postapkata za identifikacija na ma{ini za pi{uvawe. I vo edniot i vo drugiot slu~aj pojdovna to~ka se defektite i promenite vo mehanizmot na pe~ata~ot, koi se odrazuvaat na otpe~ateniot dokument”.187) Drug, isto taka, specifi~en vid na ve{ta~ewe rakopis e ekspertizata na mikrofilmuvani kopii. Vrz osnova na komparativniot metod (se sporeduvaat vakvite kopii so orginalniot tekst) se doa|a do “utvrduvawe na osnovnite karakteristiki na rakopisot, kako {to se: oblikot, veli~inata, proporciite i povrzanosta na bukvite, rasporedot na bukvite i zbo-

182 Zaovapo{irokovidi:Klement,J.L.iRisi,B.,Ve{ta~ewefalsificiranihdokumenata,RSUP,SRH,Zagreb, 1985, str. 67-102. 183 Vidi: Kriminalistika i sudebnaja ekspertiza, MOOP USSR, Kiev, 1986, str. 195; Aleksi}, @., Kriminalistika, str. 375. 184 Vidi: Sabol, @., Sp. trud, str. 40-59. 185 Vidi:Lancman,R.M.,Kibernetikaikriminalisti~eskajaekspertizapo~erka,Nauka,Moskva, 1968, str. 76-87; Sabol, @., Sp. trud, str. 108-109; Aleksi}, @., Kibernetika i pravna disciplina, Pravni `ivot, 5/1970, str. 29-32. 186 Kompaniec, A. M., K voprosu ob ispolzovanii elektrono-vi~islitelnih ma{in dlja po~erkoved~eskojidentifikacii.Vosp.kniga:Kriminalistikaisudebnajaekspertiza,Kiev, 1968, str. 193. 187 Milovanovi},Z.,Identifikacijakompjuterskih{tampa~a,BezbednostiDSZ,2/1989,Beograd,str.74.

113

rovite, agolot na pi{uvaweto, odnosot sprema osnovnata linija, ispi{anosta na rakopisot i vkrstuvaweto na bukvite”.188) Za otkrivawe, doka`uvawe i razjasnuvawe na krivi~ni dela (ova, vo prv red, se odnesuva na krvnite delikti, no i na drugi vidovi kriminalitet) izvr{eni so pomo{ na ogneno oru`je kako sredstvo za izvr{uvawe, od izvonredno zna~ewe pretstavuva kriminalisti~kata balistika kako posebna granka (potsistem) na kriminalisti~kata tehnika, a vo tie ramki i kriminalisti~ko-balisti~kata ekspertiza. “Kriminalisti~ko-balisti~koto ve{ta~ewe gi opfa}a faktite koi se odnesuvaat na identifikacija na oru`je vrz osnova na proektilot i ~aurata; odreduvawe na balisti~ki pra{awa; odreduvawe na mestoto od koe storitelot pukal; ispituvawe na ispravnosta na oru`jeto i koj vid na municija e upotreben; odreduvawe na probivnata mo} na proektilot; dali proektilot bil porano vo le`i{teto na kur{umot i sl.189) Za sproveduvawe na kriminalisti~ko-balisti~kite ekspertizi se koristi soodvetna laboratoriska aparatura (komparativen mikroskop, internoskop, instrument za fa}awe proektili, mikrofotografski aparat i dr.). Biolo{kite ekspertizi se temelat vrz analiza na tragi od biolo{ko poteklo, i toa: ~ove~ki tragi (tragi od krv; tragi od sekreti - sperma, plunka, pot, vaginalen sekret, mo~, izmet, povratena `elude~na sodr`ina; vlakna i kosa); tragi od `ivotinsko poteklo; kako i tragi od rastitelno poteklo.190) Brziot nau~no-tehni~ki razvoj, integriraweto na srodni nau~ni oblasti, kako i diferenciraweto na novi sovremeni nau~ni disciplini koi proniknuvaat vo dosega nepoznatite i nedovolno prou~enite sferi na tehnikata, ovozmo`uvaat so novootkrienite nau~ni metodi da se navleze i vo sferata na kriminalisti~kite ve{ta~ewa. Novite metodi ovozmo`uvaat optimalizirawe i posovr{eno izveduvawe na poznatite kriminalisti~ki ekspertizi, no istovremeno tie pridonesuvaat za ra|awe i na novi, do neodamna nepoznati, vidovi na kriminalisti~ki ve{ta~ewa. Vo ponovo vreme vo svetskata kriminalisti~ka i sudska praktika sé pove}e vo funkcija na ostvaruvaweto na preventivno-represivnite celi za otkrivawe i spre~uvawe na sovremeniot kriminalitet se koristat i lingvisti~kite istra`uvawa. Lingvisti~kite metodi (dijalektolo{ki, morfolo{ki, sintaksi~no-semanti~ki) ve}e navlegoa vo kriminalisti~kata nauka i uspe{no se koristat za sproveduvawe na kriminalisti~kolingvisti~ki ekspertizi, koi naedno i se kibernetiziraat, taka {to doa|a 188 Milovanovi}, Z., Ve{ta~ewe mikrofilmovanih kopija, Bezbednost i DSZ, 10/1989, str. 59. 189 Jovanovi},Z.idr.,Kriminalisti~kabalistika,Savremenaadministracija,Beograd,1987,str.16. 190 Zakriminalisti~kotoisudsko-medicinskotozna~ewenabiolo{kitetragiop{irnopi{uva Gorki},S.,Medicinskakriminalistika,Privredna{tampa,Beograd,1981,str.69-93.

114

do avtomatsko identifikuvawe na lica spored govorot.191) Za lingvisti~ka analiza se koristat nekolku laboratoriski aparati (analizator na glas, spektograf, sonograf ili fonograf i dr.), koi ovozmo`uvaat identifikacija na lica spored karakteristikite na glasot na govornikot. Pri ova se formiraat i banki (datoteki) za ~uvawe i skladirawe na glasovni spektogrami (ili sonogrami), koi, vsu{nost, pretpostavuvaat snimeni sporni i nesporni otpe~atoci od ~ove~ki glas. Kriminalisti~kite (i sudskite) ekspertizi, spored prifatlivata Vodineli}eva koncepcija za klasifikacija na ve{ta~ewata, mo`at da bidat: osnovni i dopolnitelni; prvi~na i povtorni; individualni i kolegijalni; i kompleksni. Nedoobjasnetiot i necelosen naod i zaklu~ok koj ve{takot gi dal koga ja izvr{il osnovnata- po~etna ekspertiza se edna od glavnite pri~ini da se izvr{i dopolnitelno ve{ta~ewe. Nego, isto taka, go vr{i istiot ve{tak-podnositel na prethodnoto ve{ta~ewe. Osven ova odlukata za barawe da se izvr{i dopolnitelno ve{ta~ewe e odredena i od iskrsnuvaweto na drugi dotoga{ nepoznati i neispituvani okolnosti koi istiot ve{tak (vo ~ija objektivnost i stru~nost organot koj go naredil ve{ta~eweto voop{to ne se somneva) treba doprva da gi ispita i da gi razjasni. Toa zna~i deka se re{avaat novi pra{awa. Koga za utvrduvawe ili ocenuvawe na nekoj relevanten fakt e potrebna primena na posebni stru~ni znaewa ili ve{tini, organot na krivi~nata postapka bara vr{ewe na prvo ve{ta~ewe. Vo slu~aite, pak, koga nejasnotiite i nepotpolnosta na naodot i misleweto na prvata ili na drugite porane{ni ekspertizi “imaat takov biten karakter koj ne mo`e da se popravi so dopolnitelnoto ve{ta~ewe na istiot ve{tak ili pred toa so soslu{uvawe na ekspertot koj go dal prvoto mislewe”;192) koga misleweto im protivre~i na ostanatite dokazi, kako i poradi konstatirana neobjektivnost na ve{takot, ~ij kvalitet se doveduva vo pra{awe, se odreduva povtorno ve{ta~ewe. Povtornata ekspertiza mu se doveruva na drugo ve{to lice, komu za davawe odgovor mu se postavuvaat istite pra{awa koi bile sodr`ani i vo prethodnata ekspertiza od koja sudot ne bil zadovolen. Ekspertot pri ispituvaweto na ekspertizniot materijal kriti~ki se osvrnuva vrz nau~nata zasnovanost na porane{noto ve{ta~ewe. 191 Vidi i sporedi: Milovanovi}, Z., Identifikacija osoba na osnovu glasa, Priru~nik, 4/1983, str. 383-392; Drommel, R. K. i Kipping, K., Jezi~ari - nepriznati kriminalisti, Izbor, 4/1987, str. 331-333; Steinke, V., Lingvisti~ka analiza teksta, Izbor, 3/1989, str. 278-279; Blasikievi~, S. i Bernar~uk, V., Osnovni problemi kriminalisti~keidentifikacijeosobanaosnovugovornihsignalapomo}uelektronskihra~unskohstrojeva,Izbor, 4/1980, str. 356-366; Pantazijevi}-Stanojevi}, M., Mogu}nosti lingvisti~kih ve{ta~ewa u kriminalistici sa posebnim osvrtom na morfolo{ku analizu teksta, Bezbednost i DSZ, 3/1989, str. 70. 192 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 757.

115

Koga stanuva zbor za povtorno ve{ta~ewe, organot na krivi~nata postapka treba od ve{takot posebno da bara: • vo aktot za ve{ta~ewe podrobno da izlo`i kakov materijal opfatil vo rabotata, vrz osnova na {to izvel zaklu~oci i dali toj materijal bil celosen; • da gi objasni metodite {to gi koristel vo rabotata zaradi proveruvawe i eventualno odreduvawe povtorno ve{ta~ewe; • da dade ~itlivi, jasni i istovremeno ednostavni i razbirlivi odgovori za lica koi nemaat posebni stru~ni znaewa, kako i odgovorite da bidat konkretni i iscrpni; • izlagawata vo aktot da bidat logi~ni.193) Dopolnitelnite i povtornite ekspertizi imaat svoi soodvetni zakonodavni re{enija. Taka, vo Zakonot za krivi~nata postapka stanuva zbor za “obnoveno” ve{ta~ewe (~l. 242) i za barawe “mislewe od drugi ve{taci” (~l. 243). Makar {to takov vid na ve{ta~ewe zakonodavecot ne predvidel nitu, pak, za toa postoi teoretska zasnovanost, odreden krug na prakti~ari i teoreti~ari194) uporno govorat za t.n. “superve{ta~ewe”, podrazbiraj}i pod toj poim takov vid na povtorni ve{ta~ewa, koi obi~no se izvr{eni vo nekoja stru~na ustanova. Individualnite ekspertizi gi vr{at ve{taci od listata na postojani sudski eksperti. Kolegijalnite ekspertizi (komisiski ili kolektivni ekspertizi, kako {to, naj~esto se narekuvaat vo krivi~no-procesnata i kriminalisti~kata literatura) pretstavuvaat timski ve{ta~ewa koi gi vr{at pove}e eksperti od ista specijalnost. Inaku, tie obi~no se sproveduvaat koga se raboti za slo`eni, komplicirani i te{ki krivi~ni predmeti, vo koi ve{tacite analiziraat ist ekspertizen materijal i za nego davaat zaedni~ko mislewe. Kompleksnata ekspertiza ja sproveduvaat ve{taci od razli~en profil. Preku primena na pove}e raznovidni nau~ni metodi, ekipa od eksperti ispituva i analizira ist objekt na ve{ta~ewe, koe pretstavuva specijalen oblik na kolegijalno ve{ta~ewe. Toa zna~i deka kompleksna ekspertiza “imame samo toga{ koga na pra{awa od edna nau~na kompetencija ne mo`e da se odgovori bez koristewe na specijalni znaewa od, vo prv red, srodni ili duri i razli~ni nesrodni nauki”.195)

193 Modli,D.,Odre|ivaweponovnogkriminalisti~kogve{ta~ewa,Priru~nik, 5/1979, str. 426. 194 Me|u niv spa|a i Krckoski (Vidi: Krckoski, M., Sp. trud, str. 418 i 419). 195 Vodineli},V.,Saobra}ajnakriminalistika,str.339.

116

Postojnata organizacija196) na kriminalisti~kite ekspertizi poka`uva deka tie se vr{at vo posebni sektori na organite za vnatre{ni raboti. Dodeka nekoi avtori vakvata organizaciona postavenost ja poddr`uvaat,197) grupa zna~ajni kriminalisti198) se zalaga za odvojuvawe na kriminalisti~kite ekspertizni institucii od organite za vnatre{ni raboti i za nivno konstituirawe vo samostojni profesionalni ustanovi, nezavisni od organite na pretkrivi~nata i na krivi~nata postapka. Pri~inite koi se naveduvaat za bitna organizaciona promena i za osamostojuvawe na ekspertiznite institucii za kriminalisti~ki ve{ta~ewa (ekspertot da ne bide zavisen od nitu eden dr`aven organ; nespoivost na otkriva~kata i ekspertiznata funkcija; izbegnuvawe na eventualna pristrasnost; ote`nata sudska kontrola nad ve{ta~ewata sprovedeni vo pretkrivi~nata postapka; onevozmo`uvawe na obvinetiot i na negoviot branitel da baraat i da dobijat ekspertizni uslugi od ustanovata) zaslu`uvaat respekt i treba seriozno da se razgledaat.

9.2.2. Sudski ekspertizi Sudskite ekspertizi ne se izdignata na stepen na organizirano plansko prevenirawe na kriminalot, kako {to e toa slu~aj so kriminalisti~kite ve{ta~ewa, a osven ova za nivno sproveduvawe ne se koristat kriminalisti~ki metodi. Sudskite ve{ta~ewa povremeno gi vr{at registriranite postojani sudski ve{taci ili, pak, tie se predmet na rabota na specijalizirani zavodi za sudski ve{ta~ewa. Taka, vo Makedonija vo 1979 godina e formiran i otpo~na so rabota Zavodot za sudski ve{ta~ewa, vo koj, glavno, se vr{at finansisko-materijalni i soobra}ajni ekspertizi. Vo oblasta na sudskite ekspertizi spa|aat: knigovodstvenite, soobra}ajno-tehni~kite, agrotehni~kite, veterinarnite, ekolo{kite, sudsko-medicinskite, psihijatriskite, psiholo{kite i drugi ve{ta~ewa. Sudskite ekspertizi se potpiraat vrz soodvetni teoretski na~ela. Vodineli}199) vo svoite nau~no-teoretski istra`uvawa do{ol do soznanie deka ve{ta~ewata se zasnovuvaat vrz slednive krivi~no-procesni principi: • princip na zakonitost na ve{ta~ewata; • princip na zadol`itelnost na ve{ta~ewata; 196 So pra{awata za organizacija na ekspertnite ustanovi i ve{ta~ewa podetalno se zanimaval Vodineli}. (Vidi: Vodineli}, V., Inicijalna studija o organizaciji ekspertnih institucija i ve{ta~ewa u SR Hrvatskoj, Split, 1975). 197 Krckoski, M., Sp. trud, str. 406. 198 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 803; Aleksi}. @. i Milovanovi}, Z., Neka aktuelna pitawa ve{ta~ewa u krivi~nom postupku, Bezbednost i DSZ, 12/1989, str. 59-62. 199 Vodineli}, V., Saobra}ajna kriminalistika, str. 297-319.

117

• princip na originalnost na ve{ta~ewata kako sudski dokaz; • princip na nekontradikornost na ekspertizata; • princip na sproveduvawe ve{ta~ewa prvenstveno vrz osnova na primarni dokazi; • princip na odvojuvawe na funkcijata na ve{ta~ewe od site ostanati krivi~no-procesni funkcii; • princip na utvrduvawe so ve{ta~ewe samo na nepravni pra{awa; • princip na zamenlivost na ve{takot; • princip na zapoznavawe na ve{takot so materijalite na krivi~niot predmet vo merka koja ne vlijae na samostojnosta na ve{takot; • princip na vrzanost na ve{takot so prezentiranite materijali na krivi~niot predmet; • princip na zadol`itelnost na ekspertizno ispituvawe; • princip na potpolnost na ve{ta~ewata; • princip na aktivnost (inicijativa) na ve{takot; • princip na op{todostapnost na rezultatite od ve{ta~ewata; • princip na procesualna samostojnost na ve{takot (nezavisnost vo rabotata); • princip na li~na odgovornost (individualnost) na ve{takot; • princip na objektivnost na ve{takot i ve{ta~ewata; • princip na ednakov rang na site ve{taci i ve{ta~ewa; i • princip na vnatre{no uveruvawe na sudskiot ve{tak. Sekoja ekspertiza, vo osnova, minuva niz nekolku fazi: zapoznavawe na ekspertizniot materijal i sostavuvawe plan za rabota; analiti~ko ispituvawe na objektot za ekspertiza; komparativno istra`uvawe (za {to se koristat soodvetni laboratoriski aparati: mikroskop i dr.); i sumirawe i ocenuvawe na dobienite rezultati so donesuvawe na zaklu~ok (mislewe). Sekoja ekspertizna metodika za svoite potrebi izdiferencirala matemati~ki, kiberneti~ki i drugi nau~no-tehni~ki metodi i na~ini, so koi se istra`uvaat svojstvata na istra`uvanite objekti na ekspertizata vo nivnata sevkupnost i dijalekti~ka pri~insko-posledi~na povrzanost. Osoznavaweto na celokupnosta na svojstvata na objektot na ekspertiznoto ispituvawe doa|a kako rezultat na otkrivaweto na zakonomernite vrski i odnosi me|u oddelnite obele`ja na objektot. “Pri ispituvaweto do osoben izraz doa|aat profesionalnite znaewa i ve{tini na ekspertot i negovata ume{nost da gi sogleda zakonomernostite koi ja opredeluvaat prirodata i individualnosta na izu~uvaniot objekt i vrz osnova na vnatre{noto ubeduvawe da formulira to~ni, osnovani i jasni odgovori”.200) 200 [ljahov, A. R., Sudebnaja ekspertiza: organizacija i provedenie, Jurid. literatura, Moskva, 1979, str. 116.

118

10. KRIMINALISTI^KA TEORIJA ZA PRI^INOSTA I DETERMINIZMOT Pri~inosta pretstavuva eden od fundamentalnite filozofski principi, no istovremeno toj treba da se sfati kako dinami~en odnos i kako op{t univerzalen princip za nau~no objasnuvawe na kauzalno-posledi~nite odnosi na op{testvenite pojavi i nivnata me|uzavisna determiniranost i konstantna povrzanost po vreme i mesto. “Nau~no sfatenata pri~inost e odnos pome|u dve klasi nastani ili pome|u dve (i po mo`nost kvantitativno opredeleni) sostojbi na eden sistem, taka {to vrz osnova na poznavaweto na ednata, da mo`e da se predvidi drugata”.201) Dokolku sekoja pojava ili nastan vo op{testvenite odnosi, soglasno sistemno- strukturalniot pristap, se sogleda kako celost sostavena od pove}e usoglaseni, skladni i dijalekti~ni povrzani elementi (ili potsistemi na toj strukturalen sistem), vo toj slu~aj treba da se otkrie i objasni kauzalnata vrska kako na sekoja oddelna pojava, taka i na pove}e srodni pojavi koi formiraat cela edna niza ili splet od pojavni oblici na nastani (edni koi prethodat ili t.n. antecedenti, drugi koi otposle sleduvaat kako predizvikani posledicit.n. konsekventi). Prou~uvaweto na pri~inata i na posledicata na pojavata i na nivnata me|usebna povrzanost zaradi osoznavawe na kauzalitetot na edna pojava ima kompleksen karakter i navleguva vo sr`ta na poimot na pri~inosta. Me|usebnoto dejstvuvawe kako proces pome|u pri~inata koja prethodi i dobienata posledica (efekt) koja potoa kako predizvikana pojavna reakcija se nadovrzuva na nea, se protega niz ~ovekovata svest (zaradi “klasificirawe” i obrabotka na informaciite) na subjektot koj gi osoznava pojavite i se ostvaruva preku univerzalniot princip na pri~inosta, koj ima teoretsko i empirisko zna ~ewe vo pove}e sferi od op{testvenoto egzistirawe. Prerabotuvaweto i prenesuvaweto na informacii na relacijata: pri~ina - posledica zaradi spoznavawe na pojavata e karakteristi~no osobeno za mehanizmot na kauzalitetot vo oblasta na op{testvenite odnosi.

201 Markovi}, M., Problemot na pri~inosta, Kultura, Skopje, 1963, str. 13.

119

Dijalekti~kiot materijalizam pri~inosta ja odreduva kako objektivna, seop{ta, geneti~ka vrska pome|u pojavite.202) Pri~inskoto objasnuvawe na op{testvenite pojavi (me|u koi spa|a i kriminalitetot kako negativno ~ovekovo odnesuvawe) se ostvaruva preku rasvetluvawe na spletot na pri~insko-posledi~ni vrski i vlijanija, dinami~ki odnosi i zakonomernosti na pojavite (kauzalen determinizam). Kauzalnosta i kauzalnite vrski vo najgolem del osvetluvaat edna pojava i ja odrazuvaat nejzinata su{tina i me|uzavisnost od druga pojava ili nastan. Zavisno od kompaktnosta na kompleksnite zaemni pri~inski vrski, vlijanija i okolnosti, kako i povrzanosta so drugi sli~ni pojavi, edna pojava predizvikuva razli~ni posledici. Pojavite i nastanite se determiniraat od cela niza sploteni op{testveni uslovi (zavisni edni od drugi), od koi samo del od niv se javuvaat kako presudni pri~ini ili faktori za ra|awe i egzistirawe na odredena pojava vo op{testvenata stvarnost, odnosno sekoe nastanuvawe e kauzalno i proizlezeno od nu`nite kauzalni odnosi. Zatoa nau~noto razjasnuvawe na pojavata najnapred bara navleguvawe vo etiolo{kata strana na problemot, a toa zna~i od mno{tvoto uslovi (i okolnosti) da se otkrijat i utvrdat samo onie koi imaat pri~inski karakter i se od presudno zna~ewe za nejzinoto poimsko i drugo odreduvawe, taka {to pri~inata prakti~no se pojavuva vo uloga na klu~en i nu`en uslov izdvoen od ostanatite pomalku bitni uslovi. [to se toa uslovi? Uslovite se od relativna priroda, a “ovozmo`uvaat dejstvuvawe na pri~inite”,203) bez da predizvikaat i proizvedat odredena pojava vo stvarnosta. Tie na izvesen na~in í podgotvuvaat teren na pojavata, no ne se nejzin pri~initel. Pri~inite, pak, se konstitutivni elementi na kompleksot od brojni kauzalno povrzani nu`ni uslovi, koi, po kvantitet i kvalitet, se dovolni najaktivno da vlijaat vrz odredena pojava i koi na odreden na~in ja proizveduva nea”.204) Onie op{ti uslovi od kauzalnata povrzanost, pak, koi pridonesuvaat so svoeto dejstvuvawe odredena pojava da se pojavi i da opstojuva vo op{testvenata stvarnost, se imenuvaat kako faktori. “Pri~inite se, zna~i nekoi faktori, no site faktori ne se pri~ini. Obratno, faktorite se nekoi uslovi, no site uslovi ne se faktori”.205) Onie uslovi koi nemaat odlu~uva~ko zna~ewe vrz proizveduvaweto i nastanuvaweto na pojavata, no sepak razvojot na odredena pojava e zavisen od niv, bidej}i vlijaat vrz nea, se narekuvaat okolnosti. Od kauzalniot determinizam se izdvojuvaat i elementi vo vid na takvi uslovi (faktori) koi se vklopuvaat i go nadopolnuvaat potrebniot 202 203 204 205

120

Kondra{kov, N. N. i dr., Kriminologija, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988, str. 113. Mili}, V., Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1965, str. 535. Mili},V.,Isto. Markovi}, M., Sp. trud, str. 88-89.

splet od odreden broj nu`ni uslovi, taka {to direktno go pottiknuvaat manifestiraweto na posledicata (pojavata), me|utoa, sepak spored nivnoto vlijanie i dejstvo se minimalno izrazeni i se nedovolni za da ja predizvikaat samo tie posledicata koja porano ili podocna i bez niv bi se slu~ila. Takvite uslovi se ozna~uvaat kako povodi. Pri~inskata povrzanost na pojavite se karakterizira so isprepletenost na elementite (pri~ini i drugi uslovi i okolnosti) koi go uslovuvaat ra|aweto i razvivaweto na edna pojava vo op{testvenata stvarnost i koi upatuvaat na interakciskite odnosi so drugi pojavi i procesi. Pri~inite, uslovite i drugite odrednici na koja bilo op{testvena pojava (a vo tie ramki i na kriminalitetot) pretstavuvaat soodvetno mno{tvo, odnosno sistem na strukturalna celost od site navedeni determinanti, koi kako sostavni elementi (potsistemi) se isprepletuvaat i se nadopolnuvaat bidej}i se nao|aat vo zaemni me|usebni determinira~ki odnosi. Od ova proizleguva deka site pojavi, nastani i procesi zakonomerno se predizvikani od soodvetni uslovi i pri~ini, so ogled na toa deka ni{to slu~ajno ne nastanuva vo op{testvenata stvarnost. I kriminalitetot kako slo`ena masovna op{testveno-negativna pojava i kako ~ovekovo neprifatlivo odnesuvawe, so brojni {tetni posledici za individuata i za op{testvoto vo celost, e pove}ekratno determiniran od raznovidni me|usebno povrzani uslovi, koi, zavisno od nivniot intenzitet i od ostanatite komponenti od siot kauzalen splet, predizvikuvaat odredeni pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na konkretno odredeni krivi~ni dela od raznovidni grupacii (ekonomski kriminalitet, organiziran kriminalitet, klasi~en kriminalitet, maloletni~ki kriminalitet itn.). Koi se tie vkrsteni op{testveni uslovi i kakvo e nivnoto pri~insko zna~ewe za nastanuvaweto na kriminalitetot, se pra{awa koi gi re{ava najnapred kriminologijata, odnosno nejziniot del kriminalna etiologija na kriminalitetot, no, sekoja od svoj agol, problemot so pri~inosta i determinizmot go razgleduvaat i ostanatite srodni nauki so nea: krivi~noto pravo, krivi~nata postapka i kriminalistikata. Sekoe ~ovekovo povedenie so negativen op{testven predznak e plod na dejstvuvaweto na mno{tvo zaemni kriminogeni faktori i drugi uslovi, okolnosti i vlijanija. Kako i kaj sekoe drugo odnesuvawe na ~ovekot vo konkretno dadena op{testvena sredina, vo koja interakciskite odnosi na individuata so drugite lu|e go odreduvaat negovoto sevkupno odnesuvawe i zazemawe kriti~ki stav sprema pojavite i nastanite, isto taka i pri objasnuvaweto na determinizmot na kriminalitetot kako oblik na op{testven determinizam ne treba da se izgubat od vid tri zna~ajni elementi: potrebite na poedinecot; mo`nosta od nivnoto zadovoluvawe {to ja odreduva mikro i makro sredinata; i psihi~kite (subjektivni) uslovi koi sami so sebe ne go objasnuvaat delinkvetnoto odnesuvawe na individuata, me|utoa, na iz121

vesen na~in, go razjasnuvaat dejstvuvaweto na nu`nite op{testveni uslovi koi dovele do pojava na kriminalitet. Vo sekoj slu~aj, najop{to zemeno, kriminalitetot izvira od op{testveno-ekonomskite i drugi odnosi na sekoe op{testvo, odnosno od op{tite uslovi na `ivotot vo konkretno dadena op{testvena sredina, povrzano so dejstvuvaweto na brojni me|usebno povrzani slo`eni kriminogeni faktori i vlijanija. Kriminalitetot “e pojava koja zakonito se ra|a od odredeni op{testveni uslovi i za koja va`at kauzalniot odnos i zakonitost na javuvawe kako i za sekoja druga pojava, so toa {to taa kauzalnost ovde dobiva poseben oblik na manifestirawe”,206) koj “~esto e posledica na interakcijata me|u lu|eto, a ne samo na poedine~ni aktivnosti na obvinetiot, i mo`ebi o{teteniot koi so tie ulogi stignuvaat pred sudot”.207) Sekoj pojaven oblik na kriminalen napad nastanuva kako rezultat na zaemnoto dejstvuvawe na pove}e razni faktori od pri~inski karakter, taka {to “nitu eden faktor, zemen sam za sebe, ne e vo sostojba da dovede do kriminalno odnesuvawe”.208) Preku prizmata na dijalekti~kiot zakon za univerzalnata povrzanost i zaemnata uslovenost na pojavite treba da se posmatra i krivi~niot nastan kako objektivna realna pojava vo op{testvenata stvarnost. Kako rezultat na dejstvuvaweto na pove}e tesno povrzani kriminogeni faktori i drugi uslovi vo konkretno dadena mikro i makroop{testvena sredina, zakonomerno i nu`no doa|a do nastanuvawe na soodveten pojaven oblik na op{testveno opasna posledica koja vo po~etokot na istra`uvaweto ~esto samo navidum izgleda deka poteknuva od delinkventno odnesuvawe, {to ne mora da zna~i deka tokmu toa e vo pra{awe. No, dokolku se raboti i za kaznivo delo, se utvrduva postoeweto na vidot na nedozvolenoto odnesuvawe: krivi~no delo, stopanski prestap, prekr{ok protiv javniot red i mir ili drug vid prekr{ok. So ogled na op{testvenata opasnost na predizvikanata posledica (sogledana preku vr{eweto krivi~ni i drugi kaznivi dela), kriminalistot ja istra`uva vrskata pome|u posledicata i pri~inata koja ja predizvikala, odnosno vrskata so konkretno prezemenoto dejstvie od storitelot na krivi~noto delo, ~ija odgovornost objektivno i sestrano se utvrduva vo krivi~nata postapka. Pri toa so utvrduvaweto na vistinata za sekoj krivi~en predmet, vsu{nost, se utvrduva su{tinata na krivi~noto delo (so site negovi psihi~ki i fizi~ki elementi) koe proizleglo od istra`uvaniot krivi~en nastan. Posmatrano od kriminalisti~ki aspekt, pri istra`uvaweto na objektivnite i subjektivnite okolnosti na krivi~niot nastan kriminalistot nastojuva da gi otkrie pri~insko-posledi~nite vrski i da gi utvrdi kau206 Milutinovi},M.,Kriminologija,Savremenaadministracija,Beograd,1985,str.312. 207 Pe~ar, J., “Induktologija” znanje o uticaju na krivi~nu dvojicu, JRKKP, 3-4/1984, str. 22. 208 Milutinovi}, M., Isto, str. 317.

122

zalnite faktori koi go uslovuvaat pretpostaveniot pojaven oblik na na~inot na izvr{uvaweto na indiciranoto krivi~no delo. Spored svojata struktuiranost krivi~noto delo se sostoi od nadvore{na i vnatre{na situacija. Me|u niv postoi dijalekti~ka povrzanost, me|utoa, dali nekoj ~ovek odreden oblik na nadvore{na situacija }e go sfati kako situacija za vr{ewe krivi~ni dela, toa zavisi od negoviot karakter kako sistem sostaven od site psiholo{ki crti na subjektot koi pretpostavuvaat toj da bide dosleden vo svoite postapki, ~uvstva i sl. Vnatre{nata situacija na krivi~noto delo ili negovite subjektivni momenti pretstavuva, vsu{nost, zbir na psiholo{kite elementi (odnosno celost na karakterolo{kite svojstva na delinkventot) koi doveduvaat do izvr{uvawe na krivi~noto delo. Karakterot se izdvojuva kako zna~ajna indicija (spored kauzalniot determinizam nema delo bez indicija) koja ima ogromno orientaciono-eliminaciono zna~ewe pri vodeweto na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka za stesnuvawe na krugot na somnitelnite lica. Zaedno i so drugi osnovi na somnenija so koi se sozdava indicijalen sinxir, karakterot ima dokazno zna~ewe. Prou~uvaweto na karakterot se poka`uva kako edna od najte{kite zada~i na kriminalisti~kata nauka, a e osobeno zna~ajno za kriminalisti~kata prognoza. Nadvore{nata situacija ili objektivnata strana na krivi~noto delo se sostoi od pove}e elementi, koi, povrzani i so karakternite osobini na storitelot, pridonesuvaat za podgotvuvawe, izvr{uvawe i maskirawe na krivi~noto delo, taka {to zazemaat zna~aen del vo mehanizmot na nastanuvaweto na oblikot na kriminalniot napad. Nadvore{nata strana na krivi~noto delo ja so~inuvaat: nevoljata ili drug vid prinudna situacija; prilikata (vo oblik na predizvik, isku{enie i dr.); objektot za napad i pridonesot na `rtvata (taka, na primer, “lekoverniot ~ovek, mnogu razvienoto devoj~e, slabiot starec so mnogu pari, vleguvaat vo nadvore{na situacija na izmama, siluvawe i razbojni{tvo”209)); mestoto na izvr{uvawe na deloto; vremeto na izvr{uvawe; sredstvata za izvr{uvawe; vlijanieto i pridonesot na sou~esnicite itn. Vo otkrivaweto i rasvetluvaweto na koj bilo vid na krivi~ni dela i vo potragata po delinkventot, kriminalistot, soglasno kauzalniot determinizam vo nastanuvaweto na pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na kriminalniot napad, ja istra`uva povrzanosta na elementite na nadvore{nata situacija (vlijanija na op{testvenata sredina, me|u koi i pridonesot na `rtvata) so sklonosta i drugite karakterni crti na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo kako segmenti na subjektivnata strana na deloto. 209 Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 203.

123

Dokolku, pak, se trgne od ~isto prakti~nata strana na kriminalisti~koto istra`uvawe na kriminalitetot, celokupnata situacija na krivi~noto delo vo sozdavaweto na strukturata na mehanizmot na izvr{uvaweto na kriminalniot napad uslovno mo`e da se podeli vo tri me|usebno povrzani grupi koi go determiniraat nastanuvaweto na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo i negoviot konkreten pojaven oblik. Toa se slednive situacii: a) podgotvuvawe i planirawe na storitelot da go izvr{i krivi~noto delo, taka {to toj (zaedno i so soo~esnicite) go izbira i go prou~uva objektot za napad i mestoto za izvr{uvawe, pronao|a pogodni sredstva so koi }e go izvr{i deloto i sl.; b) izvr{uvawe na samiot ~in na kriminalniot napad, koga zavisno od objektivnite i subjektivni okolnosti, storitelot na krivi~noto delo ja realizira prethodno razrabotenata kriminalna zamisla so toa {to vr{i konkreten pojaven oblik na na~in na izvr{uvawe na krivi~noto delo. ^inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i otkrienite elementi od posledicata na krivi~noto delo (kako sostavni delovi na mehanizmot na deloto) na mestoto na krivi~niot nastan, zaedno i so indicii pribrani na drug na~in, mu ovozmo`uvaat na kriminalistot da gi odredi ve{tinite, navikite, beskrupuloznosta, brutalnosta i drugite karakterni osobini na storitelot na krivi~noto delo, a so toa }e izvr{i diferencijacija na lica spored MOS; v) napu{tawe na mestoto na krivi~niot nastan i obezbeduvawe la`no alibi, uni{tuvawe na vistinskite i fingirawe la`ni tragi, u`ivawe na plodovite od krivi~noto delo (pronao|awe jataci za ottu|uvawe na plenot) i dr. Kriminalistot za pri~ina na krivi~noto delo gi smeta onie uslovi vo razvojot na li~nosta i onie aktivni uslovi vo negoviot `ivot koi sozdavaat negativni pretstavi za svetot i za li~niot odnos sprema nego, {to }e re~e takov konkreten sistem od negativni stavovi koi doveduvaat do donesuvawe odluka za izvr{uvawe na deloto.210) Nema objektivno i sestrano otkrivawe, doka`uvawe i razjasnuvawe na kriminalitetot dokolku ne se razjasnat pri~inite koi go uslovile pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Sogleduvaj}i ja evidentnata posledica (koja mo`e da se pojavi vo razli~en oblik zavisno od kriminalisti~kite karakteristiki na srodnite krivi~ni dela koi na toj na~in se diferenciraat vo pove}e grupacii), 210 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 973.

124

kriminalistot ja istra`uva nejzinata zakonomerna povrzanost so pri~inskite faktori i drugite uslovi za da dojde do rasvetluvawe na slo`eniot mehanizam na izvr{uvawe na konkreten kriminalen napad. Istovremeno ili poto~no re~eno po utvrduvaweto na postoeweto na krivi~noto delo koe “proizleglo” od istra`uvaniot krivi~en nastan, se bara vrskata pome|u toa delo so nekoe lice zaradi otkrivawe i pronao|awe na delinkventot, taka {to so najprikladni kriminalisti~ki sredstva i metodi u{te vo po~etokot na operativnata dejnost kriminalistot pribira informacii (izvestuvawa ili podatoci za toa koj imal motiv (pri~ina) da go izvr{i krivi~noto delo. Vrz osnova na motivot (na ~ie postoewe kako posebna indicija upatuvaat drugi fakti i okolnosti), kako i negovata povrzanost so ostanati psiholo{ki (psiholo{koto dejstvuvawe na krivi~noto delo vrz storitelot; voljata za izvr{uvawe krivi~no delo; poznavaweto, odnosno nepoznavaweto odredeni bitni okolnosti), moralni (karakterot; kriminalniot “sta`”; dru`eweto so problemati~ni lica) i materijalni indicii (korista od krivi~noto delo), vo ramkite na kriminalisti~kata obrabotka kriminalistot go sozdava i stesnuva krugot na onie lica koi imale motiv i koi doa|aat predvid kako mo`ni storiteli na krivi~noto delo kako voljevo i svesno ~ovekovo dejstvie. Za otkrivawe na motivot kako subjektiven izraz na pri~insko-posledi~nata vrska, a so toa i za dobivawe odgovor na soodvetnoto zlatno kriminalisti~ko pra{awe (“zo{to”), kriminalistot sovesno gi analizira sostavenite elementi na posledicata: vidot na kriminalniot napad; napadniot objekt; pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvaewe na krivi~noto delo; vremeto na izvr{uvawe; mestoto na izvr{uvawe; sredstvoto na izvr{uvawe i drugi okolnosti. Povrzuvaj}i gi ovie sostavni delovi na posledicata na krivi~noto delo kriminalistot “se obiduva da ja objasni celta na deloto, za da dojde preku nego do pobudata”,211) pottikot, povodot i pri~inata na storitelot da go izvr{i krivi~noto delo. Pri istra`uvaweto na pri~insko-posledi~nite odnosi, kriminalistot preku plansko organizirano koristewe na kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi vo ramkite na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost, vsu{nost, go otkriva i utvrduva celokupniot mehanizam na krivi~niot nastan koj se javuva kako objekt na kriminalisti~koto u~ewe za pri~inosta i determinizmot. Prou~uvaweto i istra`uvaweto na pri~insko-posledi~nite vrski na kriminalniot napad i nivnoto otkrivawe i utvrduvawe preku objektivno i nau~no zasnovano rasvetluvawe na strukturata na mehanizmot na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo pretstavuva spoznajna, mislovna i tvore~ka aktivnost na kriminalisti~kiot rabotnik vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Prvi~na pretstava za celokupniot mehanizam na 211 Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 221.

125

krivi~niot nastan koj uka`uva na eventualno postoewe na nekoj vid kriminalitet kriminalistot dobiva u{te pri dobienata informacija preku nekoj od {irokata lepeza od na~ini na doznavawe za postoewe na krivi~no delo, a taa pretstava, stapka po stapka, kvalitativno se zbogatuva so sekoja natamo{na faza od kriminalisti~koto postapuvawe, a na krajot od krivi~nata postapka “vistinitosta na pretstavata za mehanizmot na krivi~noto delo treba da bide doka`ana”.212) Sekoj segment oddelno i celosta na pretstavata (ili sudot ili zaklu~okot) za mehanizmot na krivi~niot nastan koj spored otkrienite tragi, na~inot na izvr{uvawe i drugite karakteristiki indicira na postoewe na krivi~no delo, se preto~uvaat vo soodvetni verzii zaradi logi~no objasnuvawe na pri~inosta na krivi~noto delo. Vo funkcija na otkrivawe na pra{awata za pri~insko-posledi~nite vrski na krivi~noto delo se nao|a koja bilo od operativno-takti~kite merki (koga pri vodeweto na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka pretstavite za krivi~niot nastan ne se najjasni) ili istra`ni (i sudski) dejstvija, so koi vo krivi~nata postapka se utvrduva vistinata za krivi~niot nastan. Dokolku pri otkrivaweto i razjasnuvaweto na pri~inosta, pokraj primenata na soodvetni kriminalisti~ki sredstva i metodi, se poka`e kako neophodno i specijalno stru~no znaewe na specijalisti od drugi nau~ni oblasti (koe na kriminalistite im e nepoznato), takvi eksperti i se anga`iraat. Me|utoa, zaradi sestrano analizirawe i utvrduvawe na pri~inosta pri sekoj vid ekspertiza kako va`en preduslov se javuva potrebata ekspertot da gi poznava i da gi koristi i pridobivkite na kriminalisti~kata nauka, makar {to toj gi istra`uva “tehni~kite”, “tehnolo{kite” i drugi sli~ni pri~ini koi go determinirale mehanizmot na krivi~niot nastan. So ogled na zna~eweto na na~inot, vremeto i mestoto na izvr{uvawe vo nastanuvaweto na krivi~noto delo, so polno pravo vo literaturata se istaknuva ulogata na ve{ta~ewata za pri~inite i uslovite na krivi~noto delo pri vodeweto na krivi~nata postapka.213) Pri kriminalisti~koto istra`uvawe na zakonomernostite na mehanizmot na kriminalniot nastan, kriminalistot gi otkriva i utvrduva tipi~nite situacii na izvr{uvawe na soodvetnoto krivi~no delo, determinirano od specifi~ni uslovi i drugi pri~inski kriminogeni faktori, koi doveduvaat do pojavuvawe na konkreten pojaven oblik na na~in na izvr{uvawe na krivi~no delo od koja bilo oblast na kriminalitetot. 212 Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, str. 234. 213 Za ova se zalaga Vodineli}. (Vidi: Vodineli}, V., Preventivna funkcija sudskih ve{ta~ewa - kategori~ki imperativ dru{tvene samoza{tite, str. 199 i natamu, vo zbornikot “Tito op{testvena samoza{tita i bezbednost”, Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje, 1985).

126

Istovremeno, so prou~uvaweto na tragite i drugite obele`ja na situacijata na deloto, doa|a do otkrivawe, tolkuvawe i na svojstvata na posledicite od izvr{eniot pojaven oblik na kriminalitet. Na toj na~in kriminalistot ja istra`uva kriminogenezata i viktimogenezata na krivi~noto delo. Trgnuvaj}i od sistemno-strukturniot pristap vo kriminalistikata, mehanizmot na kriminalniot nastan pretstavuva celost od pove}e povrzani i me|uzavisni elementi. Vo toj sistem globalni delovi od veri`niot sinxir se pri~initelite (faktorite) i op{testveno-opasnata posledica predizvikana so odnesuvaweto na storitelot preku samiot ~in (dejstvie) na izvr{uvaweto. So pomo{ na najpogodni kriminalisti~ki modeli otkrivaweto i istra`uvaweto na su{tinata na krivi~niot nastan se dvi`i od nastanatata posledica (efektot na pojavata) kon uslovite i drugite pri~ini koi go predizvikale nejzinoto pojavuvawe vo stvarnosta i vo tie ramki se razjasnuva odgovorot na klu~noto pra{awe za pri~inosta na kriminalitetot (“zo{to?”).

127

11. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KITE KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NITE DELA Vo poslednive triesetina godini kriminalisti~kata teorija e zbogatena so edno od najnovite nau~ni u~ewa - u~eweto za kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela, {to e rezultat na evidentniot brz istoriski razvoj na kriminalisti~kata nauka. Makar {to kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela “pretstavuvaat apstrakten nau~en poim i vo takvo svojstvo figuriraat vo kriminalisti~kata nauka”,214) negovoto, ne samo nau~no-teoretsko, tuku i prakti~no zna~ewe, se ogleda vo izgraduvaweto na takva organizacija i pravilna strategija na borbata protiv kriminalitetot koja }e se zasnovuva i vo celost }e gi respektira, pokraj drugoto, i ovie kriminalisti~ki svojstva. Toa zna~i deka kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela ja odreduvaat specifi~nosta na borbata na nau~no - teoretski i prakti~en plan protiv kriminalitetot spored oddelni vidovi na krivi~ni dela, odnosno gi odreduvaat pravcite i osnovnite teoretski postavki, kako i kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi, na sekoja posebna kriminalisti~ka metodika za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na koi bilo tipovi na krivi~ni dela. Svojstvata na mehanizmot na nastanuvaweto na krivi~noto delo proizlezeno od odreden krivi~en nastan i svojstvata na negoviot storitel vo naj{irokata smisla na zborot vleguvaat vo poimot i su{tinata na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela, ~ie prou~uvawe na istra`uva~ot mu ovozmo`uva da se zdobie so objektivna pretstava za odreden tip krivi~no delo, bidej}i tokmu kriminalisti~kite karakteristiki mu davaat beleg na kriminalisti~ko-spoznajniot proces vo ramkite na kriminalisti~ko-metodi~noto postapuvawe pri otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i preveniraweto na konkretni grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ko-relevantni obele`ja. Pri ova, trgnuvaj}i od zakonomernostite i specifi~nostite vo nastanuvaweto, fiksiraweto i koristeweto na kriminalisti~ki (operativni i dokazni) informacii za otkrivawe na oddelni tipovi na krivi~ni dela; individual214 Belkin,R.S.,Kriminalistika:problemi,tendencii,perspektivi.Otteorii-kpraktike,str. 181.

128

nite svojstva na celokupniot mehanizam na podgotvuvaweto, izvr{uvaweto i prikrivaweto na krivi~noto delo; tipi~nite materijalni i nematerijalni (“idealni”) tragi i drugite kriminalisti~ki karakteristiki, za re{avaweto na konkretni kriminalisti~ki zada~i koi proizleguvaat od kriminalisti~ko-metodi~noto istra`uvawe na odreden operativen, odnosno krivi~en predmet, zavisno od sozdadenite takti~ki situacii, od arsenalot na kriminalisti~kite sredstva, takti~ki na~ini ili kombinacii i metodi, }e se primenat onie koi }e se poka`at kako najuspe{ni pri otkrivaweto i istra`uvaweto na ovoj ili onoj tip na krivi~ni dela. Na sekoe takti~ko re{enie pri re{avaweto na koja bilo kriminalisti~ka zada~a vo ramkite na operativniot (krivi~en) predmet svoeviden pe~at na posreden na~in mu davaat i kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela so trasiraweto na najoptimalnite i najefikasni pati{ta za uspe{no okon~uvawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Zatoa i smetame deka teoretskata potkovanost na kriminalistot prakti~ar so znaewa za poimot, prirodata i osobeno za strukturata na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela, e zna~aen orientir vo kriminalisti~koto postapuvawe po odreden operativen ili krivi~en predmet, i toa na toj na~in {to vo preden plan sekoga{ }e se imaat specifi~nostite vo otkrivaweto i doka`uvaweto na oddelni tipovi na krivi~ni dela. Iako vo kriminalisti~kata literatura ne postojat identi~ni stavovi na avtorite215) vo vrska so strukturalnite elementi koi vleguvaat vo sostavot na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela, nau~nata analiza poka`uva deka na sega{niov stepen od istoriskiot razvoj na kriminalisti~kata teorija mo`e da se govori za slednive obele`ja koi spa|aat vo redot na kriminalisti~kite karakteristiki: 1) na~inot na izvr{uvaweto i prikrivaweto na krivi~noto delo; 2) kriminalnata situacija; 3) tragite od krivi~noto delo; 4) li~nosta na storitelot na krivi~noto delo; i 5) li~nosta na `rtvata od krivi~noto delo 215 Vidiisporedi:Vodineli},V.,Kriminalistika-otkrivaweidoka`uvawe,str.156;Belkin,R. S., Sp. trud, str. 176; Vasilev, A. N., Problemi metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, str. 46; Jablokov, N. P., Kriminalisti~eskaja metodika (nekotorie teoreti~eskie polo`enija), str. 45 itn.; Vozgrin, I. A., Kriminalisti~eskaja metodika rassledovanija prestuplenij, str. 206; Tanasevi~, V. T., Teoreti~eskie osnovi rassledovanija prestuplenij, Sovetskoe gosudarstvo i pravo, 6/1976 (navedeno spored: Belkin, Sp. trud, str. 174; i Vasilev, A. N., Sp. trud, str. 46); Mitri~ev, S. P., Metodika rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, vo knigata: Kriminalistika i sudebnaja ekspertiza br. 10, Kiev, 1973, str. 28; Panteleev, I. F., Metodika rassledovanija prestuplenij, Moskva, 1975, str. 9-10; Selivanov, N. A., Kriminalisti~eskie karakteristiki prestuplenij i sledsvenie situacii v metodike rassledovanija, Socijalisti~eskaja zakonnost, 2/1977, str. 56-57.

129

1) Site vidovi krivi~ni dela pojavno se manifestiraat preku tipi~ni na~ini na izvr{uvawe, koi vo konkreten oblik na kriminalna aktivnost ozna~uvaat sistem na postapki i dejstvija na delinkventot {to se odnesuvaat na prakti~no realizirawe na kriminalnata zamisla preku samiot ~in na izvr{uvawe na krivi~no delo, kako i na takvi dejstvija so koi se prikriva kriminalnoto odnesuvawe so uni{tuvawe na vistinskite i so sozdavawe novi - ve{ta~ki tragi, so namera kriminalisti~ko - spoznajniot proces da se naso~i vo pogre{en pravec, a da se ostvari kriminalnata cel i tajno da se u`ivaat plodovite od krivi~noto delo. Na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo “vo sebe gi nosi i gi uslovuva zakonomernostite na nastanuvaweto na operativnite i dokazni informacii i kako takov e element na kriminalisti~kite karakteristiki koj e nu`en da bi do{lo voop{to do osuda ili ekskulpirawe”.216) Kompleksot na zaemno determiniranite dejstvija ili “objektivno ili subjektivno usloveniot sistem od povedenija”217) na storitelot na krivi~noto delo, koj vo mehanizmot na nastanuvaweto na kriminalniot napad se odrazuva vo materijalni i nematerijalni tragi na krivi~noto delo koi dopu{taat formirawe zaklu~oci za fizi~kite i psihi~kite crti na pretstapnikot”,218) {to, vsu{nost go ozna~uva i samiot poim na na~inot na izvr{uvawe,219) dava realna osnova za algoritmizacija (programirawe) na otkriva~kiot proces i za izbor na najcelesoobrazni kriminalisti~ki sredstva, takti~ki na~ini i nau~no-tehni~ki metodi za strogo specijalizirano kriminalisti~ko metodi~no postapuvawe pri otkrivaweto i istra`uvaweto na koi bilo tipovi na krivi~ni dela {to nau~no-teoretski go razrabotuva sistemot na kriminalisti~kata nauka (posebno nejziniot zavr{en del -kriminalisti~kata metodika). Na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo, kako eden od najzna~ajnite elementi na sistemot na kriminalisti~kite karakteristiki, “ima re{ava~ko zna~ewe za kriminalisti~kata metodika dokolku se pojavi kako baza za postavuvawe na op{ti i na posebni verzii, taka {to vlijae na odreduvaweto na pravecot na istra`uvaweto i re{avaweto na drugi pra{awa od otkrivaweto i razjasnuvaweto na kriminalitetot”.220) 216 Vodineli}, V., [to je predmet prometne kriminalistike?, Priru~nik, 2/1989, str. 126. 217 Jablokov, N. P., Kriminalisti~eskaja metodika (nekotorie teoreti~eskie polo`enija), Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1985, str. 46. 218 Vasilev, A. N., Problemi metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1978, str. 29. 219 Za definiraweto na poimot “na~in na izvr{uvawe”, vidi i sporedi: Jablokov, N. P., Sp. trud, str. 46-47; Vasilev, A. N., Sp. trud, str. 29; Kolesni~enko, A. N., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Harkov, 1965, str. 18; Zujkov, G. G., Kriminalisti~eskoe u~enie o sposobe sover{enija prestuplenij, Socijalisti~eskaja zakonnost, 2/1971, str. 16. 220 Belkin, R. S., Sp. trud, str. 178.

130

2) Spoznavaweto i prou~uvaweto na celokupniot ambient vo koj e izvr{eno krivi~noto delo e eden od zna~ajnite preduslovi koi neposredno vlijaat vrz efikasnosta na otkriva~kiot proces i voop{to vrz preventivno-represivnata funkcija. Pod poimot kriminalna situacija se podrazbira sevkupnosta na site onie okolnosti pod koi e izvr{eno konkretno krivi~no delo, i toa od momentot na podgotvuvaweto, pa sé do nastanuvaweto na op{testveno opasnata posledica. Toa e sistem od razli~ni elementi koi{to se odnesuvaat na “teritorijalnata, klimatskata, demografskata i druga specifika na regionot”,221) kako i site onie “ostanati uslovi na mestoto i vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo vo konkretnata objektivna realnost”222) vo koj dejstvuva delinkventot. 3) Edna od bitnite alki na sistemot na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nata dela, a so toa i na celokupniot proces na otkrivaweto i istra`uvaweto na kriminalitetot, pretstavuvaat materijalnite (tragite i predmetite od krivi~noto delo) i nematerijalnite - “idealni” tragi na krivi~noto delo (odrazite vo svesta na subjektot, odnosno iskazite na storitelot na krivi~noto delo i na negovite pomaga~i, kako i iskazite na `rtvata od krivi~noto delo i na drugite svedoci). Tipi~nosta na mehanizmot na nastanuvaweto na krivi~niot nastan, {to }e re~e osobenosta na sekoj tip na krivi~no delo proizlezen od soodveten krivi~en nastan, zakonomerno se odrazuva i vrz sozdavaweto karakteristi~ni tragi na krivi~noto delo, koi {to mo`at da se najdat na mestoto na nastanot i na teloto, oblekata i obuvkite od storitelot i `rtvata, {to mu dava poseben beleg na specifi~nosta vo kriminalisti~koto postapuvawe vo ramkite na sekoja posebna kriminalisti~ka metodika. 4) Prou~uvaweto na li~nosta na subjektot na krivi~noto delo e zna~aen samostoen element vo strukturalnata celost na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela. Po~nuvaj}i u{te od prviot moment po pribiraweto makar i najslabi osnovi na somnenija vo po~etnata faza od otkriva~kiot proces, naporite na kriminalistot, po utvrduvaweto na postoeweto na krivi~noto delo (kako materijalen supstrat na nekoj krivi~en nastan), se svrteni vo potraga po lica za koi postojat indicii deka se mo`ni storiteli na krivi~noto delo, za {to se postavuvaat soodvetni operativni verzii. Me|utoa, kriminalisti~kata vrednost na izu~uvaweto na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo treba da se posmatra i po{iroko preku neophodno multidisciplinarno prou~uvawe na osomni~eniot (obvinetiot), so ogled na toa deka na toj na~in polesno se navleguva vo vnatre{nata situacija na krivi~noto delo i se doa|a do razjasnuvawe kako na subjektiv221 Jablokov, A. P., Sp. trud, str. 58. 222 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 153.

131

nite okolnosti na krivi~noto delo, taka i na sevkupnite pri~insko-posledi~ni vrski i odnosi. “So zemaweto predvid na karakteristikite na subjektot, se razgleduvaat osobenostite vo otkrivaweto, istra`uvaeweto i predupreduvaweto na krivi~ni dela od recidivisti, lica bez opredeleno mesto na `iveewe i bez zanimawe i nekoi drugi kategorii na storiteli na krivi~ni dela”.223) Vrz prou~uvaweto na svojstva na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo i na negovata uloga vo nastanuvaweto na krivi~noto delo, kako eden od zna~ajnite elementi vo odreduvaweto na taktikata i metodikata na postapuvaweto pri razrabotkata na oddelni tipovi na krivi~ni dela, se zasnovuva i specifi~nosta vo aktiviraweto na sistemot od operativno-takti~ki merki i istra`ni dejstvija. 5) Najnovite trendovi vo razvojot na kriminalisti~kata nauka koi za pocelosno otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli pokraj prou~uvaweto na spletot od konkretni pri~ini i uslovi koi dovele do nastanuvawe na krivi~ni dela (kriminogeneza), sé pogolemo vnimanie mu posvetuvaat i na ogromnoto kriminalisti~ko zna~ewe na prou~uvaweto na li~nosta na `rtvata i na nejzinata uloga vo nastanuvaweto na krivi~noto delo (viktimogeneza), dovedoa do vostanovuvawe na novo kriminalisti~ko u~ewe (za viktimologijata),224) koe vo sozdavaweto kriminalisti~ko-takti~ki i kriminalisti~ko-metodi~ni modeli i na~ini na postapuvawe vo operativnata i istra`nata dejnost za otkrivawe i razjasnuvawe na celi grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki trgnuva od sestranoto prou~uvawe na individualnite svojstva na o{teteniot i na negovoto odnesuvawe. Navleguvaweto vo viktimogenezata i utvrduvaweto na pridonesot na o{teteniot pred izvr{uvaweto, za vreme na izvr{uvaweto i po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, pretpostavuva vo otkriva~kiot proces pri pribiraweto na kriminalisti~kite informacii podednakvo vnimanie da mu se posveti na otkrivaweto, obezbeduvaweto, fiksiraweto i koristeweto na potencijalni i latentni operativni i dokazni informacii koi spored svojata sodr`ina se od kriminalisti~ko-viktimolo{ki karakter. Krivi~noto delo ne mo`e uspe{no da se otkrie i da se razjasni samo so prou~uvawe na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo, tuku i so izu~uvawe na li~nosta na `rtvata vo mikrosredinata i na nejziniot interakciski odnos so delinkventot. Na vakov priod naveduva i samata su{223 Guskovskaja, N. I. i dr., Rassledovanie i sudebnoe razbiratelstvo del o prestuplenijah nesover{oletnih, Moskva, 1974. (Navedeno spored: Vozgrin, I. A., Sp. trud, str. 209). 224 Osnovopolo`nik na kriminalisti~kata viktimologija e Vladimir Vodineli}, koj svoite porane{ni stavovi po ova pra{awe teoretski gi dooblikuva vo negoviot zna~aen trud “Kriminalisti~kaviktimologija:novou~eweukriminalisti~kojznanosti”,Bezbednostidru{tvenasamoza{tita, 1/1990 (str. 28-34) i 3/1990 (str. 40-48).

132

tina na krivi~noto delo “kako sistem, koj se sostoi od tri potsistemi: delo-storitel, `rtva-storitel i krivi~no delo-`rtva”,225) taka {to rasvetluvaweto na vrskite i odnosite treba da se odviva na sive ovie navedeni relacii, so ogled na toa deka, trgnuvaj}i od sistemno-strukturniot pristap vo kriminalisti~kata nauka, toa e “edinstveno pravilna strategija na otkrivaweto i istra`uvaweto”.226) Site fakti i okolnosti koi se relevantni za razjasnuvawe na krivi~niot nastan vo celost }e bidat opfateni samo dokolku celosno se otkrijat i istra`at i site operativni i dokazni informacii {to se odnesuvaat na `rtvata, a zavisno od objektot na napad, “`rtva mo`e da bide ne samo fizi~ko lice tuku i op{testvo, dr`ava, rasa, klasa, narod, rabotni kolektivi, organizacii, grupi, pravni lica”.227) Kriminalisti~koto (no i krivi~no-procesnoto, kriminolo{koto i viktomolo{koto)228) zna~ewe na prou~uvaweto na li~nosta na o{teteniot ne se ogleda samo vo toa {to ~esto pati `rtvata se pojavuva kako zna~aen (nekoga{ i edinstven) izvor na soznanija za postoewe na krivi~noto delo. “Sozdavaweto povolni okolnosti za izvr{uvawe na krivi~noto delo ~esto ne zavisi od delinkventot, tuku i od odnesuvaweto na o{teteniot, koj so svoite nevnimatelni, amoralni ili protivpravni postapki mo`e da sozdade kriminogeni okolnosti, da dade “ideja za krivi~no delo, a isto taka da go olesni nastanuvaweto na kriminalniot rezultat”.229) Zatoa vo otkrivaweto na viktimnoto odnesuvawe na `rtvata ne e potrebno samo kriminalisti~ko-viktimolo{ko prou~uvawe, tuku i po{iroko kriminolo{ko, “psiholo{ko i socijalno-psiholo{ko nivo na izu~uvawe na li~nosta na o{teteniot”.230) Analizata na strukturata na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela poka`uva deka tie pretstavuvaat sistem od samostojni i zaemno usloveni, elementi vo vid na podatoci koi {to se odnesuvaat na site onie svojstva vo nastanuvaweto na mehanizmot na podgotvuvaweto, izvr{uvaweto i prikrivaweto na krivi~nite dela i na ulogata i prido225 Vodineli}, V., Kriminalisti~ka viktimologija: novo u~ewe u kriminalisti~koj znanosti, Bezbednost i DSZ, 1/ 1990, str. 29. 226 Isto. 227 Vodineli}, V., Sp. trud, Bezbednost i DSZ, 3/1990, str. 15. 228 Za ova, pokraj navedenata literatura vo pogore spomenatiot Vodineli}ev trud vo dve prodol`enija,vidii:[eparovi},Z.,Viktimologija,studijao`rtvama,ROzagrafi~kadjelatnost-Samobor, Pravni fakultet - Zagreb, Zagreb 1985, str. 37 i natamu; i od istiot avtor: Prometna delikvencija i dru{tvenasamoza{tita(vozbornikot:PrometnadelikvencijaiDSZ,Udru`ewezakrivi~nopravoikriminologiju Hrvatske, Pravni fakultet, Zagreb, 1981, str. 6); O{te}eni u krivi~nom postupku, JRKKP, 4/1982, str. 547 inatamu;Ristanovi}-Nikoli},V.,Polo`ajiuloga`rtveuotkrivawukrivi~nogdela,JRKKP,3/1982,str.255; Voj~i}, V. J., Viktimologija i njezino prakti~no znaewe, Izbor, 4/1979, str. 379; Mineskoja, V. S., Krivi~nopravni i moralno-psiholo{ki aspekti viktimologije, Izbor, 4/1985, str. 341. 229 Mehanizm prestupnogo povedenija, Nauka, Moskva, 1981, str. 114. 230 Ostroumov,S.S.iFrank,L.V.,Oviktimologiiiviktimnosti,Sovetskoegosudarstvoipravo, Moskva, 4/1976, str. 75

133

nesot na delinkventot i na `rtvata vo nastanuvaweto na krimogenezata i viktimogenezata (na {to upatuva i procesot na sozdavawe i koristewe specifi~ni kriminalisti~ki i kriminalisti~ko-viktimolo{ki operativni i dokazni informacii), koi{to se od bitno zna~ewe za kriminalisti~ko-spoznajniot proces pri otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i spre~uvaweto na krivi~nite dela.

134

12. TEORIJA ZA PROGNOZIRAWETO NA KRIMINALITETOT Na kriminalnoto odnesuvawe i na negoviot storitel, sekoja na specifi~en na~in i od svoj aspekt, mu prio|aat i kriminologijata i kriminalisti~kata kako samostojni krivi~ni nauki, no raznostraniot priod vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako individualna i masovna slo`ena op{testvenonegativna pojava i na individuata oddadena na ovoj socijalno-patolo{ki fenomen ne pretstavuva pre~ka vo istra`uvaweto na edna ista pojava so negativen op{testven predznak. Naprotiv, ovie dve nauki me|usebno se nadovrzuvaat i nadopolnuvaat so ogled na toa deka i kaj obete vo centarot na vnimanieto se nao|a kriminalitetot i delinkventot, taka {to nau~nite dostignuvawa i teoretsko-empiriskite istra`uvawa kako vo kriminologijata, taka i vo kriminalistikata, se so podednakvo zna~ewe za ovie dve nauki i pokraj nivniot razli~en predmet i specifi~nosta vo metodolo{kiot priod. Im se pridru`uvame na onie avtori koi so pravo smetaat deka pri prou~uvaweto na kriminalitetot, kriminologijata i kriminalistikata posebno gi svrzuva kriminalnata simptomatologija (ili fenomenologija),231) no na ovaa, taka da ja nare~eme, “papo~na” vrska, nie bi gi dodale i prou~uvaweto na li~nosta na delinkventot i prevencijata kako teoretska i prakti~na disciplina, (sogledana preku kriminalnata politika), srodna ne samo na kriminologijata, tuku i na kriminalistikata. Vo nastojuvawata za iznao|awe najsoodvetni merki i aktivnosti za prevencija na kriminalitetot, kriminologijata kako posebna nau~na oblast se zanimava so op{tite postavki za prevenirawe na kriminalitetot kako op{testvena pojava {to e rasprostraneta do toj stepen {to zazema sé pomasovni razmeri, dodeka pri toa, ne stanuva zbor za “tehni~ko-takti~ki merki i aktivnosti za predupreduvawe na krivi~nite dela”232) (se misli na {irokiot dijapazon od operativno-takti~ki i kriminalisti~ko - tehni~ki merki i dejstvija koi nemaat dokazen karakter, a koi ovlastenite slu`beni lica na organite za vnatre{ni raboti gi planiraat i gi preze231 Vidi: Vodineli}. V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 17 i tamu navedenite drugi avtori. 232 Vodineli}, V., Isto, str. 28.

135

maat vo kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka kako osnovni vidovi na operativnata dejnost), kako {to e toa slu~aj so kriminalistikata kako posebna i samostojna nauka. A toa zna~i deka “e nepravilna koncepcijata oti kriminalistikata e kriminolo{ka disciplina”,233) kako {to smetale nekoi avtori vo zapadnata nau~no-teoretska misla. So drugi zborovi, kriminologijata i kriminalistikata se nauki za kriminalitetot i za storitelot na krivi~noto delo,234) no sekoja od niv trgnuva od specifi~nostite na nau~nite metodi {to gi primenuvaat vo raznostranoto istra`uvawe na eden ist problem. Na vakov na~in, raznostrano i vo soglasnost so nivniot predmet na prou~uvawe, kriminologijata i kriminalistikata mu prio|aat i na problemot na prognoziraweto na kriminalitetot. I ovde doa|aat do izraz nivnite specifi~nosti vo priodot kon razre{uvaweto na eden ist problem, a toa e predupreduvaweto i preveniraweto na kriminalitetot i iznao|aweto najoptimalni re{enija vo izborot na pravcite, sredstva i metodite za negovoto otkrivawe, spre~uvawe i minimizirawe vo takvi relativni ramki koi }e ovozmo`at negovo kontrolirawe. Kako i so koi metodi da se predvidi i da se spre~i idnoto i strukturalno promenlivo pojavuvawe i egzistirawe na raznite oblici na kriminalitet ili, pak, retrospektivno da se prou~at dotoga{ ve}e storenite mnogubrojni vidovi na nedozvoleni odnesuvawa na poedinci ili grupi na storiteli na takvite op{testveno-{tetni odnesuvawa, se edni od klu~nite pra{awa so koi, sekoja od svoj agol, se zanimavaat kriminolo{kata i kriminalisti~kata prognoza, koi se javuvaat kako specifi~ni segmenti na kriminologijata i kriminalistikata.

12.1. KRIMINOLO[KA PROGNOZA NA KRIMINALITETOT Vo planiranoto, nau~no zasnovano i programirano definirawe na najraznovidni op{testveni merki i aktivnosti naso~eni kon otstranuvawe, neutralizirawe ili minimizirawe na kriminogenite, patogenite i na viktimogenite uslovi i vlijanija koi go determiniraat niknuvaweto i natamo{noto razvivawe na kriminalitetot kako individualna i masovna op{testveno-negativna pojava, rasprostraneta vo site stadiumi od razvojot na sekoe organizirano op{testvo (osobeno vo sovremenoto, koe go karakteriziraat prisutni brojni i te{ki oblici na kriminalni odnesuvawe vo site zemji vo svetot), odlu~uva~ko vlijanie ima kriminolo{koto pro233 Vodineli},V.,Isto. 234 Vidi:Koldin,V.J.iPolevoj,N.S.,Informacionnieprocessiistrukturivkriminalistike, Izd. Moskovskogo univerziteta, Moskva, 1985, str. 9 i 19.

136

gnozirawe na pretstojnoto javuvawe na kriminalitetot vo edna konkretno dadena potesna ili po{iroka op{testvena sredina i toa vo konkretno preciziran pokratok ili podolgoro~en period. Od toa zavisi i vidot, su{tinata i vremenskata koncipiranost na planovite i nau~nite programi (koi mo`at da bidat kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni) za dinami~na, operativna i koordinirana profilakti~ka dejnost, so precizno ome|eni konkretni zada~i na site op{testveni subjekti vo borbata protiv kriminalitetot i za{titata od negovoto razorno dejstvo kako vrz poedinecot, taka i vrz op{testvoto vo celost. Kriminalitetot kako slo`ena poedine~na i {iroko rasprostraneta socijalno-patolo{ka pojava, lesno prilagodliva vo site uslovi i stadiumi od razvojot na op{testvoto, napa|a op{testveni i li~ni dobra i vrednosti i predizvikuva mnogubrojni te{ki posledici vo site pori od op{testvenoto `iveewe. Kako dinami~na pojava so negativen op{testven predznak, determinirana od pove}e me|usebno povrzani faktori, neposredni i posredni vlijanija i drugi okolnosti, kriminalitetot pogodna po~va za nastanuvawe i za negovo natamo{no opstojuvawe nao|al i nao|a vo op{testveno - ekonomskite i drugi odnosi, razvivaj}i se paralelno i isprepleteno so site socijalni procesi i pojavi. Na kriminolo{kata prognoza na kriminalitetot treba da í soodvetstuva i prognoza na takvite op{testveni procesi i pojavi koi imaat kriminogeno, patogeno i viktimolo{ko zna~ewe i vo pomala ili pogolema mera pridonesuvaat za pojavuvawe na soodvetni pojavni oblici na kriminalitet vo sekoja faza od op{testveno-ekonomskiot razvoj na op{testvoto. Preku kriminolo{kata prognoza najnapred se dava retrospektiven prikaz na postojnite sostojbi na kriminalitetot, po {to prognozerot ja opredeluva kriminolo{kata diferencijalna dijagnoza i, na krajot, dava ekspertna ocenka za kriminolo{kite karakteristiki na idniot kriminalitet na edno podra~je vo to~no utvrden vremenski period. Toj period mo`e da bide pokratok ili podolg, pa ottamu i se gradat kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni kriminolo{ki procenki za kriminalitetot vo celost ili za posebni negovi vidovi. Vrz razvojot na kriminalitetot kako slo`ena individualna i masovna op{testveno-patolo{ka pojava vlijaat mnogubrojni faktori {to proizleguvaat od konkretnata op{testvena struktura i koi imaat zna~ajna uloga vo prognoziraweto na tendenciite na kriminalitetot. Prou~uvaweto na etiologijata na kriminalitetot treba da se vr{i soglasno nau~nodeterministi~koto sfa}awe za pri~inosta na kriminalitetot. Nau~no-deterministi~koto sfa}awe za objasnuvawe na etiologijata na kriminalitetot trgnuva od soznanieto za kauzalnite i drugi vrski i zakonomernosti na javuvaweto na kriminalitetot kako socijalno-patolo{ka pojava. Nau~niot determinizam go odreduva karakterot na site fak137

tori i me|usebni vrski i vlijanija {to treba da go objasnat kriminalitetot kako zakonita pojava vo dadeni op{testveni uslovi vo koi se ra|a. Kako individualna i op{testvena pojava kriminalitetot se nao|a vo zaemna povrzanost i uslovenost so mnogu drugi pojavi i procesi vo sekoe op{testvo. Negovata zakonomernost vo javuvaweto }e se objasni dokolku poblisku se odredat faktorite, vlijanijata ili pri~initelite {to doveduvaat do nego, dokolku se definiraat nivnite pri~insko- posledi~ni odnosi. Me|u ovie faktori (koi mo`at da bidat neposredni i posredni) se vbrojuvaat site onie {to se karakteristi~ni za javuvaweto i egzistiraweto i na drugite op{testveno - negativni pojavi i odnesuvawa. Taka, me|u neposrednite faktori spa|aat: ekonomski krizi; bogatstvo; osiroma{uvawe i beda; stanbeni krizi; industrijalizacija; nevrabotenost i bezrabotica; deficientno i degradirano semejstvo; povrzanost i vlijanie na drugi socio - patolo{ki pojavi (prostitucija, vagabonda`a, alkoholizam i sl.); voeni krizi; prirodni katastrofi (zemjotresi, poplavi i dr.); parazitski na~in na `iveewe itn. Pokraj ova, kriminalitetot e povrzan i so vlijanija na drugi pojavi i faktori koi posredno dejstvuvaat i go uslovuvaat negovoto javuvawe. Ovie uslovi, dokolku ne se raboti za isprepletenost so neposrednite faktori, sami po sebe ne mo`at da dovedat do pojava na kriminalitet. Me|utoa, nivnoto vlijanie vo odredeni okolnosti e zna~ajno i ne treba da se potcenuva. Vo ovie uslovi bi se vbroile: nedovolnata prakti~nost i operativnost na dr`avnite organi; negativnite vlijanija na sredstvata za masovno komunicirawe; nedovolno iskoristenoto ili slabo sodr`inski organiziranoto slobodno vreme (ova osobeno va`i za licata vo preddeliktnata faza od nivniot razvoj); naglasenoto negativno vlijanie na mestata i sredinite vo koi e posilno razviena delinkventnata i socio - patolo{kata aktivnost voop{to, odnosno vlijanieto na pove}ekratni delinkventi vrz lica koi se nao|aat na pragot od kriminalnata kariera; nepostoeweto ili neefikasniot postpenalen tretman itn. Sosem e jasno deka javuvaweto na kriminalitetot treba da se razgleduva vo retrospekcijata na site navedeni i drugi kriminogeni faktori i vlijanija, koi, vo krajna konsekvencija, se temelat vrz op{testvenite odnosi vo edno op{testvo, od ~ii materijalni uslovi na `ivotot, sepak, proizleguva kriminalitetot. Dokolku tie se razgleduvaat vo nivnata me|usebna zavisnost i povrzanost i dokolku sekoga{ se ima na um ottu|enosta na ~ovekovata li~nost, {to zaedno so ovie i drugi okolnosti neminovno predizvikuvaat nastanuvawe na kriminalitetot, zna~itelno }e se navleze vo negovata etiolo{ka dimenzija i po prognoziraweto nau~no zasnovano }e se odredat pravcite na profilakti~kata dejnost. Kriminalitetot ima svoi zakonomernosti i tendencii na dvi`ewe. Sostojbata, strukturata i dinamikata na kriminalitetot se determinira138

ni, vo krajna linija, od osobenostite na socijalno-ekonomskiot razvoj.235) Tendenciite i idnoto dvi`ewe na kriminalitetot vo odreden period gi predviduva kriminolo{kata prognoza, ~ii rezultati ne pretstavuvaat egzaktni pokazateli, tuku verojatni informacii za obemot, dinamikata, intenzitetot, strukturata i strukturalnite promeni na idniot kriminalitet kako socijalno-patolo{ki fenomen determiniran od promenite vo najdlabokata op{testvena struktura. Pri kratkoro~noto ili podolgoro~noto kriminolo{ko prognozirawe na idnite promeni i dvi`ewa na kriminalitetot vo dadena op{testvena mikro ili makrosredina kako eden od zna~ajnite parametri, koi prognozerot ne treba da gi izgubi od vid, e postoeweto na neotkrieniot kriminalitet (t.n. “temna brojka”), koja, zavisno od vidot, e razli~no zastapena i so pomali ili pogolemi dimenzii u~estvuva vo vkupniot obem na realniot kriminalitet. Zatoa prou~uvaweto na “temnata brojka” i poznavaweto na ostanatite kriminolo{ki svojstva na kriminalitetot e patokazot vo postavuvuvaweto realna kriminolo{ka prognoza. Kriminolo{kata prognoza na kriminalitetot e svrtena kon idninata, kon onie kvalitativni i kvantitativni promeni na kriminalitetot koi{to se o~ekuvaat da nastanat za pokratko ili za podolgo vreme. Za takvite o~ekuvani promeni na kriminalot kriminolo{kiot prognozer dava verojatni informacii koi{to potoa se vgraduvaat vo soodvetni preventivni planovi ili programi. Na kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite prognozi za sostavot i za ostanatite osnovni karakteristiki na kriminalitetot mu soodvestvuvaat kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni planovi. Najdobra op{testvena verifikacija do`ivuva onaa kriminolo{ka (i kriminalisti~ka) prognoza, pod idealen uslov da bide besprekorna ({to e te{ko izvodlivo, bidej}i, kako i sekoj drug oblik na prognoza, ima “slabi” to~ki) i nau~no fundirana, koja e uspe{no vgradena vo takvi realno ostvarlivi programi koi preku soodvetnite oblici na operativnoprofilati~kata dejnost na op{testvenite i dr`avnite organi }e postignat najoptimalni efekti vo navremenoto spre~uvawe na ve}e predvidenite i o~ekuvanite vidovi na kriminalitet vo konkretno dadena sredina (vo mesna zaednica, vo op{tina, vo gradska zaednica na pove}e op{tini, vo region i na nivo na celata zemja). Me|utoa, kako {to sé u{te nema nitu dovolno razviena prognosti~ka dejnost, kako posebna aktivnost na specijalisti prognozeri, osobeno so naglaska na timsko multidisciplinarno rabotewe (prognoziraweto na kriminalitetot kaj nas prakti~no gi zaoduva prvite ~ekori, a za empiriski istra`uvawa ne mo`e da stane nitu zbor), isto taka, nema ni po{iroki operativni i koordinirani planovi za uspe{no sprotivstavuvawe na kriminalnite odnesuvawa. Ottuka ne za~uduva i 235 Vodineli}, V., Marks i kriminologija, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, 1/1974, Beograd, str. 24.

139

faktot za nepovolnite tendencii na kriminalitetot, koj bele`i nagorna linija, a i posledicite se sé pote{ki. Dodeka ne se uspee da se prese~at korenite na kriminalitetot ne treba da se o~ekuvaat rezultati od kriminolo{kata i kriminalisti~kata profilaktika. Pri prognoziraweto, kriminolo{kiot prognozer retrospektivno se osvrnuva vrz prou~uvanite sostojbi na kriminalitetot, potoa dava kriminolo{ka diferencijalna dijagnoza, a na krajot vo ekspertna ocena gi predviduva pravcite na dvi`eweto i ostanatite osobini na kriminalitetot koj se o~ekuva da se izvr{i vo idnina vo to~no odreden vremenski period i vo konkretno definirana lokacija (vo op{tinsko ili drugo po{iroko podra~je). Za ova toj, isto kako i kriminalisti~kiot prognozer, se slu`i so statisti~ka dinami~ka analiza kako oblik na statisti~ki metod, no i so drugi, glavno, matemati~ki metodi (ekstrapolirawe, modelirawe i drugi kiberneti~ki i sli~ni metodi).

12.2. KRIMINALISTI^KA PROGNOZA NA KRIMINALITETOT Sekoja kriminalisti~ka profilaksa, dokolku pretendira na seopfatnost i nau~na korektnost i zasnovanost vo pristapot pri planiraweto na {irokiot splet od op{testveni merki i aktivnosti za onevozmo`uvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na koj bilo vid na kriminalno odnesuvawe, sekoga{ za pojdovna osnova i osnoven kriterium ja smeta prognoznata informacija za onoj verojaten kriminalitet koj opravdano se o~ekuva da se izvr{i vo idnina na odredeno teritorijalno i vremenski ograni~eno podra~je. Toa zna~i deka kriminalisti~kata prognostika se odnesuva na takvi pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na krivi~ni dela koi vo momentot na postavuvaweto na kriminalisti~kata procenka ne postojat (ne se izvr{eni), me|utoa, spored prirodata na zakonomernostite na kriminalitetot kako negativna pojava koja gi prosleduva op{testvenite pojavi, procesi i dvi`ewa na konkretna op{testvena stvarnost, kako rezultat na protivre~nostite vo razvojot na op{testvenite odnosi na dadeno op{testvo vo koj bilo negov stadium, se predviduva deka vo idnina (vo konkretno ome|en vremenski period) }e se izvr{at. Takvite procenki trgnuvaat od prognosti~ki verojatni informacii {to se realno ostvarlivi i upatuvaat na takvi formi na krivi~ni dela koi opravdano se o~ekuva vo idnina da se storat vo odredena op{testvena sredina. Na toa uka`uvaat site dotoga{ analizirani i sistematizirani kriminalisti~ki parametri kako pri postavuvaweto na kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza, taka i pri predviduvaweto (procenkata) na idnite pojavni oblici na kriminalitetot. 140

Redot na ne{tata vo pogled na zakonomernostite pri pojavuvaweto i egzistiraweto na realniot kriminalitet (dotoga{ delumno otkrien i poznat vo pogolem ili pomal obem, {to zavisi od efikasnosta i osposobenosta na op{testvenite preventivno-represivni mehanizmi, na koi sekoga{, pove}e ili pomalku, kako nedostapna im se nametnuva “temnata brojka” na kriminalitetot) mo`e da upatuva na kriminalni napadi {to se o~ekuva vo idnina da bidat izvr{eni so ogled deka vo op{testvenata stvarnost ne se, nitu, pak, vo pobliska ili podale~na idnina mo`at da bidat eliminirani faktorite i pri~initelite koi pridonesuvaat da se pojavat takvi na~ini na izvr{uvawe koi }e proizleguvaat od specifi~nite op{testveni priliki. Vo kolkava mera i intenzitet, vo koe idno vreme i na koe mesto }e se pojavat specifi~ni pojavni oblici na kriminalni odnesuvawa vo specifi~ni op{testveno-ekonomski priliki, se pra{awa na koi odgovor dava kriminalisti~kata prognoza. I ne samo za predviduvawe na pojavniot oblik na kriminalitet, tuku kriminalisti~kata prognoza e svrtena i kon storitelot na krivi~no delo, bilo da se raboti za ve}e registriran delinkvent ili, pak, za dotoga{ ~esni gra|ani, koi kako rezultat na somnitelnoto odnesuvawe i dru`eweto so lu|e bliski na kriminalnata sredina i poradi pribrani drugi indicii, se diferenciraat kako potencijalni osomni~eni. Prognosti~koto predviduvawe go determinira vidot, intenzitetot i obemot na operativno-takti~kite merki i dejstvija vo ramkite na operativnata dejnost. Pokraj ova kriminalisti~kiot prognozer gi predviduva i idnite kriminalni punktovi i `ari{ta, {to e od neprocelivo zna~ewe za vodewe na kriminalisti~kata kontrola. Tokmu zaradi mo`nosta kriminalisti~kata prognoza da go predvidi idnoto vr{ewe dotoga{ poznati ili, pak, novi pojavni oblici na kriminalitet vo odredeno vreme, kako i da go pretpostavi idnoto odnesuvawe na nekoj storitel na krivi~no delo, taa pretstavuva i svoeviden orientir za sproveduvawe na operativnata dejnost (osobeno e zna~ajna za nejziniot oblik kriminalisti~ka kontrola) i za planiraweto na operativno-takti~kite merki i dejstvija. “So pomo{ na kriminalisti~kata prognoza se sozdavaat verzii za povtorni dela na recidivistite vo idnina ili za sosem novi dela od novi storiteli; za objektite, to~kite i podra~jata koi se posebno zagrozeni; za skrivnici na kriminalci po koi se traga ili za skrivnici so corpordelicti; za povrzanosta i dru`eweto so somnitelni lica; za odnesuvaweto na storitelite po izvr{enite dela i sli~no. Prognosti~kite verzii gi odreduvaat neophodnite pravci na istra`uvaweto, gi oblikuvaat potrebnite operativno-takti~ki i tehni~ki merki i dejstvija, ja preciziraat metodikata na nivnata primena, ovozmo`uvaat pravilno anga`irawe na personalnite 141

i materijalni elementi.236) Taa go dava odgovorot na pra{aweto so kolkavi sili (broj na operativni rabotnici) i tehni~ki sredstva }e se planira i sprovede racija, zaseda, patrola ili druga operativno-takti~ka merka za preventivno-represivno spre~uvawe na kriminalitetot vo nekoe kriminalno `ari{te na odredeno podra~je, no istovremeno gi trasira i po{irokite profilakti~ki merki i aktivnosti za otstranuvawe ili ubla`uvawe na pri~inite i vlijanijata koi ovozmo`uvaat egzistirawe na koj bilo oblik na kriminalitet vo dadeni op{tesveni uslovi i okolnosti. Deka kriminalisti~koto prognozirawe kako sostaven del na kriminalisti~kata taktika, odnosno posebno na sekoja kriminalisti~ka metodika (vo ~ii ramki kriminalisti~ko - prognosti~kata informacija si nao|a svoe mesto vo represivno- preventivnoto spre~uvawe na specifi~ni grupacii na krivi~ni dela), te{ko se probiva vo kriminalisti~kata teorija i praktika e fakt koj treba da go zagri`i sekoj poedinec i dr`aven i drug op{testven organ koj neposredno i posredno se zanimava so pra{awa svrzani so spre~uvaweto na kriminalitetot. Dlaboko nenau~no i povr{no e sfa}aweto deka kriminalisti~koto prognozirawe e vo delokrugot samo na kriminalistot, koj mo`e da go o`ivotvoruva pri preveniraweto i otkrivaweto na kriminalitetot, kako negova profesionalna dol`nost. Me|utoa, koga }e se vidi deka i toj toa ne go pravi ili go pravi nedovolno stru~no i bez sistemati~nost i metodi~nost, u{te pove}e izleguva na videlina apsurdnosta po ova pra{awe. Za nadminuvawe na vakvite sostojbi vo pogled na vostanuvaweto kriminalisti~ko prognozirawe i negovo koristewe vo borbata protiv kriminalitetot potrebni se nau~ni i stru~ni pretpostavki. Kriminalisti~koto prognozirawe bara multidisciplinarnost vo pristapot, {to }e re~e poznavawe i primenuvawe na pridobivkite od pove}e nau~ni podra~ja (sociologija, psihologija, socijalna patologija, kriminologija, kriminalna politika, viktimologija, krivi~no pravo i dr.). Ova e posebno zna~ajno za operativniot rabotnik na organite za vnatre{ni raboti, koj kako kriminalist-specijalist pri liniskoto ili teritorijalno “pokrivawe” na kriminalitetot treba da bide vizionerski orientiran, no ne vo smisla na neosnovano naga|awe za idnite tendencii na kriminalitetot, tuku potpiraj}i se vrz dobroto poznavawe na faktorite koi gi determiniraat raznite oblici na kriminalitet, da znae da postavi relativno realna kriminalisti~ka procenka za oblicite na kriminalitet {to opravdano se o~ekuva da se izvr{at vo konkreten vremenski period i na konkretno mesto. Toa pretpostavuva dobro poznavawe na op{testvenite priliki, odnosno prou~uvawe na faktorite koi generiraat soodvetni pojavni oblici na kriminalitet. Samo vo tie slu~ai nema da se pogre{i pri postavuvaweto 236 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 168.

142

na kriminalisti~kata prognoza, kako i pri izborot na metodite i sredstvata na kriminalisti~kata profilaksa. Kriminalisti~koto prognozirawe ima ogromna prakti~na vrednost za sostavuvawe na t.n. kriminalisti~ko-geografski karti, vo koi so soodvetni simboli (legendata po utvrdeni kriteriumi ja sostavuva samiot kriminalist) se odbele`uvaat site kriti~ni to~ki, odnosno kriminalni punktovi i `ari{ta. Predlagame vostanovuvawe op{ti i posebni kriminalisti~ko-geografski karti. Vo op{tite bi se nabele`uvale globalnite tendencii na kriminalitetot. Posebnite bi pretstavuvale specijalizirani kriminalisti~ko-geografski karti spored pojavnite oblici na krivi~nite dela. I ednite i drugite bi pretstavuvale sostaven del na kriminalisti~kata kontrola. Za`ivuvaweto na vakvite geografski karti vo kriminalisti~kata praktika (so ogled na toa deka teoretskite osnovi se postaveni) zna~i i nov kvalitativen ~ekor vo otkriva~kata i profilakti~kata postavenost na organite za vnatre{ni raboti. Se zalagame, isto taka, za kriminalisti~ko-geografski karti koi }e se odnesuvaat na op{tinski podra~ja (kako i na negovi delovi po policiski stanici ili nejzini pozorno-patrolni sektori), regioni i na nivo na celata zemja.

143

13. KRIMINALISTI^KA TEORIJA ZA OPERATIVNATA DEJNOST 13.1. VOVEDNI ZABELE[KI Kriminalisti~kata nauka kako teoretski sistem od vostanoveni sopstveni kriminalisti~ki u~ewa ili teorii postojano se dvi`i po nagorna linija vo svoeto dosega{no ednovekovno postoewe. So otkrivaweto, razrabotuvaweto i sistematiziraweto novi soznanija svrteni kon efektuirawe na preventivno-represivnata borba protiv kriminalitetot postojano se zbogatuva sé u{te ne tolku mnogu popolnetata riznica na kriminalisti~ki teorii za zna~ajni teoretski i prakti~ni problemi od kriminalisti~kata oblast. Uspe{noto re{avawe na sekoj takov problem neizbe`no e vrzan so sozdavaweto na op{tata kriminalisti~ka teorija i na posebnite kriminalisti~ki u~ewa kako nejzini oddelni sostavni elementi {to vleguvaat vo sostavot na kriminalistikata kako samostojna nauka. Site tie se plod na nau~no-teoretski istra`uvawa vtemeleni vrz prethodni prou~uvawa na naplastuvana empiriska gra|a od mno{tvo podatoci crpeni od kriminalisti~kata praktika, i toa preku sogleduvawe na efektite od raboteweto na kriminalistite vo site etapi od kriminalisti~koto postapuvawe: vo operativnata, vo istra`nata i vo sudskata dejnost. Kako op{tata kriminalisti~ka teorija, kako sistem od nau~no obrazlo`eni teoretski soznanija, principi i idei {to se odnesuvaat na prou~uvaweto na sevkupnite zakonitosti na krivi~niot nastan (i negoviot predizvikuva~) kako op{t objekt na kriminalistikata, taka i posebnite kriminalisti~ki teorii, {to se fokusirani na istra`uvaweto oddelni aspekti na op{tiot kriminalisti~ki objekt, so nivniot postapen razvoj i so diferenciraweto i prepora~uvaweto sovremeni kriminalisti~ki sredstva, takti~ki na~ini i nau~ni metodi, se celosno vo funkcija na unapreduvawe i usovr{uvawe na kriminalisti~kata praksa. “ Praksata }e gi postavi pred naukata onie zada~i {to baraat teoretsko tolkuvawe i re{avawe, a ne mo`at da bidat re{eni so sredstva i postapki {to gi poznava praksata”.237) 237 Belkin,S.R.,Op}ateorijakriminalistikeuuvjetimanau~no-tehni~kerevolucije,Izbor,Zagreb,2-3/1977,str.192.

144

13.2. POIM NA TEORIJATA ZA OPERATIVNATA DEJNOST Vo grupata posebni kriminalisti~ki teorii spa|a i teorijata za operativnata dejnost. Ovaa teorija se vbrojuva me|u relativno ponovite kriminalisti~ki u~ewa (temelite se postaveni vo poslednite nekolku decenii od XX vek). Sozdavana e od nekolkumina kriminalisti~ki teoreti~ari i prakti~ari, me|u koi poseben respekt zaslu`uvaat nekoi polski avtori. Vo kriminalisti~kata literatura postojat nesovpa|awa na stavovite, duri i za osnovnite elementi na teorijata za operativnata dejnost, me|u koi spa|a i definiraweto na “operativnata dejnost”, odnosno na “operativnoto rabotewe” - poimi {to imaat sinonimno zna~ewe. Poljakot T. Hanausek operativnoto rabotewe go definira na sledniov na~in: ”Operativnoto rabotewe pretstavuva vo kriminalisti~kata nauka temelen sistem od pravno definirani doverlivi ili tajni operacii na organite na goneweto, kompleksno voden nadvor od krivi~nata i administrativnata postapka i od drugite slu`beni dejstvija na tie organi, a slu`i za spre~uvawe krivi~ni dela, pred sé so sobirawe, proveruvawe i koristewe informacii za nastani, sredini ili lica {to stanale predmet na pravno motiviran interes, so cel za otkrivawe i naso~uvawe na dokazite. Toj sistem, isto taka, vr{i i drugi funkcii na podra~jeto na za{titata na dr`avata, kako i za istra`uvawe i dezintegracija na negativni op{testveni sostavi, osobeno kriminogeni, i za likvidirawe faktori {to go pottiknuvaat kriminalitetot”.238) Polskiot kriminalist S. Koebecke vo zna~itelna mera ja prifa}a definicijata na Hanausek. Toj veli: “Teorijata za operativnoto rabotewe e zbir od sistematizirani, nau~no argumentirani, soznanija {to se odnesuvaat na pravno sankcioniran, vrz kriminalisti~kata nauka temelen, sistem od neslu`beni i tajni akcii na organite na redot i bezbednosta, kompleksno vodeni nadvor od krivi~nata postapka, so administrativni i drugi dejstvija na tie organi, a so cel za spre~uvawe razli~ni prekr{uvawa na zakonot, i toa preku sobirawe i proveruvawe raznovidni informacii povrzani so razli~ni oblici na rabotewe i so pojavi {to se negativni od op{testvena gledna to~ka”.239) So ovoj teoretski problem se zanimaval u{te eden Poljak. Se raboti za J. Krvavi~, koj zastapuva vakvo gledi{te: “Operativnoto rabotewe e sistem na sobirawe, vo princip preku vonprocesni dejstvija, informacii neophodni za utvrduvawe nameri ili postapki na delinkventi, kako i za 238 Navedenospored:Koebecke,S.,Prilograzmatrawuteorijeoperativnograda,Izbor,Zagreb,1/1983,str.76. 239 Koebecke, S., Sp. trud, str. 80.

145

otkrivawe, na policijata nepoznati, krivi~ni dela ili za nadopolnuvawe na soznanijata za poznati delikti”.240) Po odnos na poimot i su{tinata na operativnata dejnost najpolarizirani se stavovite na ruskite kriminalisti, ~ii mislewa se dvi`at vo dva pravci, i toa: 1) edna grupa avtori se zalaga za t.n. operativna potraga (kako oblik na operativna dejnost {to vo makedonskata i vo porane{nata jugoslovenska kriminalisti~ka literatura sodr`inski se iscrpuva preku kriminalisti~kata kontrola kako prvi~na etapa {to se odviva vo ramkite na operativnata dejnost), koja se ostvaruva nadvor od krivi~nata postapka; i 2) druga grupa ruski kriminalisti~ki nau~nici, koja smeta deka operativno-takti~kata dejnost, odnosno ona {to kaj nas go podveduvame pod poimot kriminalisti~ka obrabotka, preku splet od operativno-takti~ki merki, e naso~ena kon otkrivawe i istra`uvawe krivi~ni dela, pri {to nekoi avtori ovaa zna~ajna oblast ve{ta~ki ja oddvojuvaat od kriminalisti~kata nauka, obiduvaj}i se da ja smestat vo posebna pretpostavena disciplina, ~ij predmet na istra`uvawe celosno go iscrpuva kriminalistikata. Nekoi kriminalisti od ovaa grupa nau~no zasnovano ja tretiraat operativnata dejnost kako neraskinlivo podra~je na kriminalistikata, odnosno na nejziniot potsistem kriminalisti~ka taktika.241) Na Zapad vakvi diskusii skoro i da ne se vodat, a vakviot inerten stav na kriminalistite vo visoko razvienite zemji, {to se ogleda preku nerazvienosta ne samo na op{to teoretskiot sistem na kriminalistikata, ami i na posebnite kriminalisti~ki u~ewa (analogno na ova i na ona za operativnata dejnost), proizleguva prvenstveno od nivniot priod vo odreduvaweto na predmetot na kriminalistikata. Imeno, na Zapad sé u{te kriminalistikata se tretira kako prakti~na disciplina ili posebna ve{tina, vo ~ie prou~uvawe dominira prirodo-nau~nata dimenzija na kriminalisti~kata tehnika, dodeka takti~ko-metodi~nite aspekti se zapostaveni. Srpskite kriminalisti~ki nau~nici @. Aleksi} i Z. Milovanovi} operativnata dejnost ja definiraat kako “sistem od kriminalisti~ki metodi i sredstva {to policijata gi primenuva zaradi spre~uvawe i otkri240 Navedeno spored:Zatkovski, Z., Kriminalisti~ko zna~enje operativnih radnji u krivi~nom procesu, Izbor, Zagreb, 1-2/1978, str. 89. 241 Vidi: Belkin, S. R., Kurs sovetskoj kriminalistiki, I-II, Moskva, 1978, str. 179-180. Navedeno spored: Vodineli}, V.,Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, Fakultet za bezbednost, Skopje, 1985, str. 383-385.

146

vawe krivi~ni dela, potoa, za sobirawe podatoci za li~nosta na storitelot (za mestoto kade {to toj se nao|a i za negovite vrski), kako i zaradi utvrduvawe i obezbeduvawe na predmetite koi pretstavuvaat dokazni informacii”.240) Preventivno-represivnata dimenzija na operativnata dejnost, odnosno na aktivnosta na organite za vnatre{ni raboti, se naglasuva od pove}emina teoreti~ari zastapeni vo kriminalisti~kata literatura na zemjite {to nastanaa po raspa|aweto na SFRJ, odnosno vo porane{nata jugoslovenska kriminalisti~ka teorija.241) Nekoi od niv vo ramkite na operativnata dejnost, pokraj kriminalisti~kata kontrola i kriminalisti~kata obrabotka, ja vbrojuvaat i kriminalisti~kata prevencija, imenuvaj}i ja i kako operativno-preventivna dejnost. V. Vodineli} operativnata dejnost ja smeta za “sistem od neprocesualni kriminalisti~ki metodi, na~ini i sredstva”242) {to se protegaat vo kriminalisti~kata kontrola i vo kriminalisti~kata obrabotka kako dve etapi od vakvata dejnost {to e vo nadle`nost na organite za vantre{ni raboti. “Ovaa dejnost ne e procesualno regulirana, taka {to ne vleguva vo krivi~no-procesnata orbita, no e od fundamentalno zna~ewe za otkrivaweto krivi~ni dela i storiteli”.243) Procesot na otkrivawe ne mo`e da se zamisli bez aktivirawe na arsenalot od javni i tajni operativno-takti~ki merki {to vleguva vo sostavot na operativnata dejnost. Takvite merki se kriminalisti~ki bidej}i sodr`at “na~ini, metodi i sredstva {to gi sozdava, izu~uva i usovr{uva kriminalistikata”.244) Zavisno od specifi~nosta na sekoja dadena takti~ka situacija, pri re{avaweto na sekoja konkretna zada~a proizlezena od postapuvaweto na kriminalistot vo slu~aite koga e vo pra{awe kakov bilo operativen predmet {to se raboti vo ramkite na operativnata dejnost, sekoga{ se respektiraat i se aktiviraat najsoodvetnite kriminalisti~ki sredstva, takti~ki na~ini i nau~ni metodi. Tie se osnovniot policiski instrumentarium {to se primienuva vo taktikata na sproveduvaweto na sekoja posebna operativno-takti~ka merka. Sevkupnite taktiki na sproveduvaweto na sekoe oddelno vonprocesno dejstvie od sistemot na operativno240 Aleksi},@.iMilovanovi},Z.,Kriminalistika,Partenon,Beograd, 1994, str. 52. 241 Peri},V.,OblicioperativnedjelativnostiSlu`bejavnesigurnosti,RSUPSRH,Zagreb,1987,str.14;Pape{,D. iPavlek,I.,Kakoseprovodikriminalisti~kakontrola,SSUP,Beograd, 1973, str. 10;Krivokapi},V.,Organi unutra{wihposlovauspre~avawuisuzbijawukriminaliteta,V[UP,Beograd,1981,str.243-247; Pape{,D., Privredna kriminalistika, RSUP SRH, Zagreb, 1986, str. 108 i natamu; Lak~evi}, D., Organi unutra{wih poslova i wihova delatnost u jugoslovenskom krivi~nom postupku, Birotehnika, Zagreb, 1985, str. 129 i natamu. 242 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 383 243 Vodineli},V.,Isto. 244 Isto, str. 385.

147

takti~ki merki (i toa ne samo na nivo na takti~ki na~ini, ami i na nivo na takti~ki kombinacii i celi kriminalisti~ki operacii) ja so~inuvaat taktikata na operativno rabotewe na kriminalistot (kriminalisti~ki inspektor, kriminalisti~ko-tehni~ki ekspert, uniformiran policiski rabotnik) vo sklopot na operativnata dejnost, i toa vo dvete nejzini fazi. Pri vodeweto na kriminalisti~kata obrabotka, osobeno koga se raboti za slo`eni operativni predmeti, kriminalistot neminovno aktivira i procesni dejstvija {to spored na~eloto na brzina ne trpat odlagawe. Toa se t.n. itni istra`ni dejstvija koi mo`at da se aktiviraat vo vid na prosti i slo`eni takti~ki kombinacii. Pogore iznesenive elaboracii ni davaat za pravo da se obideme i nie da ja definirame teorijata za operativnata dejnost, i toa bez pretenzii za seopfatnost. Pod teorija za operativnata dejnost podrazbirame sistem od naplasteni nau~no zasnovani soznanija za prirodata i su{tinata na kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi {to se primenuvaat prvenstveno vo sklopot na operativno-takti~kite merki kako kompleksen sistem od tajni i javni vonprocesni operativni dejstvija so koi organite za vnatre{ni raboti vo ramkite na kriminalisti~kata kontrola i kriminalisti~kata obrabotka planski i kontinuirano otkrivaat i kriminalisti~ki obrabotuvaat nositeli (signali, izvori) na operativni informacii zaradi razjasnuvawe i utvrduvawe na postoewe krivi~ni nastani i nivni predizvikuva~i (odnosno krivi~ni dela i nivni storiteli). Vakvite nau~no zasnovani znaewa za zna~ajni teoretski i prakti~ni problemi svrzani so operativnata dejnost celosno se vo funkcija na preventivno-represivnoto spre~uvawe na kriminalitetot. Toa, vpro~em, proizleguva od samiot karakter na operativno- takti~kite merki i od su{tinata na operativnata dejnost kako specifi~na dejnost na OVR, so koja planski, permanentno i samoinicijativno se pribiraat raznovidni indicii za pojavni oblici na kriminalni napadi vo site oblasti na kriminalitetot. Dovolen e makar i povr{en pogled vrz koncepcijata na na{iot obid za definirawe na teorijata za operativnata dejnost za da se sogleda deka poimskoto odreduvawe se zasnovuva vrz pove}e elementi proizlezeni od dosega{niot razvoj na kriminalisti~kata nauka. Taka, nesomneno e deka na{eto stanovi{te go zasnovame vrz slednive nau~no verifikuvani stavovi: 1) teorijata za operativnata dejnost spored svojata su{tina se sleva vo teoretskiot sistem na kriminalistikata, a kako posebno kriminalisti~ko u~ewe izvira od pazuvite na kriminalisti~kata taktika kako eden od potsistemite na kriminalisti~kata nauka; 148

2) su{tinata na operativnata dejnost proizleguva od kompleksot operativno-takti~ki merki {to sozdavaat sistem od tajni i javni vonprocesni operativni dejstvija, ~ie aktivirawe (oddelno na nivo na takti~ki na~ini ili zaedno na nivo na takti~ki kombinacii ili kriminalisti~ki operacii) ja namenuva sekoja dadena takti~ka situacija pri vodeweto na operativniot predmet; 3) nositeli na operativnata dejnost se organite za vnatre{ni raboti koi (soglasno Zakonot za krivi~na postapka, Zakonot za vnatre{ni raboti i internite policiski propisi) ja vr{at ovaa specifi~na rabota za spravuvawe so kriminalitetot; 4) osven operativno-takti~kite merki, vo zavr{nata faza od operativnata dejnost, t.e. vo kriminalisti~kata obrabotka, se prezemaat i krivi~no-procesni dejstvija (ovde se misli na t.n. itni istra`ni dejstvija {to ne trpat odlagawe), i toa oddelno, paralelno ili zaedno so vonprocesnite operativni dejstvija vo vid na takti~ki kombinacii ili operacii; 5) kompleksniot sistem od operativno-takti~ki merki se sproveduva samoinicijativno, sistematski i permanentno spored na~eloto na metodi~no i plansko postapuvawe, kako i spored drugite kriminalisti~ki na~ela; 6) se pribiraat nositeli na operativni informacii zaradi otkrivawe i spre~uvawe krivi~ni dela i nivni storiteli.

13.3. PLANIRAWE NA OPERATIVNATA DEJNOST Po~eten signal za kriminalisti~ko planirawe na operativniot predmet pretstavuva prvi~no pribraniot osnoven fakt vo ramkite na prviot kriminalisti~ki zafat. Kriminalisti~koto planirawe na celiot evolutiven pat na istra`uvaweto na krivi~nite dela mu dava poseben beleg, na sekojdnevnoto rabotewe na sekoj kriminalist prakti~ar. Planiranata, sodr`inski osmislenata i koncipirana kriminalisti~ka rabota na operativniot rabotnik (civilen ili uniformiran policaec) ovozmo`uva sistematsko, ekonomi~no, precizno i stru~no razjasnuvawe na objektivnata i subjektivnata strana na krivi~noto delo proizlezeno od pazuvite na krivi~niot nastan {to se istra`uva. Pri rasvetluvaweto na sekoj krivi~en nastan, koj spored postojnata fakti~ka situacija najavuva postoewe na nekoe krivi~no delo, na kriminalistot u{te od samiot po~etok na kriminalisti~koto postapuvawe ori149

entir mu pretstavuva planiraweto. Kriminalistot naj~esto sostavuva pismen plan, koj e fleksibilen i se menuva zavisno od dadenata takti~ka situacija. Osnovnite preporaki za ova gi dava kriminalisti~koto u~ewe za planirawe na pretkrivi~nata postapka.

13.3.1. Empiriski pokazateli za planiraweto na operativnata dejnost (nekoi stranski iskustva) Za pra{awata svrzani so planiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka odamna se pi{uva vo kriminalisti~kata literatura, a za nivnoto nesomneno teoretsko i prakti~no zna~ewe dovolno govori i faktot {to vo teorijata ve}e e celosno razraboteno kriminalisti~ko u~ewe za planiraweto na celokupniot kriminalisti~ko-spoznaen proces. Kako vo op{to-teoretskiot sistem na kriminalisti~kata nauka, taka i vo posebnoto u~ewe za kriminalisti~koto planirawe (koe posebno go razrabotuva sekoja oddelna kriminalisti~ka metodika za specijalizirana borba na planot na otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i spre~uvaweto oddelni grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki), se sistematizirani op{ti postavki i pravila na postapuvawe za plansko i metodi~no vodewe na operativniot - krivi~niot predmet. Vo kriminalisti~kata teorija otsekoga{ se uka`uva na nedoslednostite vo prakti~nata primena na vakvite postavki i pravila ne samo pri sostavuvaweto na celinata na kriminalisti~kiot plan, ami pri zemaweto predvid i na oddelni negovi elementi (takov e slu~ajot, na primer so necelosnoto planirawe, so nepo~ituvaweto na pluralitetot od verzii, so nenavremenoto aktivirawe na kompleksniot sistem od operativni dejstvija itn.). Me|utoa, za sevo ova vo literaturata {to ni be{e dostapna ne uspeavme da najdeme podatoci za empirisko prou~uvawe na ovaa problematika, osven eden slu~aj na odbranet magisterium na Fakultetot za bezbednost vo Skopje.245) Izdvojuvame nekoi empiriski podatoci za koi smetame deka se dovolno ilustrativni i provokativni za vakvi soglasuvawa i na makedonskata kriminalisti~ka praktika. Istra`uvaweto e sprovedeno vo Bosna i Hercegovina, poto~no vo Republika Srpska. Avtorot M. Matijevi} prou~il 200 operativni predmeti za vodena kriminalisti~ka obrabotka na: krvni, seksualni, imotni, soobra}ajni i ekonomski delikti. Prou~uvaweto na kriminalisti~kata praktika na Republika Srpska poka`alo deka vo istra`uva~kiot period (od 1986 do 1996 godina) pri otkrivaweto i razjasnuvaweto na kriminalitetot 245 Vidi: Matijevi}, M., Planirawe i proveruvawe na kriminalisti~ki verzii vo operativnata rabota na OVR, so poseben osvrt na OVR vo BiH- Republika Srpska, Fakultet za bezbednost, 1999.

150

kriminalisti~kite verzii samo delumno se planiraat i proveruvaat. Naveduvame podatoci od ova istra`uvawe {to gi grupiravme vo dve tabeli. Tabela I Dali postojat planovi za rabota? Delikti Krvni Seksualni Imotni Soob. Ekonomski Postojat 25 8 11 9 8 Ne postojat 5 8 17 26 21 Delumno postojat 10 24 12 5 11

Delikti Se Ne se Delumno se

Tabela II Dali planiranite verzii se povrzani so provereni i utvrdeni indicii? Krvni Seksualni Imotni Soob. Ekonomski 29 8 9 6 7 4 18 16 34 18 7 14 15 15

I od vakvoto na{e ednostavno grupirawe na najzna~ajnite empiriski pokazateli sodr`ani vo magisterskiot trud na Matijevi} mo`e da se sogleda deka kriminalisti~koto planirawe vo operativnoto rabotewe na organite za vnatre{ni raboti vo Republika Srpska naj~esto ne se odviva spored pravilata na kriminalisti~kata nauka. Za `al, vakvite podatoci ne se vkrsteni so efikasnosta na otkriva~kiot proces, pa ne mo`at da se davaat pokonkretni sudovi za uspe{nosta, odnosno neuspe{nosta na policijata, no sepak se sosem dovolni da se zaklu~i deka stihijnosta ne smee da mu go odzeme primatot na kontinuiranoto, sistematsko, plansko i metodi~no operativno rabotewe. Oti samo takviot na~in sozdava realni pretpostavki za povisoki rezultati pri sproveduvaweto na operativnata dejnost na organite za vnatre{ni raboti. Kolku {to nie nam poznato vakvo ili sli~no empirisko istra`uvawe ne e sprovedeno vo Republika Makedonija. Za pomladite qubopitni kriminalisti~ki istra`uva~i toa e {iroko pole za proverka na poznatite teoretski postavki za kriminalisti~koto planirawe vo raboteweto na policijata vo na{ata zemja.

13.4. SISTEM OD OPERATIVNO - TAKTI^KI MERKI I ISTRA@NI DEJSTVIJA Otkrivaweto i razjasnuvaweto na krivi~nite dela i razotkrivaweto na nivnite storiteli pretstavuvaat segment od borbata za represivno-preventivno spre~uvawe na kriminalitetot, {to ima odraz, se razbira, na 151

sostojbite ne samo na kriminalisti~ko-profilakti~en, tuku i na po{irok op{testven plan. Istoriskiot razvoj na kriminalisti~kata nauka, osobeno vo posledniov nekolkudeceniski period, karakteristi~en po evidentniot napredok na kriminalisti~kata teorija, poka`uva deka za gradeweto uspe{na i delotvorna organizacija i strategija za blagovremeno otkrivawe i spre~uvawe na mnogubrojnite pojavni oblici na krivi~ni dela (kriminalnata fenomenologija e neverojatno bogata i determinirana od op{testveno-ekonomskite uslovi i od promenata vo op{testvenata struktura vo sekoe dadeno op{testvo), kako i za postignuvawe na zasega nedosti`nata cel - iskorenuvawe na kriminalitetot ili, pak, negovo sveduvawe na relativno pomal obem, poka`uva deka vo organizaciono-takti~ka smisla e potreben izbor i planirano i koordinirano prezemawe na takvi kriminalisti~ko-takti~ki sredstva, na~ini i metodi (odnosno sistem od operativni i krivi~no-procesni dejstvija), koi }e sozdadat uslovi i }e dovedat do povolni takti~ki situacii {to }e ovozmo`at optimalno odvivawe na kriminalisti~ko-spoznajniot proces. Za toa koja merka, koj takti~ki na~in i koe sredstvo ili dejstvie (odnosno koj oblik na sistem od dejstvija) }e bidat “aktivirani” za re{avawe na konkretna takti~ka zada~a vo daden moment zavisi od sekoja takti~ka situacija. Slo`enosta i neophodnosta od sé podosledna algoritmizacija na otkriva~kiot proces, vo koj za re{avawe ~esto pati se nametnuvaat, isto taka, slo`eni i kompleksni takti~ki zada~i koi baraat multidisciplinaren pristap i visok stepen na ostru~enost, nalaga potreba vo borbata protiv kriminalitetot i vo potragata protiv storitelite na krivi~ni dela da se primenat i razrabotat ne samo oddelni tuku cel sistem od razli~ni dejstvija, nau~no-tehni~ki sredstva, metodi i takti~ki na~ini za ostvaruvawe na preventivno-represivnite celi od taa borba. Mo`e da se re~e deka osnova na borbata protiv kriminalitetot (otkrivaweto na krivi~nite dela, kako i potragata po storitelite na krivi~nite dela, nivnoto otkrivawe, fa}awe i priveduvawe kon krivi~na sankcija) pretstavuvaat operativno-takti~kite merki, odnosno operativno-takti~kata dejnost (kriminalisti~kata kontrola i kriminalisti~kata obrabotka), koja, kako cel eden zaokru`en sistem, tie ja so~inuvaat. Preku operativno-takti~kite merki se pribiraat operativni informacii (vo ponatamo{nata - krivi~na postapka preto~eni vo dokazni informacii). So aktiviraweto na operativnite dejstvija vo potagata za otkrivawe i razjasnuvawe na krivi~niot nastan ako e nepoznat i za negoviot predizvikuva~ (no istovremeno i za `rtvata), odnosno za otkrivawe na krivi~noto delo na koe upatuva toj krivi~en nastan i za otkrivawe i pronao|awe na storitelot na toa krivi~no delo, vo ramkite na otkriva~kiot proces na operativno-takti~ko nivo pri postapuvaweto po konkreten operativen predmet se otkrivaat i pronao|aat kriminalisti~ki objekti kako mo`ni 152

nositeli (t.e. signali, izvori) na operativni informacii, koi se predizvikani so ~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, a mo`at da bidat realni - materijalni (toa se predmetite i tragite od krivi~noto delo) i personalni - idealni (se}avawa na storitelot na krivi~noto delo ili na negovite pomaga~i; se}avawa na `rtvata i na drugite svedoci). Signalite vo sebe nosat informacii za krivi~noto delo i za negoviot storitel, a nivnata sodr`ina se otkriva i potoa kriminalisti~ko-tehni~ki i takti~ko-metodski se obrabotuva (se tolkuva, se de{ifrira) so najprikladni operativno-takti~ki i kriminalisti~ko-tehni~ki merki i dejstvija, koi, vo soglasnost so zakonskite ovlastuvawa, vo pretkrivi~nata postapka gi prezemaat organite za vnatre{ni raboti, so cel za preventivno-represivno reagirawe protiv kriminalitetot. Rezultatite od operativno-takti~kite merki, so ogled na nivniot vonprocesen karakter, imaat operativno, informativno zna~ewe, koe pretendira, ako mo`e taka da se re~e, vo prethodnata postapka kvalitativno da prerasne vo informacija so dokazno zna~ewe. Operativno-takti~kite merki gi odreduvame kako operativni (vonprocesni) dejstvija ili celi zafati vo kriminalisti~kata dejnost (kriminalisti~kata kontrola i obrabotka), so koi zaradi razjasnuvawe na nekoj krivi~en nastan se otkrivaat i kriminalisti~ki se obrabotuvaat nositeli (signali, izvori) na kriminalisti~ki (operativni) informacii i nivnata sodr`ina (t.e. oblikot, kvalitetot i drugite karakteristiki na samite informacii), a spored sodr`inata i zna~eweto za otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot imaat represiven i preventiven karakter. Otkrivaweto i prou~uvaweto na krivi~niot nastan i na negoviot predizvikuva~, koi, spored pribranite indicii, upatuvaat na postoewe na konkreten pojaven oblik na na~in na izvr{uvawe na konkretno krivi~no delo i “obele`uvaat” odredeno lice kako storitel na toa krivi~no delo, odnosno otkrivaweto na potencijalni i latentni signali i informacii vo kriminalisti~ko-spoznajniot proces, vo praktikata se ostvaruva preku {irokiot spektar od operativno-takti~ki merki koi operativniot rabotnik gi planira i gi prezema vo sklopot na operativnata dejnost. Zaedno so istra`nite dejstvija, so koi so~inuvaat edinstven sistem na dejstvija {to se protegaat vo celiot otkriva~ki proces pri kriminalisti~koto postapuvawe (od operativnata, preku istra`nata, do sudskata dejnost), operativno-takti~kite merki “se stremat da ja pronajdat, da ja otkrijat i da ja razjasnat strukturata na krivi~niot nastan vo prostor i vreme, a toa }e re~e da gi utvrdat elementite na taa struktura vo nivniot konkreten me|useben odnos, kako i vo odnos na site nadvore{ni uslovi, (na primer, situacijata na mestoto na nastanot, pa razjasnuvaj}i gi pri~inskite i drugi vrski vo dinamikata na krivi~niot nastan, da iznajdat 153

operativni i dokazni informacii)”,246) {to se od zna~ewe za vodewe i uspe{no okon~uvawe na sekoj operativen predmet. Operativno-takti~kite merki, so ogled na nivnoto zna~ewe vo otkriva~kiot proces za preventivno-represivno reagirawe protiv kriminalitetot i protiv storitelite na krivi~ni dela, “igraat uloga na sredstva za pribirawe na informacii”.247) Ottamu proizleguva i nivnata “informaciono-spoznajna priroda”248) na planot na otkrivaweto, spoznavaweto i tolkuvaweto na krivi~niot nastan vo ramkite na operativnata dejnost (i toa kako vo po~etnata faza - vo kriminalisti~kata kontrola, taka i vo sledniot povisok stadium - vo kriminalisti~kata obrabotka). Inicira~ki fakt za anga`irawe na operativniot rabotnik po konkreten operativen predmet e samoinicijativnoto pribirawe na po~etni (makar i najslabi) indicii za krivi~niot nastan, za negoviot predizvikuva~ i za nastanatite posledici (vidot i drugite svojstva na `rtvata), koi mo`at da bidat vedna{ poznati i o~igledni, no i pritaeni, taka {to e potrebno raspolagawe so minimalen fond od osnovi na somnenija (da postojat barem dve indicii kako neophoden uslov za postavuvawe operativni verzii za tolkuvawe na krivi~niot nastan). A do indicii se doa|a tokmu so pomo{ na operativnotakti~kite merki. So operativno-takti~kite merki se pribiraat neophodnite prvi~ni informacii (preku eden ili kombinirano, {to e takti~ki najpovolno, preku pove}e na~ini na doznavawe za postoewe na krivi~niot nastan ili za predizvikuva~ot i `rtvata) za sekoj poseben krivi~en nastan. Zbirot, isprepletenosta, me|uzavisnosta i edinstvoto vo funkcioniraweto na operativno-takti~kite merki, vo praktikata se ostvaruva kako cel eden sistem, ~ija struktura ja so~inuvaat site operativni dejstvija (so razraboteni takti~ki na~ini i kombinacii za rasvetluvawe na krivi~ni dela i za razotkrivawe na storiteli na krivi~ni dela). Koj bilo na~in na doznavawe i koj bilo oblik na indicii e povod za pokrenuvawe na operativno-takti~kata dejnost (so “aktivirawe” na edna ili pove}e merki od celokupniot arsenal na operativno-takti~ki merki i dejstvija). Intenzitetot i izborot na vidot na operativno-takti~kata merka se vo direktna zavisnost od sozdadenata takti~ka situacija i od individualnosta na operativniot predmet {to se prou~uva. Operativno-takti~kite merki i dejstvija koi, vpro~em, go so~inuvaat temelot vrz koj se gradi krivi~nata postapka kako sistem od procesni dejstvija, spored diskretnosta vo na~inot na nivnoto sproveduvawe mo`at da bidat javni (indiskretni) i tajni (diskretni), vo zavisnost od celite koi im gi postavuva operativnata kriminalistika. 246 Vodineli}, V., [to je otkrivanje, a {to razja{njavanje krivi~nog djela i razotkrivanje u~inioca?, str. 33. 247 Belkin, R. S., Sobranie, issledovanie i ocenka dokazatelstv, str. 42. 248 Koldin,V.K.iPolevoj,N.S.,Informacionnieprocesiistrukturivkriminalistike,str.19.

154

Vo redot na javnite operativno-takti~ki merki i dejstvija spa|aat: informativen razgovor; racija (i toa samiot ~in na sproveduvawe, dodeka pri~inite i celta na racijata se prikrieni so prevozot na tajnosta spored na~eloto na konspirativnost); proveruvawe alibi; upotreba na slu`beno ku~e; pozornikarsko patrolirawe; obezbeduvawe na mestoto na nastanot; ostvaruvawe uvid vo delovna dokumentacija; legitimirawe; priveduvawe; zadr`uvawe; pregled na lica, predmeti i prostor; poslu`uvawe so prevozni sredstva i telekomunakacioni sredstva od treti lica za operativni celi; javno objavuvawe fotografija na storitel na krivi~no delo po kogo se traga itn. Tajni operativno-takti~ki merki se: zaseda (tajna i prikriena); sledewe; tajna opservacija; vodewe i koristewe na kriminalisti~ki evidencii; koristewe na informatori; stapici; nekoi oblici na potra`na dejnost (raspra{uvawe za prestojuvali{te i `iveali{te, raspis) i dr. Taktikata na sproveduvawe na sistemot od operativno-takti~ki merki ima op{t karakter, {to e slu~aj koga se primenuvaat takti~ki na~ini, osnovni kriminalisti~ki pravila i preporaki koi slu`at za otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot vo celost (va`at za reagiraweto protiv site vidovi na krivi~ni dela), kako i poseben karakter, vo slu~aite koga operativnite dejstvija, takti~kite na~ini i kriminalisti~kite sredstva se prilagodeni na poterebite za otkrivawe i spre~uvawe na oddelni tipovi na krivi~ni dela i storiteli na takvite krivi~ni dela ({to gi razrabotuva sekoja posebna kriminalisti~ka metodika bazirana vrz posebnostite i specifi~nostite vo zakonomernoto nastanuvawe, otkrivawe, obezbeduvawe i koristewe na kriminalisti~ki informacii za posebni tipovi na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki). Sistemot od operativno-takti~ki merki vo pretkrivi~nata postapka vo praktikata se o`ivotvoruva niz dva osnovni vida na operativnata dejnost: kriminalisti~ka kontrola i kriminalisti~ka obrabotka. Kriminalisti~kata kontrola kako potsistem (ili po~eten stadium) na operativnata dejnost pretstavuva sistem od vkupnite operativno-takti~ki merki koi se naso~eni vo pravec na pribirawe i obrabotuvawe na operativni informacii vo slu~aite koga postoi samo op{ta indicija za potencijalno somnitelno odnesuvawe, odnosno za konkretno nedefinirano ne~ie kriminalno odnesuvawe vo kriminalen punkt ili vo kriminalna sredina. Ovde se podveduva i kontroliraweto i vr{eweto nadzor nad poznati pove}ekratni delinkventi, za koi se pretpostavuva (spored na~inot na odnesuvaweto i dvi`eweto vo kriminalnoto milje, karakterot, porano izdr`anite kazni zatvor, kako i spored drugi indicii) deka i ponatamu }e se zanimavaat so kriminalna aktivnost, potoa, ostvaruvaweto po{irok 155

operativen uvid vrz pofrekventni mesta ili drugi nevralgi~ni to~ki kako mo`ni kriminalni `ari{ta itn. Za razlika od kriminalisti~kata kontrola, kriminalisti~kata obrabotka e sistem od site operativno-takti~ki merki naso~eni kon toa da se otkrie i da se utvrdi odredeno krivi~no delo, da se otkrie i utvrdi odreden storitel na krivi~no delo i da se privede kon krivi~en progon.249) Uslovite za otvorawe i vodewe na kriminalisti~ka obrabotka se ispolneti samo dokolku postoi konkretna indicija deka se podgotvuva ili, pak, e ve}e izvr{eno konkretno krivi~no delo od strana na poznat ili nepoznat storitel. Ottuka proizleguva i zna~ajnata razlika od kriminalisti~kata kontrola, za ~ie aktivirawe e potrebno samo postoewe na op{to somnevawe koe navestuva mo`na realna opasnost od eventualen kriminalen napad, a za negoviot pojaven oblik vo otkriva~kiot proces sé u{te ne e pribrana konkretna indicija. I vo kriminalisti~kata kontrola i vo kriminalisti~kata obrabotka operativniot rabotnik primenuva isti takti~ki na~ini i kombinacii na pove}e operativno-takti~ki merki od celokupniot sistem na operativni (vonprocesni) dejstvija. Me|utoa, pokraj ova vo ramkite na kriminalisti~kata obrabotka se prezemaat i takti~ki kombinacii pome|u operativno-takti~ki merki i itni istra`ni dejstvija ili, pak, doa|a do kombinirawe duri i pome|u oddelni istra`ni dejstvija (uvid i kriminalisti~ko ve{ta~ewe; vr{ewe pretres i privremeno odzemawe predmeti i drugi oblici na takti~ki kombinacii). Kriminalisti~ko-takti~koto nivo na otkriva~kiot proces vo kriminalisti~kata obrabotka (kako povisok i posleden stadium na operativnata dejnost) go dostignuva svojot vrv so sozdavaweto splet od me|usebno povrzani materijalni, moralni i psiholo{ki indicii koi se izdigaat do stepen na osnovano somnenie za konkretno krivi~no delo, izvr{eno od konkreten storitel, protiv kogo se inicira poveduvawe krivi~na postapka, {to zna~i deka kriminalisti~kata obrabotka kako zavr{en del na operativnata dejnost se preto~ila vo istra`na dejnost. Doprva treba da se o~ekuva koi, kolku i dali voop{to vo krivi~nata postapka }e dojde do prerasnuvawe na operativnite informacii (pribrani so operativno-takti~ki merki vo pretkrivi~nata postapka) vo dokazni informacii. Toa }e go poka`e taktikata i metodikata na obrabotka na sekoj krivi~en predmet (proizlezen od prethoden operativen predmet).

249 Vodineli}, V., Kriminalistika, str. 54.

156

14. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KATA GEOGRAFIJA 14.1. PREDMET NA INTERES NA KRIMINALISTI^KATA GEOGRAFIJA Vo uslovi na globalna nau~no-tehni~ka revolucija, kako rezultat na procesite na diferencijacija i integracija vo naukata, doa|a do brzi kvalitativni promeni vo op{testveno-ekonomskiot razvoj, {to bitno vlijae vrz pravcite na razvojot na sekoja oddelna nau~na oblast, pa i na kriminalistikata kako samostojna nauka, ~ii brojni pra{awa se obrabotuvaat na kompleksen multidisciplinaren na~in. Podemot na kriminalistikata, po~nuvaj}i u{te so nejzinoto ra|awe vo XIX vek, e evidenten i nezapirliv, a vakviot trend e zabele`itelen osobeno vo sovremeni uslovi, koga preku nau~ni znaewa i teoretsko-empiriski istra`uvawa se nastojuva da se iznajdat soodvetni kriminalisti~kotehni~ki sredstva, takti~ki na~ini i metodi za efikasno i nau~no zasnovano otkrivawe kako na kriminalitetot, taka i na storitelite na krivi~ni dela, koi spored nivniot modus operandi postojano se specijaliziraat, a spored nivniot radius operandi i locus operandi se mnogu podvi`ni. Vo ovaa nasoka dejstvuvaat i represivnata i preventivnata kriminalistika, kako {to vo kriminalisti~kata literatura uslovno se imenuva i se diferencira heuristi~kata kriminalistika, koja spored svojot predmet na interes gi otkriva i gi istra`uva zakonomernostite vo nastanuvaweto na krivi~niot nastan i mehanizmot na otkrivaweto i pribiraweto kriminalisti~ki (operativni i dokazni) informacii za takviot nastan i za negoviot predizvikuva~ {to indiciraat na postoewe na krivi~no delo i negov storitel. Tokmu kako rezultat na brziot razvoj na kriminalisti~kata nauka vo posledno vreme se sozdavaat novi granki i podra~ja na kriminalistikata, koi ovozmo`uvaat natamo{en kontinuiran napredok so zbogateni i novi nau~no-teoretski soznanija naso~eni kon unapreduvawe i usovr{uvawe na kriminalisti~kata (i po{irokata op{testvena) profilakti~ka dejnost za iznao|awe najsoodvetni takti~ki re{enija pri izborot na sredstva i metodi za uspe{na borba protiv kriminalitetot voop{to i protiv koi 157

bilo oddelni grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Taka, ve}e se sozdadeni ili, pak, se na povidok golem broj kriminalisti~ki teorii ili u~ewa za nau~no-teoretski pra{awa, koi kako sevkupnost na kriminalisti~kata teorija ovozmo`uvaat ponatamo{no osoznavawe na zakonomernostite vo nastanuvaweto na krivi~niot nastan kako op{t objekt na kriminalistikata. Toa, nesomneno, se slu~uva i vo ramkite na edna posebna kriminalisti~ka oblast {to se ozna~uva kako kriminalisti~ka geografija. Nejziniot predmet e tesno povrzan i proizleguva od op{tiot predmet na kriminalistikata i od posebniot predmet na nejzinite delovi (potsistemi). Op{tiot predmet, kako {to ve}e rekovme pogore, se odnesuva na izu~uvaweto na zakonomernostite na informaciskiot proces vo vrska so krivi~niot nastan. Vo ramkite na posebniot predmet na kriminalistikata, pak, spa|aat pove}e konstitutivni elementi, i toa: • otkrivawe i prou~uvawe na zakonitostite vo nastanuvaweto na operativni i dokazni informacii za krivi~noto delo i za negoviot delinkvent, na koi indicira krivi~niot nastan {to se otkriva i se rasvetluva; • koristewe i usovr{uvawe na soodvetni kriminalisti~kotehni~ki sredstva, takti~ki na~ini (ili nivni kombinacii) i nau~ni metodi za otkrivawe i utvrduvawe na postoeweto na krivi~noto delo i storitelot; • prou~uvawe na prakti~ni problemi na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost; i • istra`uvawe na kriminalisti~kata profilaksa za prakti~ni celi. Trgnuvaj}i od vaka ome|eniot predmet na kriminalistikata, vsu{nost, se nayiraat sostavnite elementi i predmetot na interes i na kriminalisti~kata geografija, kako edna od ponovite ro`bi na kriminalisti~kata nauka, taka {to doprva se o~ekuva nejzin razmav i probiv vo kriminalisti~kata teorija i praktika. Imeno, kriminalisti~kata geografija gi prou~uva specifi~nostite na geografskata (lokalna i regionalna), odnosno na prostornata raspredelenost na kriminalitetot vo celost i osobeno spored oddelni negovi grupacii na krivi~ni dela so isti kriminalisti~ki karakteristiki (pri {to osobeno se izdvojuvaat modus operandi i prou~uvaweto na li~nosta na delinkventot i negoviot radius operandi), so {to, nesomneno, se pridonesuva za vostanovuvawe optimalna kriminalisti~kata prevencija (a so toa i po{iroka kriminalisti~ka strategija) temelena vrz respektiraweto na geografskite karakteristiki na distribucijata na kriminalitetot. 158

Predmet na kriminalisti~kata geografija, vsu{nost, pretstavuva prou~uvaweto na kriminalisti~kite (operativni i dokazni) informacii za zakonomernostite i zakonitostite vo sozdavaweto i opstojuvaweto na oddelni krivi~ni nastani (ili nivni grupi) {to upatuvaat na postoewe na ve}e izvr{eni (ili navesteni) oddelni vidovi krivi~ni dela ili nivni celi grupacii, a se storeni na konkretno opredeleno mesto i vo daden geografski prostor, koj tokmu poradi toa se izdeferenciral kako kriminalisti~ki zna~aen za celokupniot kriminalisti~ki spoznaen proces pri odvivaweto na site etapi od kriminalisti~koto postapuvawe. Specifi~nostite na delinkventnata taktika i tehnika, kako i prilivot i odlivot na storiteli na krivi~ni dela od takviot kriminalisti~ki relevanten prostor (koj mo`e da bide potesen ili po{irok, {to, se razbira, e determinirano od kriminalnata situacija, no i od drugi elementi), isto taka, se nao|aat vo centarot na kriminalisti~kata geografija. Regionalnite i drugi karakteristiki na krivi~nite nastani {to se vr{at na opredelen prostor, kako i kriminalisti~ki zna~ajnite obele`ja na kriminalnata aktivnost na mobilnite storiteli na krivi~ni dela proizlezeni od tie nastani (pri {to ovde, pokraj nesomneno nazna~ajnoto, locus operandi, spa|aat i: modus operandi, tempus operandi, radius operandi i instrumentum operandi), ovozmo`uvaat kriminalisti~ko-geografsko prou~uvawe na lokalniot i regionalniot razvoj na kriminalitetot, a vo ramkite na toa i iznao|awe i primenuvawe adekvatni i efikasni kriminalisti~ki algoritmi od arsenalot na tehnikata, taktikata i metodikata na prezemaweto operativni ili krivi~no-procesni dejstva ili nivni takti~ki na~ini i kombinacii. Ovoj priod vo potesnoto navleguvawe vo predmetot na kriminalisti~kata geografija e ovozmo`en samo dokolku kriminalisti~kiot teoreti~ar ili prakti~ar gi respektira vakvite relevantni kriminalisti~ko-geografski parametri, koi, pak, mu ovozmo`uvaat kirminalisti~ko-metodi~na specijalizacija, no istovremeno i da ja osoznae stapkata na otkrivawe i na optovarenost na konkretno dadeno lokalno ili regionalno podra~je so kriminalitet i so delinkventi. Cel na kriminalisti~kata geografija e statisti~ki da go opfati efektivnoto i vremenskoto optovaruvawe na prostorot so delinkventi i so sedi{ta na delinkventi, kako i nivno kartografsko prika`uvawe.250) So prou~uvaweto na apsolutnite i relativnite soodnosi me|u tempus operandi, modus operandi i radius operandi na vkupniot broj delinkventi (za da se otkrie tipot na delinkventot spored toa na koe mesto go vr{i krivi~noto delo - na primer onamu kade {to `ivee ili nadvor od mestoto na `iveewe), od edna strana, i kriminalisti~ki relevantniot prostor, od druga strana, se doa|a do soznanija za obele`jata na kriminalisti~ki zna~ajniot geo250 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje, 1985 god., str. 321.

159

grafski prostor {to “zra~i” so sodvetni tipovi na kriminalitet, taka {to takviot prostor, pomalku ili pove}e, stanuva prepoznatliv i pretstavuva cel na planirano i kriminalisti~ki programirano preventivnorepresivno reagirawe so adekvantni sredstva i metodi. Vo poimot “prostor” spa|aat pove}e takvi obele`ja ili t.n. deskriptori “(stanbenata gustina, gustinata na naselenieto, gustinata na rabotnite mesta, stopanskata, kulturnata i administrativnata koncentracija, na~inot na koristewe na po~vata itn.).”251) Pred kriminalisti~kata geografija se postavuvaat slednive zada~i: 1) da gi prou~i osobenostite na konkretno daden kriminalisti~ki relevanten prostor kako geografska kategorija {to se karakterizira spored izvr{uvaweto oddelni vidovi krivi~ni dela so isti kriminalisti~ki karakteristiki; 2) da ja opredeli regionalnata i lokalnata specifi~nost na mehanizmot na podgotvuvaweto, izvr{uvaweto i prikrivaweto na oddelni tipovi krivi~ni dela {to se vr{at na opredelen prostor, {to, od svoja strana, se poka`uva kako zna~ajna za otkrivawe i spre~uvawe na krivi~ni dela i na nivni storiteli na opredeleno administrativno podra~je; 3) da navleze vo sr`ta na t.n. preselba na delinkventite, so toa {to }e go sledi nivniot priliv i odliv vo i od konkreten prostor, a, naedno, }e gi prou~i delinkventskata taktika i tehnika na interlokalnite (patuva~kite) kriminalci kako tipi~ni i neverojatno podvi`ni delinkventi, so {to }e se ostvari pocelosen uvid vrz regionalnata i lokalnata prostorna rasprostranetost na krivi~nite dela i nivnite storiteli, odnosno bitno }e se vlijae vrz efikasnosta na sistemot od operativno-takti~ki merki i krivi~no-procesni dejstva na eden ili pove}e prostori {to teritorijalno gi pokrivaat eden ili pove}e organi na otkrivawe, gonewe i presuduvawe; 4) so kriminalisti~ko-geografskite soznanija za lokalnite i regionalnite razvojni elementi na kriminalitetot spored grupacii na krivi~ni dela so isti kriminalisti~ki karakteristiki, kako i za mestoto na `iveewe i kriminalno dejstvuvawe na delinkventite, na kriminalistite-prakti~ari im se sozdava zna~ajna pretpostavka za posovremen priod pri gradeweto na preventivno-represivnata kriminalisti~ka strategija: otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot da se “vrze” za delinkventot i da se odi kon pribirawe informacii za najavenoto krivi~no delo. Zasega sé u{te, za `al, 251 Na istoto mesto.

160

otkriva~kata funkcija se odviva vo sprotivna relacija (krivi~no delo-delinkvent); 5) da ja prou~i teritorijalnata, odnosno mesnata (a so toa i vremenskata) optovarenost so kriminalitet i preku kartografski prikazi (vo vid na karti) da gi opredeli kriminalnite `ari{ni to~ki na pomal ili pogolem lokalen, regionalen ili po{irok prostor (na primer, na nivo na: a) pozornopatrolen policiski reon; b) sektorski policiski reon; v) podra~je na policiska stanica; g) op{tinsko podra~je; d) regionalno podra~je; i |) teritorija na celata zemja); 6) preku kriminalisti~ko-geografskite razgleduvawa na krivi~nite dela, so koi se ovozmo`uva opredeluvawe na gustinata (optovarenosta) so kriminalitet i so delinkventi na opredelen geografski prostor, se sozdavaat solidni preduslovi za gradewe optimalen model na organizacija na policijata (kriminalisti~ka i za{titna), so ogled na toa {to samo na takov na~in mo`e da se ostvaruva po{irok uvid vo promenite i fluktuacijata na kriminalitetot i na kriminalnata sredina (osobena vrz delinkventite so po{irok radius operandi i promenliv lokus operandi).

14.1.1. Kriminalisti~ko-geografskoto zna~ewe na lokus operandi Pri otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot voop{to i posebno pri rasvetluvaweto na sekoj krivi~en nastan koj spored postojnata fakti~ka situacija najavuva postoewe na opredelen tip krivi~no delo, ~ii bitni obele`ja i objektivni i subjektivni okolnosti treba doprva da se objasnat i utvrdat spored barawata na sekoja soodvetna kriminalisti~ka metodika i spored op{tite kriminalisti~ki pravila vo ramkite na kriminalisti~kiot spoznaen proces (kako tvore~ki i intelektualen trud), se prezemaat brojni i slo`eni aktivnosti, me|u koi, vo bespo{tednata trka so vremeto zaradi racionalno iskoristuvawe na po~etniot informativen suficit (i istovremeno sprotivstavuvawe na informativniot deficit koj se nadvisnuva kako Damoklov me~), se vr{i i analizirawe i sporeduvawe na sobranite prvi~ni fakti so vr{ewe mislovna i logi~na rekonstrukcija na tekot na krivi~niot nastan na samoto mesto na negovoto slu~uvawe. Postapuvaj}i spored na~eloto na brzina (operativnost) i vo uslovi na postoewe “`e{ki tragi” (me|u koi, pokraj materijalnite spa|aat i t.n. idealni tragi, so ogled na toa {to i se}avawata na svedocite kako idealni odrazi vo nivnata svest sé u{te se sve`i i “negibnati”), mestoto na kri161

vi~niot nastan zra~i so zna~ajni kriminalisti~ki informacii {to treba da se otkrijat i de{ifriraat. Analiziraweto na mestoto na krivi~niot nastan ovozmo`uva da se utvrdi postoeweto na krivi~no delo “skrieno” vo pazuvite na krivi~niot nastan, kako i da se postavat prvi~ni operativni verzii zna~ajni za potragata po delinkventot, koj, po pravilo, vo po~etokot e nepoznat (kako {to e slu~ajot na primer so konvencionalniot, odnosno op{tiot kriminalitet). Analiziraweto na mestoto na izvr{uvawe na krivi~niot nastan podrazbira prethodno poznavawe na kriminalnata situacija {to e tipi~na za sekoj vid ili grupacija krivi~ni dela, so ogled na toa {to pretstavuva zna~aen element od celokupniot sostav na kriminalisti~kite karakteristiki koi pretstavuvaat kamen-temelnik na kriminalisti~ko-metodi~nata specijalizirana borba protiv kriminalitetot. Kriminalnata situacija,252) vsu{nost, vo po{iroki ramki go ome|uva onoj prostor {to e kriminalisti~ki relevanten i vo koj (i za koj) }e se pribiraat operativni i dokazni informacii, a so toa e zna~ajna duri i za potesnoto odreduvawe na mestoto na krivi~niot nastan.253) Na samiot po~etok na pretkrivi~nata postapka, odnosno u{te vo prviot operativen zafat, treba da se utvrdi i prostorno da se locira mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo vo po{iroka kriminalisti~ka smisla.254) Poznato e deka vo nekoi slu~ai (t.n. krivi~ni dela na distanca) mestoto na prezemaweto na dejstvoto na krivi~noto delo ne se sovpa|a so mestoto kade {to nastanala posledicata, me|utoa, i toa e oblik i del od samoto mesto, taka {to se smeta deka storitelot bil prisuten na mestoto na krivi~niot nastan (prisustvuvawe na mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo kako indicija). Pod mesto na krivi~niot nastan, pokraj mestoto na podgotvuvawe i prezemawe na kriminalnite dejstva, mestoto na izvr{uvawe, mestoto na prikrivawe (na primer, skrivnica za kriminalniot plen), mestoto na nastanuvawe na posledicite od krivi~noto delo, se podrazbira i sekoe 252 Vidi: P. N. Jablokov, Kriminalisti~eskaja metodika rassledovanija (nekatorie teoreti~eskie polo`enija), Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1985, str. 58. 253 Vidi vo spomenatiot trud na Vodineli}, str. 153. 254 Zaovavidiisporedi:T.Markovi},Suvremenatehnikaistra`ivanjakrivi~nihdjela(kriminalistika),Narodne novine, Zagreb, str. 163-164; V. Krivokapi}, Kriminalisti~ka taktika, V[UP, Beograd, 1982, str. 147; I. Kobovac,Kriminalistika,Zagreb,1960, str. 78; I.Jovovi},Kakoseosiguravaiobra|ujemestokriminalnog doga|aja, SSUP, Beograd, 1973, str. 5; R. S. Belkin i dr., Kriminalistika, Jurisdi~eskaja literatura, Moskva 1976, str. 252; J. Kun~ev, Razotkrivane na prestapni posegatelstva sre{u motorni prevozni sredstva, NIKK, Sofija 1991, str. 38. Mestoto na izvr{uvaweto na krivi~niot nastan vo germanskata kriminalisti~ka literatura e prili~no razraboten teoretski problem {to se tretira preku poimot “mesto na zlostorot”. (Vidi: H. Klages, Kriminalistik, Richard Boorberg Verlag, Stuttgart 1995, str. 66-101).

162

drugo mesto kade {to se pronajdeni predmeti i tragi od krivi~noto delo, odnosno sekoe ona mesto koe na koj bilo na~in uka`uva na postoewe na krivi~noto delo i na opredeleno lice kako negov mo`en storitel. Mestoto na krivi~niot nastan }e bide potesno ili po{iroko opredeleno zavisno od tipot na kriminalnata situacija i pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na tipot na krivi~noto delo {to se istra`uva, odnosno od lokacijata na site pribrani fakti i okolnosti {to se va`ni za vodeweto na operativniot (krivi~niot) predmet. Ottamu uslovno mo`e da se govori za oddelno mesto na nastanot, no i za zbir od dve ili pove}e vakvi mesta,255) koi kako kriminalisti~ko relevantni mo`at da se nao|aat i na razli~ni podra~ja, {to ponekoga{ se me|usebno mnogu oddale~eni. Ova zna~i deka mestata }e bidat markirani i kriminalisti~ki analizirani vo ramkite na potesen ili po{irok prostor {to se protega na edno ili na pove}e administrativni podra~ja vo zemjata. Vo slu~aite, pak, koga se raboti za me|unaroden kriminalitet sevo ova treba da se razgleduva vo internacionalni razmeri i toga{, vo ramkite na vostanovenata me|udr`avna ili internacionalna policiska i krivi~no-pravna pomo{ i sorabotka, me|u drugoto, se re{avaat i problemite povrzani so razjasnuvaweto na lokus operandi pri postapuvaweto po sekoj operativen (krivi~en) predmet. Mestoto mo`e da se nao|a na otvoren ili na zatvoren prostor. Vakvata uslovna i prakti~na podelba na mestoto (ili na mestata) na krivi~niot nastan kako najdobar izvor na materijalni dokazi e zna~ajna poradi toa {to nametnuva soodvetni postapki pri kriminalisti~ko-tehni~kata obrabotka na mestoto, koga u{te vo prviot operativen zafat se otkrivaat, se obezbeduvaat, se fiksiraat i se de{ifriraat kriminalisti~ki informacii koi od lokus operandi se protegaat vo drugi pravci {to ovozmo`uvaat da se razjasni krivi~niot nastan i da se razobli~i ulogata na negoviot predizvikuva~ (na primer, se utvrduva konkretniot pojaven oblik na modus operandi; se pronao|a instrumentum operandi; se formiraat op{ti operativni verzii za patot na doa|aweto i zaminuvaweto na delinkventot; orientaciono se opredeluva tempus operandi itn.). Mnogu zna~ajno dejstvie so koe se vr{i kompleksna analiza na mestoto na krivi~niot nastan pretstavuva situacionata ekspertiza (kriminalisti~ko ve{ta~ewe na samoto mesto). Vsu{nost, se raboti za istra`no dejstvie od redot na kriminalisti~kite ekspertizi, {to se prezema spored barawata na na~eloto na brzina i se aktivira vedna{ po doznavaweto na lokacijata na krivi~niot nastan, odnosno toga{ koga sé u{te na scena e 255 Taka, na primer, vo slu~aite koga se raboti za odzemawe (kra`ba) na motorno vozilo, mestoto na krivi~niot nastan se sostoi od dve mesta {to se nao|aat na razli~ni prostori: prvoto mesto e mestoto kade {to e odzemeno voziloto, a vtoroto mesto - mestoto kade {to toa vozilo e pronajdeno. Me|utoa, mo`no e i treto, “podvi`no” mesto - toa e delinkventot kaj kogo se otkrieni corpora delicti od krivi~noto delo. Site ovie mesta se izvori na kriminalisti~ki informacii.

163

informativniot suficit. Osobeno e delotvorno koga se istra`uva mesto na izvr{uvawe na slo`en krivi~en nastan, taka {to nego go nametnuva i samata slo`ena takti~ka situacija. Situacionoto ve{ta~ewe go utvrduva krivi~niot nastan od pove}e stojali{ta: mestoto, vremeto, strukturata, povrzanosta me|u u~esnicite vo nastanot, posledicite od dejstvoto vo oblik na predmeti i tragi od krivi~noto delo. Celta na situacionoto ve{ta~ewe e krivi~niot nastan da se utvrdi kako sistem preku situacijata na mestoto kakov negov potsistem.256) Sfateno na vakov na~in, toa ima realni {ansi “da stane “zlaten most” pome|u operativnata obrabotka i krivi~nata postapka”.257) So otkrivaweto i podgotvuvaweto na faktite po koi se traga na relacijata: mesto na krivi~niot nastan vo naj{iroka kriminalisti~ka smisla na zborot - `rtva - predizvikuva~ na takviot nastan (ili obratno, no i vo drugi varijanti), postapno se osoznava mehanizmot na ra|aweto i opstojuvaweto na krivi~niot nastan kako realna pojava vo materijalniot svet {to vo sebe sodr`i (ili ne sodr`i) konkretno krivi~no delo. Dokolku krivi~niot nastan “proizvel” krivi~no delo, so ogled na toa {to otkriva~kiot proces naj~esto trgnuva od posledicite na deloto, “klop~eto” se odmotuva tokmu od mestoto na izvr{uvaweto na krivi~niot nastan kako geografski ograni~en prostor kade {to se nao|aat onie objekti od teritorijata (podra~jeto) koi se zna~ajni za kriminalisti~kiot gnoseolo{ki proces. Tokmu poradi ova, mestoto na krivi~niot nastan “pretstavuva objekt na prou~uvawe ne samo od teoretski aspekt, tuku i od neposrednata prakti~na dejnost - pregled na mestoto na izvr{uvaweto i dr.258) Zo{to e ova zna~ajno od prakti~en aspekt? Odgovorot na ova pra{awe go najdovme kaj drug bugarski kriminalist. “Mestoto na izvr{uvawe vo koncentriran vid sodr`i najmnogubrojni i najraznovidni podatoci za faktite i okolnostite {to se interesni za istra`uvawe na deloto, a pregledot e najefikasniot procesno - zna~aen na~in (reguliran od ZKP na R. Bugarija - M. A.) za negovo razjasnuvawe.”259) I u{te pove}e od toa: pregledot na mestoto na izvr{uvawe na krivi~niot nastan duri i “ovozmo`uva itno da se prezemat preventivni i drugi dejstvija za navremeno otstranuvawe na posledicite od krivi~noto delo.”260) 256 Vodineli},V.,Nau~nastudija(nau~nove{ta~enje)opotrebiprestrukturisanjaFakultetazabezbednostiDSZ u Fakultet kriminalisti~kih nauka, Kragujevac 1990, neobjaven rakopis, str. 74. 257 Isto, str. 72. 258 Kun~ev, J.: Teoretiko-prilo`ni aspekti na kriminalisti~eskata karakteristika na prestplenieto, NIKK, Sofija 1995, str. 337. 259 Cekov, C.: Kriminalistika, Universitetsko izdatelstvo “Kliment Ohridski”, Sofija 1995, str. 337. 260 Cekov, C.: Isto, str. 338.

164

Gledano od teoretski aspekt, pak, preku prou~uvaweto na sostavnite elementi na mestoto na krivi~niot nastan i negovata pobliska i podale~na okolina kako neraskinliv del od prostorot (koj e vo centarot na vnimanieto), se doa|a do nau~no fundirani teoretski soznanija {to pridonesuvaat i za razvojot na kriminalisti~kata praktika. “Za da mo`e vo praktikata da se dejstvuva vo pravec na celta, pokraj razgleduvaweto na mestoto na `iveewe na storitelite na krivi~ni dela, osobeno od arhitektonskoprostornite aspekti, potrebno e analizirawe na strukturata na mestoto na nastanot”.261) A toa e ve}e predmet na kriminalisti~kata i kriminolo{kata topografija kako podra~ja bliski do kriminalisti~kata i kriminolo{kata geografija (se istra`uva koncentracijata na vidovi krivi~ni dela na opredeleno podra~je; se otkrivaat zakonomernosti vo nastanuvaweto i egzistiraweto specifi~ni modus operandi; se markiraat lokalnite i regionalnite karakteristiki na kriminalitetot i se doveduvaat vo vrska so strukturata na prostorot itn.). So ogled deka “me|u zlostorstvoto, li~nosta na storitelot i okolinata vo naj{iroka smisla na zborot postojat neposredni odnosi vo vid na opredeleni zakonitosti”,262) nivnoto istra`uvawe ne e mo`no dokolku tie ne se spoznaat i preku prizmata na kriminalisti~ko - geografskoto razgleduvawe na mestoto na krivi~niot nastan. “Pregledot na mestoto e pove}e otkolku golo utvrduvawe na podatoci i fakti. Toa e nastojuvawe preku podatocite, ~ij odnos prethodno treba da se utvrdi, da se dojde do celosna slika i, na krajot od krai{tata, da se spoznae stvarnosta”.263) Realiite na krivi~niot nastan ne mo`at da se spoznaat bez utvrduvawe na fakti~kata sostojba, a toa e determinirano od sposobnosta na kriminalistot za voop{tuvawe i zaklu~uvawe za pri~insko-posledi~nite odnosi, za ~ie sogleduvawe se trgnuva od: 1) mestoto kade {to nastapila posledicata; 2) mestoto kade {to se rodila kriminalnata zamisla i se prezemeni podgotvitelnite dejstva za vr{ewe na kriminalniot napad; 3) kako i od “onoj del od otvorena povr{ina ili od zatvoren prostor na koj se nao|aat deformacii na predmeti ili na samiot teren predizvikani so zlostorni~kiot ~in ili se nao|aat predmeti {to se vo vrska so zlostorstvoto”.264) Celokupniot proces na kriminalisti~koto istra`uvawe na mestoto na kriminalniot nastan (koj se odviva vo pove}e etapi, a za ~ie diferencirawe i klasificirawe se vodat polemiki vo kriminalisti~kata teorija)265) se ostvaruva preku pove}e operativno-takti~ki merki i is261 Kube, E.: Suzbijanje kriminaliteta urbanog planiranja u podru~jima stanovanja, Izbor 2/1988, Zagreb, str. 151. 262 Fister,V.:Pojam,sadr`ajizna~enjekriminalistikeusistemukrivi~nihznanosti,Izbor,4/1978,Zagreb,str.372. 263 Na istoto mesto. 264 Flasinski, S., Stenpien, T.: Iz problematike mjesta zlo~ina, Izbor, 2/1986, str. 205. 265 Za ova vidi: Goc, M.: Organizacija kriminalisti~kih istra`ivanja mjesta doga|aja, Izbor, 3/1981, str. 328333.

165

tra`ni (i sudski) dejstvija (zaseda, racija, obezbeduvawe na mestoto na nastanot, informativen razgovor, upotreba na informator ili drug konspirativen izvor, tajno nabquduvawe, kriminalisti~ki eksperiment, rekonstrukcija na krivi~niot nastan, uvid, pretres, situaciono ve{ta~ewe itn.). Vakvoto kompleksno kriminalisti~ko istra`uvawe na mestoto na krivi~niot nastan, osobeno prote`irano od nekoi kriminalisti~ki pisateli,266) go istisnuva tradicionalniot model {to se bazira re~isi samo vrz vr{ewe uvid na mestoto na krivi~niot nastan, a se potpira vrz efektite od funkcioniraweto na sistemot od operativni i procesni dejstva, so {to na sintetiziran na~in mu se dava nov impuls i pokvalitetna sodr`ina na procesot na otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na kriminalitetot.

14.1.2. Kriminalisti~ko-geografskoto zna~ewe na radius operandi Radius operandi se javuva kako mnogu zna~ajna kriminalisti~ka kategorija ne samo za kriminalisti~kata teorija, tuku i za operativnata (policiskata) praktika. Pod ovoj poim se podrazbira polupre~nikot na izvr{uvawe, a so toa i prostornite dostreli na delinkventot vo negovata kriminalna aktivnost. Toa zboruva deka utvrduvaweto na radius operandi istovremeno zna~i dobivawe soznanija: 1) za podvi`nosta na delinkventite; 2) za stapkata na optovarenost na opredeleno mesto so kriminalitet; 3) za prilivot i odlivot, odnosno gustinata na storiteli na krivi~ni dela na konkretno dadena teritorija; 4) kako i za lokalnite i regionalnite specifi~nosti na delinkventskata taktika na kriminalcite spored tipot na koj tie mu pripa|aat. A sevo ova, mora da se priznae, navleguva vo delokrugot na kriminalisti~ko-geografskoto prou~uvawe, preku koe se naplastuvaat bogati nau~ni soznanija za kontrola i spre~uvawe na kriminalitetot spored grupacii na krivi~ni dela i tipovi na delinkventi, koi se karakteriziraat so golema podvi`nost pri vr{eweto kriminalni napadi vo edno ili pove}e podra~ja. Vodeweto na kriminalisti~kata kontrola i na kriminalisti~kata obrabotka vo sovremeni uslovi pretpostavuva funkcionirawe na policiski model {to }e gi respektira i vakvite kriminalisti~ko-geografski parametri, koi govorat vo prilog na toa deka treba celosno da se prou~i li~nosta na delinkventot, a vo ramkite na toa i negovata sleanost vo kriminalnata sredina, so {to bi mo`el pouspe{no da se ostvaruva {irok uvid nad lokalnite kriminalni zoni i `ari{ta. 266 Za ova se zalaga Goc. Vidi: Goc, M.: Sp. trud, str. 330.

166

Pretstavata za geografskata rasprostranetost na kriminalitetot i na negovite regionalni obele`ja (distribucija spored vidovi krivi~ni dela i nivnite tipi~ni pojavni oblici na na~ini i vreme na izvr{uvawe; predviduvawe na “temnata brojka” itn.) ne mo`e da bide kompletna dokolku kriminalisti~kiot geograf dlaboko ne navleze i vo prou~uvaweto na relacijata: mesto na `iveewe na delinkventot - mesto na vr{ewe na kriminalitetot. Takvite soznanija ovozmo`uvaat da se opredelat: tipot na delinkventot, dijapazonot na negoviot radius operandi, spektarot na primenuvaniot modus operandi, kako i “repertoarot” na naj~esto koristeniot instrumentum operandi. So ova, se pribiraat i dragoceni informacii za lokalnata i interlokalnata delinkventska taktika na storitelite, koi vo isprepletenite pati{ta {to vodat vo kriminalnata orbita opstojuvaat so postojana specijaliziranost i so impresivna mobilnost. Delinkventite spored nivniot radius operandi se klasificiraat vo tri kategorii.267) Storitelite koi vr{at krivi~ni dela vo mestoto na sopstvenoto `iveali{te ili prestojuvali{te se narekuvaat mesni (lokalni) delinkventi. Polupre~nikot na kriminalnoto dejstvuvawe na ovoj vid delinkventi e najkus i go opfa}a samo lokalnoto podra~je na `iveewe ili privremeno prestojuvawe. Onie storiteli na krivi~ni dela {to vr{at krivi~ni dela nadvor od svoeto `iveali{te ili prestojuvali{te, no vo mesta {to se nao|aat na teritorijata na sopstvenata dr`ava, se vikaat me|umesni (patuva~ki ili interlokalni). Nivniot radius operandi se protega vo nacionalni razmeri i e mnogu pogolem otkolku kaj prviot vid delinkventi - mesnite. Radius operandi so naj{irok raspon imaat me|unarodnite delinkventi, koi vr{at krivi~ni dela vo me|unarodni razmeri (na teritoriite na dve ili pove}e dr`avi). Me|utoa, vakviot tip delinkventi ne e kriminalisti~ko-geografski i kriminolo{ko-geografski mnogu zna~aen od prosta pri~ina {to “odvaj da se vo nekakov odnos so regionot”.268) Za kriminalisti~kiot geograf se najinteresni interlokalnite delinkventi (koi vr{at krivi~ni dela na pove}e mesta i vo razli~ni regioni na zemjata, zaradi {to nad niv pote{ko se vr{i kontrola, osobeno ako se raboti za profesionalni seriski kriminalci), kako i lokalnite delinkventi, koi, po pravilo, ja so~inuvaat glavninata od vkupnata masa delin267 Po{iroko za vakvata i za drugite podelbi na delinkventite, vidi:Vodineli}, V.: Kriminalistika, Savremenaadministracija,Beograd 1984, str. 206 i natamu. 268 Hemler, J.: Atlas kriminaliteta, Savezna kriminalisti~ka slu`ba, Visbaden 1972, str. 38 (prevod na prof. d-r Vodineli}, V. - neobjaven rakopis).

167

kventi {to “operiraat” vo opredelena zemja.269) Vakvite kriminalisti~ko-geografski pokazateli ja nametnuvaat postavkata (koja dopolnitelno empiriski treba da se proveri) deka gustinata (koncentracijata) na `iveali{tata ili prestojuvali{tata na delinkventite, koga }e se dovede vo funkcionalen odnos so geografskata povr{ina, pretstavuva va`en indikator za nastanuvaweto i opstojuvaweto na kriminalitetot spored grupacii na krivi~ni dela na konkretno daden prostor. Stapkata na zakanuva~kata fakti~ka gustina na mestata na `iveewe na delinkventite vo opredelen region ({to se otkriva preku presmetuvawe kolku `iveali{ta na delinkventi otpa|aat na povr{ina od 1 km2) pretstavuva soznanie {to vo vistinskata smisla na zborot ja otslikuva zagrozenosta na prostorot so delinkventi, dodeka zaedno so kvotata na zagrozenost na nekoe podra~je so kriminalitet (zastapenost na vidovi krivi~ni dela na geografska povr{ina od 1 km2), se elementi vrz koi se temeli kartografskiot na~in na prika`uvawe na kriminalitetot. Vrz vakvite elementi se nadovrzuvaat za~estenosta i optovarenosta so kriminalitet (do koi se doa|a preku presmetuvawe na vkupniot broj krivi~ni dela, odnosno delinkventi, na 100 000 polnoletni `iteli). Dokolku vkupniot broj storiteli {to vr{ele krivi~ni dela na opredelen prostor so opredelen broj `iteli e pogolem od brojot na storitelite {to poteknuvaat od toa naselenie, postoi priliv na storiteli. Dokolku e pomal, se smeta deka se raboti za odliv. Taka se opredeluva mobilnosta na kriminalcite.270) Mobilnosta na kriminalcite osobeno doa|a do izraz pri t.n. “selidbi” na delinkventite, {to pomasovno se slu~uvaat za vreme na turisti~kata sezona, koga vo turisti~kite mesta nadoa|aat interlokalni i internacionalni delinkventi, koga poradi visokata koncentracija na lu|e i hotelsko-ugostitelski kapaciteti na edno podra~je i poradi drugi uslovi i specifi~nosti,271) kriminalcite (me|u niv i lokalnite se razbira) se nao|aat vo povolna nadvore{na situacija za vr{ewe imotni (koi se naj~esti) i drugi krivi~ni dela. Nema da bidat otkrieni, a so toa }e se sleat vo t.n. “temna brojka”, vo onie slu~ai (navistina, za nesre}a, ~esti) koga policijata nema da uspee da navleze vo nivniot radius operandi i modus operandi i poradi drugite propusti {to se pravat pri regionalnite kriminalisti~ko-geografski analizi na kriminalitetot {to se vr{i na opredeleno podra~je.

269 Vakviot slu~aj se odnesuva i na Republika Makedonija, kade {to vo vkupniot broj storiteli na krivi~ni dela vo1994 godina lokalnite delinkventi u~estvuvaat duri so 83%. 270 Vodineli}, V.: Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 322. 271 Po{iroko vidi: Buxakoski, S.: Turisti~ki kriminalitet, Makedonija Prima, Ohrid, str. 49144; Beher, U.: Die saison (Urlaubs) Kriminalitat, Schmidt-Romhild, Lubeck, p. 32-89.

168

14.1.3. Kriminalisti~ko-geografskoto zna~ewe na modus operandi Na~inot na izvr{uvawe (modus operandi) na krivi~noto delo pretstavuva zna~aen kriminalisti~ki poim koj se sleva vo ostanatite kriminalisti~ki karakteristiki na deloto. Trgnuvaj}i od sistemsko-strukturniot pristap vo kriminalisti~kata nauka, na~inot na izvr{uvawe, ka`ano vo najop{ti crti, pretstavuva potsistem od me|usebno povrzani razni oblici na dejstvija na storitelot naso~eni kon postignuvawe na celta na kriminalniot napad (u`ivawe na plodovite od krivi~noto delo i sl.), koj, zavisno od objektivnite okolnosti, psiho-fizi~kite karakteristiki na li~nosta na delinkventot, upotrebenite sredstva za izvr{uvawe i dr., preku mehanizmot na podgotvuvaweto, izvr{uvaweto i simuliraweto na deloto, ostava soodvetni materijalni i nematerijalni tragi. Vrz na~inot na izvr{uvawe i drugite kriminalisti~ki karakteristiki se temeli gradeweto na koja bilo kriminalisti~ka metodika za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe razni vidovi grupacii na krivi~ni dela. Za da se navleze vo su{tinata na na~inot na izvr{uvawe i prikrivawe na koe bilo konkretno krivi~no delo, a so toa i da se osoznae kriminalnata fenomenologija, nu`no e prethodno zapoznavawe na kriminalisti~ko-psiholo{kata sodr`ina na samoto krivi~no delo.272) Zakonomernostite, za~estenosta, konstantnosta i kriminalnata perseveranca (osobeno karakteristi~na za pove}ekratnite profesionalni delinkventni koi go usovr{uvaat svojot modus operandi) vo vr{eweto na kriminalitetot se javuvaat kako determinanti za nastanuvawe i egzistirawe specifi~ni na~ini na izvr{uvawe i prikrivawe, koi, pak, uslovuvaat pojavuvawe i manifestirawe na mnogubrojni pojavni oblici, zaradi {to i kriminalitetot se karakterizira so “bogata” kriminalna fenomenologija. Ovie determinanti proizleguvaat prvenstveno od rasprostranetosta, masovnosta, prikrienosta, profesionaliziranosta, dinami~nosta i od ostanatite svojstva na kriminalitetot, koj preku raznovidni grupacii na krivi~ni dela opstojuva re~isi vo site sferi od ~ovekovoto `iveewe i zakonomerno se distribuira i geografski se locira na teritorijata na sekoja konkretno dadena dr`ava. Ottamu proizleguvaat i regionalnite specifi~nosti na kriminalitetot na opredelen prostor, a vo ramkite na toa se diferenciraat i soodvetni modus operandi na storitelite na krivi~ni dela, koi treba kriminalisti~ko-geografski da se opserviraat i analiziraat za da mo`e da se navleze vo su{tinata na 272 Vidi: Angeleski, M.: Teoretski problemi na kriminalisti~kata metodika, so poseben osvrt na stopanskiot kriminalitet (doktorska disertacija), Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje 1991, str. 206.

169

celokupniot mehanizam na nastanuvawe, izvr{uvawe i inscenirawe na opredelen tip krivi~ni dela. Trgnuvaj}i od vakvite kriminalisti~ko-geografski nau~no zasnovani soznanija, so pravo se konstatira deka podatocite “za nekoi osobenosti na regionot se va`ni za razjasnuvawe na sekoe krivi~no delo”,273) pri {to se zemaat predvid “vremenskite uslovi, prostorot i drugite faktori”274) koi “vlijaat pri izvr{uvaweto ne samo na ona krivi~no delo {to se razjasnuva, tuku i na drugi krivi~ni dela od eden ili drug vid vo daden region”.275) Pri ova osobeno se korisni soznanijata za specifi~nostite na najrasprostranetite modus operandi, bidej}i tie zna~itelno vlijaat vrz postavuvaweto realno zasnovana kriminalisti~kotakti~ka dijagnoza, a pridonesuvaat i za kriminalisti~ko-prognosti~ko predviduvawe na idnite pojavni formi i na~ini na izvr{uvawe na mo`nite idni kriminalni napadi. Elementite na kriminalisti~kata prognoza, koja se vr{i so ekstrapolirawe, so statisti~kiot i so drugi metodi, kako i podatocite za modus operandi dobieni na drug na~in (preku kriminalisti~kata registracija, kade {to se slevaat i se obrabotuvaat informacii vo potsistemot MOS evidencija; so regionalnite fenomenolo{ki prou~uvawa na kriminalitetot; so kriminalisti~koto istra`uvawe na mestoto na kriminalniot nastan i t.n.), imaat ogromno preventivno zna~ewe. Taka, “voop{tuvaweto i analizata na kriminalisti~kata praktika i specifi~nostite vo vrska so podgotvuvaweto za izvr{uvawe na krivi~ni dela od opredelen vid ovozmo`uvaat izgraduvawe merki za spre~uvawe na kriminalnata dejnost”,276) so ogled na toa {to “podatocite za na~inot na podgotvuvawe davaat informacii za onie okolnosti {to pridonesle da se izvr{i krivi~no delo na konkreten na~in”.277) Vpro~em, kriminalisti~kata teorija i praktika poka`uvaat deka kriminalisti~ko-spoznajniot proces, a vo ramkite na ova i kriminalisti~kata geografija na kriminalitetot, vo zna~ajna mera se potpira vrz “otkrivaweto spored na~inot na izvr{uvawe (“modus operandi” sistem), kako i vrz sovremenite avtomatizirani registracioni sistemi za barawe na kriminalcite spored na~inot na izvr{uvawe na krivi~nite dela”.278) Vo ovoj pravec vo sovremeni uslovi sé pove}e doa|a do izraz kiberneti~kata kartografija, preku koja se dobivaat kriminalisti~ko-geografski pokazateli za modus operandi vo vid na karti, na koi kompjuterski se 273 274 275 276

Vidi go spomenatiot trud na N. P. Jablokov, str. 59. Na istoto mesto. Na istoto mesto. A. N. Kolesni~enko, Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Harkovskij juridi~eskij institut, Harkov, 1976, str. 12. 277 A. N. Kolesni~enko, Na istoto mesto. 278 V. J. Koldin, N. S. Polevoj, Informacionnie processi i strukturi v kriminalistike, Izd. Moskovskogo universiteta, 1985, str. 17.

170

iscrtuvaat `ari{nite to~ki na kriminalitetot na opredelen prostor spored vidovite krivi~ni dela i nivnite specifi~ni pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe, bez da bidat zapostavuvani i drugite kriminalisti~ki kategorii (tempus operandi, instrumentum operandi i radius operandi.279) Borbata protiv kriminalitetot i storitelite na krivi~ni dela (osobeno protiv profesionalnite delinkventi kako tipi~ni kriminalci od navika), koi sé pove}e go razgranuvaat svojot radius operandi i primenuvaat sofisticirani modus operandi, e nazamisliva bez prakti~na primena na nau~nite soznanija i pridobivkite na kriminalisti~kata geografija.

14.2. PRAKTI^NO ZNA^EWE NA KRIMINALISTI^KATA KARTOGRAFIJA Prou~uvaweto na razvojot na kriminalitetot i na delinkventskata tehnika i taktika na kriminalcite na konkreten geografski ome|en prostor, i toa ne samo spored lokus operandi tuku i spored drugite kriminalisti~ki kategorii: tempus operandi, modus operandi, instrumentium operandi i radius operandi, e nezamislivo bez kartografsko prika`uvawe na kriminalisti~ko-geografskite parametri. Na toj na~in plasti~no i nagledno se prika`uvaat site kriminalisti~ko zna~ajni geografski pozicii i osobenosti na kriminalitetot spored tipovite krivi~ni dela. Vakviot vid kriminalisti~ko-kriminolo{ko sledewe na prostornata distribucija na kriminalitetot se vr{i so sostavuvawe geografski karti “na koi, so stavawe ili so vcrtuvawe simboli, se sogleduvaat najvpe~atlivite mesta i natrupuvaweto na mestata, a se utvrduva i ‘zgusnuvaweto’ na kriminalitetot spored prostorot i vremeto”.280) Vo literaturata281) e ve}e potencirano prakti~noto zna~ewe na vakvite karti za borbata protiv kriminalitetot. Tie mo`at da bidat op{ti i posebni. Vo op{tite se bele`at globalnite razvojni tendencii na kriminalitetot. Posebnite geografski karti gi prika`uvaat sostojbite spored tipot krivi~ni dela i nivnite modus operandi. Kartografskoto sledewe na kriminalitetot, kako pristap {to ovozmo`uva vr{ewe celosna kriminolo{ko-kriminalisti~ka regionalna analiza na kriminalitetot, ve}e nekolku decenii se primenuva vo 279 Vremeto e eden od najmalku obrabotuvanite problemi vo kriminalistikata, no postojat trudovi vo koi na visoko nivo se tretira ovoj faktor. Za ova vidi: J. Kun~ev, Vremeto, prestplenieto i kriminalisti~eskoto poznanie, NIKK, Sofija 1991; Zbornik: Kriminalisti~eskie problemi prostranstvennovremenih faktorov v metodike rassledovanija prestuplenij, Irkutsk 1983; I. V. [makanov, Prostranstveno-vremenie faktori v kriminalisti~eskoj karakteristike prestuplenij, Irkuts 1980. 280 Vodineli}, V.: Kriminalistikata - otkrivawe i doka`uvawe, str. 376. 281 Vidi: M. Angeleski, Kriminalistika, str. 171.

171

raboteweto na policiite vo visokorazvienite zemji.282) Stranskite iskustva poka`uvaat deka so pomo{ na geografskite karti “polesno se podgotvuvaat i se vodat akcii, a osobeno e olesneto davaweto upatstva na policiskite sili, za{to vedna{ mo`at da se raspoznaat mesnite karakteristiki i celokupnata situacija”.283) Geografskite karti pretstavuvaat sostaven del na kriminalisti~kata kontrola. “Tie karti osobeno mo`at da poslu`at koga po~nuvaat da se sozdavaat `ari{ta na kriminalot”.284) I u{te pove}e. Geografskite karti se poka`uvaat kako neizbe`no sredstvo za preventivno-represivnata borba protiv kriminalitetot. Tie osobeno doa|aat do izraz vo sovremeni uslovi, koga dosega{noto tradicionalno manuelno kartografsko sledewe na kriminalitetot {to go primenuvaat nekoi policii vo svetot (pri {to kako kriminalisti~ki simboli se koristat znamenca, igli, metalni plo~i ili drugi znaci vo razni boi koi gi pretstavuvaat raznite vidovi krivi~ni dela), postapno }e se istisnuva so avtomatiziranoto kartografsko prika`uvawe {to go nudi kriminalisti~kata kibernetika preku kompjuterskite sistemi, {to treba da stane realnost i kaj nas.

282 Za iskustvata na germanskata policija, vidi: Bak, V.: Kako mo`e da se podobri suzbivaweto na kriminalitetot, Bezbednost, Skopje, 4/1968, str. 416-421. 283 H. Jurgen Hanke, Iskustva od suzbivaweto na sezonskiot kriminal, Bezbednost, 1/1968, str. 70. 284 Na istoto mesto.

172

15. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KO INFORMATIVNATA DEJNOST 15.1. VOVEDNI ZABELE[KI Pri tragaweto po vistinata vo pretkrivi~nata postapka kriminalistot, preku aktivirawe na soodvetni mislovno - tvore~ki modeli, pronao|a i pribira soznanija za postoewe na nositeli na operativni operacii. Procesot na spoznavawe, od sobiraweto i obezbeduvaweto, pa sé do proveruvaweto i ocenuvaweto na neophoden broj kvalitetni informacii za krivi~niot nastan i (ili) za negoviot predizvikuva~, te~e skladno i kontinuirano u{te od samiot ~in na doznavaweto na prvite inicijalni fakti. Krivi~niot nastan, kako realna pojava vo materijalniot svet, vo po~etokot na doznavaweto za negovoto nastanuvawe i egzistirawe vo stvarnosta, nadvor od domenot na kriminalisti~kata tvore~ka aktivnost i od vidokrugot na operativniot rabotnik (policaecot), pretstavuva nastan (pojava ili proces) {to navidum se sleva vo ostanatite op{testveni pojavi i nastani. Kolku i dali voop{to sodr`i elementi na op{testvena pojava so negativen predznak e pra{awe {to se re{ava vo ramkite na heuristi~kiot proces, so ogled deka na takvi oblici uka`uvaat somne`i koi baraat razvrska vo postapkata. Razvrskata za (ne)postoeweto na krivi~niot nastan zna~i pronao|awe na takvi dotoga{ prikrieni (nepoznati) informacii koi na nastanot mu davaat beleg na op{testveno {tetna posledica {to patuva na postoewe na odreden oblik kriminalno op{testveno {tetno povedenie. Stepenot na verojatnosta za postoewe na takviot krivi~en nastan i na subjektot {to se pojavuva vo uloga na negov predizvikuva~ se utvrduva postapno so otkrivaweto, obezbeduvaweto, ocenuvaweto i proveruvaweto na fakti koi go zacvrstuvaat ili go otfrlaat uveruvaweto deka se raboti za krivi~no delo i za storitel na toa delo. Otkrivaweto vo kriminalistikata ozna~uva pronao|awe i razotkrivawe na nepoznati i skrieni kriminalisti~ki (operativni i dokazni) informacii preku koi se doa|a do vistinata za o~igleden ili 173

prikrien krivi~en nastan i za negoviot predizvikuva~ kako eventualen storitel na krivi~no delo {to mo`e da se krie vo pazuvite na toj nastan. Po doznavaweto i otkrivaweto na krivi~niot nastan koj dotoga{ bil prikrien (ili samo po analiziraweto na o~igledniot krivi~en nastan), dokolku po pribiraweto i analiziraweto na informativniot materijal se utvrdi postoewe na obele`ja svojstveni na krivi~no delo, kriminalisti~ko - spoznajniot proces vo ponatamo{niot tek e svrten kon otkrivawe na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~noto delo, a vo sklopot na toa (preku najsoodvetni takti~ki na~ini, sredstva i metodi) i kon pribirawe na materijalni, moralni i psiholo{ki orientacionoeliminacioni indicii koi uka`uvaat na somnitelni lica kako mo`ni storiteli na toa krivi~no delo. Do indicii za i okolu krivi~niot nastan policijata doa|a i preku kriminalisti~ko - informativnata dejnost.

15.2. [TO E TOA KRIMINALISTI^KOINFORMATIVNA DEJNOST? Vrz informaciite se temeli sekoj tvore~ki trud na ~ovekot vo koja bilo sfera od negovoto tvorewe, pa i vo kriminalisti~koto rabotewe. Za da bide vo tek so zbidnuvawata vo kriminalnata sredina i da donesuva procenki za zagrozenosta od konkretni pojavni oblici na kriminalni napadi i za da go predvidi idniot kriminalisti~ki zafat, na policaecot mu se nu`ni informacii. Do tie informacii toj doa|a preku operativno-takti~kite merki, koi pretstavuvaat vonprocesni javni i tajni dejstvija {to gi prezema policijata vo sklopot na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka. Edno od takvite tajni operativni dejstvija e upotrebata na informator i drugi konspirativni izvori na soznanija, koi (preku linskiot i teritorijalniot sistem na operativnoto rabotewe) ja so~inuvaat kriminalisti~ko-informativnata dejnost na policijata. Za da mo`eme da ja definirame kriminalisti~koto-informativnata dejnost treba da trgneme od slednive nejzini konstitutivni elementi: 1) taa pretstavuva zbir od operativni sredstva i metodi, koi se del od kriminalisti~ko-takti~kata (ili operativnata) dejnost {to se protega vo dvete nejzini fazi (vo kontrolata i obrabotkata), a se odviva spored liniski ili teritorijalen princip ili sistem na rabotewe; 2) taa funkcionira spored principot na dlaboka konspirativnost i so dosledno po~ituvawe na na~eloto na tajnosta ili ~uvawe na slu`benata tajna; 174

3) naso~ena e kon pribirawe informacii za otkrivawe i (ili) razjasnuvawe na krivi~en nastan i negov predizvikuva~ (kako eventualno krivi~no delo i storitel na toa delo); 4) taa na odreden na~in ima naso~uva~ki karakter na operativnite dejstvija {to se nedovrzuvaat na nea ili so nea se slevaat vo takti~ki kombinacii, a sé so cel za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na kriminalitetot. Ovie elementi ovozmo`uvaat da go konstatirame slednovo: Kriminalisti~ko-informativnata dejnost pretstavuva sistem od konspirativni operativni sredstva i metodi {to se primenuva vo ramkite na operativnata dejnost zaradi tajno i prikrieno pribirawe na operativni operacii od ili za krivi~ni nastani i (ili) za nivni predizvikuva~i, a takvite sredstva i metodi me|usebno se nadopolnuvaat i so drugi operativni dejstvija (so koi se kombiniraat zavisno od dadenata takti~ka situacija) na planot na preventivno-represivnoto reagirawe protiv kriminalitetot.

15.3. TIPOLOGIJA NA KONSPIRATIVNITE IZVORI VO KRIMINALISTI^KOINFORMATIVNATA DEJNOST Kriminalisti~kite teoreti~ari i prou~uva~ite na policiskite nauki (koi gi prebroduvaat prvite etapi od nivniot razvoj i zemaat sé pogolem zamav, osobeno vo visoko razvienite zemji) sé u{te ne izna{le zaedni~ki osnovi i kriteriumi kako za poimot, taka i za tipologijata na tajnite pribira~i na informacii za policijata. Ottamu ne e za ~udewe {to vo literaturata razli~no se imenuvaat285) ovie konspirativni izvori imanentni za site policii vo svetot. Iako vakvata sostojba su{tinski ne vlijae vrz odvivaweto na operativnata dejnost kako sistem od operativnotakti~ki merki286) koi imaat presudno zna~ewe za vodeweto na sekoj konkreten operativen predmet (koj pretendira kvalitativno da prerasne vo krivi~en predmet), sepak smetame deka ne e ova samo teoretski, ami i prakti~en problem koj zaslu`uva so podednakvo vnimanie, po~esto otkolku dosega, da mu se navra}aat kriminalistite {to se vklu~eni vo site fazi od 285 Vo literaturata {to ni be{e dostapna uspeavme da gi najdeme slednive nazivi: informator, informant, prikrien policiski izviduva~, doverlivo lice, rezident, {pion, dou{nik, potka`uva~, taen sorabotnik, siguren izvor, znalec, pozicija, operativna vrska. 286 Niv gi odreduvame kako operativni dejstvija ili celi zafati vo operativnata dejnost, so koi zaradi razjasnuvawe na odreden krivi~en nastan se otkrivaat i se obrabotuvaat nositeli na operativni informacii.

175

kriminalisti~ko-spoznajniot proces (vo otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto). Teoretskite i prakti~nite problemi na kriminalisti~koinformativnata dejnost vo kriminalisti~kata literatura i vo teorijata na policiskite nauki sé u{te ne se dovolno razraboteni taka {to so polno pravo mo`e da se ka`e deka se ~uvstvuva nedostig od nau~ni i stru~ni trudovi od ovaa oblast. Ona {to dosega e napi{ano vo vrska so ova mo`e da se sretne vo kriminalisti~kata literatura na visoko razvienite zemji i vo teorijata na zemjite {to nastanaa po raspa|aweto na porane{nata SFRJ. Stranicite vo ruskata literatura i vo teorijata na ostanatite zemji od nekoga{niot SSSR ostanaa neispi{ani poradi nenau~niot stav od kriminalisti~kata nauka ve{ta~ki da se odvoi i da se nastojuva da se sozdade nauka za operativnata dejnost, kako specijalizirana dejnost so koja vo praktikata se zanimavaat organite na doznavaweto (kako {to ~esto policiskite organi se narekuvaat vo tamo{nata literatura), a segmentite od takvata dejnost, kako {to se problemite vo vrska so kriminalisti~koizvestuva~kata slu`ba, se smetaat za strogo konspirativni temi i prakti~no pretstavuvaat zabraneti zoni za publikuvawe. Na sli~en na~in na ova pra{awe dosega mu se prio|a{e i vo kriminalisti~kata literatura vo ostanatite postkomunisti~ki zemji. Vo u~ebni~kata i druga kriminalisti~ka literatura vo zemjite od porane{na SFR Jugoslavija za informatorite se pi{uva kako za eden od na~inite na doznavawe za postoewe krivi~ni dela, odnosno kako poseben kriminalisti~ko-takti~ki institut. Li~no smetame deka temelite na u~eweto za kriminalisti~koinformativnata dejnost gi postavi d- r Vladimir Vodineli},287) koj gi odreduva poimot i taktikata na raboteweto so informatorite. Ovoj avtor288) se zalaga za tridelba na konspirativnite izvori na informacii na policijata, i toa: 1) informant; 2) informator; i 3) prikrien policiski izviduva~. Razlikuva tri tipovi na informatori: garanti, vigilanti i agentiprovokatori. Me|utoa, pravi u{te edna podelba na informatorite:289) 1) informator bez posebna stru~nost; 2) stru~en informator; 287 Vidi:d-rVodineli}.V.,Kriminalistika,Savremenaadministracija,Beograd,1984,str.60. 288 Vidi: D-r V. Vodineli}, Problematikata na kriminalisti~ko-takti~kite instituti informant,informatoriprikrienpoliciskiizviduva~vodemokratskadr`ava,Bezbednost, vonreden broj, 1993, str. 26-66.

176

3) informator za kriminalen punkt; 4) stru~en informator za objekt; i 5) informator za op{ta informiranost. Ivo Kobovac290) pi{uva za doverlivi lica, no ne spomenuva nikakva klasifikacija. D-r @ivojin Aleksi}291) vo svojot u~ebnik samo vo dve re~enici gi spomnuva informatorite, velej}i deka ovlastenite slu`beni lica treba “da sozdavaat t.n. informatori” od redot na kriminalcite. Zna~i li ova deka policijata treba da se potpira samo vrz vigilantite? Zo{to se ignoriraat drugite tipovi informatori i ostanatite tajni i prikrieni izvori? Indiferenten stav zazema i d-r Vladimir Krivokapi}, koj spomnuva samo kontakti na OVR so gra|anite “{to poteknuvaat od najrazli~ni sredini, mnogu ~esto i na konspirativna osnova”.292) Ni{to pove}e! Andra Petrovi}293) pi{uva za operativni vrski, no ne pravi nikakva klasifikacija. D-r. Tomislav Markovi}294) razlikuva vakvi informatori: 1) informator za oddelen slu~aj; 2) postojan informator; 3) informator ~esen gra|anin; 4) informator ~esen gra|anin blizok na kriminalniot krug; i 5) informator porane{en zatvorenik. Vlado Peri}295) vaka gi deli konspirativnite izvori: 1) informatori; i 2) ufrlawe vo kriminalna grupa (pod ovoj poim se podrazbira prikrien policiski izvestuva~, iako avtorot toa ne go spomenuva). Zvonimir Roso296) pod informatori podrazbira “poznajni~ki, prijatelski i drugi vrski”. 289 D-rV.Vodineli},Kriminalistika-otkrivaweidoka`uvawe,Fakultetzabezbednost,Skopje, 1985, str. 319-320. 290 I. Kobovac, Kriminalistika, Zagreb, 1960, str. 34. 291 [email protected]},Kriminalistika,Savremenaadministracija,Beograd,1982,str.52. 292 D-r V. Krivokapi}, Kriminalisti~ka taktika, V[UP, Beograd, 1982, str. 137. 293 A. Petrovi}, Kriminalisti~ka metodika, V[UP, Beograd, 1978, str. 309, 687. 294 D-rT.Markovi},Suvremenatehnikaistra`ivanjakrivi~nihdjela(kriminalistika),Narodnenovine,Zagreb, 1977, str. 366. 295 V. Peri}, Oblici operativne djelatnosti SJS, RSUP SRH, Zagreb, 1987, str. 122, 409-410. 296 Z.Roso,Informativnirazgovoriintervju,RSUPSRH,Zagreb, 1988, str. 192.

177

Dragutin Pape{297) vo sorabotni~kata mre`a za borba protiv ekonomskiot kriminalitet gi izdiferenciral slednive tipovi na sorabotnici: 1) sorabotnik za sektor; 2) sorabotnik za kategorii na lica; 3) sorabotnik za objekt od poseben interes; 4) stru~en sorabotnik za objekt; 5) sorabotnik za op{ta informiranost; 6) sorabotnik za konkreten slu~aj; 7) sorabotnik za naselba, ulica; i 8) sorabotnik za kriminalen punkt. Vo makedonskata kriminalisti~ka literatura dosega samo dvajca avtori (m-r D. Dimitrov i d-r M. Angeleski) se proiznesuvaat vo vrska so klasifikacijata na informatorite. Taka, Du{ko Dimitrov prifa}a sekakva klasifikacija na informatorite, so obrazlo`enie deka “i da se potpreme kon edna ili druga klasifikacija nema da pretstavuva gre{ka, tuku zna~i davawe prednost na eden ili drug aspekt na institutot informator”.298) Toj gi respektira klasifikaciite na informatorite sozdadeni od O. \or|evi}, T. Markovi}, V. Peri} i V. Vodineli}. Pod poimot informator D. Dimitrov gi podveduva i prikrieniot otkriva~ - policaec i agentot - provokator.299) D-r Metodija Angeleski300) pi{uva samo za informatorot kako poseben tip. Spored vremenskoto anga`irawe razlikuva: 1) prigoden informator; i 2) postojan informator. Spored moralniot lik i integriranosta vo sredinata, informatorite gi deli na: 1) informator - ~esen gra|anin; 2) informator - delinkventen (vigilant); i 3) informator - paralelnik. Trgnuvaj}i od faktot deka prostitutkata e del od kriminalnata sredina i e vgradena vo kriminalnite `ari{ta, taka {to pretstavuva 297 D.Pape{,Bilje{keokriminalisti~kojkontrolidru{tveno-ekonomskogkriminaliteta,Zagreb,1964,str.12-36. 298 D. Dimitrov, Teoriski i prakti~ni problemi vo vrska so kriminalisti~ko-takti~kiot institut informator, Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje, 1990, str. 55 (magisterski trud). 299 Isto, str. 88-89. 300 D-r M. Angeleski, Poim i kvalifikacija na informatorite, Bezbednost, 2/1992, str. 146.

178

soliden potencijalen informator, vo eden nau~no - istra`uva~ki proekt301) d-r M. Angeleski ja naglasuva ulogata na prostitutkata informator kako potkategorija na informatorot - vigilant. Vbrojuvaweto na paralelnikot vo vtorata grupa e napraveno, glavno, od prakti~ni pri~ini, so ogled na relativnata vrednost na koja i da e klasifikacija, pa i na ovaa. Bidej}i paralelnikot mo`e da bide kako od redot na informatorite - ~esni gra|ani, taka i od redot na vigilantite (za {to nie decidno se izjasnuvame), toj treba da se sfati kako potkategorija (pottip), a ne kako poseben informator. Osven ova Angeleski ja prifa}a i Vodineli}evata podelba na informatorite vo ekonomskata kriminalistika.302) Francuskiot kriminalist P. Faralik303) vo tajnoto policisko rabotewe go spomnuva potka`uva~ot, no kon nego gleda so nedoverba i prepora~uva ova sredstvo da se upotrebuva “samo dokolku ne se raspolaga so nikakvi drugi pojdovni tragi”. Germanskiot kriminalisti~ki teoreti~ar i prakti~ar F. Kleinschmidt304) ja naglasuva ~estata i neizbe`na upotreba na, kako {to toj gi vika, sigurni lica (vigilanti). I drugi dvajca germanski avtori se proiznesuvaat za tipologijata za policiskite konspirativni metodi. Taka, W. Pietrzik305) go koristi poimot ufrlawe informant, pod koj podrazbira doverlivo lice ili doverliv ~ovek. D-r V. Wehner,306) pak, potpiraj}i se vrz nekoi policiski i pravosudni preporaki za regulirawe na ovaa materija, gi istaknuva slednive tipovi na tajni izvori na informacii {to se koristat vo germanskata policiska praktika: 1) informator (lice koe vo oddelen slu~aj tajno dava informacii); 2) doverlivo lice (vo podolg vremenski period tajno pomaga pri otkrivaweto na nekoe krivi~no delo); i 3) taen istra`uva~ (posebno odbran i dobro podgotven policaec koj pod odredena legenda kontaktira so kriminalnata sredina).

301 D-r Q. Arnaudovski, d-r M. Angeleski i d-r Q. ^oneva, Prostitucijata vo Makedonija, Republi~ki zavod za unapreduvawe na socijalnite dejnosti, Skopje, 1996, str. 76. 302 Vidi: d-r M. Angeleski, Osnovi na ekonomskata kriminalistika, \ur|a, Skopje, 1999, str. 76. 303 P. Faralik, Na~ela i postupci kriminalisti~ke policije, str. 99 (prevod). 304 F. K., Uxbenik za prakti~nu kriminalnu slu`bu, Qubeck, 1953, str. 454 (prevod). 305 V. P., Me|unarodno organizovana trgovina drogom, Izbor, 4/1980, Zagreb, str. 314-316. 306 B. V., Informatori i poverqive osobe, Izbor, 4/1986, str. 452.

179

[vajcarecot C. Moretti307) gi selektiral slednive tajni izvori na policijata: 1) dobrovolen informator ili “znalec” (lice koe od gra|anski i patriotski pobudi na vlastite im soop{tuva fakti vo vrska so bezbednosta na zemjata i za{titata na op{testvoto); 2) povremen informator (lice koe informira poradi materijalen interes); 3) policiski potka`uva~ (lice od redot na kriminalnata sredina); 4) dvoen agent (lice {to raboti za dve ili pove}e strani vo razuznava~kata aktivnost); 5) agent - provokator (lice koe pottiknuva poedinci na vr{ewe kriminalitet, po {to gi prijavuva na policijata); i 6) policaec nabquduva~ (ufrlawe dobro obu~en policaec vo kriminalnata sredina zaradi nabquduvawe {to tamu se slu~uva). Pokraj pogore navedenovo, vo literaturata se istaknuva i soodvetna klasifikacija na konspirativnite sredstva i metodi {to nao|aat primena vo razuznuva~kata informativna dejnost.308) Nejzin osnoven nositel e agentot (lice koe neprofesionalno, organizirano i tajno pribira doverlivi i drugi podatoci za odredena razuznava~ka slu`ba). Vo drevnata kineska voena teorija postojat slednive tipovi agenti: vnatre{ni, lokalni, prevrbuvani, `rtvuvani i pre`iveani. Spored klasifikacijata na Voenata razuznava~ka slu`ba na Tretiot Rajh (ABVER) agentite se delat na: rezident (glaven agent), op{t, vrznik, podagent, povremen, informator, agent za pronao|awe lica za vrabotuvawe, izviduva~, radio-telegrafist i kurir. Spored vidot na izvorot, vo sovremenive uslovi agentite se delat na: rezident (op{t), vrznik, radio-telegrafist i zamrznat (konzerviran). Spored karakterot postojat slednive tipovi agenti: dvojnik, provokator i predavnik. Kako sinonim na poimot agent se upotrebuva i poimot sorabotnik309) (lice od idealni motivi tajno sorabotuva so razuznava~ka slu`ba i pretstavuva temel na razuznava~ko-informativnata dejnost). [areniloto od navedenive i drugi klasifikacii na tajnite izvori na informacii na policijata poka`uvaat deka nema zaedni~ka osnova pri 307 K. M., Potkaziva~i, Izbor, 1/1986, str. 52-55. 308 Sporedi: d-r O. \or|evi}, Leksikon bezbednosti, Partizanska kwiga, Beograd, 1986, str. 3, 153. 309 Vidi: d-r O. \or|evi}, Isto, str. 328; V. Markovi}, Informacioni sistem u funkciji bezbednosti, Skopje, 1981, str. 108. (Doktorska disertacija, Fakultet za bezbednost i OSZ).

180

definiraweto i podelbata na policiskite konspirativni sredstva i metodi. Poseben respekt sepak zaslu`uva Vodineli}evata tridelba. Me|utoa, za razlika od Vodineli}, koj smeta deka samo kon soznanijata dobieni od vigilantot “e potrebna osobena skepsa”,310) nie smetame oti vakov stav treba da se zazema kon site tipovi i nivni pottipovi na tajni pribira~i na informacii, pa duri povremeno da se proveruva i onoj prikrien policiski izvestuva~ {to po~esto se javuva vo taa uloga. Rizi~nosta na takvata specifi~na operativna situacija ne smee da se sogleduva samo preku nesomnenata opasnost od zagrozuvawe na `ivotot na ufrleniot policaec, ami i preku eventualnata mo`nost (zavisno od moralnite ko~nici i od drugite subjektivni i objektivni momenti) da se zloupotrebi slu`benata rabota. Ova osobeno se odnesuva pri “pokrivaweto” na organiziraniot kriminalitet, sovremenite oblici na ekonomski kriminalitet itn. Za proveruvawe na konspirativniot izvor mora da postoi korektiv i kontrolen mehanizam. Vakvata slo`ena kriminalisti~ko - takti~ka zada~a se re{ava so aktivirawe na informator - paralelnik (eden, pa duri i pove}emina, {to e takti~ki poispravno, no i pote{ko izvodlivo) ili so postavuvawe i izveduvawe slo`ena takti~ka kombinacija (paralelnik + tajno opservirawe + stapica ili nekoja druga varijanta). Dokolku se zeme kako kriterium na~inot na realizirawe na postavenite zada~i pri sobiraweto informacii, kako i sproveduvaweto na konspirativnite metodi, nejavnite policiski izvori gi delime vo dve grupi: 1) posredni tajni izvori (vo koi gi vbrojuvame informantite i informatorite so site nivni potkategorii kako konkretno odredeni fizi~ki lica {to vo pokus ili podolg vremenski period neprofesionalno i tajno pribiraat operativni informacii za policijata); i 2) neposredni prikrieni izvori, odnosno policajci, koi blagodarej}i na nivnata vrvna operativna ume{nost i sposobnost za “stopuvawe” vo kriminalnata sredina, uspevaat da razbijat celi kriminalni bandi311) i direktno da priberat informacii zna~ajni, pred sé, za otkrivawe najte{ki kriminalni napadi izvr{eni od profesionalni delinkventi, po 310 D-r V. Vodineli}, Tezi za sovetuvaweto vo vrska so ovaa problematika (odr`ano vo Ohrid na 5 i 6 XI 1993 godina, a materijalite objaveni vo vonreden tematski broj na “Bezbednost” vo 1993 god., str. 13). 311 Da se potsetime samo na uspesite na makedonskite policajci koi nekolku godini po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna na vakov na~in otkrivaa i fa}aa balisti vo Zapadna Makedonija.

181

{to se izvlekuvaat (no, za `al, ne sekoga{ bezbedno) od podzemjeto. Vo vtorava grupa spa|aat prikrienite policiski izvestuva~i. Nivnoto rabotewe vo prvata borbena linija na kriminalniot front pretstavuva slo`eno neposredno nabquduvawe312) so u~estvo vo kriminalnoto milje, no bez direktna zame{anost pri formiraweto na ne~ija kriminalna zamisla, u{te pomalku pri realizirawe ili prikrivawe na kriminalen ~in. Vo sprotivno tenkata linija {to go razgrani~uva od tipot agent-provokator lesno mo`e da bide pominata.

15.4. MOTIVI ZA TAJNA SORABOTKA SO POLICIJATA Motivot pretstavuva psiholo{ki i organski generator i pottiknuva~ na sekoe ~ovekovo dejstvuvawe i odnesuvawe vo sferata na duhovnoto i materijalnoto `iveewe. “Motivacionata sfera na li~nosta e dinami~na”313) i se doveduva kako vo vrska so sekoj oddelen motiv, “taka i so motivacijata vo celost”314) kako proces na animirawe na kakva i da e ~ovekova aktivnost zaradi ostvaruvawe konkretni celi. “Postavuvaweto na celite ima pri~inski karakter”.315) Tokmu prou~uvaweto na pri~inite i motivite na licata {to tajno sorabotuvaat so policijata, kako zna~ajno pra{awe od kriminalnata psihologija, odigruva zna~ajna uloga pri o`itvoruvaweto na kriminalisti~ko-informativnata dejnost. “Motivot od koj se rakovodel informatorot ne mora da bide pozitiven (~ist), no mora da se osoznae”.316) Teorijata poka`uva, a kriminalisti~kata praktika toa go potvrduva, deka informantite i informatorite kako osnovni konspirativni sredstva so koi policijata go kontrolira {irokoto kriminalno pole, od najrazli~ni motivi se odlu~uvaat tajno da kontaktiraat so policijata. Naveduvame nekoi od vakvite motivi, bez pretenzii da napravime nekakov klasifikator (koj, vpro~em, i te{ko mo`e da se izgradi, so ogled na promenlivosta i dinami~nosta na motivacijata i voop{to na 312 Daneseme{asonau~niotmetodposmatrawe.Vidi:d-rM.Angeleski,Prilogkonprou~uvaweto na kriminalisti~kata metologija, so osvrt vrz posebnite nau~ni metodi, Bezbednost, 2/1993, str. 223-224. 313 V. I. Kovalev, Motivi povedenija i dejatelnosti, Nauka, Moskva, 1988, str. 56. 314 Isto. 315 D-r V. Vodineli} i d-r @. Aleksi}, Kriminalistika, Informator, Zagreb, 1990, str. 208. 316 M.Brovi,Policiskiinformatori:nekazapa`ajnaupogledunjihoveupotrebe,zloupotrebeikontrole,Izbor,2/ 1986, str. 147.

182

psiholo{kata struktura na li~nosta {to tajno sorabotuva so policijata). Eve nekoi od niv: - idealni motivi (postoewe visok stepen na patriotsko ~uvstvo i qubov kon tatkovinata {to se manifestira so dobrovolno tajno sorabotuvawe so otkriva~kite organi). Doverbata kon tajnite izvori koi sorabotuvaat od navedenive motivi retko se doveduva vo pra{awe, taka {to takvite informanti i informatori se relativno stabilni i verodostojni nositeli na informacii, no problemot e vo toa kako so kriminalisti~ko-takti~ka diferencijalna dijagnoza da se stigne do niv, koga vo posledno vreme sé pove}e se ~uvstvuva hroni~en neodstig od lica so vakvi pobudi za konspirativna komunikacija; - gradewe samopo~it kon sopstvenata li~nost, {to se postignuva tokmu preku sorabotka so policijata, od koja informantot ili informatorot za vozvrat o~ekuva po~ituvawe i respekt. Vakvite informatori samo po isklu~ok mo`at da istaknat materijalni pobaruvawa; - `elba na idniot informator da mu bidat prosteni porane{nite kriminalni grevovi ili samo prijavata (“kandidaturata”) za vospostavuvawe taen sorabotni~ki odnos so policijata da se zeme kako olesnitelna okolnost pri sudskoto odmeruvawe na kaznata. Vakvite “ponudi” policijata nitu smee vedna{ da gi otfrli, nitu, pak, vedna{ da gi prifati bez prethodno prou~uvawe na celata novonastanata takti~ka situacija. (Na~eloto na kriti~nost i ovde mora dosledno da se po~ituva, bez kakvi bilo isklu~oci). Psiholo{kiot tovar poradi stravot od otkrivaweto i od zaslu`enata kazna, kako rezultat na psihi~koto dejstvuvawe na krivi~noto delo vrz storitelot kako oblik na posebna indicija, vo nekoi (dodu{a retki) slu~ai pretstavuva neizdr`liv za odredena kategorija delinkventi, koi izlezot go baraat vo vospostavuvaweto tajna sorabotka so policijata, a za vozvrat baraat potoleranten i poblag odnos za porano storenoto krivi~no delo, koe sega se izvlekuva od “temniot pojas” na kriminalitetot. Vakvata postapka kriminalistot treba da ja tolkuva, pokraj drugoto, i kako manevarski prostor na kriminalecot, koj, ~uvstvuvaj}i deka se nao|a pred otkrivawe i fa}awe, se odlu~uva na vakov ~ekor {to treba da se sfati i kako negov gest na “dobra volja”;

183

- materijalen interes. Prete`no ova se motivi na vigilantite koi sorabotuvaweto go uslovuvaat317) so postavuvawe na finansiski uslovi ili so steknuvawe druga privilegirana polo`ba (bara raznovidni uslugi). Koga edna{ }e se vospostavi sorabotka so vakov informator vrz finansiska osnova, lesno mo`e da se slu~i, zaslepen od lakomosta, toj skapo da ja naplati i bezvrednata informacija (koja ~esto e “frizirana”, pa duri i izmislena), no i da otpo~ne so rabotewe i na “dvoen kolosek” (i za policijata i za kriminalnoto milje). Fakt e deka makedonskata policija kako vo aktuelniov mig, taka i so razvojot na pojavnite oblici na kriminalitet na koi upatuva sekoja realno postavena kriminalisti~ka prognoza (modificirani oblici na organizirana nelegalna trgovija so droga ili oru`je i druga kurentna stoka za kriminalnata berza; sovremeni oblici na korupcija i drugi formi na organiziran ekonomski kriminalitet; sovremena prostitucija kako segment na organiziraniot kriminalitet, trgovija so lu|e itn.) ne mo`e da se otka`e od uslugite na koristoqubivite informatori. Naprotiv, vo navedenive i drugi kriminalni podra~ja taa sorabotka i }e se prodlabo~uva, so ogled na stesnetiot otkriva~ki instrumentarium {to stoi na raspolagawe, me|utoa, osnovnite pravila na taktikata na policiskoto postapuvawe treba bezrezervno da se o`itvoruvaat, so modificiranata fleksibilnost {to treba doprva pravno da se regulira ne samo so upravno - policiski propisi, tiku i na povisoko zakonodavno-pravno nivo vo soodvetni krivi~noprocesni odredbi; - qubomora i zavist (osobeno izrazena kaj kriminalci od podolnite skalila na kriminalnata hierarhija, koi so zavist gledaat na “pogornite” sloevi vo podzemjeto, kon koi i tie se stremat); - odmazda i konkurentski pobudi. Ovaa grupa motivi e tesno povrzana so prethodnata. Kavgite me|u konkurentskite kriminalni grupi policijata treba da znae ume{no da gi iskoristi. Nitu edna vakva uka`ana prilika (operativno razjasneta i potvrdena) ne smee da se propu{ti. Istisnuvaweto od kriminalniot pazar e silen motiv povrzan so koristoqubivite celi za steknuvawe profit i za osvojuvawe ne~ii tu|i reoni ili podra~ja {to se pod “patronat” na sprotivnite kriminalni bandi. Mo`e da se slu~i odmazdoqubiv da bide i odmetnatiot ili otfrlen ~len od dotoga{nata kompaktna 317 Vidi:M.\o{i},Kriminalisti~kaobradakrivi~nihdelanedozvoqenetrgovine,SSUP,Beograd,1970,str.116.

184

kriminalna grupa, koj sega gi izdava dosega{nite ili idni planovi za kriminalni realizacii. Me|uprostorot, dodeka ne go prifatila druga kriminalna grupa, treba da se iskoristi za operativno obrabotuvawe i eventualno anga`irawe. Za da se stigne do takviot potencijalen informator potrebno e poznavawe na aktuelnite sostojbi vo kriminalnata sredina i obi~no prviot signal treba da stigne od najvernite i najkvalitetnite konspirativni izvori na kriminalisti~koinformativnata mre`a. Ne e isklu~eno i samoprijavuvawe na informatori pottiknati od vakvi motivi, no po pravilo drug siguren informator treba da signalizira za odmazdoqubiv kriminalec kako potencijalen informator-vigilant. Informatorite so vakvi motivi obi~no proizleguvaat od redot na profesionalnite delinkventi od oblasta na klasi~niot i ekonomskiot kriminalitet; - zaradi presti` i kompleks na poniska vrednost (dru`eweto so operativcite im pretstavuva du{evna hrana i zadovolstvo); - patolo{ki motivi. Ne se isklu~eni vo kriminalisti~kata praktika. Treba da se otkrivaat u{te vo po~etnata faza pri prou~uvaweto na podobnosta na potencijalniot informant (informator), oti vo sprotivno vo pogre{en pravec mo`e da se naso~i operativnata dejnost, pri {to nepoterbno }e se aktiviraat operativni sili i sredstva. Pri otkrivaweto na vistinata vo pretkrivi~nata postapka vakvite motivi na konspirativniot izvor, kako inicijalni soznanija, dokolku na vistinski na~in ne se protolkuvaat i ako vrz niv se nadovrzuvaat i drugi operativno takti~ki merki, mo`at da dovedat do zabluda. Trgnuvaj}i od postojnata tipologija na konspirativnite policiskiu izvori na informacii (a dokolku ja prifatime tridelbata {to ja predlaga Vodineli}), kako i od nivnite motivacii za vospostavuvawe zaemen odnos zasnovan vrz principot na tajnost, toga{ idealno zamisleniot taen pribira~ na informacii vo kriminalisti~ko-takti~kata dejnost (operativna kontrola i obrabotka) bi izgledal vaka: Toa e informator garant (nie go vikame postojan informator - ~esen gra|anin) koj od patriotski motivi i qubov kon tatkovinata, a pottiknat od visokoeti~ki principi i izostrena gra|anska sovest, vo podolg vremenski period na taen na~in sobira i dostavuva operativni informacii relevantni za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na razni grupacii krivi~ni dela (i nivni storiteli) so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. 185

Ova ne zna~i deka kriminalisti~ko-informativnata dejnost kako potsistem na operativnata dejnost }e se potpira samo na ovoj vid konspirativno sredstvo, no go potencira zna~eweto na informatorot i ja istaknuva negovata kriminalisti~ka takti~ko-metodi~na dimenzija. Sekoja specijalizirana kriminalistika, odnosno oddelna kriminalisti~ka metodika, gi diferencira najoptimalnite konspirativni kriminalisti~ki sredstva i metodi za prakti~no kriminalisti~ko postapuvawe. Takti~kata situacija }e nametne koj tip na konspirativen izvor e najdelotvoren, no kriminalisti~ko-informativnata dejnost, barem zasega, naj~esto se temeli vrz informatorite, {to e slu~aj i koga e vo pra{awe makedonskata kriminalisti~ka praktika. Neminovnosta od perspektivno anga`irawe na prikrieniot policiski izvestuva~ ve}e ja istaknavme, no ovde napomenuvame deka, dokolku se ima predvid globalnoto otkrivawe na kriminalitetot, ovoj tip }e se javuva incidentno, i toa koga se vo pra{awe samo oddelni grupacii krivi~ni dela, prvenstveno od oblasta na organiziraniot kriminalitet.

15.5. OSNOVNI POSTAVKI I PRAVILA NA TAKTIKATA ZA GRADEWE KRIMINALISTI^KOINFORMANTNA MRE@A Prakti~noto o`ivotvoruvawe na kriminalisti~ko-informativnata dejnost pretstavuva dolgotraen kontinuiran proces na sozdavawe konspirativna operativna mre`a, koja, pove}e po kvalitet, a pomalku po kvantitet, }e ovozmo`i samostojno (no i vo kombinacija so drugite na~ini za doznavawe, otkrivawe i razjasnuvawe na soodveten krivi~en nastan {to indicira na konkretno krivi~no delo) otpo~nuvawe i uspe{no okon~uvawe na konkreten operativen predmet. Gi naveduvame osnovnite postavki i pravila na sozdavaweto optimalna taktika na postapuvawe pri diferenciraweto na konspirativnite policiski izvori na informacii: 1) iznao|awe lica od razli~ni profesii318) koi imaat objektivni preduslovi za pribirawe kriminalisti~ko - relevantni informacii. Vo objektivnite okolnosti, vo prv red, spa|aat takvite tipovi na situacii koga tajniot izvor e inkorponiran vo mikrosredinata (kriminalni `ari{ta i punktovi)319) kade {to se vr{i kirminalitet ili kade {to se rastura plenot i se u`ivaat plodovite od krivi~noto delo ili, pak, se 318 Vidi:D-rV.Vodineli},Kriminalistika,str.58;V.Peri},Isto,str.123;@.Ivanovi},Razmi{qanja o kriminalisti~koj informaciji, 13 Maj, 1/1990, Beograd, str. 23. 319 Za punktovite vidi: V. Peri}, Isto str. 124.

186

2)

3)

4) 5) 6) 7)

nao|a vo zaemen odnos so delinkventot, kogo ima uslovi neposredno (retko i posredno) da go “pokriva” postojano (na rabotnoto mesto, vo slobodnite aktivnosti i sl.); diferencijacija na lica spored subjektivnite svojstva (`elba i volja za sorabotka, inteligentnost, snaodlivost, hrabrost, inicijativnost, iskrenost, sposobnost i mo} za percepirawe, zadovolitelen simultan kapacitet,320) soodvetni obrazovni i stru~ni kvalifikacii itn.); detalno prou~uvawe na biografijata na potencijalniot konspirativen izvor (osobeno ako e porane{en zatvorenik ili aktuelen kriminalec); otkrivawe na motivot za sorabotka; vospostavuvawe strogo profesionalen i deontolo{ko-eti~ki odnos so izvorot, komu mu se garantira anonimnost;321) dadenite obvrski kon izvorot dosledno da se po~ituvaat i ispolnuvaat; odreduvawe na na~inot na komunicirawe, i toa: a) vreme na komunicirawe: Toa e diktirano od sekoja dadena takti~ka situacija. Odnapred dogovorenite sredbi ne treba da traat dolgo. Terminot, pred sé, da mu odgovara na izvorot i operativecot toa treba da go po~ituva oti so nametnat termin (vo t.n. “kancelarisko” vreme) se oladuva zainteresiranosta na izvorot. Informaciite {to ne trpat odlagawe izvorot gi prenesuva vo sekoe vreme od denot i no}ta; b) mesto na kontaktirawe. Kako najdobro mesto322) se prepora~uvaat tajnite stanovi i sekoe drugo mesto {to }e go odbere kriminalistot pod uslov da e obezbedena konspirativnost. Ona {to se zabranuva toa e kontaktiraweto vo policijata, kako i vo stanovite na operativecot i na tajniot izvor; v) vidovi komunicirawe (neposredno - usno; posredno: preku pisma, obi~no napi{ani so Ezopov jazik; po telefon, po telefaks, so ostavawe poraki na odnapred odredeno tajno mesto itn.). Najkorisno e neposrednoto usno komunicirawe, so ogled deka, osven preku usniot iskaz, operativecot }e dobie

320 Vidi: D-r V. Vodineli}, Kriminalistika, str. 257. 321 Diskutabilno e pra{aweto koga toj }e se javi vo uloga na t. n. “krunski svedok” i koga ja razotkriva kriminalnata organizacija na koja dotoga{ í pripa|al. Dali vo vakvi slu~ai, vo nedostig na drugi dokazni sredstva, }e se pojavi pred sudot? Policijata ne smee da mu gi prosti grevovite storeni vo kriminalnata organizacija, no dali ima moralno pravo da bara poblaga kazna? Kako }e reagira sudot? Kako }e reagira informatorot na koj mu e vetena anonimnost? Kako }e go navedeme na natamo{na sorabotka? I kone~no, dali policijata mo`e da go uslovuva ili da go vrbuva ili dosledno }e go po~ituva principot na dobrovolnost. 322 Vidi: D-r T. Markovi}, Isto, str. 371; @. Ivanovi}, Isto, str. 28.

187

informacii i preku sledeweto na promenite vo psihosomatskata slika na sogovornikot;323) mo`at da se postavuvaat nekoi od ~isto odredenite pra{awa324) za da se dobie poprecizna ili pokompletna informacija, zaradi {to nekoi avtori so pravo prepora~uvaat duri i poligrafsko testirawe na informatorot.325) Vakviot na~in podednakvo treba da se primenuva kako sprema informatorot o~evidec, taka i kon t.n. informator po slu{awe, a pri proverkata na iskazot na vtoriot tip - sogovornik osobeno e korisen poligrafot kako pomo{no kriminalisti~ko sredstvo za dobivawe orientaciono - eliminacioni indicii; 8) diferencirawe na po~etnite kriminalisti~ko-takti~ki situacii i selektirawe najpogodni tipovi konspirativni izvori za pribirawe informacii za takvite situacii. Spored Vodinili}evata koncepcija za krivi~niot nastan i za pojdovnite kriminalisti~ko-takti~ki situacii,326) smetame deka vo prviot operativen zafat tajnite izvori treba da se naso~at kon pribirawe informacii za o~igledni krivi~ni dela za ~ij storitel re~isi ni{to ne se znae, kako i za onie situacii vo koi te`i{teto se stava na potragata po corpora delicti; 9) evidentiraweto na informaciite dobieni preku kriminalisti~ko-informativnata dejnost (no i na nivnite nositeli) e dinami~en proces {to mora da e vo funkcija na sovremenoto operativno rabotewe, taka {to e nu`na agoritmizacija i kibernetizacija vo ovaa oblast, isto kako i vo kriminalisti~kata registracija.327) Sozdavaweto elektronski informati~ki trezor od soznanijata na konspirativnite izvori (se razbira so site za{titni mehanizmi) zna~i demonopolizacija na ~uvaweto na informaciite od strana na operativecot poedinec, koj na toj na~in akumulira mo} na odlu~uvawe i mo`nost za zloupotrebi; 10) konspirativnata informativna mre`a mora da gi pokrie site podra~ja na kriminalitetot, za{to na toj na~in policijata ja pravi popodvi`na i posamoinicijativna. Vo sprotivno bi se potpirala samo na legalnite izvori na informacii, preku 323 Vidi: J. Trstena, Taktika vo|ewa informativnog razgovora sa osomwi~enim, Fakultet za bezbednost, Skopje, 1990, str. 101 (magisterski trud). 324 Za niv vidi: D-r V. Vodineli}, Kriminalistika, str. 279. 325 Vidi: M-r Ostoja Krsti}, Poligraf i za{tita izvora informacije, 13 Maj, 1/1990, str. 33. 326 Vidi:D-rV.Vodineli},[tojeotkrivanje,a{torazja{njavanjekrivi~nogdjelairazotkrivanjeu~inioca(studija), Priru~nik, Zagreb, 1990, str. 25-28. 327 Vidi: D-r Metodija Angeleski, Teorija na kriminalisti~kata registracija, so osvrt vrz osnovite na kriminalisti~kata kibernetika, Bezbednost, 4/1992, str. 511-516.

188

koi ne mo`e da se navleze vo “temnata brojka” na pote{kite kriminalni oblici.

15.6. ZNA^EWETO NA KRIMINALISTI^KOINFORMATIVNATA DEJNOST ZA KRIMINALISTI^KATA PREVENCIJA Sekoja kriminalisti~ko-relevantna informacija (pa i onaa od konspirativniot izvor) pretstavuva sitno, no zna~ajno zrnce vo sostavuvaweto na mozaikot na kriminalisti~kata strategija za borba protiv kriminalitetot, osobeno pri gradeweto optimalna kriminalisti~ka prevencija kako najzna~aen del od taa strategija. Informacijata e mo}no oru`je vo racete na onoj {to raspolaga so nea, no pra{awe e dali toj celesoobrazno }e go iskoristi.328) Samo informaciite (operativnoto oru`je) od informatorite i od drugite konspirativni sredstva mora prvenstveno da bidat kriminalisti~ko-preventivno naso~eni i iskoristeni. Razvojot na idnite pojavni oblici na konkretni kriminalni napadi spored vreme i mesto na izvr{uvawe vo pokus ili vo podolgotraen period kriminalisti~kiot prognozer }e go razgleduva i preku prizmata na dobienata i obrabotena informacija od konspirativnite izvori bliski na kriminalnata sredina, za da potoa se aktivira del od sistemot na operativno-takti~ki merki za spre~uvawe na najavenite pojavni oblici na kriminalitet. Preku metodot na ekstrapolirawe i preku drugi nau~ni metodi, kriminalistot, spored prou~uvaweto na zakonitostite i zakonomernostite vo pojavuvaweto i egzistiraweto na kriminalitetot, }e ja nadgraduva kriminalisti~kata prevencija, me|utoa, koj drug }e mu ka`e, ako ne informatorot, {to se podgotvuva vo kriminalnata sredina. Kriminalisti~kata prevencija ja sfa}ame kako sistem od vonprocesni i procesni dejstvija i (ili) nivni takti~ki na~ini i kombinacii {to se prezemaat vo ramkite na kriminalisti~koto postapuvawe i toa vo “stadiumot {to mu prethodi na izvr{uvaweto na krivi~noto delo”329) (neposredna prevencija), kako i na planot na “presekuvaweto situacii, priliki i sostojbi {to doveduvaat do zagrozuvawe na javnata bezbednost”330) preku raznovidni kriminalni napadi (posredna prevencija). 328 Od istorijata e poznata skepti~nosta na Stalin kon Hitlerovata invazija na SSSR (koja razuznava~ko-informativnata slu`ba navreme ja najavila) i toa skapo go platil so uni{tuvawe na del od milionskata sovetska vojska. 329 D-r V. Vodineli}, Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 299. 330 Isto.

189

Borbata protiv kriminalitetot pretstavuva kriminalisti~ki i kontinuiran preventivno-represiven op{testven proces, vo ~ii ramki se prezema splet od heterogeni merki od domenot na kriminalisti~kata i na socijalnata profilaktika. Kriminalisti~ko-konspirativnite sredstva i metodi {to ja so~inuvaat kriminalisti~ko-informativnata dejnost na policijata pretstavuvaat samo segment od takvite merki.

190

16. TEORIJA ZA KRIMINALISTI^KATA STRATEGIJA 16.1. VOVEDNI ZABELE[KI Sovremenoto ~ove{tvo se soo~uva so brojni te{ki predizvici koi go sledat u{te od po~etnite fazi na organiziranoto op{testvo, no koi vo dene{novo sovremenie eskaliraat i ne mu se zakanuvaat samo na ~ovekot kako individua, tuku i na makro op{testvenata sredina, odnosno na op{testvoto vo celost. Eden od najmarkantnite predizvici so te{ki posledici e pojavata na kriminalitetot i na drugite oblici na socijalno patolo{ki odnesuvawa, koi kako neumoliva realnost pretstavuvaat nerazdelen del od sekojdnevnata stvarnost. Trgnuvaj}i od faktot deka kriminalitetot se diferencira kako najte`ok oblik na op{testvenata patologija, toj e seriozna zakana: 1) za ~ovekot kako edinka (so ogled deka se napa|a negoviot telesen, imoten, moralen i drug integritet); 2) i za op{testvoto vo celost, koe sé pove}e se napa|a so razni konvencionalni i sovremeni sofisticirani oblici na kriminalitet (osobeno: organiziran, ekonomski, ekolo{ki, narko-kriminalitet i dr.), koi duri i seriozno go naru{uvaat negovoto funkcionirawe i opstojuvawe, osobeno ako dojde do kriminalizacija na op{testvoto. Tokmu poradi vakvite predizvici na sekoe sovremeno op{testvo, pa i na na{evo, ne mu preostanuva ni{to drugo tuku vo ramkite na globalnata razvojna op{testveno-ekonomska strategija da gradi i da neguva op{testvena strategija za borba protiv kriminalitetot. Eden segment od op{testvenata strategija za organizirano, plansko i programski orientirano reagirawe protiv kriminalitetot e kriminalisti~kata strategija, ~ii osnovni teoretski postavki gi izlo`uvame i delumno gi razrabotuvame.

191

16.2. [TO E TOA STRATEGIJA? Poimot “strategija”, vo osnova, se povrzuva so globalnata koncepcija za planski orientirano razre{uvawe i realizirawe na podolgoro~ni zada~i i celi vo konkretnata nau~na i prakti~na op{testvena dejnost, i toa preku iznao|awe najcelesoobrazni takti~ki na~ini i metodi za sproveduvawe vo `ivot na takvite zada~i vo konkretna oblast. Ottamu se poka`uva i kako sosem razbirliv faktot {to poimot “strategija” se sre}ava vo pove}e sferi od op{testvenata teorija i praktika. Sepak se ~ini deka ovoj termin od gr~ko poteklo331) najnapred se odoma}inil vo voenata terminologija, na {to upatuvaat kako re~nicite,332) taka i leksikonite,333) vo koi poimot “strategija” se objasnuva so: voena ve{tina; nauka za vodewe golemi voeni operacii; nauka za vodewe vojska; ve{tina na vojuvawe. Vo germanskata literatura334) poimot “strategija” se definira pove}estrano, i toa kako: 1) nauka za upotreba na borbata zaradi vojuvawe; 2) probivawe pati{ta za dolgoro~no sproveduvawe na odredeni celi; i 3) vidovi i na~ini na postapuvawe. Vo tekot na XX vek poimot “strategija” postapno navleguva vo teorijata na oddelni nau~ni oblasti (na primer vo: politikologijata, ekonomijata, psihologijata, matematikata itn.), me|utoa, na edinstven, op{toprifatliv i precizen na~in ne razraboten vo nitu edna nau~na disciplina. Strategijata na dejstvuvawe vo odredena oblast zna~i najdelotvorna taktika na postapuvawe (preku aktivirawe na najoptimalni na~ini i metodi) {to se realizira vo ramkite na edna op{ta platforma ili koncepcija za idna verifikacija na globalni postavki ili za realizacija i razre{uvawe na fundamentalni pra{awa i konkretni proektirani zada~i vo striktno odredena sfera od naukata ili od odredeno prakti~no op{testveno `iveewe. Proekcijata i realizacijata na zacrtanite osnovni pra{awa i striktno odredeni zada~i, predvideni da se sprovedat vo delo vo iden konkretno daden, glavno, podolgoro~en vremenski period, vsu{nost, gi odrazuvaat i strate{kite celi {to vo ramkite na soodvetnata globalna koncepcija od odredena op{testvena oblast treba da ja o`ivotvorat nositelite na takvata platforma. Specifi~nostite na sekoja 331 Poimot “strategija” se temeli vrz gr~kite termini “stratos” (vojska) i “agein” (vodewe). 332 Vidi: T. Dimitrovski i dr., Re~nik na makedonskiot jazik, III, Institut za makedonski jazik, Skopje, 1966, str. 337. 333 Vidi: M. Vujaklija, Leksikon stranih re~i i izraza, Prosveta, Beograd, 1980, str. 876. 334 Vidi: G. H., G. S., Strategija presalu{anja, Izbor, Zagreb, 3/1992, str. 256.

192

oddelna strategija se determirani od posebnostite i karakteristikite na sekoja oddelna teoretska i prakti~na op{testvena dejnost vo koja {to taa treba da se ostvaruva spored precizno zacrtanite celi proizlezeni od nejziniot op{t i poseben predmet na interes. Dolgoro~nite strate{ki celi za spre~uvawe na krivi~nite dela i na nivnite storiteli, so {to, sekoja od svoj aspekt, oddelno se zanimavaat naukite na koi osnovna zada~a im e kontrolata vrz kriminalitetot, i toa sogledana vrz naj{irokata smisla na zbirot (vo {to ovde zadol`itelno se vklu~uvaat pove}e etapi i procesi, kako: spre~uvawe, otkrivawe, gonewe, presuduvawe, izdr`uvawe kazna, resocijalizirawe i dr.), glavno, se zasnovuvaat na planirani, koordinirani i kompleksno programirani efikasni merki i aktivnosti na subjektite {to se nositeli na op{testvenata, odnosno na generalnata335) i na drugite vidovi prevencija336) na kriminalitetot vo celost ili na negovi oddelni tipovi. Vsu{nost, vrz temelite na me|usebno povrzanite programi (zasnovani vrz nau~nite soznanija, takti~kite na~ini, ekspertskite ocenki i prakti~nite iskustva {to se doveduvaat vo vrska so preventivno-represivnoto reagirawe protiv kriminalitetot), dokolku, se razbira, tie postojat i se o`itvoruvaat vo praktikata, sekoja dr`ava vo svetot ja gradi sopstvenata op{testvena strategija kako generalna preventivno-represivna platforma za iznao|awe najsoodvetni postapki i optimalni re{enija za efikasno sprotivstavuvawe na kriminalitetot, koj preku nekoi negovi sovremeni organizirani oblici (pred sé mislime na organiziraniot ekonomski i drug kriminalitet)337) ve}e se “odoma}ini” i vo R. Makedonija. Generalnata op{testvena strategija za borba protiv kriminalitetot nesomneno se potpira i vrz soodvetnata kriminalisti~ka strategija, ~ija teorija vo kriminalisti~kata nauka sé u{te e nedovolno oformena.

16.3. TEORETSKO I PRAKTI^NO ZNA^EWE NA KRIMINALISTI^KATA STRATEGIJA Razvojot na kriminalisti~kata nauka, sogledan vo uslovi na su{testvuvawe na postojnite procesi na integracija i diferencijacija na nau~nite 335 Za somne`ite vo delotvornosta na strategijata na generalnata prevencija vidi: D. Beuleveld, Generalnopreventivnaistra`ivanjakaoosnovazageneralnopreventivnustrategiju,JRKK,Beograd,2/1990, str. 125, 126. 336 M.Milutinovi},Kriminalnapolitika,Savremenaadministracija,Beograd, 1984, str. 302 i natamu. 337 Organiziraniot ekonomski kriminalitet kako realna pojava vo na{ata zemja go prognozirav u{tevo1993godinanaprvotosovetuvawenaZdru`enietozakrivi~nopravoikriminologija, odr`ano vo Ohrid. Vidi: M. Angeleski, Sovremenata fenomonologija na stopanskiot kriminalitetsoposebenosvrtnakriminalisti~katadijagnozaiprognoza,Makedonskarevija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1/1994, str. 82 i 94.

193

disciplini, a nabquduvan i preku prizmata na postojaniot nau~notehni~ki progres kako globalen proces i op{tocivilizaciski dostrel, e naso~en kon iznao|awe najsoodvetna takti~ka aktivnost za razre{uvawe i na najslo`eni kriminalisti~ki zada~i {to proizleguvaat od borbata protiv kriminalitetot vo celost i posebno pri otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i spre~uvaweto na oddelni grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Op{tite takti~ki celi i modeli na takvata antikriminalna takti~ka aktivnost (na koja í e imanentna sé podiferencirana algoritmizacija na soodvetni takti~ki na~ini ili nivni kombinacii niz koi taa, vsu{nost, i se o`ivotvoruva vo prakti~nata borba protiv kriminalitetot) proizleguvaat od edna globalna kriminalisti~ka strategija kako generalna platforma ili koncepcija. Modelite i na~inite na postapuvawe vo ramkite na kriminalisti~ko - takti~kata i kriminalisti~kometodi~nata aktivnost ({to se odviva vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka) se temelat vrz prou~uvaweto na zakonomernostite i zakonitostite {to se imanentni za pojavuvaweto i opstojuvaweto na soodvetni tipovi krivi~ni nastani i nivni predizvikuva~i, kako i vrz pronao|aweto, de{ifriraweto i analiziraweto kriminalisti~ki (operativni i dokazni) informacii za takvite nastani {to indiciraat na postoewe oddelni vidovi krivi~ni dela. Na toj na~in, kako i so otkrivaweto i prou~uvaweto na zakonitostite i specifi~nostite na organizacijata na kriminalisti~koto postapuvawe vo site negovi etapi, se sozdavaat solidni preduslovi da se modelira i algoritmizira heuristi~kiot proces i da se izdiferencira odredi najoptimalna globalna taktika na postapuvawe na organite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto. So toa se iscrtuva op{tata ramka za preventivno-represivna borba protiv kirminalitetot i protiv storitelite na krivi~ni dela, {to se ostvaruva vo operativnata, istra`nata i sudskata dejnost, i toa so delumno ili celosno aktivirawe na kompletniot sistem od operativno-takti~ki merki (tajni i javni) i istra`ni (sudski) dejstvija i nivni oddelni takti~ki na~ini i kombinacii ili celi takti~ki operacii. So ova, vsu{nost, se ispolnuva osnovnata globalna sodr`ina na kriminalisti~kata strategija za seopfatno preventivno-represivno reagirawe protiv kriminalitetot kako kompleks od brojni grupacii na raznovidni tipovi na krivi~ni dela so soodvetni specifi~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Globalnata kriminalisti~ki sodr`ajna ramka za borba protiv kriminalitetot vo celost, sogledana preku trajna i permanentna primena na najadekvantni kriminalisti~ko-tehni~ki sredstva, takti~ki na~ini (ili prosti i slo`eni takti~ki kombinacii) i nau~ni ili prakti~no zasnovani metodi, naedno, zna~i i istovremeno specijalizirano, programirano i modelirano kriminaliti~ko postapuvawe, koe ne mo`e 194

da bide uspe{no dokolku izborot i aktiviraweto na vonprocesnite i procesnite dejstvija vo prviot zafat i vo podocne`nite fazi od kriminalisti~ko-spoznajniot proces ne se temelat vrz prou~uvaweto na modus operandi i na ostanatite kriminalisti~ki karakteristiki. Na toa upatuvaat teoretskite i prakti~nite soznanija od sekoja posebna kriminalisti~ka metodika kako specijalizirana kriminalistika (ekonomska, soobra}ajna, seksualna, krvna itn.), no toa proizleguva i od op{tite postavki i pravila na kriminalistikata voop{to. Vakviot pristap vo proektiraweto na najdelotvornite takti~ki na~ini i kombinacii ili celi kriminalisti~ko-takti~ki operacii spored sovremenite barawa na kriminalisti~kata nauka za specijalizirano kriminalisti~ko postapuvawe protiv kriminalitetot, i toa vo celost ili spored oddelni negovi grupacii, nesomneno treba da se respektira, taka {to zadol`itelno se vgraduva vo globalnata kriminalisti~ka strategija, koja, vsu{nost, pretstavuva elasti~na planski sozdadena generalna kriminalisti~ka programska ramka ili platforma. Ottamu proizleguva i logi~niot zaklu~ok deka, soglasno kriminalisti~kostrukturniot pristap, dokolku takvata generalna kriminalisti~ka platforma so~inuva celokupen sistem, toga{ sostavni delovi (ili negovi potsistemi) na takviot sistem pretstavuvaat oddelnite posebni mini platformi {to se odnesuvaat na planirawe, proektirawe i sproveduvawe na najoptimalni operativni i procesni dejstvija (ili nivni takti~ki na~ini, odnosno individualizirani kombinacii i operacii) potrebni za strogo specijalizirana borba protiv sekoja oddelna grupacija na krivi~ni dela, a na {to upatuva sekoja posebna kriminalisti~ka metodika za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na koi bilo tipovi na kriminalitet. I u{te pove}e, dokolku go sledime principot na indivudualizacija, kako neminovnost samo po sebe }e se nametne soznanieto deka globalnata kriminalisti~ka strategija, kako najop{ta programski orientirana i planski zamislena op{ta ramka za smislena i nau~no zasnovana preventivno-represivna borba protiv kriminalitetot, istovremeno podrazbira kako teoretsko zasnovawe, taka i prakti~no sproveduvawe na oddelni taktiki i strategii na koe i da bilo operativno ili procesno dejstvie. Vpro~em, dokolku od toj aspekt se razgleduva, op{tata kriminalisti~ka strategija, soglasno sistemno-struktorniot pristap vo kriminalistikata, ne e ni{to drugo tuku slo`ena celokupnost ili zbir na oddelni strategii na planirawe i sproveduvawe na sekoe posebno takvo dejstvie. Posebniot stil ili pe~at na sekoe kriminalisti~ko-takti~ko ili istra`no (sudsko) dejstvie go odreduva sekoja oddelna takti~ka situacija, koja mo`e da bide raznovidna i koja na kriminalistot sama mu nametnuva (dokolku, se razbira, operativniot rabotnik ili drug 195

kriminalist uspe{no gi dijagnosticira, proceni i analizira site kriminalisti~ko-takti~ki i metodi~ni parametri) koj priod, metod ili na~in na aktivirawe na soodvetno dejstvie kako najcelesoobrazen model na postapuvawe }e go primeni pri iznao|aweto soodvetno takti~ko re{enie koga se odgonetnuva nekoja poednostavna ili, kako {to e naj~esto poslo`ena takti~ka zada~a proizlezena od koja bilo faza od napornata, upornata i postojana borba protiv kriminalitetot. Strate{ka opredelba na kriminalistot e nastojuvaweto postojano i nastoj~ivo da traga po najefikasni takti~ki re{enija ne samo koga se vr{i kontrola nad kriminalitetot na globalen plan, odnosno koga se ostvaruvaat op{tite kriminalisti~ko-strate{ki celi, ami i pri planiraweto i sproveduvaweto na sekoe oddelno dejstvie,338) i toa trgnuvaj}i od nesporniot fakt deka koja i da bilo operativno-takti~ka merka ili sekoe istra`no (ili sudsko) dejstvie ima dvojna dimenzija: preventivna i represivna, taka {to samo niz taa prizma bi imalo efekt da se razgleduva i na specijalen, odnosno na generalno-preventiven plan. Sinxirot na kriminalisti~kata strategija za nau~no i specijalisti~ko postapuvawe protiv kriminalitetot na globalen plan i oddelno protiv grupaciite na posebni tipovi na krivi~ni dela339) ne zna~i ni{to drugo tuku stegawe na obra~ite okolu {irokata lepeza na sé posurovata i poperfidna kriminalna aktivnost na delinkventite, koi spored nivniot radius operandi i lokus operandi zemaat sé pogolem zamav, a spored primenuvaniot modus operandi i upotrebuvaniot instrumentum operandi se “istaknuvaat” vo vr{eweto na kriminalniot “zanaet”, pa kako seriozen predizvik so te{ki implikacii za individuata i po{iroko, neminovno ja nametnuvaat potrebata ne samo od natamo{no zaokru`uvawe na sistemot od teoretski znaewa (koj sé u{te se gradi) za kriminalisti~kata strategija, ami i od vostanovuvawe pragmati~na programski naso~ena op{ta kriminalisti~ka ramka za energi~no, sodr`ajno, seopfatno i postojano preventivno-represivno sprotivstavuvawe na sevkupniot kriminalitet i na storitelite na krivi~ni dela. Neostvaruvaweto na osnovnite prakti~ni kriminalisti~kostrategiski celi (koi, vsu{nost, proizleguvaat od teoretskata kriminalisti~ka strategija kako svoevidno kriminalisti~ko u~ewe {to 338 Teoretskata obrabotka na strategijata na vodeweto oddelni dejstvija vo kriminalisti~kata literatura pretstavuva vistinska retkost. Za strategijata na vr{ewe razgovor so gra|ani po pat na refleksivno upravuvawe vo konfliktni situacii vidi: V. Vodineli}, Kriminalisti~ka taktika I, Centar za obrazovanie na kadri za oblasta na bezbednosta, Skopje, 1995, str. 291-464. 339 Za globalnata strategija protiv organiziraniot kriminalitet vidi: M. Angeleski, Osnovni kriminalisti~ki teoretski problemi na borbata protiv organiziraniot kriminalitet; vo zbornikot: Pravnata dr`ava i organiziraniot kriminalitet, Praven fakultet, Skopje, 1996, str. 107-119.

196

doprva }e se razviva) ili nivnoto voluntaristi~ko sfa}awe, mo`at da go zatapat se~iloto na bitkata protiv kriminalitetot na globalen plan, pokraj drugoto, i so posrednoto ohrabruvawe na delinkventite, koi, sogleduvaj}i go maliot ili nikakviot rizik od otkrivawe ({to e osobeno karakteristi~no za vr{eweto na organiziraniot ekonomski i drug kriminalitet), so zabrzan kriminalen ritam se nafrlaat vrz necelosno za{titeniot plen vo likot na koj i da bilo objekt na napad (materijalno dobro, fizi~ko ili pravno lice, odnosno op{testvoto vo celost kako svoevidna kolektivna `rtva). Ostvaruvaweto i o`itvoruvaweto na prakti~nata “kriminalisti~ka strategija ne e ni{to drugo tuku operativno spre~uvawe na kriminalitetot, koe, po pravilo, se protega na mno{tvo me|usebno povrzani akcii”340) {to planski se prezemaat vo ramkite na kriminalisti~ko-spoznajniot heuristi~ki proces vo site negovi stadiumi. Globalnosta na prakti~nata operativna kriminalisti~ka strategija nametnuva individualizirano primenuvawe na {irok spektar od sovremeni kriminalisti~ki sredstva i metodi od bogatiot arsenal na kriminalisti~kata trihotomija (taktika, tehnika i metodika), taka {to taa celi da se izdigne “daleku nad takti~kata obrabotka na oddelen slu~aj i da se naso~i kon sozdavawe i primena na kompleksni operativno-takti~ki merki (i istra`ni, odnosno sudski dejstvija - M. A.) so cel: spre~uvawe na kriminalitetot vo celost, odnosno negovo potisnuvawe kako vkupen kompleks”.341)

16.4. STRUKTURNI ELEMENTI NA KRIMINALISTI^KATA STRATEGIJA Racionalnite poznava~i na kriminalisti~kata sodr`ina na globalnata kontrola na kriminalitetot i kriminalisti~kite nau~nici342) so polno pravo kriminalisti~ko - strate{kitete celi bi gi grupirale vo dva dela: 1) edni {to se ostvaruvaat vo ramkite na t.n. prakti~na operativna kriminalisti~ka strategija; i 2) drugi {to se imanentni na t.n. teoretska kriminalisti~ka strategija.

340 W. Pfister, Pojam, sadr`aj i zna~enje kriminalistike u sistemu krivi~nih znanosti, Izbor, 4/1978, str. 378. 341 V. Vodineli}, Problematikata na kriminalisti~ko-takti~kite instituti informant, informatoriprikrienpoliciskiizviduva~vodemokratskatadr`ava,Bezbednost,vonreden broj, 1993, str. 18. 342 Vidi: V. Vodineli}, Nau~na studija (nau~no ve{ta~ewe) o potrebi prestrukturisawa Fakulteta za bezbednost i DSZ u Fakultet kriminalisti~kih nauka, fizionomiji, wegovom nastavnom planu i programu, te metodici izvo|ewa nastave, Kragujevac, 1990, str. 16 (rakopis).

197

1) Prakti~nata operativna kriminalisti~ka strategija, dokolku nejzinite tvorci (t.e. site kriminalisti {to ja sproveduvaat permanentno i kontinuirano) sakaat taa da bide delotvorna, pretstavuva katadnevno individualizirano ili kompleksno prezemawe na pragmati~ni dejstvija (ili nivni varijacii vo vid na takti~ki na~ini, kombinacii ili operacii) od arsenalot na vonprocesnite i procesnite dejstvija. Nejzinata osnovna strate{ka cel e navremeno otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot (i na kriminalnata aktivnost na delinkventite) zaradi ostvaruvawe {irok uvid na ovoj fenomen, za {to se aktiviraat najoptimalni kriminalisti~kotehni~ki sredstva, takti~ki na~ini i nau~ni metodi {to posebno gi razrabotuva sekoja oddelna kriminalisti~ka metodika zavisno od specifi~nosta na posebnite kriminalisti~ki karakteristiki na koja bilo grupacija na tipovi na krivi~ni dela storeni od razni vidovi delinkventi. Globalnoto kriminalisti~ko-strate{ko reagirawe protiv kriminalitetot zna~i dosledno, kontinuirano, kratkoro~no, srednoro~no i dolgoro~no sproveduvawe na zacrtanata programska sodr`ina sostavena od delotvorni i optimalni oddelni ili kompleksni operativno-takti~ki merki i istra`ni ili sudski dejstvija (~ie plansko aktivirawe e determinirano od sekoja oddelna takti~ka situacija nametnuvana od specifi~nosta na vodeweto na sekoj operativen, odnosno krivi~en predmet), {to e ovozmo`eno so po~ituvawe na oddelnite kriminalisti~ko-strate{ki principi proizlezeni od pazuvite na osnovnite kriminalisti~ko-takti~ki pravila. Samo na toj na~in mo`e da se o~ekuva da se ostvarat globalnite kriminalisti~ko-strate{ki celi na prakti~nata operativna kriminalisti~ka strategija kako segment od sevkupnata operativna strategija za borba protiv kriminalitetot i protiv storitelite na krivi~ni dela. Za da se izgradi i na cvrsti osnovi da se postavi efikasna prakti~na operativna kriminalisti~ka strategija, koja potoa treba uspe{no da funkcionira i na toj na~in da se realiziraat kriminalisti~kostrate{kite celi, pokraj drugoto, e potrebno da se vr{i analiza na kriminalisti~kite karakteristiki na kriminalitetot vrz prethodno postavena kriminalisti~ko-takti~ka diferencijalna dijagnoza, a od osobeno zna~ewe e vr{eweto procenka za navestuvanite globalni razvojni tendencii ili konkretni pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na kriminalni napadi, {to se pravi so ekstrapolirawe, modelirawe, statisti~ko istra`uvawe ili so primena na drugi op{ti nau~ni metodi koi se primenuvaat pri kriminolo{koto i kriminalisti~koto prognozirawe na kriminalitetot. Vpro~em, te`i{te na kriminalisti~kostrate{koto sprotivstavuvawe na kriminalitetot e navremenoto preventivno reagirawe ne samo protiv konvencionalnite kriminalni 198

napadi, tuku i protiv sovremenite sofisticirani pojavni formi na kriminalitet, i toa u{te vo nivnite po~etni fazi. So ogled deka vakvite pojavni oblici na kriminalitet (organiziran, ekonomski, ekolo{ki i dr.) se karakteriziraat so ogromno razoruva~ko dejstvo i so vosok stepen na op{testvena opasnost, glaven akcent na prakti~nata kriminalisti~ka strategija treba da í se dade na eden nejzin mnogu zna~aen element- na kriminalisti~kata prevencija na vakvite tipovi na kriminalitet. Vo ovaa nasoka treba da se prenaso~uvaat i adaptiraat, me|u drugoto, i sredstvata i metodite {to spa|aat vo domenot na konspirativniot policiski instrumentarium. Sovremenata borba protiv kriminalitetot, koj se karakterizira so {irok spektar na konvencionalni, no i so dosega nepoznati kriminalni napadi, kako i so bezobyirnost i inventivnost na delinkventite, koi po sekoja cena atakuvaat vrz kriminalniot plen), nalo`uva preventivnosta na kriminalistite da ne bide naso~ena kako na dosega{niot re~isi tradicionalen i staromoden strate{ki na~in kon deliktot, tuku kon delinkventot, so {to í se dava nov impuls na kriminalisti~ko-strate{kata cel: da se probie vo kriminalnoto osilo i da se razbie delinkventskata hierarhija od dnoto do vrvot. Vakviot kriminalisti~ko-strate{ki priod vo borbata protiv kriminalitetot (osobeno protiv organizaraniot narko-kriminalitet) ve}e gi dava prvi~nite rezultati postignati od policiite vo nekoi visoko razvieni zemji vo Evropa i po{iroko. 2) Teoretskata kriminalisti~ka strategija kako sostaven del na op{tata kriminalisti~ka teorija pretstavuva sistem od naplasteni znaewa (proizlezeni od op{tiot predmet na kriminalisti~kata nauka), ~ija isprepletenost i dijalekti~ka povrzanost vo oblik na globalna teoretska ramka gi dava osnovnite nasoki za prou~uvawe i za preventivno-represivno reagirawe protiv kriminalitetot preku striktno odreduvawe na kriminalisti~ko-strate{kite celi. Teorijata na kriminalisti~kata strategija razrabotuva teoretski i prakti~ni problemi proizlezeni od trihotomnata strukturiranost na kriminalistikata, taka {to nivnoto prou~uvawe ima globalno i striktno zna~ewe ne samo za razvojot na kriminalisti~kata nauka (~ija {to riznica od decenija vo decenija sé pove}e se zbogatuva so novi u~ewa ili instituti od op{toteoriski dostrel), tuku i za unapreduvawe na prakti~nata kriminalisti~ka strategija sproveduvana vo ramkite na operativnata, istra`nata i sudskata dejnost. Spojot pome|u kriminalisti~kata teorija i praktikata (i nivnoto me|usebno vlijanie) ovde osobeno doa|a do izraz. Teoretskata i prakti~nata kriminalisti~ka strategija pretstavuvaat du{ata i teloto na borbata protiv kriminalitetot. I najqubopitniot kriminalisti~ki nau~nik popusto }e traga po skeletot na teoretskata kriminalisti~ka strategija bidej}i stranicite 199

za nejzinite osnovni elementi sé u{te ne se ispi{ani vo kriminalisti~kata literatura, nitu vo svetot, nitu kaj nas. Moeto pove}egodi{no policisko iskustvo, kako i dolgotrajnoto istra`uvawe na kriminalisti~kata teorija mi ovozmo`ija da se obidam barem da gi odredam osnovnite teoretski (i prakti~ni) problemi kako nose~ki stolbovi ili elementi vrz koi se temeli teoretskata kriminalisti~ka strategija. Taka, spored mene, strukturata na kriminalisti~kata strategija uslovno ja so~inuvaat slednive nejzini sostavni elementi: 1) kriminalisti~ko-takti~ka diferencijalna dijagnoza; 2) kriminalisti~ka prognoza; 3) kriminalisti~ko i kriminolo{ko planirawe; 4) kriminalisti~ka prevencija; 5) kriminalisti~ko-geografska analiza; i 6) kriminalisti~ko-informativna proekcija. Vakvite temelni kriminalisti~ko - strate{ki elementi zaslu`uvaat posebno razrabotuvawe za da mo`e da se locira nivnoto zna~ewe prvenstveno za prakti~nite celi na borbata protiv kriminalitetot.

16.4.1. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~kotakti~kata diferencijalna dijagnoza Za da se odredi prirodata i su{tinata na postojniot poznat kriminalitet spored op{tite kriminalisti~ki parametri (ovde, pred sé, mislime na globalnata slika {to se dobiva preku spoznavaweto na na~inite na izvr{uvawe i prikrivawe na krivi~nite dela, kako i na nekoi od ostanatite kriminalisti~ki karakteristiki) potrebno e da se postavi realna kriminalisti~ko-takti~ka diferencijalna dijagnoza. Vsu{nost, taa e neizostaven del na celokupniot kriminalisti~ko-spoznaen proces i pretstavuva svoeviden patokaz za aktiviraweto soodvetni kriminalisti~ko-tehni~ki sredstva, takti~ki na~ini ili kombinacii i nau~ni metodi za borba protiv kriminalitetot kako na globalen plan, taka i posebno protiv oddelni grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Za da se postavi realna i nau~no zasnovana kriminalisti~kotakti~ka dijagnoza, i na toj na~in so golema sigurnost da se odredi opasnosta od postojniot t.n. “svetol pojas” na kriminalitetot slu~en vo minatoto (a so toa istovremeno da se oceni i stepenot na zagrozenost od kriminalnite napadi), ne e nu`no samo poznavawe i sovladuvawe na sistemot od teoretski znaewa {to izviraat od strukturata na kriminalisti~kata trihotomija, ami e neophodno i solidno `ivotno i prakti~no policisko (ili drugo 200

kriminalisti~ko) iskustvo {to ne smee da se svede na rutinsko postapuvawe. [to pretstavuva, vsu{nost, kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza? Najop{to ka`ano, taa ne pretstavuva ni{to drugo tuku sogledba za specifi~nostite na aktuelniot kriminalitet {to spa|a vo t.n. “svetol pojas” i do nea se doa|a so primena na op{tite i posebnite metodi na kriminalistikata. Za da se stigne do takvata sogledba, {to }e ovozmo`i validno utvrduvawe na postoeweto na kriminalitetot spored pojavni oblici na na~inite na izvr{uvawe, se pribiraat i ocenuvaat prvi~ni kriminalisti~ki informacii za simptomite {to indiciraat na egzisticirawe soodveten tip na kriminalitet. Takvite znaci prvenstveno “zra~at” od modus operandi, locus operandi, kako i od drugite osnovni kriminalisti~ki kategorii, a po nivno pribirawe i tolkuvawe ({to se pravi, spored na~eloto na operativnost, vo ramkite na prviot operativen zafat u{te so mislovnata rekonstrukcija na krivi~niot nastan na mestoto na negovoto izvr{uvawe) se dobiva op{ta pretstava za kriminalitetot, odnosno za grupaciite na krivi~ni dela proizlezeni od soodvetni tipovi na krivi~ni nastani. Kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza pretstavuva samo uvertira vo natamo{niot proces na otkrivawe i razjasnuvawe na kriminalitetot kako celost od brojni grupacii na razni vidovi krivi~ni dela vgnezdeni vo o~igledni ili prikrieni krivi~ni nastani. So kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza se dobiva samo prvi~na pretstava za globalnite strukturni elementi na krivi~nite nastani, no vakvite elementi se dovolno jasni i prepoznatlivi za da se izvr{i diferencijacija (razlikuvawe) na navestenite krivi~ni dela skrieni vo pazuvite na takvite nastani. Naplastenoto teoretsko i prakti~no iskustvo na kriminalistot }e mu ovozmo`i me|u bogatata kriminalna fenomenologija da gi “prepoznae” raznite grupacii na tipovi na krivi~ni dela {to se diferenciraat spored nivnite kriminalisti~ki karakteristiki. [ansite nekoj prikrien krivi~en nastan (“prepoznatliv” spored specifi~nite elementi na tipot na krivi~noto delo {to toj gi navestuva) da bide rasvetlen u{te vo po~etnite stadiumi na kriminalisti~koto postapuvawe se daleku pogolemi dokolku vedna{ se postavi to~na dijagnoza za su{tinata na negovata struktura, {to e od ogromno zna~ewe za efikasnosta na operativnata kriminalisti~ka strategija kako op{ta pragmati~na ramka za borba protiv kriminalitetot. Pogre{noto dijagnosticirawe zna~i tapkawe vo mesto i ostavawe {irok manevarski prostor za dejstvuvawe na odbranbenite mehanizmi na delinkventot, koj so uni{tuvaweto na vistinskite i so fingiraweto la`ni tragi go zabavuva 201

ili duri i go paralizira heuristi~kiot proces, taka {to e blokirana potragata po vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Ottamu i konstatacijata deka uspe{nata kriminalisti~kotakti~ka diferencijalna dijagnoza {tedi vreme, sili i sredstva. Nejzina verifikacija vo kriminalisti~kata praktika se vr{i so eventualno uspe{no okon~uvawe na takov tip operativen (odnosno krivi~en) predmet na kakov {to upatila tokmu kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza nametnata od soodvetna takti~ka situacija. Vpro~em, takti~kata dijagnoza ovozmo`uva harmoni~en tek na samata takti~ka situacija so toa {to bitno vlijae vrz celokupniot ambient vo koj nastapuva kriminalistot, ~ij pravec na racionalno dejstvuvawe e voden tokmu od dijagnozata za strukturata na krivi~niot nastan {to se otkriva i za ulogata na predizvikuva~ot na takviot nastan. Kriminalisti~kiot dijagnosti~ar ne mo`e da postavi nau~no zasnovana takti~ka dijagnoza i na toj na~in za sebe, no i za drugite protagonisti vo kriminalisti~ko-gnoseolo{ki proces, da ja odredi realnata slika za aktuelniot “svetol pojas” na kriminalitetot na globalen plan ili, pak, da izvr{i “prepoznavawe”, razdvojuvawe i diferencirawe spored grupacii na krivi~ni dela so soodvetni specifi~ni kriminalisti~ki karakteristiki, dokolku ne raspolaga so negovoto najmo}no dijagnosti~ko sredstvo - kriminalisti~kata informacija, koja preku nejzinoto prvo operativno nivo vo vid na operativna informacija (proizlezena so aktiviraweto na nekoja operativno-takti~ka i tehni~ka merka ili dejstvie) postapno se transformira vo potencijalen nositel na dokaz i so formalnoto “preoblekuvawe” vo procesualno ruvo se izdiga na stepen na dokazna informacija. Pribiraj}i go i proveruvaj}i go operativniot i dokazen informacionen materijal, kriminalisti~kiot dijagnosti~ar, so poniska ili so povisoka to~nost, gi “pro~ituva” otkrienite i analiziranite simptomi na “bolesta” {to se vika kriminalitet (odnosno krivi~en nastan, so ogled deka nego kako po{irok poim i kako op{t objekt go istra`uva kriminalisti~kata nauka i praktika), a po prou~uvaweto na site respektabilni kriminalisti~ki parametri, ja postavuva kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza, so {to ja locira i op{testvenata opasnost od otkrieniot “prepoznaen” i “pro~itan” tip na kriminalitet. Ottamu ne slu~ajno kriminalisti~kite teoreti~ari govorat343) deka strukturata na dijagnozata ja so~inuvaat dva elementi koi se doveduvaat vo direktna vrska so informativniot materijal {to se odnesuva na krivi~niot nastan kako potencijalen kriminalen napad, i toa: 343 Vidi:A.Kviatkvski,Odbraniproblemiorganizacijeoperativno-izvi|ajnihradnjiuslu~ajevimakrivi~nihdjela protiv privrede, Izbor, Zagreb, 3/1986, str. 30.

202

1) sobirawe informacii (dokazi) vo eden dispozicionen centar; i 2) kriminalisti~ka ocenka na sobraniot materijal, koj pretstavuva osnova za natamo{no rabotewe. Vtoriot element na dijagnozata predupreduva deka pri donesuvaweto logi~ni zaklu~oci kriminalistot ne smee da otstapuva od na~eloto na kriti~nost i samokriti~nost, kako i od objektivnosta i od drugite kriminalisti~ko-takti~ki principi. Zemeno vo celost, uspe{no postavenata kriminalisti~ko-takti~ka diferencijalna dijagnoza zna~i deka kriminalistot, postapuvaj}i po osnovnite postulati na kriminalisti~kata nauka, na{ol odgovor na prvoto “zlatno” kriminalisti~ko pra{awe: [to se slu~ilo? So dobieniot odgovor na kriminalistot mu se trasira patot vo potragata za odgovor i po ostanatite osum glavni pra{awa na kriminalistikata, {to bi nametnala edna idealno zamislena takti~ka situacija, ama takvata pretstavuva vistinska retkost.

16.4.2. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~kata prognoza Vizijata za planski organizirana i nau~no vtemelna borba protiv kriminalitetot, osobeno na podolgi pateki, }e ostane pusta `elba i mrtva bukva na hartija dokolku ne se potpre na kriminalisti~kata prognoza kako zna~aen kriminalisti~ki parametar za gradeweto optimalna kriminalisti~ka strategija. Vsu{nost, i celta na kriminalisti~kata prognoza e sozdavaweto solidni pretpostavki tokmu vrz nejzinata osnova da se izgradi i vo praktikata uspe{no da funkcionira operativnata kriminalisti~ka strategija so svoi striktno izdiferencirani kriminalisti~ki sredstva i metodi, so koi otkriva~kite i drugi dr`avni mehanizmi vo idnina }e mu se sprotivstavuvaat na predvideniot i najaven sostav na kriminalitetot spored grupacii na krivi~ni dela so soodvetni kriminalisti~ki karakteristiki (od koi najgolemo vnimanie mu se posvetuva na na~inot na izvr{uvawe i prikrivawe). Kriminalisti~koto prognozirawe pretstavuva procenuvawe, odnosno predviduvawe ili pretpostavuvawe, koe se temeli vrz faktorite {to go uslovuvaat pojavuvaweto na idni pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na kriminalnite napadi {to se o~ekuva da se izvr{at vo eden pretstoen, pokus ili podolgotraen, vremenski period na konkretno odredena teritorija, {to zna~i deka kriminalisti~ki se opserviraat najmalku tri kriminalisti~ki kategorii: modus operandi, tempus operandi i locus operandi. 203

Prognosti~kite informacii se pribiraat i analiziraat za da mo`e da se oformi ekspertska ocenka. Kriminalisti~kiot prognozer svoite stru~ni sogleduvawa, istra`uvawa i stavovi gi temeli vrz rezultatite od primenata na pove}e nau~ni metodi (ekstrapolirawe, modelirawe, statisti~ka analiza i dr.), so {to sozdava solidna nau~na osnova za planirawe na borbata protiv kriminalitetot, odnosno direktno vlijae vrz sproveduvaweto na kriminalisti~kata strategija kako op{ta ramka na taa borba. Kriminalisti~koto prognozirawe i planirawe me|usebno se isprepletuvaat i nadopolnuvaat kako neraskinlivi elementi na kriminalisti~ko-gnoseolo{kiot proces, a se od osobeno zna~ewe za kriminalisti~kata kontrola pri t.n. “pokrivawe” na idni mo`ni kriminalni zoni ili `ari{ta, odnosno za ostvaruvawe po{irok uvid vrz potencijalni ili poznati delinkventi (~ija {to li~nost sevkupno i sestrano se prou~uva),344) no istovremeno tie se od zna~ewe i za kriminalisti~kata obrabotka (osobeno vo slu~aite koga se raboti za ekonomski kriminalitet,345) pri {to se predviduvaat obemot, itenzitetot i drugite svojstva na storeniot kriminalen napad, a istovremeno se planiraat i verzii za mo`niot pojaven oblik na toj, no i na nov, dotoga{ nepoznat kriminalen atak). Trgnuvaj}i od faktot deka prognoziraweto na kriminalitetot vo celost ili spored negovi grupacii na krivi~ni dela e od presudno zna~ewe za planiraweto najadekvatni i najefikasni operativno-takti~ki merki i istra`ni dejstvija (preku nivni najefikasni takti~ki na~ini, kombinacii ili operacii) za preventivno-represivno spre~uvawe na kriminalitetot i na storitelite na krivi~ni dela, so {to na zdrava osnova se postavuva kriminolo{kata i kriminalisti~kata strategija za borba protiv ovaa socijalno patolo{ka pojava, vo teorijata se vr{eni i istra`uvawa na ovoj teoretski i prakti~en problem.346) So kratkotrajnoto i podolgoro~noto predviduvawe na razvojnite tendencii na pojavnite formi na modus operandi, kako i na drugite pozna~ajni kriminalisti~ki kategorii, otkako preku ekstrapolacija i so drugi nau~ni metodi }e se stigne do zaviden fond od prognosti~ki informacii, se sozdavaat solidni preduslovi za nau~no zasnovano sprotivstavuvawe na kriminalitetot preku negovo navremeno spre~uvawe. Toa pretstavuva najnerazvien segment na kriminalisti~kata strategija, 344 Vidi: M. Angeleski, Prou~uvawe na li~nosta na ekonomskiot delinkvent, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 4/1997, str. 97-111. 345 Vidi: M. Angeleski, Kriminolo{ko i kriminalisti~ko prognozirawe na ekonomskiot kriminalitet, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost, Skopje, 1996/97. 346 Zaovapo{irokovidi:M.Milutinovi},Kriminologija,Savremenaadministracija,Beograd,1985,str.77; H.[ofer,Preduvjetiracionalnekriminalisti~kestrategije,Izbor,Zagreb,4/1976,str.486;D.Pape{,Privredna kriminalistika, RSUP SRH, Zagreb, 1986, str. 103; Julija Bojad`ieva, Prestpnostta v dr`avnija sektor pri prehoda km pazarna ikonomika, NIKK, Sofija, 1996, str. 155.

204

odnosno na policiskata praktika, so ogled deka sé u{te ne í se obrnuva dovolno vnimanie na profilaktikata na kriminalitetot. Kriminalisti~kata prognoza se temeli vrz prethodno prou~uvawe na faktorite {to go uslovuvaat nastanuvaweto i natamo{noto egzistirawe na idnite pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na sekoj oddelen tip na kriminalen napad ili na kriminalitetot vo celost, koi kako neminovna realnost opravdano se o~ekuva da se izvr{at na konkretna teritorija vo konkreten vremenski period. Ova zna~i deka kriminalisti~kiot prognozer, soglasno osnovnite postavki na nau~niot determinizam, gi spoznava kauzalnite vrski i zakonitosti na kriminalitetot, ~ie nastanuvawe e rezultat na zaemno dejstvuvawe na mnogubrojni generatori naplasteni vo dlabokata op{testvena struktura. Dokolku kriminalisti~kata prognoza inicira izgraduvawe i funkcionirawe na profilakti~ka strategija vtemelena vrz najsoodvetni preventivno-represivni kriminalisti~ki sredstva i metodi, toga{ }e bide postignata nejzinata osnovna cel, a istovremeno }e se smeta deka dosledno se sproveduvani stru~nite sogleduvawa od ekspertskata ocenka na kriminalisti~kiot prognosti~ar. Vo toj slu~aj kriminalisti~kata prognoza se javuva vo uloga na edna od pozna~ajnite alki vo borbata za spre~uvawe na kriminalitetot i na toj na~in }e si go zazeme nejzinoto nezamenlivo mesto vo kriminalisti~kata strategija za perspektivno i programski orientirano spravuvawe so site vidovi kriminalni napadi, osobeno so onie {to se organizirani, koi kako surova realnost sé poseriozno mu se zakanuvaat na sekoe sovremeno op{testvo.

16.4.3. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~koto planirawe Za uspe{no sprotivstavuvawe na kriminalitetot vo celost ili spored grupacii na tipovi na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki neophodno e planirano (programirano) i sihronizirano maksimalno anga`irawe na subjektite na kriminalisti~koto postapuvawe vo site negovi fazi (vo operativnata, istra`nata i vo sudskata dejnost), so {to pooptimalno bi se ostvarile strate{kite celi na borbata protiv kriminalitetot. Preventivno-represivnata dejnost za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na kriminalitetot treba da se odviva planski i koordinirano, a za toa da se postigne e potrebno da se analiziraat prognosti~kite informacii do koi do{ol kriminalistot pri postavuvaweto na kriminalisti~kata prognoza. Prognozata, vpro~em, e mnogu biten element za izgotvuvawe kriminalisti~ki planovi ili programi. 205

Spored sodr`inata, formata, vidot i sostavot na tretiraniot kriminalitet, programite se delat na: 1) op{ti; 2) posebni ili tipizirani (nivni podvidovi se: a) srodni; b) programi spored vidot na krivi~noto delo {to se istra`uva; v) specijalni - za istra`uvawe oddelni oblici od edna grupacija krivi~ni dela); 3) opisni (verbalni); 4) grafi~ki ({ematski); 5) kodni ({ifrirani); i 6) kombinirani.347) Kriminalisti~koto planirawe svoja osnova nao|a vo op{tite postavki na teorijata za planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Planiraweto e dinami~en proces koj spored strukturata vo koncipiraweto na operativno-takti~ite, istra`nite i sudskite dejstvija pri potragata po odgovorot na devette glavni kriminalisti~ki pra{awa go izbira najefikasniot i najekonomi~niot pat za utvrduvawe na kriminalisti~ko-takti~kite i krivi~no - procesnite relevantni fakti i okolnosti {to vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka treba da se otkrijat, razjasnat i doka`at. Za gradeweto operativna kriminalisti~ka strategija ne e od va`nost samo globalnoto kriminalisti~ko planirawe za spravuvawe so realniot kriminalitet vo celost, ami i posebnoto planirawe {to se vr{i pri analiziraweto na kriminalisti~ko-metodi~nite soznanija, koga, vsu{nost, se postavuvaat i temelite na specijaliziranata borba protiv oddelni grupacii na krivi~ni dela so srodni kriminalisti~ki karakteristiki. Toa zna~i deka sekoe specijalizirano kriminalisti~kotakti~ko i kriminalisti~ko-metodi~no postapuvawe za borba protiv konkretni tipovi na krivi~ni dela i nivni storiteli nesomneno se potpira vrz kriminalisti~koto planirawe kako misloven i tvore~ki proces {to ovozmo`uva realna podloga za iznao|awe podolgoro~ni preventivno-represivni strate{ki re{enija za po{iroka kontrola na koja bilo oblast od kriminalitetot. Orientir za toa se soodvetnite kriminalisti~ko-tehni~ki sredstva, takti~ki na~ini (ili kombinacii, pa i celi kriminalisti~ki operacii) i nau~ni metodi, predvideni i razraboteni od teoretskata kriminalisti~ka strategija, a planirani i sprovedeni vo operativnata prakti~na kriminalisti~ka strategija kako vizionerski postavena globalna platforma za plansko i strate{ki 347 Vidi: Selivanov, A. N. i Ejsman, A. A., Problemi programirovanija, rassledovanija i sover{enstvovanija kriminalisti~eskih metodik, vo zbornikot: Voprosi borbi s prestupnostju, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988, str. 139.

206

smisleno spre~uvawe na kriminalitetot vo celost. Takvata globalna kriminalisti~ka platforma kako seopfaten strate{ki koncept za borba protiv kriminalot pretstavuva strukturna celost {to se sostoi od onolku potsistemi kolku {to postojat oddelni kriminalisti~ki metodiki so posebni sopstveni programi za plansko spre~uvawe na sekoja grupacija na krivi~ni dela. Kriminalisti~koto planirawe pretstavuva edna od pozna~ajnite kriminalisti~ko-strate{ki kategorii so razraboteni op{ti teoretski postavki vo kriminalisti~kata nauka, a negovoto o`ivotvoruvawe vo praktikata se zasnovuva vrz prethodna statisti~ka analiza ili druga nau~no-metodolo{ka obrabotka na podatoci i fakti skladirani i registrirani vo soodvetni elektronski datoteki vo kriminalisti~kiot informacionen sistem. Po takvoto plansko modelirawe se diferenciraat najoptimalni kriminalisti~ki sredstva i metodi za borba protiv kriminalitetot. Ottamu proizleguva deka kriminalisti~kata strategija pretstavuva i “planirawe, koordinirawe i realizirawe na, glavno, dolgoro~ni i na golem prostor prezemeni policiski represivni i preventivni merki vo odnos na odredeni kriminalni pojavi vo ramkite na pozitivnoto pravo.”348) Kriminalisti~ko - strate{koto planirawe na borbata protiv kriminalitetot, kako sostaven i neizbe`en del na seopfatniot strategiski koncept za programirano i koordinirano sprotivstavuvawe na krivi~nite dela i na kriminalnata aktivnost na delinkventite, osobeno se isprepletuva so po{irokata sistematska strate{ka kontrola nad celokupniot kriminalitet kako slo`en kompleks od kriminalni pojavi. Sledej}i go procesot na strate{ko planirawe kako perspektivno sogleduvawe za preventivno-represivno postapuvawe na kriminalistot vo podolgoro~en vremenski period i na po{iroka lokacija, se modelira i modificira i strate{kata kontrola nad kriminalitetot. “Zada~a na strate{kata kontrola e rano da go otkriva i signalizira negativniot razvoj {to si trasira pat (se misli na razvojnite tendencii na kriminalitetot - M. A.), za da bi mo`elo odnapred so toa da se uskladi planiraweto”.349) Kriminalisti~ko-strate{koto planirawe se javuva vo uloga na svoeviden instrument {to pomaga za utvrduvawe programa so paket od delotvorni vonprocesni i procesni dejstvija (kako i algoritmizirani nivni takti~ki na~ini i kombinacii), koi, spored na~elata na operativnost i zakonitost, kako i spored drugite kriminalisti~kotakti~ki principi, na podolgi pateki treba da se aktiviraat za 348 Pfister, V., Pojam, sadr`aj i zna~enje kriminalistike u sistemu krivi~nih znanosti, Izbor, Zagreb, 4/1978, str. 378. 349 Kube, E., Planiranje borbe protiv kriminala na osnovi nau~nih saznanja, Izbor, 3/1987, str. 161.

207

programirana preventivno-represivna borba protiv kriminalitetot vo ramkite na edna vostanovena konzistentna kriminalisti~ka strategija, koja, pak, vodeweto na taa borba }e go zasnovuva vrz nau~en pristap, a ne vrz voluntarizam, rutinerstvo i gol empirizam.

16.4.3. Strate{koto zna~ewe na kriminolo{koto planirawe Po{irokata op{estvena strategija za borba protiv kriminalitetot (koja {to vo sebe gi apsorbira kriminolo{kata i kriminalisti~kata strategija) nesomneno se potpira i vrz kriminolo{koto planirawe, koe gi razrabotuva op{tite organizacioni principi na programiranata kompleksna op{testvena antikriminalna reakcija preto~ena vo {irok dijapazon od raznovidni dalekuse`ni sistemski merki, koi dolgoro~no, sekoj od svojot domen i spored sopstvena programa, gi prezemaat op{testvenite subjekti. Pri kriminolo{koto dolgoro~no (ili strate{ko) planirawe na delotvornite merki i mehanizmi na op{testvenite subjekti se trgnuva od negovata osnovna zada~a: kriminalitetot navremeno da se spre~i ili so postepeno namaluvawe na obemot konstantno da se kontrolira vo op{testveno podnoslivi granici. Planerot trgnuva od prou~uvaweto na zakonomernostite i zakonitostite na kriminalitetot kako slo`ena socijalno-patolo{ka pojava so kompleksna etiologija i bogata fenomenologija. Planiranata borba protiv kriminalitetot pretstavuva odreduvawe na zna~eweto, mestoto i ulogata na site dr`avni i drugi subjekti so sopstveni formi na dejstvuvawe. Toa zna~i deka aktivnosta na sekoj subjekt }e pretstavuva specijalizirana aktivnost kako poseben potsistem vo celokupnata op{testvena profilakti~ka strategija kako edinstven sistem {to }e gi povrzuva site negovi me|uzavisni delovi. Celite i zada~ite na dejstvuvaweto na sekoj oddelen potsistem proizleguvaat od op{tata cel za spre~uvawe na sevkupniot kriminalitet i za predupreduvawe na storitelite na krivi~nite dela, koi vo sovremeni uslovi primenuvaat mnogu sofisticirani kriminalni metodi. Planiraweto podrazbira: predviduvawe op{testveni merki i aktivnosti od raznoviden karakter (op{testveno-ekonomski, pedago{ki, socijalni, socijalno-psiholo{ki itn.); izbor i redosled na merkite; nivno vremensko i prostorno locirawe; odreduvawe subjekti {to }e gi sproveduvaat merkite vo praktikata; razgleduvawe i ocenuvawe na postignatite rezultati i eventualno povremeno kvalitativno dopolnuvawe na programskite sodr`ini od strana na nekoj od subjektite; koordiniranost vo postapuvaweto i sli~no. 208

Site subjekti oddelno izgotvuvaat i postapuvaat po posebni ili tipizirani planovi i programi so skicirani specifi~ni celi i zada~i na dejstvuvawe. Site tie programi so~inuvaat kompleksen sistem i osnova na borbata protiv kriminalitetot vo ramkite na globalnata op{testvena strategija za organizirano i planski orientirano sprotivstavuvawe na kriminalnite i drugi vidovi op{testveno-patolo{ki pojavi. Sodejstvoto i me|uzavisnoto rabotewe na site subjekti vklu~eni vo realiziraweto na vakvite programi so nabele`ani, glavno, preventivni merki, se poka`uva kako neminovna realnost. Vo sprotivno ne bi mo`ele da se ostvarat strate{kite celi na op{testvenata strategija za preventivno-represivna borba protiv kriminalitetot. Kriminolo{koto planirawe se zasnovuva na multidisciplinaren i multidimenzionalen metodolo{ki pristap, {to zna~i deka za negovoto koncipirawe se primenuva spektar od op{tonau~ni i posebni metodi {to se primenuvaat vo pove}e nau~ni disciplini. Planiranoto nau~no zasnovano diferencirawe na lepeza od op{testveni merki i aktivnosti za spre~uvawe i kontrolirawe na kriminalitetot pretpostavuva prethodno kriminolo{ko i kriminalisti~ko prognozirawe na dinamikata, strukturata, strukturnite promeni i na drugite karakteristiki na ovoj op{testven fenomen vo konkretno dadena potesna ili po{iroka op{testvena sredina i vo preciziran iden vremenski period. Vrz osnova na plasiranite prognozni informacii planerot polesno }e gi zacrta merkite “vo sklad so stepenot na razvojot na kriminalitetot, so stepenot na manifestiraweto na kriminogenite faktori i so stepenot na dejstvuvaweto na merkite od op{tata i kriminolo{kata profilaksa”.350)

16.4.4. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~kata prevencija Prevencijata pretstavuva eden od temelnite elementi na kriminalisti~kata strategija za borba protiv kriminalitetot vo celost i oddelno protiv negovi grupacii na krivi~ni dela so isti ili srodni kriminalisti~ki karakteristiki. Dokolku se sfati deka, globalno zemeno, celta na kriminalisti~kata prevencija e so aktivirawe na optimalni kriminalisti~ki algoritmi da se spre~at najavenite (i od kriminalisti~kiot prognozer predvideni) pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na oddelni krivi~ni dela ili, pak, tie, zaedno so nivnite storiteli, navremeno da se otkrijat, toga{ lesno }e se sogleda va`nosta na ovoj strate{ki element od kriminalisti~kata i po{irokata op{testvena 350 V. A. Jahontov, Dru{tveno planiranje na podru~ju prevencije kriminaliteta, Izbor, 1/1976, str. 117.

209

strategija za preventivno reagirawe protiv kriminalitetot i protiv drugite socijalno-patolo{ki pojavi. Kriminalisti~koto planirawe i prognozirawe sozdavaat solidni pretpostavki za programirana prevencija (kako sistem od efikasni kriminalisti~ki sredstva, takti~ki na~ini ili kombinacii i celi operacii, kako i nau~ni metodi za predupreduvawe na kriminalitetot), so {to na nau~no zasnovano nivo se vostanovuva strate{ka kontrola vrz kriminalitetot na podolgi pateki. So navremenoto predupreduvawe za opasnosta {to nadoa|a (za toa: 1 kakvi modus operandi na razni tipovi na krivi~ni dela se o~ekuva da se izvr{at vo idnina na konkretno podra~je; 2) koi tipovi lica so asocijalno povedenie i so drugo somnitelno odnesuvawe }e se javat vo uloga na potencijalni storiteli vo kriminalnata sredina; 3) koj tip na kriminalni `ari{ta }e se diferencira vo idnina; 4) koi potencijalni `rtvi }e bidat zagrozeni i sli~no), kriminalistot nastojuva prostorno i vremenski da gi predvidi preventivnite zafati i da postapuva po niv so sproveduvawe planirani operativno-takti~ki i tehni~ki merki, odnosno so optimalno aktivirawe na tajniot i javniot policiski instrumentarium. “Sekoja kriminalisti~ko-policiska slu`ba prevencijata mora da ja sfati kako eden od svoite zada~i i na teritorijalno nivo da odlu~i vo koi deliktni podra~ja, koga i koi preventivni aktivnosti }e gi razviva”.351) Preventivnite aktivnosti na policijata se naso~eni kon “razrabotuvawe efikasni merki na dejstvuvawe so {iroko u~estvo na op{testvoto”,352) a vakvata zaemnost proizleguva od {irokata platforma na op{testvenata strategija za borba protiv kriminalitetot. Prezemaweto programirani (algoritmizirani) preventivni zafati vo vid na stesnuvawe na mo`nostite za vr{ewe krivi~ni dela, odvra}aweto na potencijalnite delinkventi od idna kriminalna aktivnost, kako i sovetuvaweto na potencijalnite `rtvi za toa kako da se samoza{titat od raznite oblici na kriminalni napadi {to doprva se o~ekuvaat da se izvr{at na odredeni mesta, so sostaven del na operativnata kriminalisti~ka strategija za borba protiv kriminalitetot. Realnite mo`nosti za spre~uvawe na koi bilo tipovi na krivi~ni dela, spored gledi{teto na eden germanski kriminalist,353) zavisat od nekolku strate{ki principi: 1) o~ekuvanost na deliktot (strate{ki princip na ekspektancija); 2) prostorna odredenost na deliktot (strate{ki princip na locirawe); 351 Grupa avtori,Kriminalisti~ko-operativni rad umjesto patroliranja, Izbor, 3-4/1991, str. 240. 352 J. V., Voj~ik, Sistem milicijske profilakse, Izbor, 1/1986, str. 28. 353 [afer, H., Protiv provala u stanove, Izbor, 2-3/1983, str. 168.

210

3) navleguvawe vo grupa na lica (strate{ki princip na infiltracija); i 4) mo`nost za vlijaewe (strate{ki princip na manipulacija). Specifi~nosta na preventivnoto reagirawe proizleguva od prirodata i su{tinata na grupacijata krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Kriminalisti~ko-strate{kata preventivna aktivnost e vo direktna zavisnost od razvojot na teoretskite i prakti~nite kriminalisti~ko-metodi~ni soznanija i dostignuvawa. Tie go odreduvaat kvalitetot na specijaliziranata borba protiv kriminalitetot, so ogled deka í davaat svoeviden beleg na kriminalisti~kostrate{kata situacija. Pod kriminalisti~ko-strate{ka situacija go podrazbirame sevkupniot ambient na postapuvawe na kriminalistot pri re{avaweto konkretni kriminalisti~ki zada~i {to se vo funkcija na realizirawe dolgoro~ni kriminalisti~ko-strate{ki celi za preventivno-represivno spre~uvawe na oddelni tipovi na krivi~ni dela so isti kriminalisti~ki karakteristiki, kako i onevozmo`uvawe poedinci i grupi da se oddavaat na kriminalna aktivnost. Kriminalisti~ko-strate{koto spre~uvawe osobeno na organiziraniot kriminalitet “se sostoi vo operativnata prevencija (na primer: osvetluvawe na kriminalnata scena, prepoznavawe strukturi {to se svrteni kon kriminal, utvrduvawe zlostorni~ki logisti~ki gnezda) i vo operativnata postapka protiv takvite strukturi (na primer: otstranuvawe priliki za izvr{uvawe krivi~ni dela, odzemawe dobivki, rasturawe organizacii i sceni, otstranuvawe organizaciski osnovi i logisti~ki infrastrukturi)”.354) Sistemot na kriminalisti~kata prevencija prakti~no pretstavuva zbir od dva potsistemi: 1) preddeliktna prevencija; i 2) podeliktna prevencija. 1) Preddeliktnata prevencija e najzna~ajna kriminalisti~kostrate{ka kategorija {to se odnesuva na aktivirawe sistem od preventivni aktivnosti vo ramkite na kriminalisti~koto postapuvawe (naj~esto vo kriminalisti~kata kontrola kako prva etapa na operativnata dejnost). Taa ima za cel, po prethodnoto diferencirawe i analizirawe na faktorite {to vlijaat vrz sozdavaweto nadvore{na situacija na krivi~noto delo (objektivnite okolnosti vo vid na priliki, prinudni situacii i sl., {to navestuvaat deka nekoj kriminalen nastan “proizvel” krivi~no delo), kako 354 Kniesel, M., Policijska prevencija u procijepu izme|u slobode i sigurnosti, Izbor, 1/1998, str. 14.

211

i vrz sozdavaweto vnatre{na situacija na krivi~noto delo (subjektivnite okolnosti kako odraz na psiholo{kite crti na li~nosta na delinkventot), da go spre~i pojavuvaweto na kriminalitetot, taka {to: 1) }e onevozmo`i storuvawe na pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na kakvi bilo grupacii na krivi~ni dela; 2) }e gi spre~i dotoga{ neprojavenite potencijalni delinkventi da “zaplivaat” vo kriminalni “vodi”, a ostanatite }e gi obeshrabri i }e go spre~i nivnoto grupirawe; 3) }e im uka`e na potencijalnite `rtvi na koi najefikasni na~ini da go samoodbranat svojot li~en, imoten i drug integritet itn. O`ivotvoruvaweto na preddeliknata prevencija podrazbira postoewe op{testveni uslovi vo koi nepre~eno }e funkcionira soodveten tip na policiski model {to }e preferira postojano programirano spre~uvawe na kriminalitetot vo negovata rana razvojna faza - u{te vo ekot na kriminalnata zamisla i podgotvuvaweto na delinkventot da go izvr{i krivi~noto delo. Vo vrska so vostanovuvaweto policiski model na organizacija na preddeliktnata preventivna borba protiv kriminalitetot svoevremeno Generalniot sekretarijat na Interpol, na edna konferencija za kriminalnata politika, odr`ana vo 1975 godina vo Strazbur, ja predlo`i slednava organizaciona {ema:355) I. Na nacionalno nivo: 1. Direkcija na preventivnata policija 1.1. Centar za istra`uvawe 1.2. Konsultativen sovet II. Na lokalno nivo: 1. Rakovoditel na preventivnata policija 2. Grupi na specijalizirani policajci za prevencija na kriminalitetot 3. Zavod za prevencija na kriminalitetot 2) Podeliktnata prevencija pretstavuva sistem od preventivni aktivnosti, koi vo vid na funkcionirawe na odredeni instituti (usloven otpust; penalen, postpenalen, vospiten i drug tretman) se naso~eni prvenstveno kon spre~uvawe na povtorni{tvoto na konkretni delinkventi {to do{le vo sudir so krivi~niot zakon. Ovde, isto taka, spa|a i navremenoto otkrivawe krivi~ni dela spored na~eloto na operativnost, 355 Vidi: Kriminalna politika u evropskim zemqama, Izbor, 2/1976, str. 239-241.

212

{to bi zna~elo efikasno represivno reagirawe kako oblik na preventivno postapuvawe.

16.4.5. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~kogeografskata analiza Iako kriminalisti~kata geografija kako oddelno teoretsko podra~je vo kriminalisti~kata nauka sé u{te e vo razvoj i e na vistinski pat celosno da se oformi kako posebna granka so sopstven specifi~en predmet na istra`uvawe, kriminalistite ve}e go sogledale nejzinoto zna~ewe za funkcioniraweto na prakti~nata operativna strategija za borba protiv kriminalitetot. Taka, pri strukturnoto postavuvawe na nau~no zasnovani osnovi na operativnata kriminalisti~ka strategija kriminalisti~kogeografskata analiza na kriminalitetot se nametnuva kako zna~ajna alka {to go zacvrstuva sinxirot od strate{ki elementi neophodni za dolgoro~no, planirano i programirano spre~uvawe na kriminalitetot kako cel kompleks od raznovidni grupacii na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Trgnuvaj}i od specifi~nostite na kriminalisti~ko-geografskoto prou~uvawe na kriminalitetot,356) kriminalisti~ko-geografskata analiza, kako nejzin neizbe`en metodolo{ki del, se potpira prvenstveno vrz prou~uvaweto na prostorot kako temelen strate{ki poim, a ne pomalku vnimanie mu posvetuva i na vremeto, koe e, isto taka, zna~ajna strate{ka kategorija, no i na drugite kriminalisti~ko-geografski parametri (radius operandi i modus operandi). Analiziraweto na postojnite razvojni trendovi na kriminalitetot vo konkretni vremenski periodi i za konkretni lokalni, regionalni i nacionalni prostori, e vo funkcija na ostvaruvaweto na strate{kite celi za dolgoro~no preventivno-represivno spre~uvawe na kriminalitetot kako fenomenolo{ki elasti~na i etiolo{ki slo`ena op{testvenonegativna pojava. Kriminalisti~ko-geografskata analiza na kriminalitetot podrazbira vo metodolo{kata postapka (za {to se primenuvaat pove}e op{ti kriminalisti~ki metodi) da se opfati siot realen kriminalitet, {to zna~i, pokraj “svetlata”, da se opfati i “temnata brojka” na kriminalitetot. Preku statisti~kata analiza, ekstrapoliraweto, modeliraweto i so primena na drugi op{ti nau~ni metodi, pri temelnoto kriminalisti~ko-geografsko prou~uvawe na kriminalitetot (vo {to e vklu~ena i kriminalisti~kata prognoza), se spoznavaat zakonomernostite 356 Vidi:N.[urbanoskiiM.Angeleski,Kriminolo{ko-kriminalisti~kiatlasnaMakedonija, Fakultet za bezbednost, Skopje, 1997. (Realiziran proekt finansiran od Ministerstvoto za nauka).

213

vo nastanuvaweto i opstojuvaweto na konkretni modus operandi i lokus operandi na oddelni grupacii na krivi~ni dela, kako i specifi~nostite na delinkventskata taktika i tehnika (instrumentum operandi i radius operandi na lokalnite i interlokalnite kriminalci) na odredeno geografsko podra~je i na konkreten urban i ruralen prostor. Vrz osnova na dobienite soznanija istra`uva~ot gi otkriva zakonitostite i zakonomernostite vo nastanuvaweto na kriminalitetot i pri toa im gi pronao|a mestoto i zna~eweto na prostornite faktori {to vo vid na objektivni okolnosti spored mestoto i vremeto vlijaat vrz pojavuvaweto na oddelni globalni grupacii na krivi~ni dela (na primer, t.n. uli~en kriminalitet {to delumno ili celosno se vr{i na otvoren prostor). Potoa takvite dragoceni soznanija za indikatorite na kriminalitetot, pri gradeweto na kriminalisti~kata strategija, slu`at kako nau~no zasnovana podloga za predlagawe i sozdavawe katalog od preventivno-represivni merki za spre~uvawe oddelni tipovi na krivi~ni dela {to se vr{at na potesno ili po{iroko podra~je ili za ostvaruvawe po{irok uvid vrz delinkventite i nivniot radius operandi. Trgnuvaj}i od faktot deka slo`enite operativni predmeti baraat specijalizirano kriminalisti~ko postapuvawe, za {to vo praktikata e zadol`ena kriminalisti~kata policija, sostaven del na nejzinoto rabotewe e i vr{eweto kriminalisti~ko-kriminolo{ka analiza na kriminalitetot, koja se izgotvuva timski vo vid na “{tapska studija kako del od kriminalisti~kata strategija”.357) Strukturata na kriminalisti~kata regionalna analiza na kriminalitetot (za ~ie izgotvuvawe kriminalistite baraat pomo{ od nau~ni rabotnici so razli~en profil) se sostoi od raznoviden informativen materijal ({to treba da bide sostaven del na kibernetiziraniot informacionen sistem), koj eden germanski avtor358) go grupira vaka: • statisti~ki podatoci za naselenieto, odnosno za distribucija na za~estenite statisti~ki vrednosti; • podatoci za okolnostite na izvr{uvaweto na krivi~noto delo od aspekt na mestoto i objektot, kako i: skici, fotografii itn.; • kriminalisti~ki podatoci od site vidovi: dijagrami, vremenski distribucii na krivi~nite dela, koncentracii na mesta na izvr{uvawe na krivi~nite dela; • katalozi na merki {to treba da se prezemat, kalendari na operativnoto anga`irawe itn.; • adresi i telefonski broevi zna~ajni od bezbednosen aspekt. 357 Viltenhejm,G.,Analizakriminalitetaosnoveusmjerenogsuzbijanjakriminaliteta,Izbor,1-2/1980,str.104. 358 Isto.

214

16.4.6. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~koinformativnata proekcija 16.4.6.1. Obid za definirawe na poimot “kriminalisti~ko-informativna proekcija” Dolgoro~noto strogo specijalisti~ko kriminalisti~ko sprotivstavuvawe na postojniot dijagnosticiran i idniot prognoziran kriminalitet spored prostor i vreme e prakti~no nevozmo`no dokolku vo ramkite na naporite za vospostavuvawe strate{ka kontrola vrz kriminalitetot vo celost i (ili) spored grupacii na tipovi na krivi~ni dela ne se vr{i i kriminalisti~ko-informativna proekcija. [to zna~i toa? Toa zna~i deka pri iznao|aweto najcelesoobrazni kriminalisti~ko-strate{ki re{enija na poslo`eni kriminalisti~ki zada~i vo ramkite na prakti~nata operativna kriminalisti~ka strategija se planiraat, se izdvojuvaat, se proektiraat i se aktiviraat najoptimalni sredstva i metodi (ili nivni oddelni varijanti) od arsenalot na konspirativniot policiski instrumentarium kako sostaven del na kriminalisti~ko-informativnata (ili izvestitelna) dejnost. Proektiraweto i realiziraweto konkretni kriminalisti~ki zada~i od oblasta na kriminalalisti~ko-informativnata dejnost, kako i perspektivnoto predviduvawe i na drugi takvi zada~i {to spa|aat vo domenot na operativnata kriminalistika, ne pretstavuvaat ni{to drugo tuku markirawe i ostvaruvawe na strate{ki celi za planski orientirano i programirano spre~uvawe i otkrivawe na kriminalitetot vo celost ili oddelno spored grupacii na tipovi na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Globalnite i posebnite strate{ki celi za specijalizirano kriminalisti~ko-metodi~no reagirawe kako protiv oddelnite tipovi kriminalitet, taka i protiv delinkventite (osobeno protiv profesionalnite delinkventi, koi spored kriminalniot opfat vo sovremeni uslovi sé pove}e se razgranuvaat i so sofisticirana delinkventska taktika i tehnika relativno lesno go osvojuvaat kriminalnoto pole i sé pobezobyirno atakuvaat za da stignat do {to pobogat kriminalen plen), ne mo`at da se ostvarat dokolku ne funkcionira eden zna~aen element na kriminalisti~kata strategija - kriminalisti~ko-informativnata proekcija. Od pogore iznesenoto proizleguva deka pod poimot kriminalisti~ko-informativna proekcija se podrazbira zacrtuvawe, planirawe, odnosno predviduvawe najcelesoobrazni policiski konspirativni sredstva i metodi (ili oddelni nivni takti~ki varijanti), ~ie idno aktivirawe spored prostor i vreme vo sklopot na heuristi~kiot kriminalsti~ko-spoznaen proces, pri vodeweto konkretna kriminalis215

ti~ka kontrola ili kriminalsti~ka obrabotka, e naso~eno kon podolgoro~no kriminalsti~ko-strate{ko spre~uvawe na kriminalitetot vo celost ili oddelno spored grupacii na tipovi na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki. Specifi~nostite {to proizleguvaat od prirodata i su{tinata na kriminalisti~ko-informativnata proekcija se doveduvaat vo tesna vrska so barawata na sekoja oddelna kriminalisti~ka metodika za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe posebni tipovi na krivi~ni dela so soodvetni kriminalisti~ki karakteristiki. Dostrelite na proektiranite elementi na tajniot policiski instrumentarium ne se neograni~eni, no nivnoto neminovno aktivirawe i funkcionirawe (vo celost ili oddelno spored tipovi na informatori - odnosno spored vidovi na konspirativni komunikaciski i tehni~ki sredstva i metodi), i osobeno nivnoto kombinirawe so drugi vonprocesni i procesni dejstvija, {to na nivo na slo`ena takti~ka kombinacija go nametnuva re~isi sekoja takti~ka situacija koga e vo pra{awe vodewe na slo`en operativen predmet, prakti~no e nezamenlivo i so ni{to ne mo`e da se nadopolni vo edno strate{ki orientirano i algoritmizirano kriminalisti~ko postapuvawe vo prviot i vo podocne`niot operativen zafat. Tokmu zaradi toa so polno pravo velime deka kriminalisti~ko-informativnata proekcija pretstavuva nezamenliv element na prakti~nata operativna strategija za borba protiv kriminalitetot i protiv storitelite na krivi~ni dela. 16.4.6.2. Osnovni nasoki za kriminalisti~koinformativno proektirawe Potrebata od respektirawe na pridobivkite od kriminalisti~koinformativnata dejnost kako oddelno kriminalsti~ko podra~je proizleguva ottamu {to sogleduvaweto na zakonitostite vo pojavuvaweto i egzistiraweto na raznovidni grupacii na tipovi na krivi~ni dela so isti ili sli~ni kriminalisti~ki karakteristiki, kako i spoznavaweto na specifi~nostite za nivno otkrivawe i spre~uvawe, e olesneto tokmu so navremenoto konspirativno navleguvawe vo kriminalnata sredina i me|u delinkventite. Toa, pak, ne mo`e nikako poinaku da se slu~i osven so prethodno kriminalsti~ko-informativno proektirawe na neophodnite konspirativni varijanti. Spoznavaweto na kriminalnite nameri e vozmo`no so razrabotuvawe raznovidni kriminalisti~ko-informativni varijanti, koi oddelno i vo vid na prosti ili slo`eni takti~ki kombinacii (koga se kombiniraat so drugi operativni ili procesni dejstvija i nivni takti~ki na~ini), odnosno kako celi operacii i zafati, se proektiraat i se aktiviraat soglasno specifi~nostite na grupaciite krivi~ni dela, kako i vo 216

zavisnost od delinkventskata taktika i tehnika. Ne samo vo teorijata, tuku i vo kriminalsti~kata praktika sé pove}e sozreva soznanieto deka borbata protiv kriminalitetot, osobeno protiv nekoi negovi pote{ki tipovi (kakov {to e organiziraniot kriminalitet), e nevozmo`na bez funkcionirawe na tajniot policiski instrumentarium. Toa e zna~ajno kriminalisti~ko-strate{ko soznanie {to ovozmo`uva pri proektiraweto na elementite na kriminalsti~ko-informativnata dejnost da se predvidat i da se aktiviraat onie {to se najdelotvorni za vodewe na operativen predmet od koja bilo oblast na kriminalitetot. Ottamu sosem e logi~no {to ~esto pati tokmu kriminalsti~koinformativnoto proektirawe i aktivirawe na nekoi od elementite od strukturanata celost na konspirativniot policiski instrumentarium mu davaat poseben beleg na celokupniot tek na kriminalsti~koto postapuvawe. Ova osobeno se oddnesuva na nekoi poslo`eni operativni predmeti. Potrebata od nau~no zasnovana kriminalsti~ka strategija, sogledana preku specijalizirana i kriminalisti~ko-metodi~no orientirana borba protiv kriminalitetot, koj kako op{testvenonegativen fenomen vo sovremeni uslovi navleguva skoro vo site pori od op{testvenoto `iveewe, proizleguva od interesite na gra|anite i na op{testvoto vo celost da postavat za{titen bedem od kakvi bilo kriminalni napadi i zagrozuvawa. Mnogu zna~ajno mesto vo sistemot na kriminalsti~kata strategija zazema proekcijata na elementite na kriminalisti~ko-informativnata (ili kriminalsti~ko - izvestitelnata) dejnost kako poseben sistem sostaven od kriminalisti~ki sredstva i metodi {to go so~inuvaat konspirativniot policiski instrumentarium. Me|utoa, nejzinoto o`ivotvoruvawe vo praktikata, za da stane delotvorno, prethodno bara solidna operativna, stru~na i zakonska podloga. Taka, kako neminovno se poka`uva donesuvaweto precizni policiski odredbi i nasoki vo koi }e se razrabotat specifi~nostite vo selektiraweto, anga`iraweto i upotrebata na sekoj tip na konspirativen izvor za pribirawe operativni informacii. Sekoja informacija dobiena preku nekoj od vakvite izvori ne smee da se precenuva nitu da se potcenuva, ami da se razgleduva zaedno so ostanatite operativni informacii dobieni preku dejstvijata od prviot operativen zafat i onie od podocne`niot stadium na kriminalisti~koto postapuvawe. Analogno na ova nu`no e kontrolirawe na iskrenosta na izvorot, za {to kako korektivno sredstvo go prepora~uvame za`ivuvaweto na posebniot tip informator - paralelnik, koj, za `al, vo praktikata se zapostavuva. Vo vrska so anga`iraweto na informatorite zna~ajni se odgovorite barem na ovie pra{awa: Dali e potrebna elasti~nost vo primenata na 217

principot na dobrovolnost? Dali po isklu~ok mo`e da se izvr{i anga`irawe na informator preku vrbuvawe ili vrz osnova na kompromitira~ki materijal? Vo potragata po odgovor na ovie pra{awa vredi u{te mnogu da se razmisluva, oti so toa se pro{iruva manevarskiot prostor za pouspe{na op{testvena reakcija protiv kriminalitetot. Zarem dr`avata da ostane indiferentna vo slu~aite na uka`ana retka prilika da se otkrie serija te{ki kriminalni napadi i da se otkrijat i da se fatat opasni profesionalni delinkventi, a za vozvrat nekomu da mu bidat prosteni grevovite (se razbira, ne kojznae kolkavi) storeni vo nekoj ise~ok od nivnata kriminalna biografija! Ako na makedonskata policija í se dozvoli da stapi vo takov zaemen odnos, potrebni se jasni policiski odredi, no neophodno e i iznao|awe efikasen dr`aven mehanizam za ostvaruvawe uvid i kontrola vrz funkcioniraweto na vakviot metod. Pri izborot na proektiranite konspirativni sredstva i metodi spored tipovi na tajni i prikrieni izvori na informacii treba da se respektiraat naodite na kriminalsti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza za ve}e postojaniot kriminalitet, kako i predviduvaweto sodr`ano vo kriminalsti~kata prognoza za vo idnina najavuvanite tipovi na krivi~ni dela i za potencijalnite kriminalni `ari{ta. Anga`iraweto na izvorot treba da e determinirano od tipot na operativniot predmet i od procenkata na soodvetnata takti~ka situacija. Na tajnite izvori im e garantirana tajnosta za nivnata sorabotka so policijata, arno ama treba da se reguliraat pra{awata svrzani so stepenot na za{titata od dekonspiracija, kako i da se donesat zakonski propisi za nivno koristewe. Ova zna~i deka se zalagame za zakonsko regulirawe na kriminalisti~ko-informativnata dejnost i na operativnata dejnost vo celost. Potrebni se jasni odredbi vo Zakonot za vnatre{ni raboti i vo Zakonot za krivi~na postapka. Efikasnosta na policijata vo borbata protiv kriminalitetot se meri preku rezultatite na otkriva~kiot mehanizam, osobeno so stapkata na otkrivawe vtemelena vrz samoinicijativnosta, koja zna~i uspe{no funkcionirawe na site elementi na kriminalsti~ko-informativnata dejnost. Do egzaktni podatoci za vakvata efikasnost se doa|a preku empiriski istra`uvawa, koi gi prepora~uvame. Ako dr`avata seriozno razmisluva na zdravi osnovi da postavi model na optimalna kriminalisti~ka strategija, toga{ kako neminovnost }e se poka`e prou~uvaweto i preciznoto zakonsko regulirawe na kriminalisti~ko-informativnata dejnost. Sovremeniot priod vo kriminalisti~ko-izvestitelnoto rabotewe bara sozdavawe modeli na sofisticirano postapuvawe pri pribiraweto, skladiraweto i koristeweto na informacii dobieni preku konspirativ218

nite izvori. Ovie informacii treba da se avtomatiziraat i skladiraat vo datoteki ili trezori, koi selektivno }e se koristat vo operativnata dejnost. So toa }e stanat del od ostanatite kriminalsti~ko-registracioni podatoci i me|usebno }e se nadopolnuvaat. 16.4.6.3. Zna~eweto na kriminalisti~koinformativnata proekcija za borba protiv organiziraniot kriminalitet Nu`nosta od kriminalisti~ko-informativnata proekcija }e ja ilustrirame so primerot na strategiskoto zna~ewe na tajniot policiski instrumentarium za borba protiv organiziraniot kriminalitet. Konspirativnosta vo izvr{uvaweto i prikrivaweto na organiziraniot kriminalitet ja nametnuva potrebata da se gradi kriminalisti~ka strategija so dominantna zastapenost na pribirawe kriminalisti~ki informacii preku tajniot policiski instrumentarium, a so istovremeno otfrlawe na dosega{nite klasi~ni kriminalisti~ki sredstva i metodi. Takviot presvrt vo raboteweto e potreben zaradi toa {to kriminalistite na poinakov na~in ne mo`at da se spravat so zakanuva~kata opasnost od organiziraniot kriminalitet. Po~etniot informativen materijal mo`e da se pribere samo so ofanziven konspirativen probiv vo `ari{teto na organiziranite delinkventi so nekoi od sredstvata i metodite razraboteni vo teorijata i praktikata (osobeno na visoko razvienite zemji) na kriminalisti~ko-izvestitelnata dejnost, a na niv }e se nadovrzuvaat drugi operativno-takti~ki i istra`ni dejstvuja vo vid na slo`eni takti~ki kombinacii, so ogled deka sekoja kriminalisti~ka realizacija od ovaa oblast prakti~no i nedo`ivuva poinakva razvrska. Borbata protiv organiziraniot kriminalitet pretpostavuva pri vodeweto na kriminalisti~kata kontrola, kako prva borbena linija na kriminalniot front, da se sozdadat preduslovi {to }e ovozmo`at uspe{no re{avawe na slednive slo`eni kriminalisti~ki zada~i: konspirativno operativno penetrirawe vo kriminalnata sredina so vr{ewe neposreden ili posreden nadzor nad delinkventite od dnoto do vrvot na kriminalnoto skalilo; otkrivawe na mestoto i vremeto na kriminalna realizacija; spre~uvawe najaveni kriminalni akcii {to se vo posledna faza na podgotovka; prevenirawe i otkrivawe delinkventska logisti~ka baza, so pribirawe informacii za delinkventi {to go podgotvuvaat terenot za nepre~eno kriminalno rabotewe ili za onie {to potkupuvaat slu`beni lica ili ucenuvaat svedoci. Sevo ova nametnuva potreba od voveduvawe inovacii i prilagoduvawe vo policisko rabotewe. Na inventivnata delinkventska taktika i tehnika {to ja primenuvaat storitelite na organiziraniot kriminalitet treba da í se sprotivstavi efikasna kriminalisti~ka taktika i tehnika. 219

Vo konkretniot slu~aj toa zna~i deka kriminalistot za da se probie do kriminalnite zoni i `ari{ta treba da se potpira vrz proekcijata na strukturnite elementi na tajniot instrumentarium: gradewe sorabotni~ka mre`a (odnosno diferencirawe i koristewe informanti, informatori i prikrieni policiski izvestuva~i); primena na opti~ki akusti~ki i tehni~ki sredstva; tajno opservirawe; zasileno kontrolirawe; “propu{tawe” pratki so droga itn. Pri aktiviraweto na kriminalisti~kite merki od prviot operativen zafat primarno mesto zazema policiskiot konspirativen instrumentarium, a osobeno zna~ewe im se pridava na prikrieniot policiski izvestuva~ i na nekoi tipovi informatori. Na scena ve}e stapuva i internacionalnoto konspirativno sledewe i kontrolirawe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminalitet, so {to se nastojuva postapno da se razotkrie kriminalnata aktivnost na site profesionalni organizirani kriminalni grupi ili organizacii. Sledeweto na “`e{ka traga” od eden kriminalec kon drugite delinkventi od povisokoto skalilo, a preku niv i do kriminalnata organizacija, se poka`uva kako uspe{en sovremen kriminalisti~ki metod i model koj vo praktikata se nadopolnuva. “Informatorite i prikrienite policiski izviduva~i pribiraat nu`ni informacii na koi mo`at da se nadovrzat adekvatni operativni dejstvija (i bez provokacii). Kriminalnite organizacii mo`at upe{no da se otkrivaat dokolku od po~etok na koristeweto na informatorite i prikrienite policiski izviduva~i se misli na obezbeduvawe materijalni i personalni dokazi”.359) Vo ramkite na me|unarodnata sorabotka se razmenuvaat i razuznava~ki podatoci za organiziraniot kriminalitet, a krivi~nopravna pomo{ se dava duri i vo slu~aite koga “ne postoi indicija deka e izvr{eno krivi~no delo {to kako takvo bi bilo priznato vo dr`avata od koja se bara pomo{”.360) Koga e vo pra{awe organizacionata postavenost na policiite za borba protiv organiziraniot kriminalitet za odbele`uvawe se onie zemji, koi, pokraj specijalnite kriminalisti~ki i razuznava~ki slu`bi (ili vo ramkite na niv), imaat formirano i posebni slu`bi za sobirawe, sreduvawe, analizirawe i distribuirawe na podatoci.361) Vo operativniot otsek na britanskata Nacionalna razuznava~ka slu`ba za problemite na drogata “se registriraat site tekovni operacii i site drugi zanimlivosti, 359 V. Vodineli}, Problematika na kriminalisti~ko-takti~kite instituti informant, informatoriprikrienpoliciskiizviduva~vodemokratskatadr`ava,Bezbednost,vonreden broj, 1994, str. 61. 360 B. A. K. Rajder, Finansiskiot svet vo opasnost: opasnostite od organiziraniot kriminalitet, pereweto pari i korupcijata, Bezbednost, 3/1994, str. 451. 361 Vidi: D. Stoklej, L. M., Nacionalna obave{tajna slu`ba - jedinica za problematiku droga, Izbor, Zagreb, 2/ 1989, str. 152.

220

a slu`benicite od toj otsek rabotat kako oficeri za vrska vo site va`ni operacii”.362) Me|utoa, postoi i me|unaroden otsek preku koj se razmenuvaat informacii so sli~ni stranski slu`bi (so amerikanskata Uprava za represija na drogata, so Kanadskata kralska kowi~ka policija itn.). Vo ovaa britanska slu`ba povremeno rabotat i se specijaliziraat pretstavnici na: Avstraliskata sojuzna policija, Germanskata sojuzna kriminalisti~ka policija i na policiite na skandinavskite zemji. Najdaleku vo razmenata na oprema i razuznava~ki podatoci, kako i vo zaedni~koto educirawe kadri i koristeweto prikrieni policiski izvestuva~i i informatori, stignato e na planot na otkrivaweto na organiziraniot narko-kriminalitet. Sé poglasno se potencira i potrebata od postoewe na “specijalizirano mesto, ne{to kako Evropski kriminalisti~ki zavod”.363) Taka, zaradi navremeno otkrivawe pratki so droga ili za fa}awe narko-delinkventi (i toa samo vo periodot do 1988 godina), 37 germanski kriminalisti - slu`benici za vrska bile stacionirani na 29 postojani punktovi vo 23 stranski dr`avi.364)

362 Isto, str. 153. 363 J.Je{ke,Organiziranokriminalnodjelovanjestranacaime|unarodnasuradnjazaprimjerukriminalavezanog za drogu, Izbor, Zagreb, 1/1989, str. 36. 364 Vidi: J. Je{ke, Isto, str. 36.

221

III DEL PONOVI TEORETSKI PROBLEMI NA KRIMINALISTI^KATA TAKTIKA

222

17. KRIMINALISTI^KA KLASIFIKACIJA NA KRIVI^NITE DELA Sekoja klasifikacija kako osnoven kriterium za podelba na objektite {to se predmet na prou~uvawe gi zema onie obele`ja koi{to se tipi~ni za cela grupa na objekti, koi spored svoite svojstva se razlikuvaat od drugi grupi na objekti. Celta na koja bilo klasifikacija, pokraj drugoto, e da se odredi obemot na teoretskite znaewa i da se podigne na povisoko nivo stepenot na spoznavaweto na pojavite, predmetite i procesite, so {to bi se obezbedile i preduslovi za preto~uvawe na teoretskite postavki vo prakti~no iskustvo pri funkcioniraweto na razli~ni oblici od op{testvenoto `iveewe. Trgnuvaj}i od narodnata pogovorka - sekoja planina spored svojata te`ina (koja so pravo mo`e da se prenese i na terenot na kriminalistikata), sekoe krivi~no delo spored principot na individualnost pretstavuva slu~aj za sebe, me|utoa, istovremeno krivi~nite dela imaat i zaedni~ki elementi {to ovozmo`uvaat formirawe pove}e grupi po razni osnovi, taka {to zavisno od pristapot, vo nau~nite teorii (krivi~no pravnata, kriminolo{kata, kriminalisti~kata) {to se zanimavaat (sekoja od svoj aspekt) so prou~uvaweto na kriminalitetot, se vr{at razli~ni podelbi, koi ponekoga{ delumno se sovpa|aat. Kriminalisti~kata klasifikacija na krivi~nite dela treba da se bazira na kriteriumi so koi bi se postignala poefikasna primena na sredstvata, metodite i na~inite na kriminalistikata za pocelosno istra`uvawe na krivi~nite dela365) i za uspe{no razotkrivawe i priveduvawe kon krivi~na sankcija na storitelite na krivi~ni dela. Nekoi avtori366) vo kriminalisti~kata literatura tolku mnogu ja respektiraat krivi~no-pravnata klasifikacija na krivi~nite dela (koja 365 Vasilev, A. N., Problema metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1978, str. 30. 366 Vidi i sporedi: Kolesni~enko, A. N., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Harkov, 1976, str. 14; Jakimov, I. N., Prakti~eskoe rukovodstvo k rassledovaniju prestuplenij, Moskva, 1924, str. 3; Gerasimov. I. F., Nekotorie problemi raskritija prestuplenij, Sverdlovsk, 1975, str. 151 i natamu.

223

se bazira, glavno, na objektot na napad), taka {to prakti~no ja poistovetuvaat so kriminalisti~kata klasifikacija. Krivi~no-pravnite obele`ja navistina pretstavuvaat osnoven i zna~aen kriterium za kriminalisti~ka podelba na krivi~nite dela, no toa ne zna~i deka toj e edinstven. Kako kriteriumi za kriminalisti~ka klasifikacija na krivi~nite dela se javuvaat: na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo (naj~esto zastapuvan vo teorijata), li~nosta na storitelot ili na `rtvata, upotrebenite sredstva, mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo itn., taka {to vrz osnova na toa vo literaturata se sre}avaat razli~ni tipologii. Taka, Gerasimov,367) pokraj krivi~no-pravnata klasifikacija na krivi~nite dela, razlikuva i drugi ~etiri vida klasifikacii zna~ajni za otkrivawe na krivi~nite dela, i toa: 1) klasifikacija spored na~inot na izvr{uvaweto na krivi~nite dela; 2) klasifikacija spored stepenot na prikrivawe i maskirawe na krivi~nite dela; 3) klasifikacija spored kriminalnoto iskustvo na storitelite na krivi~ni dela; i 4) klasifikacija na krivi~nite dela spored mestoto na izvr{uvawe. Vasilev i Jablokov368) se zalagaat za kriminalisti~ka klasifikacija na krivi~nite dela spored: na~inot na izvr{uvawe na krivi~nite dela; upotrebenite sredstva i orudija; i mehanizmot na formirawe na dokazite. Vrz svojstvata na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo, odnosno i na li~nosta na o{teteniot, kako i vrz samiot na~in na izvr{uvawe na krivi~noto delo, kriminalisti~ki klasifikacii na krivi~nite dela zasnovuvaat Golunskij, [aver i Vozgrin.369) So ogled na kriminalisti~koto zna~ewe na otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i preveniraweto na krivi~nite dela, mehanizmot na izvr{uvawe i prikrivawe na krivi~noto delo se nao|a vo

367 Gerasimov, I. F., Sp. trud, str. 151-168. 368 Vasilev, A. N. i Jablokov, N. P., Kriminalistika, Moskva, 1971, str. 425. 369 Golunskij, S. A. i [aver, B. M., Kriminalistika. Metodika rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Moskva, 1939 (navedeno spored: Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ot teorii - k praktike, str. 183); Vozgrin, I. A., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Leningrad, 1976, str. 43.

224

sredi{teto na vnimanieto pri klasificiraweto na krivi~nite dela, taka {to na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo vo po{iroka smisla na zborot se poka`uva kako osnoven i najzna~aen oblik na kriminalisti~ka klasifikacija. Vrz nego se nadograduvaat i drugi vidovi klasifikacii i nivni podvidovi. Pojavnite oblici na na~inite na podgotvuvawe, izvr{uvawe i prikrivawe na krivi~ni dela se raznovidni i obusloveni od kauzalnite vrski i odnosi. Kriminalnata fenomenologija na krivi~nite dela vo koja bilo oblast od kriminalitetot e bogata i pretstavuva zna~aen element za navleguvawe vo kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela spored posebni tipovi. Me|utoa, toa nikako na zna~i deka “kriminalisti~kite karakteristiki treba da se razgleduvaat kako osnova za kriminalisti~ka klasifikacija na krivi~nite dela”.370) Kriminalisti~kata klasifikacija vr{i samo kriminalsti~ka i logi~na podelba na krivi~nite dela spored na~inot na izvr{uvawe i drugite nivni objektivni obele`ja, a opisot i fenomenologijata na na~inite na izvr{uvawe na krivi~nite dela vleguvaat vo po{irokiot poim na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela. Vrz osnova na prou~uvaweto na subjektivnata i objektivnata strana na krivi~noto delo, odnosno kako rezultat na analizata na celokupnata struktura na krivi~noto delo kako temel za kriminalisti~ko grupirawe na krivi~nite dela, poznatiot kriminalisti~ki teoreti~ar Belkin371) izdiferenciral cel eden sistem od kriminalisti~ki klasifikacii na krivi~nite dela, sostaven od ~etiri grupi, koi vo sebe sodr`at srodni podgrupi. Belkinovata kriminalisti~ka podelba na krivi~nite dela e struktuirana na sledniov na~in: 1. Vo vrska so subjektot na krivi~nite dela: • oddelni i grupni; • primarni i povtorni; • lica koi se nao|aat vo poseben odnos so neposredniot objekt na napad i lica koi ne se nao|aat vo takov odnos; • vozrasni i maloletni storiteli na krivi~ni dela; • ma{ki i `enski. 2. Vo vrska so objektot na krivi~noto delo: • spored li~nosta na o{teteniot; • spored karakterot na neposredniot predmet na napad; • spored mestopolo`bata na neposredniot predmet na napad (spored mestoto na izvr{uvawe na krivi~noto delo). 370 Belkin,R.S.,Kriminalistika:problemi,tendencii,perspektivi.Otteorii-kpraktike,str. 188. 371 Belkin, R. S., Sp. trud, str. 186-187.

225

3. Vo vrska so objektivnata strana na krivi~noto delo: • spored na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo; • spored na~inot na prikrivawe na krivi~noto delo, dokolku toa kako sostaven del ne vleguva vo na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo; 4. Vo vrska so subjektivnata strana na krivi~noto delo: • krivi~ni dela izvr{eni so prethodna namera ili so nenadejno pojavena umisla. Toa {to nekoi podgrupi na vakviot obid za srodno grupirawe na krivi~nite dela od kriminalisti~ki aspekt imaat i kriminolo{ka dimenzija (primarni i povtorni krivi~ni dela, odnosno primaren kriminalitet i recidivizam; kriminalitet klasificiran spored vozrasta i polot na delinkventot i sl.), ja poka`uva povrzanosta i srodnosta na kriminalisti~kite i kriminolo{kite problemi (i toa ne samo od aspekt na klasificiraweto na krivi~nite dela i voop{to na kriminalitetot vo celost, tuku i po odnos na drugi pra{awa {to baraat zaedni~ko kriminalisti~ko-kriminolo{ko prou~uvawe), taka {to voop{to ne bi trebalo da se sfa}aat kako ograni~uva~ki faktor pri odreduvaweto na teoretskoto i prakti~noto zna~ewe na Belkinoviot sistem za kriminalisti~ka klasifikacija na krivi~nite dela.

226

18. TAKTI^KA SITUACIJA Vo {irokiot spektar od nau~no-teoretski problemi {to vo oblasta na kriminalsti~kata taktika baraat nau~no zasnovana razrabotka (so ogled na ogromnoto zna~ewe za prakti~nata borba protiv kriminalitetot) spa|a i pra{aweto za takti~kata situacija i voop{to za dadenite konkretni uslovi pod koi se vodi odreden operativen, odnosno krivi~en predmet. Sostojbata so pribraniot operativen i dokazen materijal zaradi celosno zaokru`uvawe na operativniot (krivi~niot) predmet ja diktira potrebata od soodveten izbor i kombinirawe na najprikladni kriminalisti~ki sredstva, na~ini i metodi, so cel za iznao|awe najoptimalno re{enie na koja bilo konkretno dadena operativna i krivi~no-procesna zada~a. Za taa cel se aktiviraat vonprocesni i procesni dejstvija od sistemot na operativno-takti~ki merki i od sistemot na istra`ni i sudski dejstvija {to ja so~inuvaat strukturata na operativnata, odnosno na istra`nata i na sudskata dejnost. Pribranite operativni i dokazni informacii vo daden moment i nivnoto koristewe vo celiot tek od kriminalsti~koto i krivi~noprocesnoto postapuvawe ovozmo`uvaat postapno da se osvojuva vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Kako {to progresivno raste verojatnosta za oblikot na op{testvenata posledica predizvikana od krivi~niot nastan i za eventualnata odgovornost na negoviot predizvikuva~, odnosno za postoeweto na krivi~no delo na koe upatuvaat pribranite indicijalni fakti i za potencijalniot izvr{itel na toa krivi~no delo, taka kvalitativno se menuva i situacijata vo koja {to kriminalistot nastapuva. Toa nalaga potreba operativniot rabotnik i istra`niot sudija soodvetno da reagiraat na sekoja promena na takti~kata situacija za da mo`at vo vistinski moment i na vistinsko mesto da primenat najoptimalni i najefikasni kriminalisti~ki sredstva, metodi, takti~ki na~ini i takti~ki kombinacii za uspe{no razre{uvawe na sekoja situacija, taka {to za sovladuvawe na aktuelniot mig na postapkata se izbiraat i se primenuvaat, spored ocenkata na kriminalistot, samo takvi operativnotakti~ki merki i krivi~no-procesni dejstvija koi }e vodat kon poefikasno efektuirawe na operativniot (krivi~niot) predmet. Pokraj objektivnite 227

okolnosti, vrz optimalnosta i krajniot rezultat na takti~koto re{enie na sekoja sozdadena takti~ka situacija vlijanie ima ume{nosta, inventivnosta, stepenot na stru~nata osposobenost i drugite subjektivni osobini na kriminalistot. Postojanoto povtoruvawe na edna ista situacija i nejzinata tipizacija na koja {to uka`uvaat, pove}e ili pomalku, ednakvite uslovi pod koi {to e sozdadena i razre{ena taa operativno-takti~ka, istra`na i sudska situacija, e od osobeno zna~ewe za razrabotka na teorijata za takti~kite situacii. Zakonomernosta vo pojavuvaweto na uslovi i okolnosti koi nametnuvaat isti ili sli~ni oblici na kriminalisti~ko-takti~ko ili krivi~no-procesno reagirawe vo konkretno dadena takti~ka situacija sozdava preduslovi za algoritmizacija na postapkata. “Manifestiraweto na tipi~ni situacii vo site slu~ai se zema predvid pri razrabotkata na programi na dejstvija na istra`niot sudija”372) i na drugite kriminalisti. “Prethodnoto zemawe predvid na sekoja situacija ima ogromna korist i za praktikata: go {tedi vremeto, ja namaluva verojatnosta od dopu{tawe na gre{ki pri sproveduvaweto na dejstvijata (tie sekoga{ `estoko se determinirani). Imeno, vrz rezultatite od nau~noto obop{tuvawe na tipi~nite situacii se razraboteni prou~uvawa na pregledot na mestoto na nastanot spored oddelni kategorii na krivi~ni dela itn.”.373) Toa zna~i deka od arsenalot na operativno-takti~ki i istra`ni (sudski) dejstvija }e bide aktivirano ona dejstvie (ili negov takti~ki na~in na sproveduvawe) koe }e se poka`e kako najcelishodno za re{avawe na tipi~na kriminalisti~ka zada~a proizlezena od odreden vid takti~ka situacija. Vpro~em, ne samo izborot i redosledot na dejstvijata, tuku i oblikot i strukturata na takti~kata (operativna, istra`na, sudska) situacija se doveduvaat vo tesna vrska so celite na prezemenite vonprocesni i procesni dejstvija. Nivniot me|useben odnos i efektite od “konfrontiraweto” go odreduvaat (ne)uspe{noto kriminalisti~ko postapuvawe po sekoj operativen ili krivi~en predmet, {to se odrazuva i vrz celokupnoto represivno-preventivno reagirawe protiv kriminalitetot vo celost. Ottamu se nametnuva zaklu~okot deka takti~kata situacija, so celokupniot splet od uslovi i okolnosti vo koi taa opstojuva, vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka se javuva kako biten faktor koj ima zna~ajno vlijanie vrz odreduvaweto na organizacionite takti~ko-tehni~ki pravci na borbata protiv kriminalitetot spored odredeni tipovi na krivi~ni dela. Dinami~niot karakter na sekoja konkretna takti~ka situacija, determiniran prvenstveno od promenata na uslovite i okolnostite i celokupniot takti~ki ambient pod koj se ostvaruva kriminalisti~ko372 Dulov, A,V., Takti~eskie operacii pri rassledovanii prestuplenij, Minsk, 1979, str. 15. 373 Isto.

228

spoznajniot proces vo ramkite na opredelen operativen i krivi~en predmet vo konkretno ome|en prostor i vreme, se poka`uvaat kako najzna~ajni elementi za definirawe na poimot “takti~ka situacija” kako kriminalisti~ki institut koj e zastapen vo ponovata istorija na kriminalisti~kata teorija. Vovednive zabele{ki ni davaat za pravo takti~kata situacija da ja definirame na sledniov na~in: Takti~kata situacija pretstavuva dinami~en sistem ili slo`en zbir od pove}e me|usebno determinirani elementi (kako oddelni sobiroci) vo vid na uslovi, okolnosti i odnosi, koi í davaat pe~at na vkupnata sostojba i go formiraat celokupniot ambient sozdaden so prezemenite ili planiranite pretstojni operativni i procesni dejstvija pri vodeweto na konkreten operativen i krivi~en predmet, taka {to go odreduvaat pravecot na kriminalisti~kospoznajniot proces za otkrivawe i utvrduvawe na vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Karakteristikite na takti~kata situacija proizleguvaat od celosta na uslovite i okolnostite koi ja so~inuvaat strukturata na sekoja oddelna takti~ka situacija. Samite uslovi se determinirani od objektivni i subjektivni faktori, koi se odrazuvaat vrz oblikot, individualnosta i tipi~nosta na takti~kata situacija vo daden moment od tekot na kriminalisti~koto postapuvawe. So toa se sozdava i realna osnova za aktivirawe na sistemot od operativno-takti~ki merki i istra`ni (sudski) dejstvija zaradi otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na koi bilo tipovi na krivi~ni dela. Svojstvata, procenkata i tipizacijata na takti~kite situacii, koi {to pod isti ili sli~ni uslovi i okolnosti se povtoruvaat vo otkriva~kiot proces pri pribiraweto, obezbeduvaweto i koristeweto operativni i dokazni informacii za srodni krivi~ni nastani koi indiciraat na postoewe oddelni grupacii na krivi~ni dela, se poka`uvaat kako zna~aen indikator za vostanovuvawe i razrabotuvawe na teorijata na koja bilo kriminalisti~ka metodika. Poimot takti~ka (odnosno nejziniot oblik istra`na) situacija vo kriminalisti~kata teorija se pojavuva duri vo sedumdesettite godini od dvaesettiot vek, koga za prv pat za nego govorat i razli~no go definiraat nekolkumina teoreti~ari374) vo kriminalisti~kata literatura. Bez ogled na razli~nite ili delumno sli~ni priodi vo odreduvaweto na poimot i su{tinata na istra`nata situacija, sepak avtorite ne propu{taat da go 374 Vidi i sporedi: Kornouhov, V. E., Osnovnie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, vo knigata: Materijali nau~noj konferencii, Krasnojarsk, 1972, str. 93; Drapkin, L. J., Ponjatie i klasifikacija sledstvenih situacij, vo knigata: Sledstvenie situacii i raskritie prestuplenij, br. 41, Sverdlovsk, 1975, str. 28; Gerasimov, I. F., Nekotorie problemi raskritija prestuplenij, Sverdlovsk, 1975, str. 173; Vasilev, A,A., Problemimetodikirassledovanijaotdelnihvidovprestuplenij,Moskva,1978,str.31;Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ot teoorii - k praktike, str. 91-96.

229

naglasat zna~eweto na celokupnosta na uslovite i okolnostite pod koi nastapuvaat istra`niot sudija i drugite lica pri istra`uvaweto na kriminalitetot. Taka, Belkin (koj e tvorec na edna od popreciznite definicii na istra`nata situacija) smeta: “Istra`nata situacija e celokupnost na uslovi vo koi vo daden moment se ostvaruva istra`uvaweto, t.e. okolnosti pod koi te~e procesot na doka`uvaweto”.375) Vodineli} pod poimot takti~ka situacija (operativna, istra`na i situacija pri vodeweto na glavniot pretres) podrazbira “celokupnost na uslovi pod koi vo daden moment se vr{i kriminalisti~ka kontrola, odnosno, obrabotka, istraga ili se odr`uva glaven pretres; dinami~en sistem od objektivni i subjektivni ~initeli so informativna i dokazna priroda”.376)

375 Belkin, R. S., Sp. trud, str. 91-92. 376 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 155.

230

19. TAKTI^KI NA^INI Individualnosta i specifi~nosta pri vodeweto na sekoj konkreten operativen i krivi~en predmet, zavisno od toa koi grupacii na krivi~ni dela se otkrivaat i razjasnuvaat (za {to smetka vodi sekoja posebna kriminalisti~ka metodika), se doveduvaat vo tesna vrska so prakti~nite postapki na kriminalistot (operativen rabotnik, istra`en i profesionalen sudija) za iznao|awe najoptimalni i najcelishodni re{enija pri izborot na operativno-takti~ki i procesni dejstvija za re{avawe na kriminalisti~kite zada~i. Potragata po vistinata i nejzinoto utvrduvawe vo krivi~nata postapka, rakovodena osobeno od na~eloto na visina i na~eloto na zakonitost, kako i od drugite krivi~no-procesni i kriminalisti~ki principi, e determinirana tokmu od individualnosta na krivi~niot predmet (prerasnat od soodveten operativen predmet). Sekoja oddelna takti~ka situacija go trasira modelot na kriminalisti~koto postapuvawe od momentot na doznavaweto za krivi~niot nastan do kone~nata kriminalisti~ko-takti~ka razvrska. Odgovori na pra{awata za vidot, modifikaciite i obemot na operativno-takti~kite merki i istra`nite i sudski dejstvija, prilagodeni za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na oddelni tipovi na krivi~ni dela, davaat kriminalisti~ko-takti~kite na~ini. Vo kriminalisti~kata literatura pod poimot kriminalisti~kotakti~ki na~in se podrazbira “najracionalen i najefikasen na~in na izvr{uvawe na operativno-takti~ko, istra`no ili sudsko dejstvie, koj spored misleweto na onoj koj {to go izbira od arsenalot na kriminalisti~kata taktika e najadekvaten za konkretna operativno-takti~ka ili takti~ko-procesna situacija”.377) Postapkata i modelot na reagirawe na kriminalistot vo daden moment se prilagoduvaat na potrebite i barawata na konkretniot operativen, odnosno krivi~en predmet, taka {to vo toj pravec se naso~eni i takti~kite na~ini na vodewe na koja bilo operativnotakti~ka merka ili, pak, istra`no i sudsko dejstvie od sistemot na vonprocesni ili procesni dejstvija (i toa onie na~ini koi se poka`uvaat 377 Vodineli}, V., kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 153. Vidi i: Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii i perspektivi. Ot teorii k praktike, str. 143; i od istiot avtor: Kurs sovetskoj kriminalistici, tom 1, Moskva, 1977, str. 226.

231

kako najprikladni vo toj daden moment od tekot na kriminalisti~kata obrabotka, istragata ili glavniot pretres), so cel da se dojde do najoptimalno i najefikasno re{enie na sekoja postavena kriminalisti~ka zada~a. Taktikata na vodeweto na operativno-takti~kite merki i istra`nite i sudskite dejstvija pretstavuva svoeviden sistem sostaven od pove}e takti~ki na~ini na kriminalisti~ko postapuvawe, koi na modificeran na~in se primenuvaat vo kriminalisti~kata praktika zavisno od dadenata kriminalisti~ka (operativna i procesna) situacija pri vodeweto na konkreten operativen i krivi~en predmet. Individualnosta i osobenostite na sekoj operativen i krivi~en predmet, odnosno tekot i specifi~nostite na sekoja dadena takti~ka situacija, se odlu~uva~ki faktor za izbor i za primena na soodveten takti~ki na~in na sproveduvawe na koe bilo vonprocesno ili procesno dejstvie. So toa postapno se zaokru`uva i efektuira celosta na operativniot ili krivi~niot predmet. Individualnosta i specifi~nosta na “tipi~nite situacii vo site slu~ai se zamaat predvid pri razrabotuvaweto programi na dejstvija na istra`niot sudija”378) i na operativniot rabotnik pri nivnoto postapuvawe. Programite (algoritmite) i algoritmizacijata na mnogu segmenti od otkriva~kiot proces (a vo tie ramki i na sproveduvaweto vo praktika na takti~kite na~ini kako modeli na najcelishodni kriminalisti~ko-takti~ki postapki) odi vo prilog na poefikasno otkrivawe i utvrduvawe na vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. “Algoritmot e instrukcija, programa za izveduvawe na oddelni operacii vo ramkite na operativno-takti~kite i istra`nite dejstvija spored propi{aniot red, koj slu`i za re{avawe na celosta na zada~iteod odredena klasa”.379) Soglasno principot na tehni~ko-takti~ka sloboda pri izborot na operativno-takti~kite merki {to se najprikladni za re{avawe na konkretna kriminalisti~ka zada~a vo ramkite na operativnata dejnost, operativniot rabotnik na OVR se odlu~uva za onoj takti~ki na~in ili model za sproveduvawe na soodvetnata operativno-takti~ka merka {to }e se poka`e kako najcelishoden za dotoga{niot razvoen tek na celokupniot operativen predmet. Li{uvaweto od sloboda na slu~aen delinkvent vo mnogu detali se razlikuva od li{uvaweto od sloboda na storitel od navika. I vo vtoriot slu~aj postojat varijacii vo taktikata i tehnikata na prezemawe na ova operativno-takti~ko dejstvie (poinakov e priodot pri fa}aweto na 378 Dulov, A. V., Takti~eskie operacii pri rassledovanii prestuplenij, Izd. BTU, Minsk, 1979, str. 15. 379 Vodineli}, V., [to je otkrivanje, a {to razja{njavanje krivi~nog djela i razotkrivanje u~inioca?, str. 31.

232

primaren od pove}ekraten profesionalen storitel na krivi~ni dela; na delinkvent koj e “miroqubiv” od onoj koj lesno potegnuva oru`je sprema pripadnicite na OVR ili, pak, e sklon na samopovreduvawe itn.). Vo koi slu~ai, koga i na koe mesto }e se postavi hemiska, fizi~ka ili drug vid stapica zavisi od dadeniot takti~ki moment (pri toa zna~ajna uloga igra tipot na krivi~noto delo i na storitelot {to se otkriva; mo`nosta od ufrluvawe informator i sl.). Natamu, ne se postapuva podednakvo koga se postavuva: racija na otvoren i na zatvoren prostor; prikriena i tajna zaseda; stacionirano opservirawe i tajno posmatrawe na mobilen objekt itn. Nabrojuvaweto na mo`ni raznovidni takti~ki na~ini na kriminalisti~ko postapuvawe daleku bi ne odvelo. Vpro~em, naporite za naveduvawe na site mo`ni varijanti na organizaciono-takti~ko postapuvawe e zaludna rabota od prosta pri~ina {to prakti~no e neizvodlivo da se izraboti obop{ten klasifikator na kriminalisti~kotakti~ki na~ini za prakti~no realizirawe na sekoe oddelno vonprocesno ili procesno dejstvie. Toa go diktira sekoja posebna operativna i procesna situacija, a osnovna ideja vodilka na kriminalistot e kako i na koj naednostaven, najbrz i najoptimalen na~in i so kakvi kriminalisti~ki sredstva i metodi da sovlada odreden kriminalisti~ki problem vo najoptimalen vremenski rok. Takti~kite na~ini podetalno gi razrabotuva teorijata na sekoja oddelna kriminalisti~ka metodika za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na oddelni tipovi na krivi~ni dela. Pri ova sosem e razbirlivo deka sekoj takti~ki na~in na postapuvawe pri vr{eweto na koe bilo operativno-takti~ko ili istra`no i sudsko dejstvie treba da bide vo sklad so osnovnite kriminalisti~ki i krivi~no-procesni principi. Potrebata od permanentno prou~uvawe na raznite tipovi krivi~ni nastani, od koi proizleguvaat i krivi~ni so izrazito visok stepen na op{testvena opasnost, kako i osovremenuvaweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka za uspe{no sprotivstavuvawe na site vidovi kriminalitet, pokraj drugoto, se nametnuvaat kako determinira~ki faktor za iznao|awe takti~ki na~ini na sproveduvawe na operativno-takti~ki merki i krivi~no-procesni dejstvija {to }e odgovorat na barawata na sekoja kriminalisti~ko-takti~ka i krivi~no-procesna situacija. So ogled na elasti~nosta, dinami~nosta i promenliviot karakter na sekoja takva situacija, na sekoj nejzin oblik soodvetstvuvaat i specifi~ni takti~ki na~ini. “Praktikata na otkrivawe, istra`uvawe i presuduvawe vo krivi~nite predmeti se javuva kako osnoven izvor za sozdavawe novi takti~ki na~ini, koi naukata kriminalistika gi istra`uva, usovr{uva i vidoizmenuva ili i sama sozdava novi na~ini”.380) 380 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 154.

233

Sekoj od postojnite i eventualnite novosozdadeni takti~ki na~ini (koi zaedno ja so~inuvaat taktikata na sproveduvawe na koe bilo operativno-takti~ko ili istar`no i sudsko dejstvie) si nao|a svoe soodvetno mesto voop{to vo borbata protiv kriminalitetot i posebno pri otkrivaweto i spre~uvaweto na oddelni grupacii na krivi~ni dela, taka {to nivniot razvoj pretstavuva predmet na prou~uvawe na kriminalisti~kata teorija (osobeno toa se odnesuva na sekoja specijalizirana kriminalisti~ka metodika). Me|utoa, nesporno e i toa deka tretiraweto na problemot na takti~kiot na~in istovremeno ima i krivi~no-procesna dimenzija, so ogled deka odreden (pomal) broj takti~ki na~ini {to imaat op{t karakter se strogo zakonski normirani, no toa, se razbira, ne zna~i oti vo toj slu~aj tie takti~ki na~ini ja gubat kriminalisti~kata sodr`ina i kriminalisti~ko-takti~koto zna~ewe kako {to pogre{no smetaat nekoi avtori.381)

381 Me|u niv spa|aat: Vasilev, A. N., Osnovi sledstvenoj taktiki, Moskva, 1960, str. 29; Mitri~ev, S. P. Teoreti~eskie osnovi sovetskoj kriminalistici, Moskva, 1965, str. 38; Konovalova, V. E.,Teoreti~eskie osnovi sledstvenoj taktiki, M., 1966, str. 16; Jakubovi~, N. J., Sovetskaja kriminalistika, Moskva, 1978, str. 160; Selivanov, N. A., Sovetskaja kriminalistika: sistema ponjatij,Moskva,1982,str.84-85.(NavedenosporedVodineli},V.,Kriminalistika-otkrivawe i doka`uvawe, str. 159-163).

234

20. TAKTI^KI KOMBINACII Sistemite od operativno-takti~ki merki i krivi~no-procesni dejstvija sekoj za sebe pretstavuvaat zbir od pove}e raznovidni (me|usebno povrzani i nadopolnuvani) operativni i istra`ni (sudski) dejstvija. Sistemot od operativno-takti~ki merki mu prethodi na sistemot od procesni dejstvija, me|utoa, vo nivniot me|useben odnos le`i osnovata na na~inite i oblicite na kriminalisti~ko postapuvawe vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Taktikata na vodewe na koja bilo operativno-takti~ka merka vo kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka, kako i taktikata na sproveduvawe na sekoe procesno dejstvie vo istra`nata i sudskata dejnost, se sostoi od aktivirawe pove}e razli~ni kriminalisti~ko-takti~ki na~ini (determinirani od dadenata takti~ka situacija) kako oblici (varijanti, modifikacii, interpretacii, modeli, kalapi) na prakti~no kriminalisti~ko-takti~ko postapuvawe. Od ume{nosta i stru~nata osposobenost na kriminalistot, kako i od uspe{nosta na sekoj kriminalisti~ko-takti~ki na~in, zavisi i efektot od sproveduvaweto na koe bilo, vo odreden takti~ki moment najprikladno, vonprocesno ili procesno dejstvie vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Sega{niot stepen od istoriskiot razvoj na kriminalisti~kata nauka poka`uva deka doprva treba da se o~ekuvaat poseopfatni ~ekori na planot na nau~no-teoretskata razrabotka na takti~kite na~ini kako oddelni postapki ili kako zbir na nekolku oblici na kriminalisti~kotakti~ko postapuvawe (t.n. takti~ki kombinacii). Zbirot na dva ili pove}e dijalekti~ki povrzani takti~ki na~ini so~inuva takti~ka kombinacija. Takti~kata kombinacija pretstavuva sistem od pove}e takti~ki na~ini vo ramkite na sproveduvaweto na edna operativno-takti~ka merka ili na edno istra`no (sudsko) dejstvie ili, pak, sistem od operativni i procesni dejstvija vo eden operativen (krivi~en) predmet. Sodr`inata i su{tinata na koe bilo operativnotakti~ko ili procesno dejstvie proizleguvaat od celokupnata taktika na sproveduvawe na operativnata i na promesnata dejnost. Taa objektivno mo`e da bide struktuirana od pomal ili pogolem broj takti~ki kombinacii kako poednostavni ili poslo`eni spletovi na dva ili pove}e takti~ki na~ini. Struktuiranosta i slo`enosta na sekoja oddelna operativna i 235

procesno-takti~ka situacija pri vodeweto na pomalku ili pove}e slo`en operativen, odnosno krivi~en predmet, gi odreduva vidot, sodr`inata i slo`enosta na sekoja poedine~na takti~ka kombinacija i struktuiranosta na site niv zaedno, kako mo`ni izlezni pati{ta koi vodat kon takti~ko re{enie na sekoja takti~ka zada~a vo konkretno daden takti~ki moment pri kriminalisti~kata i krivi~no-procesnata realizacija. Celokupnosta na taktikata na dejstvijata vo operativnata i procesnata dejnost, sose takti~kite kombinacii i takti~kite na~ini kako nejzini sostavni elementi, na najednostaven na~in, ka`ano so jazikot na matematikata, mo`e da se pretstavi kako zbir (unija) na mno`estva sostaveni od dve mno`estva (takti~kite kombinacii + takti~kite na~ini): T = (TK + TN) Brojot na elementite na takti~kite na~ini (TN) i na takti~kite kombinacii (TK) gi diktira specifi~nosta na sekoja konkretna takti~ka situacija, taka {to toj odnapred vo celokupnoto takti~ko postapuvawe na kriminalistot ne mo`e da bide poznat: T (TK U TN) = ? Toa pra{awe go re{ava dadenata takti~ka situacija vo aktuelniot mig na sproveduvaweto na koe bilo od dejstvijata koi kriminalistot gi prezema vo kriminalisti~ko-takti~kata dejnost, vo istragata ili vo ponatamo{niot tek na postapkata, sé do nejzinoto kone~no zavr{uvawe. Sistemnosta i dijalekti~noto edinstvo na takti~kite na~ini vo ramkite edno operativno-takti~ko ili krivi~no-procesno dejstvie, odnosno na celosta na operativno-takti~kite merki i na istra`nite dejstvija pri vodeweto na konkreten operativen (krivi~en) predmet, poka`uvaat deka ne se raboti za prost zbir, tuku za me|uzavisni determinirani vrski i odnosi na takti~ki na~ini i takti~ki kombinacii, odnosno na sistem od operativno-takti~ki merki i krivi~no-procesni dejstvija (kombinirani kako oddelno - samo operativni ili samo procesni dejstvija, taka i me|usebno - operativni so istra`ni dejstvija, osobeno so onie {to ne trpat odlagawe). Ottuka proizleguva i logi~nata povrzanost na site etapi od kriminalisti~koto postapuvawe vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Me|utoa, neophodnosta od kombinirano, odnosno paralelno prezemawe na dejstvija pri realiziraweto na takti~kite kombinacii, ne zna~i deka se raboti za slevawe (soedinuvawe) na edno so drugo dejstvie, so ogled deka nivniot rezultat si go zadr`uva svoeto zna~ewe proizlezeno od su{tinata na sistemot vo koj pripa|a: operativno236

takti~kata merka = operativno-informaciono i eliminaciono; istra`noto i sudsko dejstvie = dokazno zna~ewe. Takti~kata kombinacija od kombiniran tip, odnosno sostavena od pove}e operativno-takti~ki merki i istra`ni dejstvija (~ij vid, obem i intenzitet go odreduva sekoja oddelna takti~ka situacija), “mo`e da se nare~e operativno-takti~ka”,382) a se ostvaruva preku zaedni~ki nastap i “zaemno dejstvo pome|u istra`niot sudija i operativniot rabotnik na otkriva~kite organi, koi dejstvuvaat strogo vo ramkite na svoite kompetencii i svoite metodi”.383) Takti~kite kombinacii vo kriminalisti~kata teorija se delat na slo`eni i prosti. Slo`enite takti~ki kombinacii pretstavuvaat sistem od najmalku dve ili pove}e oddelni operativno-takti~ki merki i (ili) istra`ni dejstvija. Prostite (ednostavni, elementarni) takti~ki kombinacii pretstavuvaat sistem od dva ili pove}e takti~ki na~ini koi se sproveduvaat vo ramkite na edna operativno-takti~ka merka i (ili) edno krivi~no-procesno dejstvie. Pokraj poimot “takti~ka kombinacija”, pod koj se podrazbira “opredelena povrzanost na takti~ki na~ini i istra`ni dejstvija koi za cel imaat re{avawe konkretna zada~a pri istra`uvaweto, a se obusloveni od taa cel i od istra`nata situacija”,384) vo kriminalisti~kata teorija so sli~no zna~ewe se sre}ava i poimot “takti~ka operacija”. Taka, Drapkin takti~kata operacija ja definira kako “kompleks od istra`ni, operativno-takti~ki, organizaciono-podgotvitelni i drugi dejstvija koi se sproveduvaat po edinstven plan i se naso~eni kon re{avawe na oddelni zada~i pot~ineti na op{tite celi na istra`uvaweto na krivi~noto delo”.385) Na sli~en na~in, spomnuvaj}i “sistem od me|usebno usoglaseni”386) vakvi dejstvija, takti~kata operacija ja odreduva [ikanov. Obrazcov i Jastrebov govorat za kompleks od me|usebno povrzani i koordinirani operativni, procesni i ostanati dejstvija potrebni za “razjasnuvawe na odredena okolnost ili nekolku okolnosti koi imaat

382 Belkin,R.S.,Kriminalistika:problemi,tendencii,perspektivi.Otteorii-kpraktike,str. 146. 383 Belkin, R. S., Isto. 384 Isto, str. 145. 385 Drapkin, L. J., Osobenosti informacionnogo poiska v processe rassledovanija i taktika sledstvija, vo knigata: Problemi povi{enija efektivnosti predvoritelnogo sledstvija, Leningrad, 1976, str. 54. (Navedeno spored: Belkin, R. S., Sp. trud, str. 140). 386 [ikanov, V. I. i dr., Metodika rassledovanija prestuplenij (ob{~ie polo`enija), Moskva, 1976, str. 156-157.

237

zna~ewe za deloto, kako i za re{avawe na drugi zada~i na istra`uvaweto”.387) Spomnuvaj}i go nivnoto prakti~no zna~ewe za otkrivaweto i istra`uvaweto na kriminalitetot, Dulov gi potencira kompleksite od istra`ni dejstvija, “koi po mnogu ne{ta se tipi~ni i se povtoruvaat vo svoite osnovni parametri”,388) taka {to igraat zna~ajna i odlu~uva~ka uloga vo otkriva~kiot proces. Govorej}i deka bez takti~kata operacija “ne mo`e da se ostvaruva procesot na istra`uvawe”,389) istiot avtor nejziniot poim go odreduva kako “celokupnost na istra`ni, operativni, revizioni i drugi dejstvija, razraboteni i sprovedeni vo pravecot na istra`uvaweto spored edinstven plan pod rakovodstvo na istra`niot sudija, so cel za realizacija na kriminalisti~ki zada~i {to ne mo`at da bidat re{eni so sproveduvawe na oddelni istra`ni dejstvija”.390) Jablokov takti~kata operacija ja definira kako “celost na precizno isplanirani, koordinirani i spored site neophodni uslovi, usoglaseni dejstvija na istra`niot sudija i drugi lica, koi se sproveduvaat pod edinstvena kontrola za re{avawe na takvi zada~i od istra`uvaweto koi ne mo`at da bidat re{eni so oddelni ili nekolku neusoglaseni istra`ni i drugi dejstvija”.391) Dokolku se zapostavi otsustvoto na takti~ki na~ini kako sostavni elementi na nekoi vidovi takti~ki kombinacii (pred sé, aludirame na onie od tipot na t.n. ednostavni ili elementarni), vo osnova, vakvoto definirawe na takti~kata operacija se sovpa|a so poimot na takti~kata kombinacija, taka {to razli~noto imenuvawe na su{tinata na ist kriminalisti~ko-teoretski (i prakti~en) problem, makar {to navidum zbunuva, ne treba da se smeta za grev. Raspolagaweto so neophodni informacii, zna~ajni spored nivnite kvantitivno-kvalitativni obele`ja za tekot na kriminalisti~kospoznajniot proces, a vo tie ramki i celosnoto vladeewe so aktuelniot mig na sekoja dadena takti~ka situacija pri postapuvaweto po konkreten operativen i krivi~en predmet, go naveduvaat kriminalistot da se odlu~i i za takti~ko kombinirawe so primena na pove}e takti~ki na~ini ili operativno-takti~ki i (ili) procesni dejstvija koi }e se poka`at kako najsoodvetni i najoptimalni za re{avawe na konkretna kriminalisti~ka zada~a. 387 Obrazcov, V. A. i Jastrebov, V. B., Aktuelnie napravlenija razvitija kriminalisti~koj metodiki i taktiki rassledovanija, M., 1978, str. 7. 388 Dulov, A. V., Takti~eskie operacii pri rassledovanii prestuplenij, Izd. BTU, Minsk, 1979, str. 7. 389 Dulov, A. V., Sp. trud, str. 11. 390 Dulov, A. V., Isto, str. 44. 391 Jablokov, N. P., Kriminalisti~eskaja metodika rassledovanija (nekotorie teoriti~eskie polo`enija), Izdatelstvo Moskovskogo universiteta, Moskva, 1985, str. 81.

238

21. PRIKRIVAWE NA KRIVI^NITE DELA Sistemno-strukturniot pristap vo kriminalisti~kata nauka né u~i deka krivi~noto delo pretstavuva edinstvena celost sostavena od tri stadiumi: podgotvuvawe, izvr{uvawe i prikrivawe, koi se me|usebno zaemno povrzani vo vnatre{no edinstvo i eden so drug se nao|aat vo opredelen odnos. Sekoe krivi~no delo ne e ni{to drugo tuku kompleksen sistem ~ija struktura ja so~inuvaat navedenive tri stadiumi kako posebni potsistemi. Prviot stadium (podgotvuvaweto na krivi~noto delo) ja ozna~uva kriminalnata zamisla; vtoriot (izvr{uvaweto) - kriminalnata realizacija; tretiot (prikrivaweto) - kriminalnata simulacija ili maskiraweto na krivi~noto delo. Prviot stadium na podgotvuvawe, zamisluvawe i so`ivuvawe so kriminalnite idei e patokaz na delinkventot za realizacija na sledniot stadium - kriminalniot ~in, koj se prikriva so razni metodi (tret stadium), sé so cel organite na otkrivaweto i goneweto da ne dobijat informacii i vistinska pretstava za krivi~noto delo i (ili) za identitetot na negoviot storitel. Delinkventot poradi stravot od kazna i od drugi pobudi, a kako rezultat na dejstvuvaweto na nagonot za samoodr`uvawe, prezema konkretni ~ekori za sozdavawe la`na slika za fakti~kata sostojba (t.e. fingira)392) i na toj na~in nastojuva kriminalisti~kata obrabotka i istragata da gi naso~i vo pogre{en pravec. Prikrivaweto na krivi~nite dela treba da se razgleduva niz prizmata na “temnata brojka” na kriminalitetot. Deficitot od operativni i dokazni informacii za mehanizmot na nastanuvaweto na krivi~niot nastan i za negoviot predizvikuva~, odnosno za delinkventot i za krivi~noto delo koe proizleguva od krivi~niot nastan kako negov supstrat, pretstavuva ko~nica za otkriva~kiot proces. Heuristi~kiot proces mo`e da ne otpo~ne (1) ili, pak, toj da se inicira, no da zavr{i neuspe{no (2). Vo prviot slu~aj poradi nemawe na kakvi bilo kriminalisti~ki informacii (ne e “aktiviran” nitu eden od na~inite na doznavawe za postoewe na krivi~niot nastan, koj indicira na postoewe na mo`no krivi~no delo i na predizvikuva~ kako eventualen storitel na toa delo) 392 Ima latinsko poteklo i ozna~uva izmisluvawe i sl. (Vidi: Vujaklija, M., Leksikon stranih re~i i izraza, str. 968).

239

za kriminalnata aktivnost voop{to ne se doznava, taka {to taa vo bukvalna smisla na zborot e preto~ena vo “temnoto pole” na kriminalitetot. Krivi~noto delo i storitelot voop{to ne se otkrivaat i tie ja pretstavuvaat sodr`inata i strukturata na neotkrieniot (nepoznat) kriminalitet, nedofatliv za organite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto. “Skokot vo temnica” na delinkventot doa|a do poln izraz. Vo vtoriot slu~aj mo`at da se razlikuvaat takti~ki situacii na delumno doznavawe za krivi~niot nastan (odnosno za krivi~noto delo) i za predizvikuva~ot (storitelot), me|utoa, intenzitetot i kvalitetot na informaciite ne ovozmo`uvaat otkrivawe i razjasnuvawe, {to prakti~no zna~i deka ne doa|a do prelevawe na delovi od “temnata” vo “svetlata brojka” na kriminalitetot. Toa zna~i deka kriminalisti~ko-spoznajniot proces vo fazata na operativnata dejnost ne vroduva so plod. Ka`ano poinaku, stanuva zbor za neuspe{no otkrivawe (neosvojuvawe segment od “temnoto pole” na kriminalitetot), odnosno za uspe{na antikriminalisti~ka aktivnost. Odbranbenite mehanizmi na storitelot na krivi~noto delo naso~eni kon kriewe fakti i okolnosti koi bi go razobli~ile (uni{tuvawe na tragite i predmetite od krivi~noto delo i sozdavawe la`ni; obezbeduvawe la`ni svedoci i la`no alibi; simulirawe itn.), a so toa i nedostigot na kriminalisti~ki informacii, se pojavuvaat kako pre~ki {to go onevozmo`uvaat procesot na otkrivawe. Od iznesenovo proizleguva deka pod poimot prikrivawe na krivi~noto delo treba da se podrazberat takvi oblici na dejstvija na storitelot na krivi~noto delo, prezemeni kako razultat na dejstvuvaweto prvenstveno na nagonot za samoodr`uvawe, koi “se sostojat od kriewe na postoeweto na krivi~noto delo i na identitetot na storitelot od okolinata, vo prv red od organite na otkrivaweto”,393) taka {to nemaweto relevantni kriminalisti~ki informacii do toj stepen go blokira kriminalisti~ko-spoznajniot proces {to do doznavawe, otkrivawe i razjasnuvawe na krivi~noto delo, kako i do razotkrivawe na delinkventot, voop{to ne doa|a. Ova zna~i deka prikrivaweto na krivi~nite dela, kako zbir od kriminalni dejstvija determinirani od soodvetnata kriminalna fenomenologija i od snaodlivosta na delinkventot ne ovozmo`uva spoznavawe na kriminalisti~kite karakteristiki na oddelni vidovi kriminalitet, iako tie realno postojat vo op{testvenata stvarnost. Tokmu zatoa prikrivaweto (i voop{to “temnata brojka”) na kriminalitetot so seta svoja serioznost se nametnuva kako zna~aen teoretski i prakti~en problem.

393 Vodineli}, V., Studija o taktici razotkrivanja fingiranih krivi~nih djela, Priru~nik, 6/1987, str. 483.

240

Pojavnite oblici na na~ini na izvr{uvawe na krivi~nite dela poka`uvaat izrazita {arenolikost i specifi~nost vo pogled na mehanizmot na nastanuvaweto na krivi~noto delo, {to e tesno povrzano i so subjektivnite svojstva i kriminalnata tehnika i taktika na oddelnite vidovi delinkventi. Toa se odrazuva i vrz strukturata na krivi~noto delo, vo ~ij na~in na izvr{uvawe mo`at, no i ne mora, da vleguvaat dejstvijata na podgotvuvawe, izvr{uvawe i prikrivawe. Celosta na krivi~noto delo od trite negovi sostavni delovi e zapazena vo slu~aite koga tie “se opfateni so edinstvena umisla”,394) taka {to “na~inot na prikrivawe vleguva vo individualniot modus operandi (perseverancata) na konkretniot storitel”.395) Ova e osobeno karakteristi~no za xebnite kra`bi, za nekoi pojavni oblici na ekonomski kriminalitet (krivi~no delo pronevera, na primer) i sl. Vo slu~aite koga kriminalnata ideja za prikrivawe i maskirawe na krivi~noto delo se javuva dopolnitelno po ~inot na kriminalnata realizacija (obi~no koga se raboti za krivi~ni dela storeni od nebre`nost), prikrivaweto kako element koj se nadovrzuva na na~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo pretstavuva poseben kompleks na kriminalni dejstvija za formirawe na odbranben mehanizam koj na storitelot na krivi~noto delo }e mu ovozmo`i nepre~eno i tajno da gi u`iva plodovite od takvoto delo. Nemaweto relevantni kriminalisti~ki informacii za objektot na spoznavaweto, {to e rezultat i na ume{nosta na delinkventot za prikrivawe, mu odi vo prilog na planiraweto i realiziraweto na kriminalnata zamisla na storitelot na krivi~noto delo, bidej}i so toa toj i deloto kako realen nastan ostanuvaat nepoznati i nespoznati. Pokraj ume{nosta, snaodlivosta i inventivnosta na storitelot na krivi~noto delo, {to e povrzano i so karakteristikite na delinkventskata tehnika, vrz raznovidnosta na pojavuvaweto razli~ni na~ini na prikrivawe na krivi~ni dela vlijanie imaat i drugi subjektivni obele`ja na li~nosta na delinkventot (navikite, karakterolo{kite svojstva i sli~no). Pokraj ova oblikot na na~inot na prikrivawe i maskirawe na krivi~nite dela e determiniran i od objektivnite okolnosti (vremeto i mestoto na prikrivaweto, svojstvata na tragite i predmetite od krivi~nite dela itn.). @elbata za izbegnuvawe na zakonot i za pritaeno u`ivawe vo “blagodetite” (zadovoluvawe na nekoja strast, zdobivawe so materijalna i druga korist) od kriminalnata aktivnost, koja pri profesionaliziranite oblici na kriminalni napadi, izvr{uvani od pove}ekratni povtornici na krivi~ni dela, se nastojuva da se protega vo {to podolg vremenski period, 394 Vodineli}, V., Sp. trud, str. 483. 395 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, str. 108.

241

se edni od pova`nite pri~ini za prezemawe na antikriminalisti~ki dejstvija na delinkventot. Tie se sostojat vo prikrivawe na kriminalniot ~in i na identitetot na storitelot na krivi~noto delo. Zavisno od kriminalisti~kite karakteristiki na raznite grupacii na krivi~ni dela, se diferenciraat i razli~ni oblici na na~ini na prikrivawe. Vo kriminalisti~kata teorija se praveni obidi za ovop{tuvawe i klasificirawe na na~inite na prikrivawe na krivi~nite dela. Uspe{en obid za iscrpna i pregledna sistematizacija na na~inite na prikrivawe na krivi~nite dela spored nivnata sodr`ina pravi Belkin,396) koj razlikuva pet grupi na na~ini na prikrivawe: 1) prikrivawe na krivi~ni dela preku kriewe na informacii i (ili) nivni nositeli; 2) prikrivawe na krivi~ni dela preku uni{tuvawe na informacii i (ili) nivni nositeli; 3) prikrivawe na krivi~ni dela preku maskirawe na informacii i (ili) nivni nositeli; 4) prikrivawe na krivi~ni dela preku falsifikuvawe na informacii i (ili) nivni nositeli; i 5) kombinirani na~ini. (1) Prvata grupa se sostoi od pove}e oblici na prikrivawe na krivi~ni dela, koi se pojavuvaat kako ko~nica za otkriva~kiot proces. Ovde avtorot vbrojuva pasivni na~ini na prikrivawe (premol~uvawe i odbivawe na davawe iskaz) i aktivni na~ini na kriewe (prikrivawe na tragi i predmeti od krivi~noto delo). (2) Uni{tuvaweto kako na~in na prikrivawe se odnesuva na uni{tuvawe tragi i predmeti397) od krivi~noto delo. “Pri ova se ima predvid uni{tuvaweto kako na dokaznata informacija, taka i na nejziniot nositel”.398) (3) Maskiraweto e na~in na prikrivawe kaj koj subjektot na kriminalisti~ko-spoznajniot proces sozdava pogre{na pretstava za zakonomernostite vo mehanizmot na nastanuvaweto i tekot na kriiv~niot nastan, kako i za informaciite koi krivi~niot nastan i negoviot predizvikuva~ pri toa neminovno gi predizvikuvaat. Pod maskirawe se podrazbiraat na~ini na: menuvawe na li~niot izgled na storitelot (koristewe perika, smenuvawe na obleka i sl.); premestuvawe na objekot 396 Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ot teorii k praktike, str. 218-220. Poinakov stav zazema Ove~kin. Vidi i sporedi: Ove~kin, V. A., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija prestuplenij, skritih inscenirovkami, Harkov, 1975, str. 7. 397 Na ova uka`uva Vodineli}. Vidi: Vodineli}, V., Sp. trud, str. 108. 398 Belkin, R. S., Sp. trud, str. 219.

242

od kriminalisti~ki relevantnoto na drugo kriminalisti~ki bezna~ajno mesto itn. (4) Falsifikuvaweto kriminalisti~ki informacii e takov oblik na prikrivawe pod koj se podrazbiraat razli~ni na~ini na sozdavawe la`ni informacii i (ili) nivni la`ni izvori (sozdavawe la`ni tragi i predmeti od krivi~noto delo; falsifikuvawe dokumenti; la`no prijavuvawe; zamena na objekti i sl.). (5) Kombiniranite na~ini na prikrivawe ozna~uvaat razli~ni oblici na la`ni informacii koi storitelot na krivi~noto delo gi sozdava preku fingirawe ili inscenirawe, so cel da ne se obelodeni kriminalnata aktivnost. Fingiraweto pretstavuva pojaven oblik na prikrivawe na krivi~ni dela, koe delinkventot go izveduva na toj na~in {to “gi uni{tuva tragite i predmetite od krivi~noto delo, a sozdava la`ni, potoa, inscenira (fingira, simulira) nekoe navistina nepostojno krivi~no delo ili drug nastan ili go naso~uva somnenieto kon nevino lice”.399) Od ova proizleguva deka stanuva zbor za krivi~no delo i za “krivi~no delo”. Prvoto, ona {to se prikriva, e navistina izvr{eno, dodeka vtoroto - ona {to slu`i za prikrivawe, e samo fingirano krivi~no delo i pretstavuva paravan zad koj se krie fakti~ki storenoto krivi~no delo. Vo su{tina se raboti za takvo prika`uvawe na sostojbata na mestoto na nastanot, so koe se nastojuva preku sozdadenite fingirani tragi da se dobie pretstava za postoewe na fingiranoto krivi~no delo, a fakti~ki postojnoto krivi~no delo da se stopi vo “temnata brojka”. “Fingiraweto (insceniraweto na krivi~noto delo e najtipi~en vid strate{ka refleksivna igra, so namera organite na otkrivaweto da se dovedat vo zabluda vo pogled na krivi~noto delo i storitelot i na toj na~in da se spre~i otkrivaweto”.400) Gre{kite od tehni~ka, logi~na i psiholo{ka priroda, koi storitelot gi pravi pri ostranuvaweto na avtenti~nite tragi i pri sozdavaweto novi - la`ni, fingirani (koi kako nepotrebni vo kompleksot na mestoto na nastanot se javuvaat kako nelogi~ni spored nivnata priroda, mestopolo`bata i soodnosot so drugite tragi i predmeti ili spored nivnoto otsustvo), se kamen - temelnik za otkrivawe i razjasnuvawe na fingiranite krivi~ni dela. Otsustvoto na tragi i predmeti koi spored voobi~aeniot red na ne{tata vo konkretnata situacija objektivno bi trebalo da postojat; i obratno, nivnoto prisustvo vo vreme i na mesto koga ne bi smeele da postojat so ogled na otsustvoto na inkorporiranost i logi~na i druga povrzanost so mestoto na krivi~niot nastan ili so 399 Vodineli}, V., Studija o taktici razotkrivanja fingiranih krivi~nih djela, str. 487. 400 Vodineli}, V., Isto, str. 490.

243

napadnatiot objekt ({to zna~i deka se raboti za dva osnovni pojavni oblici na negativni fakti, koi, vpro~em, se od ogromno zna~ewe za otkrivawe, doka`uvawe i razjasnuvawe na koi bilo vidovi na krivi~ni dela), kako i nivnoto vklopuvawe vo sinxirot od ostanatite pribrani indicii, pretstavuvaat ~ekor pove}e za navleguvawe vo su{tinata na vrskata pome|u tragite (i predmetite) i krivi~niot nastan, kako i nivnata vrska so odredeno lice koe se javuva kako inscenator na la`no krivi~no delo.

244

22. OTKRIVAWE I RAZJASNUVAWE NA KRIVI^NITE DELA Otkrivaweto i razjasnuvaweto na krivi~nite dela, odnosno tragaweto po vistinata vo ramkite na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, se ostvaruvaat preku logi~ni i mislovno-tvore~ki modeli koi pretstavuvaat sostaven del na celokupniot kriminalisti~ko-spoznaen proces vo prakti~noto dejstvuvawe na subjektite na otkrivaweto i goneweto. Kriminalisti~kite logi~ni modeli na postapuvawe vo sekoja konkretno dadena kriminalisti~ko-takti~ka situacija proizleguvaat od poznavaweto na op{tite gnoseolo{ki zakonitosti i od otkrivaweto na zakonomernostite vo nastanuvaweto na operativni i dokazni informacii {to se svojstveni za krivi~ni nastani koi spored svoite osobenosti upatuvaat na postoewe na oddelni tipovi na krivi~ni dela. Vo pretkrivi~nata i prethodnata postapka kriminalistot najnapred pronao|a i pribira soznanija za postoewe na nositeli na operativni i dokazni informacii, po {to tie informacii preku istra`nite dejstvija procesno se fiksiraat, proveruvaat i ocenuvaat. Procesot na spoznavaweto od sobiraweto i obezbeduvaweto, pa do proveruvaweto i ocenuvaweto na neophoden broj kvalitetni informacii za krivi~niot nastan i za negoviot predizvikuva~, te~e skladno i kontinuirano, {to e karakteristi~no za celiot sistem na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Specifi~nostite na kriminalisti~kiot spoznaen proces401) se doveduvaat vo tesna vrska so osobenostite na operativniot (krivi~niot) predmet {to se prou~uva i so subjektivnite obele`ja na istra`uva~ot. Otkrivaweto i razjasnuvaweto na krivi~niot nastan, soglasno sistemno-strukturniot pristap vo kriminalistikata i vo naukata za krivi~nata postapka, pretstavuvaat tesno povrzani elementi od celokupniot sistem na kriminalisti~koto i krivi~no-procesnoto postapuvawe. 401 Nekoi avtori zastapuvaat teza deka postoi duri i posebno kriminalisti~ko mislewe, koe imasvoiposebniobele`ja,(Vidi:Maver,D.,Kriminalisti~kispoznavniproces,^asopisnizavod,Uredni list SR Slovenije, Ljubljana, 1988).

245

Kriminalisti~ko-otkriva~kiot proces zapo~nuva da te~e u{te od samiot ~in na doznavaweto za postoewe na nekoj krivi~en nastan i (ili) za negov predizvikuva~. Krivi~niot nastan kako realen nastan vo materijalniot svet, vo po~etokot na doznavaweto za negovo egzistirawe vo stvarnosta, e nadvor od domenot na kriminalisti~kata tvore~ka aktivnost i od vidokrugot na operativniot rabotnik i na istra`niot sudija, pretstavuva nastan (pojava ili proces) koj, ka`ano so jazikot na matematikata, e golema nepoznata, taka {to navidum se sleva vo ostanatite op{testveni pojavi i nastani. Kolku i dali voop{to sodr`i elementi na op{testvena pojava so negativen predznak e pa{awe koe se re{ava vo heuristi~kiot proces, so ogled deka na takvi oblici uka`uvaat somne`i koi baraat razvrska vo postapkata. Razvrskata za (ne)postoeweto na krivi~niot nastan zna~i pronao|awe na takvi dotoga{ prikrieni (nepoznati) informacii koi na nastanot mu davaat beleg na op{testveno {tetna posledica koja upatuva na postoewe na odreden oblik na kriminalno op{testveno opasno povedenie. Vistinata, odnosno stepenot na verojatnosta za postoeweto na takviot krivi~en nastan i za subjektot koj se pojavuva vo uloga na negov inicijator i predizvikuva~, se utvrduva postapno so otkrivaweto, obezbeduvaweto, ocenuvaweto i proveruvaweto na fakti koi go zacvrstuvaat ili go otfrlaat uveruvaweto deka se raboti za krivi~no delo (i negov pojaven oblik na na~in na izvr{uvawe) i za storitel na toa delo. Otkrivaweto zna~i zdobivawe, osvojuvawe i doa|awe do znaewa koi za subjektot na spoznavaweto dotoga{ voop{to ne bile ili, pak, delumno bile poznati. So nivnoto zdobivawe istra`uva~ot popolnuva edna praznina koja {to do toj moment bila nepoznata, i kako klu~na alka od sevkupniot mozaik na pojavata dosega ne dopu{tala celosno i vo dovolna mera da se objasni taa pojava i da se spoznaat nejzinite pri~insko-posledi~ni odnosi. So steknuvaweto na tie znaewa se otkriva su{tinata na pojavata i se vr{i diferencirawe od ostanatite pojavi, nastani i procesi. Na toj na~in taa stanuva jasno prepoznatliva i razbirliva. Istoto se odnesuva i koga e vo pra{awe krivi~niot nastan, koj kako pojava {to se slu~ila vo minatoto pred pokus ili podolg vremenski period, vo svesta na subjektot na spoznavaweto (a vrz osnova na pribranite informacii) se dolovuva na na~in {to vo tekot na zdobivaweto so znaewa koi kvalitativno se dvi`at po nagorna linija se dobiva jasna pretstava za sodr`inata, strukturata i za predizvikuva~ot na krivi~niot nastan, taka {to toj od po~etnata pozicija koga celosno bil pokrien so prevezot na tajnosta i misterioznosta sega ve}e postanuva jasen, poimliv i razbirliv za da mo`e da se objasni. Otkrivaweto402) vo kriminalistikata ne e ni{to 402 Re~nikot na makedonskiot jazik glagolot “otkrie” go objasnuva so: pronajde, najde, raskrie ne{to skrieno. (Vidi: Re~nik na makedonskiot jazik, 2, O-P, str. 105).

246

drugo tuku tragawe, pronao|awe i razotkrivawe na nepoznati i skrieni kriminalisti~ki (operativni i dokazni) informacii, preku koi se doa|a do vistinata za o~igleden ili prikrien krivi~en nastan i za negoviot predizvikuva~ kako eventualen storitel na krivi~no delo {to mo`e da se krie vo pazuvite na toj nastan, {to e objekt na spoznavawe vo kriminalisti~kiot proces na otkrivawe. Po doznavaweto i otkrivaweto na krivi~niot nastan koj dotoga{ bil prikrien (ili samo po analiziraweto na o~igledniot krivi~en nastan), dokolku pri pribiraweto i analiziraweto na informativniot materijal se utvrdi postoewe na obele`ja {to mu se svojstveni na krivi~no delo kako najte`ok oblik na op{testveno opasno i kaznivo povedenie, kriminalisti~ko-spoznajniot proces vo ponatamo{niot tek e svrten kon otkrivawe na kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~noto delo, a vo ramkite na toa (preku najplikladni takti~ki na~ini, sredstva i metodi) i kon pribirawe na materijalni, moralni i psiholo{ki orientacionoeliminacioni indicii koi uka`uvaat na somnitelni lica kako mo`ni storiteli na toa krivi~no delo. Verojatnosta deka odredeno fizi~ko lice storilo konkreten pojaven oblik na krivi~no delo e vo direktna zavisnost od kvalitativno-kvantitativnite obele`ja na indiciite koi go obele`uvaat. Potragata po indicijalnite fakti vo slu~aite koga se raboti za storiteli na ekonomski krivi~ni dela e specifi~na po toa {to po otkrivawe na postoeweto ekonomski kriminalitet, po pravilo, vedna{ e poznat i negoviot storitel, koj ostava tragi vo delovnata dokumentacija, taka {to vo otkriva~kata funkcija naglaska mu se dava na pribiraweto operativen i dokazen materijal (ispratnici, nalozi i drugi dokumenti), koi vo dovolna mera upatuvaat na mo`niot storitel. Op{tiot kriminalitet ima poinakvi globalni karakteristiki. Ovde obi~no se raboti za postoewe na nesomneni krivi~ni nastani koi spored jasnata informaciona slika upatuvaat na konvencionalni krivi~ni dela ili, pak, se raboti za o~igledni krivi~ni dela, me|utoa, i za dvete kriminalni situacii e karakteristi~no toa {to vo najgolem broj situacii voop{to ne e poznat predizvikuva~ot na krivi~niot nastan, odnosno storitelot na doznaenoto o~igledno krivi~no delo, po ~ie otkrivawe i fa}awe se traga vo kriminalisti~kata obrabotka so aktivirawe na najcelesoobrazni operativno-takti~ki merki i dejstvija, odnosno so kombinirawe na najefikasni takti~ki na~ini. Po stesnuvaweto na krugot od osomni~eni lica na samo eden osomni~en protiv kogo se svrteni takvi indicii po kvalitet i kvantitet, koi verojatnosta deka e toj storitel na krivi~noto delo ja izdigaat do stepen na osnovano somnenie, protiv takvoto konkretno odredeno osomni~eno lice se inicira poveduvawe krivi~na postapka, taka {to vtorata faza od operativnata dejnost - kriminalisti~kata obrabotka (koja rezultira so otkrivawe na nositeli na dokazni informacii) se 247

preto~uva vo istra`na dejnost kako po~etok na krivi~no-procesnoto postapuvawe. So toa logi~nata povrzanost na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka izleguva na videlina kako edinstven sistem sostaven od potsistemi koi imaat za cel na optimalen i efikasen na~in da se rasvetli krivi~niot nastan, da se utvrdi postoeweto na krivi~noto del i na negoviot storitel da mu se izre~e zaslu`enata kazna, odnosno da se za{titi nevino osomni~eniot (obvinetiot), so {to do poln izraz doa|a vrvnoto kriminalisti~ko i krivi~no-procesno na~elo na vistina. Nepoznatiot kriminalitet se stopuva vo t.n. “temen pojas” (“temna brojka” ili “temno pole”) na kriminalitetot. Doprva treba da se traga po nego i po negoviot storitel. Strukturata, brojnosta i drugite karakteristiki na “temnata brojka” na kriminalitetot se determinirani od etolo{kite komponenti, od svojstvata na delinkventite i od drugi okolnosti, no i od doslednosta, upornosta i efikasnosta na subjektite na borbata za represivno-preventivnoto spre~uvawe na kriminalitetot. Intenzitetot i efikasnosta na organite za otkrivawe, gonewe i presuduvawe i voop{to na kaznenata politika vo celost, pridonesuvaat za namaluvawe na nepoznatiot i istovremeno za zgolemuvawe na poznatiot kriminalitet (“svetlata brojka”, odnosno “svetliot pojas” ili “svetloto pole” na kriminalitetot). So ogled na faktot deka “svetlata brojka” na kriminalitetot direktno zavisi od aktivnosta i od rezultatite na dr`avnite organi na planot na navleguvaweto vo sferata na “temnata brojka” na kriminalitetot, i dvata tie elementi zadol`itelno se zemaat predvid pri postavuvaweto kriminalisti~ka prognoza na kriminalitetot vo negovata celokupnost. Inaku, dokolku se razgleduvaat izolirano, ovie dva elementa pretstavuvaat samo ise~oci od realniot kriminalitet (onoj koj fakti~ki postoi kako realen nastan vo op{testvenata stvarnost). Dokolku e poplodotvorna i poorganizirana kriminalisti~kata profilaktika i voop{to otkriva~kata funkcija kako sostaven del na represivno-preventivnata borba protiv kriminalitetot, }e bide dostapen pogolem del od realniot kriminalitet, so {to fakti~ki se vr{i prelevawe na kriminalitetot od “temnata” vo “svetlata brojka”. Relevantni pokazateli za toa prelevawe te{ko se dobivaat. Makar {to dosega se praveni obidi za teoretsko-empirisko prou~uvawe na “temnata brojka” na kriminalitetot ({to e osobeno karakteristi~no za nejziniot kriminolo{ki aspekt), slo`enosta na ova pra{awe i natamu se nametnuva kako seriozen nau~en i prakti~en problem. Spoznavaweto na latentniot kriminalitet (koj ja pretstavuva osnovnata ni{ka na “temnata brojka” na kriminalitetot), od po~etokot pri dobivaweto po~etni informacii preku na~inite za doznavawe (za {to najdelotvorni se poka`uvaat onie kombiniranite), pa se do zdobivaweto celosni vpe~atoci i jasna pretstava za oblikot na na~inot 248

na izvr{uvaweto i ostanatite elementi na mehanizmot na nastanuvaweto i su{testvuvaweto na krivi~noto delo, se ostvaruva tokmu preku otkrivaweto, koe “ozna~uva dejnost na zasekuvawe vo temniot pojas na kriminalitetot, kako i sistematsko i permanentno otsekuvawe na {to pogolem ise~ok od toj pojas”.403) Osvojuvaweto na “temnoto pole” na kriminalitetot e mo`no samo dokolku vo operativnata i istra`nata dejnost kriminalistot se naoru`a so kvantum na relevantni kriminalisti~ki informacii (koi se primaat, se otkrivaat, se obezbeduvaat, se skladiraat, se “~itaat”, se proveruvaat i se koristat) {to }e ja odredi natamo{nata strategija na operativniot rabotnik i istra`niot sudija vo smisla na iznao|awe i primenuvawe na algoritmi (programski nasoki) za uspe{no re{avawe na konkretni kriminalisti~ki zada~i pri postapuvaweto po odreden operativen, odnosno krivi~en predmet. Vo svetskata kriminalisti~ka literatura retki se slu~aite da se obrabotuva kriminalisti~kiot poim na otkrivaweto i razjasnuvaweto na kriminalitetot. Ova pra{awe se zaobikoluva ili popatno se spomenuva, bez da se zazeme jasen i definitiven stav. Edna od retkite definicii se sre}ava vo germanskata kriminalisti~ka literatura. Grupa germanski avtori smeta deka otkrivaweto pretstavuva “spoznavawe nekoi fakti, odnosno nekoj nastan, od strana na organot na bezbednosta ili na pravosudstvoto kako krivi~no-pravno (a so toa i kriminalisti~ki) relevantno, kako mo`no krivi~no delo, ~esto u{te bez poedinosti za na~inot na izvr{uvawe, vinosta, motivite”.404) A. N. Vasilev smeta deka “pod otkrivawe na krivi~no delo treba da se podrazbere samo pronao|awe na krivi~noto delo i ustanovuvawe na storitelite, {to se javuva kako osnovno pri istra`uvaweto na krivi~nite dela”.405) Spored J. F. Krilov otkrivaweto pretstavuva “razjasnuvawe na slikata za podgotvuvaweto ili za izvr{uvawe na krivi~noto delo i za utvrduvawe na vistinata vo toj krivi~en predmet”.406) S. P. Mitri~ev pi{uva: “Da se otkrie krivi~no delo zna~i da se ustanovi faktot na nastanot na krivi~noto delo i na liceto koe e vinovno za negovoto izvr{uvawe”.407) Grupa kriminalisti vo eden kolektiven trud naglasuva: “Pod otkrivawe na krivi~ni dela sfa}ame ustanovuvawe na fakti~kite okolnosti koi se bitni za re{avawe na predmetot i na licata koi go 403 Vodineli}, V., [to je otkrivanje, a {to razja{njavanje krivi~nog djela i razotkrivanje u~inioca?, str. 16. 404 Bohme, K. i grupa avtori, Worterbuch der soz. Kriminalistik, Berlin, 1981, str. 42-43. (Navedeno spored Vodineli}, V., Sp. trud, str, 7). 405 Vasilev, A. N., Vvedenie v kurs sovetskoj kriminalistiki, Moskva, 1962, str. 4. 406 Krilov, J. F. Kriminalistika, Leningrad, 1976, str. 5. 407 Mitri~ev, S. P., Teoreti~eskie osnovi sovetskoj kriminalistiki, Moskva, 1965, str. 56.

249

izvr{ile krivi~noto delo”.408) Na sli~en na~in poimot na otkrivaweto na krivi~nite dela go odreduvaat i J. F. Panteleev i N. A. Selivanov. Vo kriminalisti~kata literatura posebno se izdvojuvaat mislewata na Berdi~evskij i Belkin. Tie otkrivaweto na krivi~nite dela, za razlika od drugite avtori,409) go sfa}aat vo poekstenzivni ramki i go lociraat vo kriminalisti~ko-spoznajniot proces, kako odraz na pribranite i analiziranite informacii. Poimot na otkrivaweto na krivi~nite dela Berdi~evskij go definira kako “dejnost za istra`uvawe na krivi~nite dela {to se vr{at vo uslovi na nepostoewe na informacii koi storitelot bi go storile poznat, a se sostoi vo pronao|awe na takvi informacii i nivno koristewe za doka`uvawe na baranite fakti”.410) R. S. Belkin pod kriminalisti~kiot poim otkrivawe na krivi~nite dela podrazbira “dejnost za istra`uvawe na krivi~nite dela naso~ena kon dobivawe informacii koi davaat osnova za postavuvawe na verzii za izvr{uvawe na krivi~ni dela od opredeleni lica, kako i za drugi zaemno isklu~uva~ki verzii, koi treba da se proverat i eliminiraat”.411) Se ~ini deka stavot na Belkin e nau~no progresiven, me|utoa, priodite vo definiraweto na otkrivaweto na krivi~nite dela kako dejnost so informaciono zna~ewe samo delumno se razlikuvaat. Interesno e da se spomne deka nekoi avtori vo kriminalisti~kata literatura ne se zadr`uvaat samo na definiraweto na otkriva~kata funkcija, tuku odat i ~ekor ponatamu, taka {to se praveni i obidi za periodizacija na tekot na otkrivaweto na krivi~nite dela. Vo ovaa nasoka na otkrivaweto na krivi~nite dela najnapred mu se pripi{uvaat dve etapi: po~etna i nadovrzana (vo imenuvaweto na fazite ima odredeni razliki od avtor do avtor), a vo ponovo vreme se dodava i treta - zavr{na etapa ili zavr{no istra`uvawe.412) Naj~esto etapite na otkrivaweto na krivi~nite dela se povrzuvaat so tekot i sodr`inata na dejstvijata prezemeni vo otkriva~kiot proces, na {to se sprotivstavuva Belkin, naglasuvaj}i deka 408 Koldin, V. J.; Pota{kin, D. P.; [ljahov, A. R.; Jablokov, N. P.; Zuikov, G. G.; Centrov, E. E.; Kirsanov, Z. J. i Plevoj, N. J., Kriminalistika socialisti~eskih stran, 1986, str. 6. 409 “Da se otkrie krivi~noto delo - toa zna~i da se obelodenat site onie obele`ja koi go karakteriziraat, kako i da se ustanovi liceto koe go storilo toa delo”. (Panteleev, J. F. i Selivanov, N. A., Kriminalistika, 1984, str. 4). 410 Berdi~evskij, F. J., O predmete i ponjatiinom apparate kriminalistiki, Voprosi borbi s prestupnostju, Moskva, 24/1976, str. 131 i natamu. 411 Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ot teorii - k praktike, str. 231. 412 Vidiisporedi:Belkin,R.S.,Sp.trud,str.238-242;Luzgin,I.M.,Metodologi~eskieproblemi rassledovanija, Moskva, 1973, str. 89; Grupa avtori, Metodika rassledovanija prestuplenij (ob{~ie polo`enija), Moskva, 1976, str. 87 i dr.

250

toa e neizvodlivo od pri~ina {to “ne e potrebno sekoe krivi~no delo da se otkriva, no sekoe - se razotkriva”.413) Sekoj operativen ili krivi~en predmet e “prikazna” za sebe, so svoi specifi~nosti i modaliteti, taka {to striktno razdeluvawe na kriminalisti~ko-spoznajniot proces po odnapred izgotveni {abloni prakti~no e neizvodlivo. Po~etokot, natamo{niot tek i zavr{etokot na kriminalisti~ko-spoznajniot proces se determinirani: od inicira~kiot signal za postoewe na (ne)prikrien krivi~en nastan; od strukturata na operativnite i dokaznite informacii; od prirodata na kriminalisti~kite sredstva, na~ini i metodi; od ume{nosta za algoritmizacija na kriminalisti~kata zada~a vo konkretno dadena kriminalisti~ko-takti~ka situacija, kako i od drugi subjektivni i objektivni okolnosti. Preporakite na sekoja kriminalisti~ka metodika za najsoodvetno kriminalisti~ko postapuvawe se dragocen patokaz za otkrivawe na zakonomernostite vo nastanuvaweto i koristeweto na kriminalisti~ki informacii vo operativnata dejnost i vo istragata. Me|utoa, intenzitetot i dinamikata na verojatnite znaewa za sodr`inata na krivi~niot nastan i za negoviot predizvikuva~, odnosno za indiciranoto krivi~no delo i za storitelot na toa delo, imaat individualni karakteristiki i ~esto ne se do taa mera ednoli~ni za da mo`at tolku striktno da se ome|uvaat. Za{to da ne zaboravime deka otkrivaweto e dinami~en proces {to se preleva i se nadopolnuva od operativnata kontrola, preku obrabotkata, do istra`nata dejnost, koja sodr`i elementi i na heuristi~ka dejnost. Edinstveno kvalitetot na indicijalnite fakti od prethodno pribranite operativni i nadovrzani na niv dokazni informacii se pojavuva kako zna~aen kriterium za stepenuvawe na otkrivaweto, odnosno za steknuvawe verojatni znaewa za krivi~niot nastan {to se otkriva. Po zdobivaweto na znaewa {to se iska~uvaat od osnovi na somnevawe do stepen na osnovano somnenie kako po~etno skalilo na otkriva~kiot proces (vo koj za pronao|awe na izvori na operativni informacii se koristat kako operativni, taka i istra`ni dejstvija), vo natamo{niot proces na kriminalisti~koto postapuvawe - vo istra`nata dejnost, kako vtoro nivo na otkrivawe, preku primena na istra`ni dejstvija, kriminalistot so predviduvawe i proveruvawe na heuristi~ki istra`ni verzii ja istra`uva mo`nosta od eventualno zacvrstuvawe na verojatnite znaewa za krivi~niot nastan i za negoviot predizvikuva~ na u{te povisok stepen na verojatnost - na nivo na somnevawe vo potesna smisla na zborot. Verojatnosta vo potesna smisla na zborot “postoi samo toga{ koga pribranite dokazi (indicijalni i neposredni) spored momentnata situacija se izdignuvaat na visok stepen na verojatnost deka vistinata e otkriena i ustanovena, deka obvinetiot }e 413 Belkin, R. S., Sp. trud, str. 238.

251

bide osuden”.414) Otkrivaweto na vistinata za postoewe na nekoj krivi~en, nastan preku pronao|aweto potencijalni kriminalisti~ki informacii, proizleguva od heuristi~kata su{tina na pretkrivi~nata i prethodnata postapka, koi pretstavuvaat zaedni~ki elementi na kriminalisti~kospoznajniot proces kako zaokru`en sistem. Otkrivaweto na kriminalitetot kako oblik na tragawe po vistinata vo operativnata i istra`nata dejnost e sto`erno pra{awe, me|utoa, nego od kriminalisti~ki aspekt go razgleduvaat malkumina avtori vo Makedonija i vo porane{na Jugoslavija i toa vo trudovi od ponov datum, {to go objasnuvame kako rezultat na bavniot (no vo dene{no vreme sé pozabrzan) razvoj na kriminalisti~kata teorija. M. Aleksovski415) pravi eden od prvite obidi kaj nas za definirawe na poimot “otkrivawe”. Spored ovoj avtor “operativno-otkriva~kata funkcija vo materijalna smisla mo`e da se definira kako aktivnost, dinamika, proces, vo koj preku koristewe na operativni, operativnotakti~ki, kriminalisti~ko-tehni~ki, procesni i nau~ni metodi i sredstva, podatocite, faktite izvestuvawata na OVR se transformiraat vo doka`ni informacii i informaciite vo dokaz, vo povisok stepen na izvesnost i se koristat za samoza{tita, preventivno i represivno reagirawe na kriminalitetot”. Ovaa definicija za otkrivaweto na kriminalitetot ja prifa}a S. Atanaskovi},416) so edna mala razlika {to toj govori za “operativno-istra`uva~ka funkcija”. Vakviot priod za objasnuvawe na otkrivaweto na krivi~nite dela mo`e da pretrpi seriozni zabele{ki, osobeno po odnos na tretiraweto na “izvesnosta”, za koja se zastapuva nau~no neodr`liv stav. Pregolema naglaska í se pridava na operativnata dejnost, a so toa avtomatski se namaluva heuristi~kata komponenta na istra`nata dejnost, makar {to vtoriot avtor pravi napori so preformulacija na otkriva~kata funkcija da go ubla`i krutiot stav na predlaga~ot na ovaa definicija. Stavot na Aleksovski i Atanaskovi} go ignorira stepenuvaweto vo postignuvaweto na pomalku ili pove}e verojatni znaewa (verzii) vo procesot na otkrivawe krivi~ni dela i (ili) nivni storiteli (op{to somnevawe, osnovano somnevawe, somnevawe vo potesna smisla na zborot {to mo`e da se grani~i so izvesnost).417) Vistinata kone~no se utvrduva so prerasnuvawe na somnenieto vo potesna smisla na zborot (koe, inaku, ovozmo`uva podigawe na obvinenie i odr`uvawe na glaven pretres) vo 414 Vodineli}, V., Sp. trud, str. 61. 415 Aleksovski, M., Pogledi na nekoi aspekti na operativno-otkriva~kata funkcija na OVR, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita, Skopje 1981, str. 207. 416 Atanaskovi}, S., Operativno-istra`uva~kata funkcija i informiraweto, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita, Skopje, 1982, str. 156. 417 Vidi i sporedi: Vodineli}, V., Sp. trud, str. 57-60; i O sumnji u krivi~nom postupku, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, Beograd, 2/1987, str. 193 i natamu.

252

najvisok stepen na verojatnost - vo izvesnost deka e izvr{eno konkretno krivi~no delo i e utvrdena krivi~nata odgovornost na konkretno lice kako storitel na toa krivi~no delo, taka {to izvesnosta e determinira~ki faktor za definitivno okon~uvawe na krivi~niot predmet (donesuvawe na pravosilna presuda). Me|utoa, sega ne se raboti za stepenuvawe na verojatnite znaewa za krivi~niot nastan, tuku za evoluirawe na somnenieto vo izvesnost (najvisoka sigurnost) kako apsolutna kategorija koja ne trpi kolebawe i stepenuvawe. Ova na~elno objasnuvawe smetame deka vo dovolna mera frla svetlina vrz neodr`livosta na stavot na navedenite avtori za nekakva si gradacija na izvesnosta vo krivi~nata postapka, taka {to ostava temna damka vo nastojuvawata za definirawe na spoznajniot proces vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Obid za definirawe na otkrivaweto pravi i J. Spaseski. Spored nego otkrivaweto “pretstavuva proces na ~ovekovo soznanie {to se sostoi vo utvrduvawe fakti i spoznavawe okolnosti koi potvrduvaat deka e storeno krivi~no delo vo opredeleni okolnosti, odnosno preku fakti se utvrduva negoviot storitel”.418) Vo kriminalisti~kata teorija otkrivaweto i razjasnuvaweto na krivi~nite dela, kako eden od centralnite problemi na kriminalisti~kata nauka, celosno go obrabotuva d-r V. Vodineli}. Kako osnova ne samo za definirawe na poimite “otkrivawe” i “razjasnuvawe” tuku i za navleguvawe vo nivnata priroda i zna~ewe za preventivno-represivnoto spre~uvawe na kriminalitetot, Vodineli} zema tri kriminalisti~koteoretski problemi: kriminalisti~koto u~ewe za operativnata i dokaznata informacija; sistemno-strukturnoto objasnuvawe za povrzanosta na operativnata i na istra`nata dejnost (odnosno na sistemot na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka); kako i sopstvenoto sfa}awe za krivi~niot nastan kako realna pojava, koja, spored determinira~kite vrski i odnosi, se manifestira kako op{testveno-{tetna posledica {to upatuva na ne~ija eventualna umisla ili nebre`nost. Prethodno razvivaj}i zna~ajni nau~no korektni teorii za navedenite tri kriminalisti~ki problemi, vrz niv go nadograduva i u~eweto za otkrivawe i razjasnuvawe na kriminalitetot, spored koe otkrivaweto na krivi~nite dela e dinami~en spoznaen proces. “Otkrivaweto vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka go definiram kako pronao|awe letentni i potencijalni informacii i nivno dekodirawe (de{ifrirawe)”.419) Prenesuvaj}i ja teorijata za informacijata (informologijata) na terenot na kriminalisti~kata nauka, Vodineli} 418 Spaseski, J., Osvaruvaweto na op{testvenata samoza{tita kako efikasen instrument vo otkrivaweto na krivi~nite dela i nivnite storiteli i problemot na dokazite i doka`uvaweto, Pravna misla, Skopje, 4/1983, str. 289. 419 Vodineli}, V., [to je otkrivanje, a {to razja{njavanje krivi~nog djela i razotkrivanje u~inioca, str. 17.

253

poimot “entropija”, koj ozna~uva nedostig na informacii za odreden sistem, go poistovetuva so “temniot pojas” na kriminalitetot, a jazikot na kriminalistikata go zbogatuva so nov poim - “negentropija”, pod koj go podrazbira procesot na otkrivawe,420) taka {to toa mu ovozmo`uva i od ovoj agol na cvrsti temeli da go postavi u~eweto za otkrivawe na kriminalitetot i na storitelite na krivi~ni dela. “Od ova stojali{te sistemot na otkrivawe i ustanovuvawe (otkriva~kiot heuristi~koinformacionen sistem) mo`am da go definiram kako sistem koj e sposoben da dejstvuva antientropiski, {to }e re~e planski i sistematski da ja zgolemuva negentropijata na krivi~niot nastan (negovata otkrienost i ustanovenost)”.421) Po doznavaweto i otkrivaweto na dotoga{ nepoznatiot krivi~en nastan i (ili) negoviot predizvikuva~ ili, pak, po spoznavaweto na o~igledni krivi~ni dela (zateknuvaweto na “sve` ~in” i sl.), sega ve}e poznatiot kriminalitet (“svetlata brojka” na kriminalitetot) treba da se razjasnuva422) vo natamo{niot kriminalisti~ko-spoznaen proces. Toa zna~i da se ustanovat site onie fakti i okolnosti koi }e ovozmo`at krivi~niot nastan (odnosno krivi~noto delo koe proizleguva od nego) da se osvetli na na~in {to }e bide jasno razbirliv. Mehanizmot na na krivi~niot nastan, motivot za negovo izvr{uvawe, kako i drugite objektivni i subjektivni okolnosti, odnosno site relevantni fakti, doprva treba da se rasvetlat i utvrdat vo procesot na razjasnuvaweto, koe se nadovrzuva na otkrivaweto. Ovie dva elementi od kriminalisti~kospoznajniot sistem, ispolneti so planski sprovedeni najprikladni dejstvija i nivni takti~ki na~ini i kombinacii, ja nadopolnuvaat slikata za operativniot, odnosno za krivi~niot predmet, taka {to e ovozmo`eno natamo{no nepre~eno odvivawe na kriminalisti~koto i krivi~noprocesno postapuvawe, zaklu~no so presuduvaweto kako zavr{en ~in na spoznajniot proces. Re{avaweto na sekoj krivi~en predmet pretpostavuva prethodno otkrivawe na site kriminalisti~ki informacii. Razjasnuvaweto na relevantnite fakti i okolnosti, koe ~esto e povrzano so natamo{no otkrivawe dokazni informacii, zna~i “da se utvrdat (doka`at) deka tie navistina postojat ili postoele vo minatoto na krivi~noto delo; deka vo konkreten krivi~en predmet tie imaat samo edno zna~ewe; i deka se nao|aat vo nekoja sosema odredena vrska so drugi fakti i okolnosti vo toj krivi~en predmet”.423) 420 Vidi: Vodineli}, V., Sp. trud, str. 22. 421 Vodineli}, V., Isto, str. 30. 422 Razjasni = napravi ne{to da stane jasno, poimlivo, razbirlivo, osvetli, objasni. (Re~nik na makedonskiot jazik, III, R-[, str. 32). 423 Vodineli}, V., Isto, str. 18.

254

Razjasnuvaweto na krivi~niot predmet kone~na razvrska dobiva na glavniot pretres, koga sudot “so svojata presuda odlu~uva dali vo toj krivi~en predmet postoel samo (neuspe{en) proces na otkrivawe ili toj e krunisan so otkritie, otkrienost”.424)

424 Isto, str. 19.

255

IV DEL KRIMINALISTI^KI NA^ELA NA PRETKRIVI^NATA I KRIVI^NATA POSTAPKA

256

23. KRIMINALISTI^KI NA^ELA NA PRETKRIVI^NATA I KRIVI^NATA POSTAPKA 23.1. VOVEDNI ZABELE[KI Borbata protiv kriminalitetot i za{titata na op{testvoto od ovoj najte`ok pojaven oblik na socijalno-patolo{ko odnesuvawe se ostvaruva kako traen i kontinuiran op{testven proces, vo koj otkriva~kite ili drugite dr`avni organi i ostanatite op{testveni subjekti prezemaat brojni i heterogeni merki i aktivnosti (svojstveni i specifi~ni na sekoj negov nositel) na kriminalisti~ko-profilakti~ki i po{irok op{testven plan zaradi iznao|awe najsoodvetni re{enija za spre~uvawe na krivi~nite dela. Slo`enata kriminalna etiologija i bogatata kriminalna fenomenologija na kriminalitetot (so brojni i raznovidni pojavni oblici na na~ini na izvr{uvawe na krivi~ni dela, ~ii storiteli razrabotuvaat specifi~na delinkventska taktika i tehnika), na taa borba í davaat poseben beleg, taka {to za taa cel se “aktiviraat” najcelishodni (~esto i me|usebno povrzani) kriminalisti~ki sredstva, nau~ni metodi i takti~ki na~ini. Zaradi efikasno i navremeno otkrivawe na kriminalitetot i na storitelite na krivi~ni dela “kako specifi~en oblik na tragawe po vistinata”425) i kako “proces bez po~etok i kraj, isto kako {to i kriminalitetot nema po~etok i kraj”,426) odnosno zaradi ostvaruvawe na najdelotvorna otkriva~ka funkcija (povrzana, isto taka, so uspe{na i sestrana funkcija na gonewe i presuduvawe), zna~aen preduslov za toa e pridr`uvaweto kon osnovnite kriminalisti~ki principi427) koi imaat op{to zna~ewe i podednakvo se primenuvaat kako vo pretkrivi~nata, taka i vo krivi~nata postapka. Toa e determinirano i od prirodata na 425 Spaseski, J., Op{testvena samoza{tita, Studentski zbor, Skopje, 1985, 192. 426 Isto. 427 Principum (lat.) = osnova, na~elo.

257

kriminalisti~koto postapuvawe {to se protega niz tri fazi (operativna, istra`na i sudska dejnost), koi me|usobno se nadovrzuvaat i nadopolnuvaat. Kriminalisti~kite principi imaat aksiolo{ko zna~ewe i tie ozna~uvaat patokazi i pravila koi kriminalistot gi primenuva pri rasvetluvaweto na sekoj krivi~en nastan. Samata priroda na operativnite i na krivi~no-procesnite dejstvija, koi ja so~inuvaat strukturata na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, ja odreduva su{tinata na kriminalisti~kite principi, od koi del od niv se povrzani (a nekoi i se sovpa|aat) so na~elata na naukata za krivi~nata postapka.428) Me|utoa, so samoto toa {to pri kriminalisti~koto postapuvawe za re{avawe na sekoj operativen i krivi~en predmet treba da se poznavaat i da se primenuvaat “soodvetni tehni~ko-takti~ki pravila i preporaki”,429) koi proizleguvaat od kriminalistikata kako samostojna nauka, osnovnite kriminalisti~ki na~ela se vostanovuvaat kako svoevidni posebni metodi na postapuvawe {to po svojata {irina i na~inot na zasnovanost gi nadminuvaat ramkite na procesnite na~ela. Nekoi od krivi~no-procesnite na~ela proizleguvaat samo od Zakonot za krivi~nata postapka i se odnesuvaat samo na pravilata, no ne i na na~inot na sproveduvawe na procesnata dejnost.430) Kriminalisti~ko-takti~kata i kriminalisti~ko-tehni~kata strana na planiraweto i prezemaweto krivi~no-procesni dejstvija i operativno-takti~ki merki e vo “nadle`nost”, ako mo`e taka da se re~e, na kriminalisti~kite na~ela, spored koi kriminalistot se rakovodi vo pretkrivi~nata i vo krivi~nata postapka. Naru{uvaweto ili nedoslednosta vo primenuvaweto na kriminalisti~kite na~ela (i na ostanatite pridobivki na kriminalistikata) ne mu odi vo prilog na zakonitoto, temelno, operativno, objektivno, ekonomi~no, koordinirano, plansko, metodi~no i strogo profesionalno postapuvawe na kriminalistot pri rasvetluvaweto na krivi~ni nastani zaradi otkrivawe i utvrduvawe na vistinata vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Kriminalistite vospostavuvaat tesna i sinhronizirana sorabotka so ostanatite op{testveni subjekti so cel za otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot, odnosno za za~uvuvawe i za{tita na op{testvenite i drugi dobra i vrednosti, li~nata i imotnata sigurnost na gra|anite i sli~no od sekakvi oblici na zagrozuvawe i uni{tuvawe. Trgnuvaj}i od evidentniot op{t vpe~atok deka i vo sovremeni uslovi “sé pove}e se ~uvstvuva potrebata za steknuvawe na kriminalisti~ko 428 Vidiisporedi:Marina,P.,Krivi~napostapkanaSFRJ,77-101;Dimitrijevi},D.,Krivi~no-procesno pravo,Savremenaadministracija,Beograd,38-54;Bajer,V.,Jugoslovenskokrivi~noprocesnopravo,1,PFZ, Zagreb, 1982, 155 - 216. 429 Vodineli},V.,Kriminalistika,9. 430 Za sli~nostite i razlikite me|u na~elata na krivi~nata postapka i na~elata na kriminalistikata podetalno pi{uva d-r Andrija Makra (vidi: Makra, A., Odnos izme|u na~ela krivi~nog postupka i na~ela kriminalistika, Priru~nik, 4/1982, Zagreb, 307 - 310).

258

znaewe, taka {to na brojnite procesni pravila (naj~esto pravila na formata) tokmu kriminalistikata (i ne samo taa) im ja dava potrebnata sodr`ina”,431) doslednoto primenuvawe na me|usebno uslovenite i povrzani kriminalisti~ki principi vo sekojdnevieto na kriminalistite }e zna~i i doslednost vo primenata na kriminalisti~ki sredstva i metodi spored aktuelnite barawa na kriminalisti~kata nauka i praktika. So toa }e se postigne i poefikasno vodewe na operativnata dejnost i na krivi~nata postapka.

23.2. KLASIFIKACIJA NA KRIMINALISTI^KITE NA^ELA Malku stranici od svetskata kriminalisti~ka literatura im se posveteni na ova zna~ajno pra{awe. Na Zapad na prsti mo`at da se izbrojat avtorite koi pi{uvaat za kriminalisti~kite principi. Franc Majksner (Franc Meixner)432) e eden od retkite pisateli koj se osvrnuva vrz ova pra{awe. Razgleduvaj}i go vo ramkite na kriminalisti~kata taktika, ovoj germanski avtor gi izdiferenciral sledive kriminalisti~ki na~ela: 1. na~elo na poznavawe na propisite; 2. na~elo na poznavawe na kriminalisti~kata tehnika; 3. na~elo na kriminalisti~ko-policisko iskustvo; 4. na~elo na poznavawe na ~ovekot; 5. na~elo na sposobnost za logi~no i racionalno razlikuvawe; 6. na~elo na sposobnost za ocenuvawe; 7. na~elo na brzina vo postapuvaweto; 8. na~elo na edinstvo na site merki i dejstvija; 9. na~elo na karakternite svojstva na kriminalisti~kiot slu`benik; 10. na~elo na ~esnost; 11. na~elo na trajnost; 12. na~elo na odlu~nost i istrajnost; i 13. na~elo na razbirawe (i popravawe) na gre{kite. Ruskite kriminalisti mnogu tesnogrado i ednodimenzionalno go odreduvaat zna~eweto na kriminalisti~kite principi, od prosta pri~ina {to tie naj~esto poznavaat t.n. principi na planirawe na istra`uvaweto, na koi vo svoeto rabotewe treba da se pridr`uva istra`niot sudija. Vo ovaa smisla tie govorat za: individualnosta, dinami~nosta, maksimalnoto 431 Makra, A., Sp. trud, 310. 432 Meizner, F., Kriminaltaktik, Hamburg, 1954, 19 - 36. (Navedeno spored A. Makra, Sp. trud, 302 - 303).

259

primenuvawe na istra`nite dejstvija i nau~nite medodi i za drugi principi.433) Nekoi od ovie avtori434) govorat i za specifi~ni principi na metodikata na istra`uvawe oddelni vidovi krivi~ni dela, taka {to niv gi delat na: op{ti, posebni i specijalni. Spored Belkin pod principi na kriminalisti~kata nauka se podrazbiraat “onie osnovni ishodni postapki, koi go opredeluvaat gnoseolo{kiot pravec na kriminalisti~kite nau~ni istra`uvawa”,435) {to sekako e od zna~ewe dokolku vakvata definicija se razgleduva od kriminalisti~ko-teoretski aspekt. Vo kriminalisti~kata teorija na prostorite na porane{nata SFRJ, kriminalisti~kite principi se nezaobikolna tema. Re~isi sekoj avtor436) na klasi~en u~ebnik po kriminalistika, odnosno po kriminalisti~ka taktika, go tretira ova pra{awe. Samo problemot e vo toa {to ne postoi edna op{toprifatena klasifikacija na kriminalisti~kite na~ela i pokraj sovpa|aweto na mislewata za nekoi na~ela. Razliki postojat i pri nivnoto razgleduvawe kako glavni kriminalisti~ko-takti~ki na~ela ili kako osnovni na~ela od op{tokriminalisti~ko zna~ewe, makar {to po odnos na ova i ne bi mo`elo da se re~e deka se raboti za nekakvi su{tinski razliki (vpro~em, taktikata treba da se razgleduva kako eden potsistem na kriminalistikata kako sistemno-strukturna celost). Najseopfatno kriminalisti~kite principi gi obraboti Vodineli}, koj gi sistematizira na sledniov na~in:437) 1. na~elo na tehni~ko-takti~ka sloboda pri vodewe na pretkrivi~na i krivi~na postapka i na~elo na srazmernost; 2. na~elo na metodi~nost i planirawe na postapkata; 3. na~elo na kriti~no prio|awe na postapuvaweto (kriti~nost i samokriti~nost); 4. na~elo na brzina i iznenaduvawe (operativnost); 5. na~elo na temelnost i upornost; 6. na~elo na objektivnost; 433 Vidi i sporedi: Vinberg, A. I. i dr., Kriminalistika, Moskva, 1973, 261 - 262; Vasilev, A.N. i dr., Kriminalistika, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1959, 228 - 230. 434 Za ova vidi: Vozgin, I.A., Kriminalisti~eskaja metodika, Vi{ej{aja {kola, Minsk, 1983, 129 - 184; [aver, B., Ob osnovnih principah metodiki rasledovanija prestuplenij, Socialisti~eskaja zakonnost, 1/1938, 56; Ginzburg, A.J., Principi sovetskoj kriminalistiki, 1974, 18 - 19. 435 Belkin, R.S., Kriminalistika: problemi, tendencii, pespektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, Jurid. literatura, Moskva, 1987, 27; i od istiot avtor: Kurs sovetskoj kriminalistiki, 1974, 126 - 129. 436 Sporedi: Vodineli}, V., Kriminalistika, 9 - 25; Markovi}, T., Kriminalistika, 1977, 363 - 366; Krivokapi}, V., Kriminalisti~ka taktika, 1982, str. 39 - 48; Aleksi}, ., Kriminalistika, 33 37; Kobovac, I., Kriminalistika, 25 - 27. 437 Vidi: Vodineli}, V., Kriminalistika, 9 - 26; i Kriminalisti~ka taktika I, COKOB, Skopje, 1995, 27 - 49.

260

7. na~elo na edinstveno rakovodewe so operativno-takti~kite i istra`nite dejstvija vo sekoj krivi~en predmet; 8. na~elo na koordiniranost i sorabotka (edinstvo na akcijata); 9. na~elo na ekonomi~nost vo postapuvaweto; 10. na~elo na diskrecija, ~uvawe na slu`bena tajna (konspirativnost); i 11. na~elo na humanizam. Spored na{e ubeduvawe, ovie na~ela na Vodineli} potoa delumno (ili navidum izmeneto) gi prifa}aat i prezemaat i drugi teoreti~ari. Vakvata Vodineli}eva sistematizacija na osnovnite kriminalisti~ki na~ela na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka i nie ja prifa}ame, no si zemame za pravo i da ja nadopolnime so u{te ~etiri na~ela, i toa: 1. na~elo na zakonitost; 2. na~elo na vistina; 3. na~elo na me|unarodna solidarnost vo spre~uvawe na kriminalitetot (koe mu go dodavame na na~eloto na koordinacija i sorabotka); i 4. na~elo na deontolo{ko i moralno-eti~ko postapuvawe vo operativnata dejnost. Smetame deka so navedenive na~ela }e se nadopolni i }e se zbogati Vodineli}evoto grupirawe na kriminalisti~kite principi, a bi se naglasila i nivnata logi~na povrzanost so krivi~no-procesnite na~ela. Prvite dve gorespomnati na~ela se zastapeni kako krivi~noprocesni principi i kako kriminalisti~ki na~ela vo delata na pove}emina procesualisti i kriminalisti. Drugite dve na~ela, pak, gi predlaga Makra,438) a nie gi prezemame i podetalno ja odreduvame nivnata su{tina.

23.2.1. Na~elo na zakonitost Na~eloto na zakonitost, pokraj toa {to e krivi~no-procesen princip i voop{to eden od osnovnite principi na celiot praven sistem, toj spa|a i vo redot na osnovnite kriminalisti~ki na~ela na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Ovoj kriminalisti~ki princip nalaga organite na otkrivaweto, goneweto i presuduvaweto svojata funkcija strogo zakonito da ja vr{at spored barawata na: Ustavot; Zakonot za krivi~nata postapka; Zakonot za 438 Makra, A., Sp. trud, 305, 307, 308.

261

vnatre{ni raboti i drugi pozitivni zakonski propisi, koi mora da se po~ituvaat i dosledno da se sproveduvaat vo kriminalisti~kata praktika. Samo zakonitoto rabotewe na organite na pretkrivi~nata i na krivi~nata postapka vo granicite na zakonski dadenite ovlastuvawa }e ovozmo`i ostvaruvawe na krajnata cel na krivi~nata postapka: nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija i vo postapka utvrdena so zakon. Doslednosta vo primenata na na~eloto na zakonitosta e krajno limitira~ki faktor za “ra|awe” na sudski zabludi, koi, iako retko, za `al ne í se nepoznati na kriminalisti~kata i na sudskata praktika. Na~eloto na zakonitost kako edno od vrvnite krivi~no-procesni i kriminalisti~ki principi bara pravi~no i ednakvo postapuvawe kon gra|anite pri utvrduvaweto na krivi~nata odgovornost i pri odmeruvaweto na kaznata. Vo potraga po vistinata za krivi~niot nastan kriminalistot se rakovodi od ustavnosta i zakonitosta vo raboteweto. Operativnata i istra`nata dejnost, odnosno operativno-takti~kite merki i istra`nite dejstvija, ne smeat da zadiraat vo ustavnite prava i slobodi na gra|aninot. Borbata protiv kriminalitetot treba da se vodi na takov na~in {to ovozmo`uva davawe “maksimalni garancii za za{tita na pravata na gra|anite od neosnovani obvinuvawa i nivno izbrzano izveduvawe pred sud”.439) Toa zna~i deka poznavaweto i po~ituvaweto na zakonskite propisi e onaa yvezda vodilka spored koja kriminalistot se rakovodi. “Odzemaweto corpora delicti, pretresot, uvidot, ispituvaweto na obvinetiot, soslu{uvaweto, ve{taci i svedoci, li{uvaweto od sloboda, zadr`uvaweto i site drugi merki i dejstvija mo`at da se prezemat samo dokolku toa propisite go odreduvaat ili ne go zabranuvaat i onaka kako {to toa tie go dozvoluvaat”.440)

23.2.2. Na~elo na vistinata Vistinata pretstavuva relativno adekvaten odraz na stvarnosta (na svetot) vo svesta na ~ovekot. Taa objektivno postoi vo stvarnosta bez razlika dali nea subjektot ja soznal. Vistinata e “takvo spoznavawe koe go reproducira predmetot onaka kako {to toj egzistira, a toa zna~i nezavisno od samiot nositel na soznanieto”.441) 439 Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, 358. 440 Vodineli}, V., Kriminalistika, 11. 441 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, 1145. Za ova od istiot avtor vidi go i trudot: Istina jedan od osnovnih problema nauke o krivi~nom postupku, Na{a zakonitost, 6/1978, Zagreb, 38 - 51. Sporedi i: Marina P., Za vistinata vo krivi~nata postapka, Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, tom 4, Skopje, 1958.

262

Kriminalisti~koto postapuvawe ne e ni{to drugo tuku tragawe po vistinata, i toa po~nuvaj}i od prvi~no pribranoto najop{to somnenie za krivi~en nastan koj indicira na postoewe na nekoe krivi~no delo i na eventualen storitel, pa do kone~noto rasvetluvawe na krivi~niot nastan preku otkrivawe i utvrduvawe na deloto i na odgovornosta na negoviot izvr{itel. Za taa cel se istra`uvaat i ocenuvaat site dokazi preko koi se doa|a do vistinata za sekoj krivi~en predmet. Vistinata mo`e i mora da se utvrdi vo krivi~nata postapka. Taa e ona soznanie koe ne dopu{ta druga verzija od onaa utvrdenata so presudata. “Vo krivi~nata postapka postojat brojni instrumenti koi go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na vistinata, kako soglasnost na pretstavite vo svesta na lu|eto so objektivnata stvarnost, instrumenti koi go ovozmo`uvaat utvrduvaweto na site relevantni fakti, a so toa i utvrduvaweto na kriminalniot nastan onaka kako {to toj se slu~il vo stvarnost”.442)

23.2.3. Na~elo na tehni~ko-takti~kata sloboda pri vodeweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka i na~elo na srazmernost Na~eloto na tehni~ko-takti~kata sloboda na kriminalistot {iroko mu ja otvora vratata za izbor na kriminalisti~ki metodi i sredstva pri vodewe na sekoj konkreten operativen i krivi~en predmet. Obemot, vidot i intenzitetot na operativnite ili istra`nite dejstvija gi odreduva samiot kriminalist i toa zavisi od sekoja oddelna kriminalisti~ko-takti~ka i krivi~no-procesna situacija. Dokolku dadenata konkretna takti~ka situacija toa go bara i se sogleduva kako celishodno re{enie, kriminalistot sam odlu~uva i za eventualno kombinirawe na operativnotakti~ki merki so istra`ni dejstvija, {to sekako e vo interes na efikasnoto vodewe na operativnata i istra`nata dejnost. Operativnata dejnost pretstavuva cel sistem od diskretni i indiskretni takti~ko-tehni~ki merki i sretstva naso~eni kon preventivno-represivno spre~uvawe na kriminalitetot, so zada~a da se rasvetli sekoj konkreten krivi~en nastan. Dokolku se utvrdi postoewe na krivi~noto delo {to se goni po slu`bena dol`nost, se pribiraat operativni (kako idni dokazi) informacii, koi }e ovozmo`at poveduvawe krivi~na postapka protiv storitelot na otkrienoto krivi~no delo. Vo ovaa smisla sproveduvaweto na operativno-takti~kite merki e naso~eno kon pribirawe na indicii koi verojatnosta deka e izvr{eno konkretno krivi~no delo ja doveduvaat do stepen na osnovano somnenie koe tovari nekoe lice kako storitel na toa krivi~no delo. 442 Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, 100.

263

Pretkrivi~nata postapka (operativnata dejnost) po svojata su{tina nema krivi~no-procesen karakter. Zakonot za krivi~na postapka ne ja odreduva nitu sodr`inata (po vidovi operativni dejstvija), nitu, pak, na~inot na sproveduvawe na vonprocesnata aktivnost {to e vo nadle`nost na organite za vnatre{ni raboti. Toj problem vo praktikata go re{ava operativnata kriminalistika koja se potpira na najprikladni takti~kotehni~ki sredstva, metodi i na~ini, nu`ni za otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot i za ostvaruvawe {irok operativen uvid i kontrola vrz kriminalnite `ari{ta i sredini. Zakonot za krivi~nata postapka samo so op{ta formulacija ja ome|uva aktivnosta na OVR, naveduvaj}i deka vo slu~aite koga postojat osnovi za somnevawe deka e izvr{eno krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, organite za vnatre{ni raboti se dol`ni da prezemat potrebni merki za potraga po storitelot. Odgovorot na pra{aweto koi i kakvi potrebni merki }e bidat prezemeni vo pretkrivi~nata postapka go iznao|a sekoj operativen rabotnik. Policijata samoinicijativno prezema brojni i raznovidni operativno-takti~ki merki i dejstija: diferencirawe i vklu~uvawe vigilant ili drug informator; koristewe kriminalisti~ki evidencii; raspi{uvawe potraga za prestojuvali{te ili `iveali{te na barano lice ili rabota po drug oblik na potra`na dejnost; proveruvawe alibi; upotreba na slu`beno ku~e; tajno posmatrawe; zaseda, racija; patrola itn. Pri izborot na vremeto i mestoto na vr{ewe na operativnite dejstvija (koi me|usebno i so itnite istra`ni dejstvija {to ne trpat odlagawe ~esto pati se kombiniraat), kriminalistot ima celosna sloboda i pri toa toj se rakovodi od potrebata preku primena na najsoodvetni kriminalisti~ki sredstva i metodi uspe{no da se okon~a kriminalisti~kata obrabotka i so pribranite fakti na nivo na osnovano somnenie za postoewe na krivi~no delo i za storitel da ovozmo`i uslovi za otpo~nuvawe na istra`nata dejnost. Za razlika od operativnite merki, istra`nite dejstvija kako procesni dejstvija i nivnoto izvr{uvawe so zakon se to~no odredeni. Tie se naso~eni kon otkrivawe i pribirawe na dokazi zaradi rasvetluvawe na site relevantni fakti i okolnosti. Izborot na zakonski odredenite istra`ni dejstvija go vr{i istra`niot sudija. Me|utoa, ne treba da se sfati deka se raboti za bezgrani~na sloboda pri izborot i na~inot na sproveduvaweto na koe bilo operativno ili istra`no dejstvie. Naprotiv, na~eloto na takti~ko-tehni~ka sloboda pri vodeweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka e limitirano od na~eloto na zakonitost. Imeno, pri prezemaweto na potrebnite vonprocesni i krivi~no-procesni dejstvija, kako operativniot rabotnik (policaecot), taka i istra`niot sudija, se dol`ni da rabotat spored 264

Ustavot, Zakonot za krivi~nata postapka i drugite pozitivni zakonski propisi. Vpro~em, nepo~ituvaweto ili nezakonskoto vr{ewe na koi bilo istra`ni i sudski dejstvija (sogledano, na primer, preku primena na fizi~ka sila, zakana ili drugi sredstva pri ispituvaweto na obvinetiot zaradi iznuduvawe na priznanie ili drugi sli~ni propusti pri vodeweto na krivi~nata postapka) doveduva do nevaliden (nedopu{ten) dokaz, koj kako takov ne mo`e da se upotrebi vo postapkata. Zgora na toa, iznuduvaweto na priznanie ili izjava pretstavuva krivi~no delo. Sredstvata za prisilba vo pretkrivi~nata postapka se, isto taka, strogo zakonski propi{ani i operativniot rabotnik mora da gi po~ituva. Sevo ova go naveduva kriminalistot na zakonito postapuvawe, koe gi trasira pravecot i ramkite na sproveduvaweto na na~eloto na tehni~ko-takti~ka sloboda. Osven toa, ova na~elo ne smee da bide ras~ekor i so na~eloto na vistina i na~eloto na ekonomi~nost. Na~eloto na srazmernost, pak, ozna~uva obemot i intenzitetot na prezemenite operativni i istra`ni dejstvija da bidat vo sklad so zna~eweto na sekoj operativen i krivi~en predmet, odnosno da se srazmerni so sekoja takti~ka situacija. So drugi zborovi ka`ano, vo kriminalisti~kata praktika da se planiraat i da se prezemaat samo takvi soodvetni i najprikladni merki i dejstvija, koi se poka`uvaat kako celishodni za vodewe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Ova, isto taka, se odnesuva i na obemot na anga`iranite sili i sredstva. Pri vodewe slo`ena kriminalisti~ka obrabotka, vo koja se pribiraat informacii za seriski krivi~ni dela; koga se raboti za kriminalisti~ka realizacija {to doveduva do li{uvawe od sloboda pogolema grupa profesionalni delinkventi; pri grupno vr{ewe pretres na pove}e oddale~eni mesta i koga se o~ekuva deka }e se pronajdat pove}e predmeti od krivi~no delo i sl., logi~no se nametnuva potrebata od anga`irawe pogolem broj kriminalisti. I obratno, dokolku se raboti za t.n. polesen operativen predmet, za negovoto realizirawe naj~esto ne }e bide nu`no vklu~uvawe na pove}emina kriminalisti. Da zememe najednostaven primer: jasnata in flagranti situacija ~esto }e ja razre{i samo eden operativen rabotnik, pa duri i najmladiot policaec - pozornikar. Slo`enite krivi~ni predmeti {to se prosledeni i so vr{ewe kriminalisti~ki ili sudski ekspertizi baraat anga`irawe pogolem broj kriminalisti i drugi eksperti, kako i soodvetni sredstva {to }e bidat vo sklad so ekonomi~noto i efikasno vodewe na postapkata.

265

23.2.4. Na~elo na metodi~no i plansko postapuvawe Vodeweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka treba da se odviva planski i metodi~no. Strukturata na operativnata, istra`nata i na sudskata dejnost mora da ovozmo`i sistematsko i logi~no povrzuvawe na site sostavni elementi od po~etokot do zavr{etokot na postapuvaweto. Toa e eden od zna~ajnite preduslovi za navremeno, sodr`ajno i sestrano proektirawe na site kriminalisti~ki i istra`ni (sudski) dejstvija, koi, od svoja strana, }e rezultiraat so uspe{no odvivawe i okon~uvawe na postapkata. Ova na~elo proizleguva od kriminalisti~koto u~ewe za planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka kako op{t metod za najracionalno i organizirano postapuvawe na kriminalistot pri baraweto odgovor na glavnite kriminalisti~ki pra{awa (i postavuvaweto verzii za niv), kako i pri praveweto nacrt na potrebni vonprocesni i procesni dejstvija za rasvetluvawe na krivi~niot nastan. Odnapred obmislenoto sistematsko postapuvawe gi otvora vidicite i gi trasira pati{tata za rasvetluvawe i na najslo`enite krivi~ni nastani. Nastojuvaweto za otkrivawe, selektirawe, obezbeduvawe i fiksirawe na {to e mo`no pove}e i pozna~ajni informacii u{te vo prviot operativen zafat koga informacioniot suficit treba najracionalno da se iskoristi spored principot na brzina, tesno e povrzano so prethodno skicirano, organizirano i sistematsko postapuvawe. Na toj na~in se obezbeduva otkrivawe i objasnuvawe na site fakti i okolnosti koi dovolno go rasvetluvaat krivi~niot nastan, odnosno krivi~noto delo na koe toj upatuva, a na storitelot mu se stesnuva prostorot za planirawe i prezemawe odbranbeni mehanizmi zaradi izbegnuvawe na odgovornosta. Selektiraweto na bitnite od irelevantnite fakti i okolnosti ne mo`e da se sprovede so stihijno i haoti~no rabotewe na kriminalistot. Koga kriminalistot “bi rabotel bez sistem i plan, bi pravel krupni gre{ki koi bi odele vo korst na op{testvenite i dr`avnite neprijateli ili na {teta na nevino obvinetite, neracionalno bi go upotrebuval vremeto, postapuvaweto bi te~elo spontano i neorganizirano, a uspehot bi bil krajno neizvesen i zavisen od razni nepredvidlivi slu~ajnosti”.443)

23.2.5. Na~elo na kriti~nost i samokriti~nost I navidum najednostavniot i lesno re{liv krivi~en nastan ni najmalku ne zaslu`uva preku nego da se pomine beglo i povr{no. Ova zna~i deka na 443 Vodineli}, V., Kriminalistika, 13.

266

sekoj krvii~en nastan treba pri negovoto rasvetluvawe da mu se prijde so seta serioznost i spored barawata na osnovnite kriminalisti~ki pravila. Nitu eden fakt do koj {to do{ol kriminalistot vo svoeto rabotewe ne smee da se potcenuva, nitu, pak, da se precenuva. Negovoto zna~ewe se meri spored toa vo kakov soodnos se javuva so drugite pribrani fakti i okolnosti i na kakov na~in se vklopuva vo sekoja dadena takti~ka situacija. Kon sekoja pribrana informacija kriminalistot se odnesuva so dol`niot respekt i toa spored na~eloto na skepsa ili nedoverba. Nejzinoto pedantno proveruvawe, ocenuvawe i celosno istra`uvawe, spored ova na~elo, se nametnuva kako nu`nost koja mu odi vo prilog na otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i preveniraweto na kriminalistetot, bidej}i na toj na~in se ovozmo`uva su{tinsko spoznavawe na krivi~niot nastan. Tuka otstapki ne smee da ima dokolku se saka da se izbegne zapa|awe vo prividot na ne{tata od prvi~noto “snimawe” na situacijata. So toa se izbegnuva i zapa|aweto vo vodite na predubeduvaweto, koe na kriminalistot mu se zakanuva kako realna opasnost. Otkrivaweto, razjasnuvaweto i tolkuvaweto na krivi~niot nastan ne trpi ednodimenzionalnost vo pristapot, bidej}i tokmu toa go naveduva kriminalistot na zabludi i predubeduvawe, odnosno na planirawe i uporno proveruvawe i nadograduvawe samo na edna verzija, diktirana tokmu od prividot koj “naveduva na pogre{na pretstava”,444) {to e dlaboko nenau~no i sprotivno na zastapenosta na pluralisti~ko pretpostavuvawe i objasnuvawe na sekoj krivi~en nastan koj samo navestuva postoewe na krivi~no delo. A dali navistina postoi krivi~no delo ili se raboti za drugo kaznivo delo (prestap, prekr{ok) ili, pak, vo pra{awe e krivi~no-praven slu~aj, doprva treba da se razjasni. Do kone~nata razvrska se stignuva samo na toj na~in {to kriminalisti~koto razmisluvawe treba da se dvi`i vo razli~ni i dijametralno sprotivni pravci (verzija, kontraverzija) za razvojot na krivi~niot nastan. Na vakov na~in razmisluva sekoj kriminalist {to se nao|a na koe bilo skalilo od kriminalisti~koto postapuvawe, vo koe se pribiraat informacii za krivi~noto delo i za negoviot storitel. Ostvaruvaweto na funkcijata na kriminalistot e povrzano so somevaweto sfateno vo naj{iroka kriminalisti~ka smisla na zborot. Toa zna~i samo takvo somnevawe koe e svrteno kon utvrduvawe na vistinata vo krivi~nata postapka i kon za{tita na gra|anite od neosnovano obvinuvawe. Ka`ano poinaku, isklu~eno e sekakvo “paranoidno somnevawe na site i na sekogo, koe gi karakterizira totalitarnite i policiskite dr`avi”.445) Kriminalisti~koto somnevawe temeleno vrz fakti e naso~eno kon spre~uvawe i otkrivawe na kriminalitetot. Po~etniot signal i za 444 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, 141. 445 Vodineli}, V., Kriminalistika, 13.

267

najslabo somnenie dobien preku {irokiot spektar od najraznovidni mo`ni na~ini na doznavawe za postoewe na krivi~no delo doveduva do postapno spoznavawe na vistinata i do razjasnuvawe na krivi~niot nastan. Toa mo`e da go postigne samo kriminalist koj ima izrazen oset za kriti~nost i samokriti~nost. Mudriot narod veli deka onoj koj raboti i gre{i. Storenata gre{ka treba da se otstrani i da se sfati kako pouka taa da ne se povtoruva, ami preku razvieniot duh na samokriti~nost vo idnina da se iznao|aat re{enija za sekoja takti~ka situacija, a so toa i da se priznaat i da se otstranat pogre{nite potezi. Patot do vistinata {to se otkriva i razjasnuva vo pretkrivi~nata i krivi~nata postapka se trasira i so kriti~no i samokriti~no prio|awe kon pribraniot operativen, odnosno dokazen materijal i kon planiranite i prezemenite operativno-takti~ki merki i istra`ni (i sudski) dejstvija vo sekoj operativen ili krivi~en predmet.

23.2.6. Na~elo na brzina i iznenaduvawe (operativnost) Ne bez pri~ina, se razbira, se smeta deka pretkrivi~nata postapka pretstavuva preddvorje na krivi~nata postapka, so ogled deka obezbeduva pogoden teren za uspe{no i brzo sproveduvawe na celiot tek na kriminalisti~koto postapuvawe. Poefikasno i polesno vodewe na operativnata dejnost se obezbeduva dokolku planiranite operativnotakti~ki merki i dejstvija se aktivirani {to e mo`no pobrgu (vedna{ po registrirawe na prviot signal za postoewe na krivi~niot nastan). Toa e preduslov za navremeno otpo~nuvawe i vodewe na prethodnata postapka. Obete zaedno (i operativnata i istra`nata dejnost) obezbeduvaat uslovi za okon~uvawe na krivi~nata postapka. Navremenoto, planski orientirano, metodi~no i brzo sproveduvawe na operativnite i procesnite dejstvija (osobeno na onie {to ne trpat odlagawe i koi se prezemaat na mestata na odvivawe na krivi~niot nastan), vo krajna linija, rezultira i so pouspe{no spre~uvawe na kriminalitetot. Postapuvaweto po na~eloto na brzina e postapuvawe vo duhot na narodnata izreka: “@elezoto se kove dodeka e `e{ko”. Ovaa narodna mudrost treba kriminalistot uspe{no da ja vklopi vo svoeto postapuvawe. Brzoto i energi~no reagirawe na kriminalistot u{te vo prviot zafat ovozmo`uva otkrivawe i “de{ifrirawe” na brojni informacii {to gi “emituva” krivi~niot nastan. So toa se otkrivaat, se selektiraat i se analiziraat relevantni nositeli na operativni i dokazni informacii u{te vo vremeto na prvi~noto doznavawe za krivi~noto delo na koe upatuva istra`uvaniot krivi~en nastan. Kolku {to vremeto odminuva, tolku i kvalitetot na 268

informaciite se namaluva i na izvesen na~in se vidoizmenuva i deformira, so ogled deka realniot informacionen deficit na kriminalistot opasno mu se zakanuva, taka {to navremenoto nastapuvawe se poka`uva kako zna~ajno svojstvo na operativniot rabotnik i na istra`niot sudija. Itnoto prezemawe na dejstvijata (ova se odnesuva za site, a osobeno za onie sodr`ano vo prviot operativen zafat) ovozmo`uva pronao|awe na site tragi od krivi~noto delo, bidej}i sé u{te ne se vidoizmeneti. Vo sprotivno, so protekot na vremeto, tie mo`at da bidat delumno ili celosno uni{teni od atmosferskite priliki ili od storitelot, koj inscenira la`ni tragi i sl. Osven ova na~elo na operativnost doveduva do navremeno pribirawe na li~ni dokazi, bidej}i o{teteniot i drugite svedoci, kako i osomni~eniot (obvinetiot), “toga{ u{te `ivo i sve`o se se}avaat na celiot nastan”446) i na nekoi va`ni okolnosti {to e od bitno zna~ewe za utvrduvawe na krivi~noto delo i za otkrivawe i fa}awe na storitelot na toa delo. “Operativnosta vo doka`uvaweto zna~i sistem od organizacionotakti~ki merki koi ovozmo`uvaat navremeno pronao|awe, obezbeduvawe i fiksirawe na dokazi, razjasnuvawe na krivi~noto delo, razotkrivawe na storitelot, kako i rehabilitacija na nevino obvinetiot”.447) Me|utoa, kriminalisti~kata praktika poka`uva deka na~eloto na brzina nema apsolutno zna~ewe, tuku deka se nu`ni otstapki. Koga dadenata kriminalisti~ko-takti~ka situacija toa go bara, primenata na ova na~elo izostanuva, odnosno preku soodvetno kriminalisti~ko kombinirawe strplivo se ~eka pogodniot moment koga treba da bidat prezemeni dejstvijata. Vo vakvite slu~ai prebrzoto reagirawe mo`e da ja upropasti postapkata na kriminalistot. Zatoa vo odredeni momenti e potrebno strplivo i gri`livo podgotvuvawe na kriminalisti~kiot trud i negovo aktivirawe vo tempirano vreme, taka {to vakviot opravdan pristap vo razrabotuvaweto cela strategija na ~ekawe se javuva kako protivte`a na itnoto vr{ewe na operativno-takti~ki merki i istra`ni dejstvija. Svojata cel operativnite i istra`nite dejstvija }e ja postignat samo dokolku se primeni principot na iznenaduvawe. Dokolku tie se prezemaat nenadejno, vo vreme i na mesto koga storitelite na krivi~ni dela voop{to ne gi o~ekuvaat, baraniot efekt e postignat. Brzata i nenadejna akcija na kriminalistot dejstvuva zbunuva~ki i v~udoneviduva~ki vrz delinkventot, koj, najden vo nebrano (kako {to bi rekol narodot), e spre~en da prezeme kakvi bilo odbranbeni mehanizmi, taka {to stanuva lesen plen vo postavenata stapica. Vr{eweto racii i zasedi, nenadejnoto pretresuvawe ili li{uvawe od sloboda, spored faktorot iznenaduvawe, ~esto davaat dobri rezultati. Toa pretpostavuva prethodno 446 Vodineli}, V., Isto, 14. 447 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, 63.

269

solidno operativno prou~uvawe i “pokrivawe” na delinkventot preku vr{e{e po{irok uvid vrz negovoto dvi`ewe vo kriminalnata sredina (ufrluvawe sorabotnik vo negova blizina, kontaktirawe so jataci i sl.) za da mo`e da se odbere vistinskiot moment za uspe{no kriminalisti~ko nastapuvawe.

23.2.7. Na~elo na temelnost i upornost Pri kriminalisti~koto postapuvawe ni{to ne smee da mu se prepu{ti na igrata na slu~ajot. Temelnosta i upornosta vo raboteweto se edna od glavnite odliki na kriminalistot. Ova na~elo e tesno povrzano so na~elata na operativno (brzo) i za metodi~no i plansko rabotewe. Krivi~niot nastan mora da se rasvetli i dokolku se utvrdi postoewe na krivi~noto delo doprva pretstoi temelna potraga po storitelot (naj~esto nepoznat vo prviot moment ili poznat, no ~esto nedostapen za organite na otkrivaweto i progonot). Otkrivaweto i utvrduvaweto na krivi~noto delo i na storitelot (za {to se aktiviraat site kriminalisti~ki sredstva), naedno, zna~i sestrano, precizno, temelno i uporno tragawe po vistinata. Ne smee da se ispu{ti nitu eden fakt, nitu edna zna~ajna okolnost. Site tie, bez isklu~ok, treba da se priberat, da se obezbedat i da se ocenat za da se donese kone~en sud za pri~inite i posledicite od krivi~niot nastan. borbata protiv kriminalitetot e makotrpna i beskrajna, so ogled na toa deka ne se presu{eni izvorite na negovoto pojavuvawe i egzistirawe. Kolku {to e taa borba pouporna, tolku }e se namaluva i obemot na “temnata brojka” na kriminalitetot. Prvite neuspesi i eventualniot zastoj vo po~etokot na rasvetluvaweto na krivi~niot nastan ne smeat da go obeshrabruvaat kriminalistot. Naprotiv, strplivo i spored kriminalisti~kite pravila, ~ekor po ~ekor, treba da se osvojuva nepoznatiot prostor, da se otkrivaat i povrzuvaat i navidum bezna~ajnite informacii, koi vo gradeweto na kriminalisti~kiot mozaik mo`at da bidat presudni. Iskusnite kriminalisti dobro znaat deka upornata borba se ispla}a. Oddelni slu~ai od kriminalisti~kata praktika poka`uvaat deka storiteli na te{ki krivi~ni dela se otkrivani duri po nekolku godini od izvr{uvaweto na deloto i toa blagodarej}i tokmu na doslednosta vo primenuvaweto na ovoj princip.

23.2.8. Na~elo na objektivnost Za uspe{na potraga po vistinata i za nejzino otkrivawe i utvrduvawe vo pretkrivi~nata i vo krivi~nata postapka, a za {to se prezemaat 270

potrebnite operativno-takti~ki merki i istra`ni (sudski) dejstvija zavisno od takti~kata situacija (od {to proizleguvaat i razli~ni takti~ki na~ini), kako eden od osnovnite preduslovi se javuva nepristrasnoto i korektnoto rasvetluvawe na krivi~niot nastan. Vo svoeto rabotewe kriminalistot trgnuva od krajno objektivno, nau~no i stru~no postapuvawe pri izborot na operativno-takti~ki merki i istra`ni (sudski) dejstvija, {to }e se poka`at kako “najoptimalni za otkrivawe na vistinata vo operativniot, odnosno krivi~niot predmet”.448) Pri otkrivaweto, izveduvaweto, proveruvaweto i ocenuvaweto na dokazite kriminalistot na krajno sovesen i objektiven na~in podednakvo vnimanie im posvetuva na site relevantni fakti i okolnosti (ne samo na onie koi go tovarat tuku i na onie koi mu odat vo prilog na obvinetiot). Pri sproveduvaweto na operativnata i procesnata dejnost objektivnoto postapuvawe na kriminalistot zna~i i eliminirawe na mo`nosta od eventualno (slu~ajno ili namerno) osomni~uvawe, obvinuvawe, pa duri i osuduvawe, na nevin gra|anin. Pravdoqubivosta, nepokoleblivata objektivnost i nepristrasnosta na vistinski na~in go trasiraat patot na kriminalisti~koto postapuvawe na operativniot rabotnik, istra`niot sudija i na ostanatite kriminalisti vo borbata za otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot. Doslednosta vo objektivnoto kriminalisti~ko rabotewe istovremeno zna~i i po~ituvawe na na~eloto na zakonitost i na~eloto na objektivna vistina, koi me|usebno se isprepleteni.

23.2.9. Na~elo na edinstveno rakovodewe so operativno-takti~kite i istra`nite dejstvija vo sekoj operativen i krivi~en predmet Vo slu~aite koga e neophodno timsko rabotewe pri postapuvawe po slo`eni operativni ili krivi~ni predmeti “zaradi slo`enosta na fakti~kata situacija ili zaradi pogolemiot broj izvr{eni krivi~ni dela”449) od pove}emina storiteli, poradi {to e potrebno aktivirawe na poobemni takti~ko-tehni~ki kriminalisti~ki sredstva i anga`irawe na cela grupa kriminalisti, primenata na na~eloto za edinstveno rakovodewe so vonprocesnite i procesnite dejstvija vo operativnata i istra`nata dejnost se nametnuva kako neophodnost koja vodi kon uspe{na realizacija na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Kriminalisti~kiot trud e kolektiven trud, vo koj krajniot rezultat zavisi od anga`iraweto na sekoj poedinec i na site zaedno, me|utoa, vo 448 Vodineli}, V., Isto, 155. 449 Markovi},T.,Savremenatehnikaistra`ivanjakrivi~nihdela(kriminalistika),365.

271

slu~aite koga stanuva zbor za rasvetluvawe na komplicirani i slo`eni krivi~ni nastani ili pri prezemawe pokrupni operativni akcii koi baraat naglaseno u~estvo na takti~ko-tehni~ki i ~ove~ki potencijal, od ogromno zna~ewe e ulogata na onoj kriminalist koj e zadol`en da rakovodi so postapuvaweto po konkreten operativen i krivi~en predmet. Ulogata na rakovoditelot e naredbodavna, naso~uva~ka, kontrolna i koordinativna. Toj, popularno {to se veli, gi dr`i site konci vo svoi race. Zaedno so svoite pomo{nici (koga e formirana rakovodna ekipa ili {tab), rakovoditelot na akcijata go nabquduva prezemaweto na potrebnite operativni i procesni dejstvija i snosi odgovornost za tekot i rezultatite od postapuvaweto. Kriminalistot {to vo navedenive situacii rakovodi so operativniot ili so krivi~niot predmet izgotvuva i potpi{uva plan, koj strikno se po~ituva. Zadol`enite kriminalisti po nego postapuvaat, na propi{aniot na~in go dokumentiraat pribraniot operativen i dokazen materijal koj rezultiral od sprovedenite dejstvija i za celiot tek od postapkata go informiraat i mu davaat ot~et na rakovoditelot. Po realiziraweto na dadenite zadol`enija i upatstva, ~ija cel e sinhronizirano kriminalisti~ko nastapuvawe pri otkrivaweto, doka`uvaweto i razjasnuvaweto na kriminalitetot, kako povratna informacija kaj rakovodniot kriminalist se sleva celiot operativen i dokazen materijal (slu`beni bele{ki, izve{tai, zapisnici za uvid, zapisnici za izvr{en pretres, potvrdi za odzemawe predmeti itn.).

23.2.10. Na~elo na koordinacija i sorabotka i na~elo na me|unarodna solidarnost za spre~uvawe na kriminalitetot Kriminalisti~kata teorija i praktika né u~i deka delinkventite se mobilni i oti vr{at kriminalitet vo svoeto `iveali{te ili prestojuvali{te, potoa, na drugo mesto vo po{irokata op{testvena sredina, kako i nadvor od granicite na svojata zemja, pa ottamu doa|a i soodvetnata tipologija na storitelite na krivi~ni dela spored nivniot radius operandi, taka {to tie se delat na: lokalni, interlokalni i internacionalni. Podvi`nosta na delinkventite ja menuva i elasti~nosta na kriminalisti~kite metodi i sredstva za navremeno i efikasno otkrivawe i spre~uvawe osobeno na me|umesniot i na me|unarodniot kriminalitet. Ostvaruvaweto {irok operativen uvid i kontrola zaradi “pokrivawe” na mobilnite delinkventi se temeli vrz me|usebni kontakti i informacii koi gi razmenuvaat kriminalistite vo pretkrivi~nata i vo krivi~nata postapka. Ova osobeno se odnesuva pri vodeweto na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka, koga ~esto doa|a do me|usebno povrzuvawe i 272

zaedni~ko rabotewe na dva ili pove}e lokalni i regionalni organi za vnatre{ni raboti. Pri toa ova na~elo se ostvaruva vo koordinacija so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Primenata na ova na~elo ozna~uva, vsu{nost, uka`uvawe zaemna koordinirana kriminalisti~ka i krivi~no-pravna pomo{, kako i razmena na iskustva so cel za racionalno spre~uvawe na kriminalitetot. Seto toa se ostvaruva preku direktni kontakti so kriminalistite ili posredno preku zamolnica (pismen akt - barawe, telegrama i sl.), so koja se bara sproveduvawe operativno-takti~ko ili procesno dejstvie (vodewe informativen razgovor, li{uvawe od sloboda, proveruvawe, alibi, vr{ewe pretres, soslu{uvawe i sli~no), odnosno barawe da se dostavi odreden akt ili spis zaradi kompletirawe na konkreten operativen (krivi~en) predmet. Vpro~em, spored odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka site dr`avni organi (a toa osobeno va`i za OVR) se dol`ni da im dadat potrebna pomo{ na sudovite i na drugite organi koi u~estvuvaat vo krivi~nata postapka. Pokraj neophodnata, skoro sekojdnevna, me|usebna komunikacija {to se odstvaruva pome|u operativnite rabotnici na dva ili pove}e organi za vnatre{ni raboti, ulogata na na~eloto na sorabotka doa|a do izraz pri komuniciraweto me|u operativniot rabotnik, javniot obvinitel i istra`niot sudija i vo tie ramki pri uka`uvaweto kriminalisti~kotehni~ka i stru~na pomo{ na relacija: OVR - pravosudni organi. So ogled na kriminalisti~ko-tehni~kiot i ~ove~kiot potencijal {to go poseduvaat OVR, tie se vo sostojba: da vr{at kriminalisti~ki ekspertizi; da u~estvuvaat pri vr{ewe uvid ili nego da go prezemaat poradi pronao|awe, fiksirawe i obezbeduvawe relevantni tragi; da tragaat po lica i predmeti i sli~no. Na~eloto na me|unarodna solidarnost za spre~uvawe na kriminalitetot e determinirano od ekspanzijata na brojni slo`eni pojavni oblici na me|unaroden organiziran kriminalitet, ~ii profesionalni internacionalni delinkventi sé pove}e se grupiraat i dejstvuvaat na site strani na svetot. Toa ja nametnuva potrebata najzagrozenite zemji me|usebno da si pomagaat vo borbata za preventivno-represivno spre~uvawe na me|unarodniot kriminalitet. Naj{iroka kriminalisti~ka sorabotka za spre~uvawe na kriminalitetot na me|unaroden plan se ostvaruva preku Interpol i negovite nacionalni biroa vo zemjite ~lenki na ovaa Me|unarodna organizacija na krimninalisti~kite policii. Davaweto zaemna me|unarodna kriminalisti~ka pomo{ {to se ostvaruva vo ramkite na Interpol se sostoi vo razmena na informacii i materijali zna~ajni za otkrivawe i spre~uvawe na me|unarodni krivi~ni dela. 273

Me|utoa, me|unarodnata solidarnost za spre~uvawe na internacionalniot kriminalitet se ostvaruva i na drug na~in. Imeno, spored odredbite na nekoi me|unarodni dogovori, spogodbi i konvencii (koi me|usebno gi potpi{uvaat dr`avite),450) predvideno e davawe me|unarodna krivi~no-pravna pomo{. Zaemnata pomo{ se sostoi vo prezemawe na istra`ni i sudski dejstvija, kako i vo oformuvawe i dostavuvawe krivi~noprocesen materijal itn. “Krivi~no-pravnata sorabotka zapo~nuva od momentot na otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli, pa sé do samoto izvr{uvawe na pravosilnite presudi”,451) no toa se odnesuva “i na me|usebnoto pomagawe na organite od razni dr`avi”.452)

23.2.11. Na~elo na deontolo{ko i moralno-eti~ko postapuvawe vo operativnata dejnost Soglasno specifi~nostite na kriminalisti~kata kontrola i obrabotka i nivnata uloga na planot na otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot, kako i postapuvaj}i spoerd pravnite propisi (Zakonot za krivi~na postapka, Zakonot za vnatre{ni raboti i dr.) ovlastenite slu`beni lica na organite za vnatre{ni raboti prezemaat brojni specifi~ni slu`beni dejstvija. Spored karakterot i prirodata na raboteweto, dejstvuvaweto na pripadnicite na policijata se izdvojuva kako specifi~no zanimawe. Toa nametnuva i po~ituvawe na t.n. nepi{ani pravila na odnesuvawe koga policajcite (uniformiranite i civilnite operativni rabotnici) ja vr{at slu`benata dol`nost. Li~nosta na operativniot rabotnik ne smee da se posmatra nadvor od zaemnoto dejstvuvawe na po{irokata sredina i nejzinoto vlijanie, a pokraj ova treba da se razgleduva i niz prizmata na interpersonalnite odnosi so individuite so koi ostvaruva me|usebna komunikacija vo kriminalisti~ko-takti~kata dejnost i poekstenzivno pri sproveduvaweto na op{testveno-profilakti~kite celi za za~uvuvawe na op{testvenite i drugi dobra i vrednosti od kakvi bilo oblici na zagrozuvawe. Li~nosta na ovlastenoto slu`beno lice na OVR i li~nosta na gra|aninot, nivnite moralno-eti~ki obrasci na op{testveno komunicirawe, kako i vlijanieto na makro-sredinata so op{to-prifatenite zakonski i moralni normi na odnesuvawe, se zna~ajni determinanti vo odreduvaweto na pojavnite oblici na me|u~ove~kite odnosi na kriminalistot i na gra|anite vo interakcija so drugi op{testveni subjekti. “Li~nosta gi odreduva oblicite na odnos vo koi e vklu~ena, no i samata se razviva vo interakcija so drugite”.453) 450 451 452 453

274

Podetalno vidi: Proevski, V., i Krckovski, M., Zakon za krivi~na postapka, 905 - 907 Lak~evi},D.,OUPinjihovadelatnostujugoslovenskomkrivi~nompostupku,231. Velikipravnipriru~nik,Privrednipregled,Beograd,1977,1365. Bojanovi},R.,Psihologijamedjuljudskihodnosa,Nolit,Beograd,1979,23.

Zakonski zasnovaniot, moralno-eti~ki odmereniot i strogo profesionalniot odnos na policaecot kon gra|aninot vozvra}a so pove}estrani efekti sogledani od aspekt na kriminalisti~koto zna~ewe na sorabotkata so gra|anite za otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot, kako i za za~uvuvawe na javniot red i poredok. Trgnuvaj}i od prirodata na slu`benite ovlastuvawa na pripadnicite na OVR, kako i od zna~eweto na nivniot odnos kon javnosta, sogledana e potrebata od vostanovuvawe na profesionalen policiski moralno-eti~ki kodeks454) so kodificirani pravila i nasoki za odnesuvawe na policiskite rabotnici pri sekojdnevnoto kontaktirawe so javnosta. Policiskiot kodeks e svoeviden kriminalisti~ki “bon-ton”, koj im soodvetstvuva na sli~nite postojni profesionalni i moralni kodeksi {to gi imaat nekoi drugi stru~ki rabotnici (lekari, advokati, novinari i drugi zanimawa). Postapuvaweto po profesionalniot policiski kodeks zna~i o`ivotvoruvawe i dosledno primenuvawe na pretkrivi~nata postapka. Toa bi zna~elo i razvoj na kriminalisti~kata deontologija kako posebno podra~je na kriminalisti~kata nauka. Prakti~nite rezultati se ogledaat vo toa {to taka vostanovenata moralno-eti~ka odgovornost na pripadnicite na organite za vnatre{ni raboti doveduva do pozabrzano razvivawe na etikata na kriminalistot kako slo`eno i specifi~no zanimawe, kako i do natamo{no unapreduvawe na otkriva~kata i preventivnata funkcija na policijata. Ne se somnevame deka vo skore{na idnina neminovno }e dojde i do konstituirawe na svoeviden Sud na ~esta i kriminalisti~kata etika. Idejata za vostanovuvawe na me|unaroden (evropski) kodeks na policiskata deontologija455) prv ja pokrenal eden evro-pratenik vo 974 godina. Vakvata ideja vedna{ bila prifatena i od stru~nata i po{irokata javnost, taka {to soodvetnite parlamentarni komisii vo Strazbur, po petgodi{no rabotewe (vo koe nesebi~no u~estvuvale pove}e me|unarodni nevladini organizacii) podgotvile “Deklaracija za policijata”. Taa na 8 maj 1979 godina e usvoena od Evro-parlamentot i im e upatena na policijata, vladite i na javnosta na dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa. Sostaven del na “Deklaracijata za policijata” se i 16 pravila na policiskata deontologija kako sevkupnost na principi {to se prepo-

454 Vidiisporedi:Pe~ar,J.iSkalarV.,Milicionarskiodnosisajavno{~u,SSUP,Beograd,1973,187-188;Peri}, V.,OblicidjelatnostiSJS,RSUP,SRHZagreb,1987,447;Makra,A.,DeontologijaietikaOUP,Priru~nik,3/ 1983, Zagreb, 228; Roso, Z., Informativni razgovor, RSUP, SRH, Zagreb, 1988, 233 - 236. 455 Deontologija - nauka za dol`nostite; eti~ko odnesuvawe vo soodvetnata prakti~na dejnost. (Vidi: Vujaklija, M., Leksikon stranih re~i i izraza, 203).

275

ra~uvaat da bidat sproveduvani vo policiskata praktika. Tie pravila456) glasat: 1. Sekoj policiski slu`benik treba da ja vr{i svojata dol`nost {to zakonot mu ja doveruva vo nasoka na za{tita na gra|anite i zaednicata od nasilstvo, grabe`i i drugi, so zakon utvrdeni, {tetni akti. 2. Sekoj policiski slu`benik treba da raboti ~esno, nepristrasno i dostoinstveno. Toj mora da se vozdr`uva od korupcija i nejze odlu~no da í se sprotivstavuva. 3. T.n. kusi postapki, ma~eweto i drugi kazni i nehumani, odnosno poni`uva~ki postapki, se zabraneti vo site okolnosti. Sekoj policiski slu`benik e dol`en da ne ja izvr{i, odnosno da ja ignorira, sekoja naredba ili upatstvo vo nasoka na izvr{uvawe na takvi dejstvija. 4. Policiskiot slu`benik treba da gi izvr{uva site zakonski naredbi {to pravilno mu gi formulira negoviot stare{ina. Me|utoa, toj }e se vozdr`i od izvr{uvawe naredba za koja znae ili bi trebalo da znae deka e protivzakonska. 5. Sekoj policiski slu`benik e dol`en da im se sprotivstavi na povredite na zakonot. Dokolku tie povredi se od takva priroda {to so sebe nosat te{ka, neposredna ili nepopravliva {teta, toj mora vedna{ da reagira i da go spre~i toa spored svoite optimalni mo`nosti. 6. Ako nema opasnost od nastanuvawe na te{ka, neposredna ili nepopravliva {teta, treba da se potrudi da im se sprotivstavi na posledicite od povredite na zakonot ili na nivno povtoruvawe, izvestuvaj}i gi za toa svoite stare{ini. Dokolku toa ne dade rezultat, toj ima pravo i dol`nost da se obrati do povisok organ. 7. Nikakva krivi~na ili disciplinska merka nema da bide prezemena protiv policiski slu`benik {to odbil da izvr{i nezakonska naredba. 8. Policiskiot slu`benik treba da go odbie u~estvoto vo: operativna dejnost, li{uvawe od sloboda, ~uvawe ili transportirawe na lica po koi se tra, pritvorenici ili krivi~no goneti bez osnovano somnenie deka storile krivi~no delo - poradi nivnata rasa ili verskite, odnosno politi~kite ubeduvawa. 9. Sekoj policiski slu`benik e li~no odgovoren za svoite dela, kako i za nezakonskite dela ili propusti. 10. Hierarhiskiot pat treba da bide jasno utvrden. Mora da se ovozmo`i dostapnost do stare{inata odgovoren za delata ili propustite na nekoj policiski slu`benik.

456 Za podetalno objasnuvawe vidi: Vodineli}, V., Kriminalisti~ka taktika I, 46 - 48; P. H. Bolle, Deontologija i statut policije, Izvor, Zagreb, 3/1980, 179 - 184.

276

11. Zakonodavstvoto treba da propi{e sistem od garancii i zakonski za{titni sredstva protiv {tetata {to bi mo`ela da proizleze od policiska aktivnost. 12. Vo ostvaruvaweto na svoite funkcii policiskiot slu`benik treba da dejstvuva so celosna i nu`na re{itelnost, a nikoga{ da ne upotrebi sila pred taa da se poka`e kako soodvetna (razumna) za izvr{uvawe zada~a {to od nego se bara i za koja e ovlasten so zakon. 13. Na policiskite slu`benici treba da im se dadat jasni i to~ni upatstva za na~inot i okolnostite vo koi mora da upotrebat oru`je. 14. Ako policiskiot slu`benik ~uva nekoe lice ~ija sostojba bara medicinska gri`a, toj treba da pobara medicinski lica i, dokolku e potrebno, da prezeme merki za za{tita na `ivotot i zdravjeto na toa lice. Toj mora da se prilagodi na upatstvata na lekarot i na drugite kvalifikuvani pretstavnici na medicinskata profesija, dokolku tie smetaat deka na pritvorenikot mu e potrebna medicinska nega. 15. Policiskiot slu`benik treba da ja ~uva tajnata za site nemu poznati pra{awa od doverliv karakter, i toa sé dodeka izvr{uvaweto na negovite funkcii ili odredbite od zakonot ne baraat od nego da postapi poinaku. 16. Sekoj policiski slu`benik {to se odnesuva vo soglasnost so odredbite na Deklaracijata ima pravo na aktivna poddr{ka, kako moralna taka i realna, od strana na kolektivitetot vo koj ja izvr{uva svojata funkcija. Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija kaj nas e vostanoven policiski kodeks,457) koj spored skromnata sodr`ina samo delumno gi ispolnuva me|unarodnite policiski deontolo{ki standardi.

23.2.12. Na~elo na ~uvawe na slu`bena tajna (konspirativnost) Zakonskite propisi go obvrzuvaat kriminalistot da ja ~uva slu`benata tajna. Vo sprotivno bi se dovel vo pra{awe ishodot od koe bilo vonprocesno ili procesno dejstvie. Zatoa pri obelodenuvaweto na nekoi poedinosti od kriminalisti~kata obrabotka i od istra`nata dejnost kriminalistot treba da bide mnogu vnimatelen. Dobro e poznato deka publicitetot e obratno proporcionalen od tajnata. Tuka mora da se iznao|aat samo re{enija {to }e vodat kon utvrduvawe na vistinata vo postapkata. 457 Kriti~ki osvrt vrz strukturata na makedonskiot policiski kodeks i vrz na~inot na negovoto donesuvawedavaO.Ba~anovi}.Vidi:Ba~anovi},O.,Policijatai`rtvite,2-riAvgust,[tip, 1997, 132 - 133.

277

Zna~itelen del od postapuvaweto na kriminalistot vo pretkrivi~nata postapka e karakteristi~en po toa {to se prezema diskretno, {to e garancija za uspe{no vodewe na kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka i za za{tita na neviniot gra|anin od nepravedno osomni~uvawe. Kriminalistot }e se rakovodi od na~eloto na konspirativnost i od na~eloto na tehni~ko-takti~ka sloboda pri izborot na operativnotakti~kite merki i dejstvija, a postapuvaweto ne smee da bide vo ras~ekor i so na~eloto na zakonitost i na~eloto na vistina, koi se javuvaat kako limitira~ki faktor za kriminalistot i kako garancija za gra|aninot vo po~ituvaweto na negovite ustavni prava i slobodi. Celosna konspirativnost e nu`na pri kriminalisti~ko-takti~kite kombinacii koga se prezemaat samo operativno-takti~ki merki ili koga tie se nadopolnuvaat i so istra`ni dejstvija (pretres, ve{ta~ewe i dr.) kako i pri: tajno opservirawe; kontaktirawe so informantskata mre`a (nezavisno za kakov tip na informator se raboti); postavuvawe hemiski i drugi vidovi stapici; prebaruvaweto po kriminalisti~ki evidencii; raspra{uvaweto za prestojuvali{te ili `iveali{te na barano lice; postavuvaweto na prikriena i tajna zaseda i dr. Celta na operativnata akcija }e bide ostvarena samo dokolku kriminalistot navedenive vonprocesni dejstvija tajno gi sproveduva. Po svojata su{tina postojat i javni operativno-takti~ki merki: patrolirawe; proveruvawe alibi; koristewe na slu`beno ku~e; racija; obezbeduvawe na mestoto na nastanot; informativen razgovor; pregled na mestoto na nastanot itn. Me|utoa, i pri sproveduvaweto na vakvite indiskretni operativno-takti~ki dejstvija }e bide spazeno na~eloto na ~uvawe na slu`benata tajna na toj na~in {to planiraweto, celta i ishodot od nivnoto prezemawe ne smeat da í bidat poznati na javnosta tuku samo ~inot na nivnoto sproveduvawe. Vo sovremeni uslovi organite za vnatre{ni raboti potpiraj}i se vrz pomo{ta i sorabotkata so gra|anite, sé pove}e se “otvoraat” kon javnosta. Taka, preku sopstveni informativni glasila458) i na drug na~in policijata ja zapoznava javnosta so bezbednosni pra{awa {to se od nivni zaedni~ki interes, a koi ne pretstavuvaat slu`bena ili drug vid tajna, odnosno ako ne se vo sprotivnost so konspirativnosta kako eden od najzna~ajnite principi spored koi se rakovodat operativnite rabotnici. Dovolno e malo nevnimanie na istra`niot sudija, pa so objavuvawe na nekoj klu~en detaq od istragata (ili ako na drug na~in za toa doznaat neovlasteni lica) da mu ovozmo`i na obvinetiot da “aktivira” odbranbeni 458 Za ova dobar primer svoevremeno be{e GSVR - Skopje, koj svoeto informativno glasilo “Budnost” edna{ mese~no go izdava{e kako podlistok na skopskiot dneven vesnik “Ve~er”. Po negovoto zgasnuvawe Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zapo~na da go izdava vesnikot “92”.

278

mehanizmi koi }e ja ote`nat istragata (podgotvuvawe la`na odbrana preku pronao|awe la`ni svedoci, uni{tuvawe na vistinskite i simulirawe la`ni tragi i sl.).

23.2.13. Na~elo na ekonomi~nost Najbrzo i najefikasno kriminalisti~ko postapuvawe na planot na represivno-preventivnoto reagirawe protiv kriminalitetot i protiv storitelite na krivi~ni dela se obezbeduva preku primena na principot na ekonomi~nost. Na~eloto na ekonomi~nost né u~i deka sekoj operativen ili krivi~en predmet treba da se razre{i so najracionalni kriminalisti~ki sredstva i procesni dejstvija i vo optimalen rok. Postapkata treba da bide organizirana i vodena na na~in koj }e ovozmo`i nejzino okon~uvawe za {to e mo`no pokratko vreme i so “aktivirawe” na pomali sili i sredstva. Do krajnite rezultati na postapkata treba da se stigne na najekonomi~en na~in, me|utoa, ne po sekoja cena, tuku vo sklad i so drugi glavni kriminalisti~ki principi (na~elo na vistina, na~elo na brzina i iznenaduvawe, na~elo na srazmernost i dr.). “Primenata na na~eloto na ekonomi~nost ne smee da mu {teti na interesot na vistinata (osobeno ne na razjasnuvaweto na li~nosta na izvr{itelot i negovite motivi za izvr{uvawe na deloto {to vo praktikata ~esto se zapostavuva) i na za{titata na pravata i slobodite na li~nosta”.459)

23.2.14. Na~elo na humanizam I vo druga prigoda rekovme deka kriminalistot pri sekoj oblik na kriminalisti~ko reagirawe ne smee da ja ispu{ti od vid pomo{ta na javnosta, posebno gra|anite. Komuniciraweto na rabotnicite na policijata so gra|anite se ostvaruva vrz osnova na zaemna doverba i me|usebno po~ituvawe pri ostvaruvaweto na bezbednosnata funkcija. Odnosite so javnosta treba da se ostvaruvaat taka {to kriminalistot pri kontaktiraweto so gra|anite sekoga{ trgnuva od postavkite na humanizmot, neguvaj}i i prodlabo~uvaj}i ja taa sorabotka preku po~ituvawe na li~nosta na gra|aninot i negovite prava i slobodi. Analogno na pogoreka`anovo, kriminalistot vo kontaktiraweto so sekoj gra}anin i so sekoj osomni~en treba da zra~i so ~ove~nost. So toa i so profesionalnoto izvr{uvawe na zakonskite ovlastuvawa se sozdavaat realni pretpostavki za pridobivawe na gra|anite za javna (i za diferencijacija za eventualna tajna) sorabotka, koja, kombinirana i so 459 Vodineli}, V., Kriminalistika, 19.

279

drugi kriminalisti~ki sredstva i metodi, }e se upotrebi za borba protiv kriminalitetot. Krivi~arot i kriminalistot treba da gi “karakterizira qubovta sprema pravoto i vistinata, neguvawe pravna sigurnost, samosovladuvawe, ladnokrvnost vo sekoja prilika, strplivost i prijatelstvo sprema ~ovekot”.460) ^ovekot e najgolemata vrednost i doverbata kon nego treba da se izdiga na najvisoko nivo. Po~ituvaweto na li~nosta na ~ovekot se protega vo site fazi od pretkrivi~nata i krivi~nata postapka. Za dejstvijata vo pretkrivi~nata postapka va`i praviloto tie da se prezemaat humano i vnimatelno, so po~ituvawe na ~esta i ugledot na licata koi se opfateni so postapkata. Isto taka, treba da se otstrani sekakva bezobyirnost, kako i so izmama od bilo koj vid. Vedna{ bi dodale deka ova zna~i oti i pri ispituvaweto na licata ne se dozvoleni upotreba na sila, zakani, prisilba i sli~ni sredstva, kako ni primena na medicinski intervencii, narkotici i na sé ona {to mo`e da vlijae na slobodata na odlu~uvaweto i iska`uvaweto na ispitanoto lice.461) Toa zna~i deka nema mesto za antihumani sredstva pri preventivno-represivnoto spre~uvawe na kriminalitetot. Na~eloto na humanizam, koe na izvesen na~in gi odreduva i “osnovnite pravci za razvoj na srestvata i metodite za borba protiv kriminalitetot”,462) vo nikoj slu~aj ne smee da bide vo ras~ekor so ostanatite kriminalisti~ki na~ela na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka, osobeno so na~eloto na zakonitost, “so koe se nao|a vo kompletna zavisnost”,463) kako i so na~eloto na vistina.

460 Vodineli}, V., Isto, 20 - 21. 461 Dimitrijevi},D.,Krivi~noprocesnopravo,240. 462 Kelina S.G., Kudrjavcev, V.N., Principi sovetskogo ugolovnogo prava, Nauka, Moskva, 1988, 149. 463 Milutinovi},M.,Kriminalnapolitika,Savremenaadministracija,Beograd,1984,153.

280

V DEL NA^INI NA DOZNAVAWE ZA POSTOEWE NA KRIVI^NI DELA

281

24. NA^INI NA DOZNAVAWE ZA POSTOEWE NA KRIVI^NI DELA 24.1. VOVEDNI ZABELE[KI Borbata protiv kriminalitetot e naporna, te{ka i slo`ena, kako {to e te`ok i slo`en i samiot ovoj oblik na socijalno-patolo{ko odnesuvawe, koe poka`uva konstantnost i zakonomernost vo na~inot na nastanuvaweto i natamo{noto opstojuvawe vo op{testvenite odnosi, kade {to i negovite koreni treba da se baraat (vo brojnite protivre~nosti i te{kotii vo razvojot na sekoe organizirano op{testvo). Otkrivaweto, doka`uvaweto, razjasnuvaweto i predupreduvaweto na kriminalitetot, kako i otkrivaweto, fa}aweto i priveduvaweto kon krivi~na sankcija na storitelite na krivi~ni dela, kako dolgotraen i slo`en proces, se samo eden segment od taa borba za sper~uvawe na kriminalitetot, koja ima preventivno-represivna dimenzija i koja za osnovna cel go ima nastojuvaweto ovaa op{testveno-negativna pojava da se svede vo ramkite na eden podnosliv minimum. Kriminalisti~kopreventivniot trud vo ovaa nasoka e dotolku pozna~aen, dokolku sekoga{ se imaat predvid: negovata, vo poslednov vreme, sé poizrazena profesionaliziranost, so ogled na toa deka “nekoi negovi oblici imaat i oblik na kriminalna organizacija”;464) negovata slo`enost i bogata kriminalna fenomenologija, taka {to pri analiziraweto, dijagnozata i prognozata na ovaa op{testvena pojava (od {to bi bide determinirani i kriminalisti~ko-preventivnite i drugi merki za spre~uvawe), pokraj otkrieniot kriminalitet (ili t.n. “svetla brojka”, “svetlo pole” ili “svetol pojas”), treba da se smeta i na “temnata brojka” itn. Osnovna pretpostavka za navremeno otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i spre~uvawe na kriminalitetot e dobro da se poznavaat prirodata i su{tinata na ovoj oblik na op{testveno neprifatlivo odnesuvawe. Poznavaweto na kriminalisti~koto u~ewe za pri~inosta i determinizmot, odnosno na uslovite i vlijanijata, neposrednite i posrednite kriminogeni, patogeni i sociogeni faktori koi pridonesuvaat 464 Pape{,D.,Privrednakriminalistika,RSUPSRH,Zagreb,1986,13.

282

i vo sovremenite op{testva, pa i vo dlabokata op{testvena struktura na na{eto op{testvo, da nastane i da se razviva sekakov vid na kriminalitet, potoa, izu~uvaweto i poznavaweto na na~inite na izvr{uvawe i na drugite kriminalisti~ki karakteristiki, se od ogromno zna~ewe za otkrivawe na ovaa socijalno-patolo{ka pojava i za pro{iruvawe na “svetliot”, a za stesnuvawe na nejziniot “temen pojas”. Kriminalistot465) mora da gi poznava aktuelnite op{testveno-ekonomski, politi~ki i drugi tekovi vo sovremeniot razvoj na op{testvoto vo celost, bidej}i, so ogled na prilagodlivosta na kriminalitetot i iznao|awe pogodna po~va za nastanuvawe i egzistirawe vo site uslovi i razvojni etapi na op{testvenite odnosi, samo na toj na~in }e bide vo mo`nost da dojde do po~etni inicijalni fakti za ve}e izvr{eno ili za vo idnina planirano krivi~no delo vo koja bilo sfera od op{testvenoto `iveewe, ostvaruvaj}i ja taka na najdobar mo`en na~in i svojata represivno-preventivna funkcija. Do po~etni operativni informacii (koi, zavisno od nivniot kvalitet, potoa vo istra`nata dejnost i vo natamo{nite stadiumi od krivi~nata postapka mo`at da se preto~at i vo dokazni informacii so krivi~no-procesno relevantno zna~ewe) se doa|a na pove}e na~ini pri raboteweto na ovlastenite slu`beni lica na organite za vnatre{ni raboti. Makar {to e neblagodarno da se vr{i nekakva klasifikacija, bidej}i spored nivnata namena i kriminalisti~ka su{tina pove}eto od niv se isprepletuvaat ili nadopolnuvaat, taka {to treba da se izbegnuvaat sekakvi stereotipi, sepak kriminaliti~kata praktika izdvoila pove}e na~ini (ili izvori) na doznavawe za postoewe na krivi~ni dela. Bez pretenzii da se spomenat site, gi izdvojuvame slednive:466) 465 Se zalagame za potesna sektorska specijalnost na site kriminalisti: inspektori, javen obvinitel, istra`en sudija i profesionalen sudija (onoj koj presuduva vo krivi~niot sudski sovet). 466 Za ova vidi i sporedi: Vodineli}, V., Kriminalistika, 55 - 62; i Kriminalistika - otkrivawe idoka`uvawe,317; Miljevi},B.,Kriminalisti~kaobradadelikatauprivredi,RSUPSRH,Zagreb,1983,74; Pape{, D., Privredna kriminalistika, 283 - 296; Bilje{ke o kriminalisti~koj kontroli dru{tveno-ekonomskog kriminaliteta, Zagreb, 1964, 12 - 43;Pape{, D., i Pavlek, I., Kako se provodi kriminalisti~ka kontrola, SSUP, Beograd, 1973, 124 - 140; \o{i}, M., Kriminalisti~ka obrada krivi~nih dela nedozvoljene trgovine, SSUP Beograd,1970,113-122;Kriminalisti~kaobradakrivi~nihdelaprimanjeidavanjemita,SSUP,Beograd,1971, 70 - 74; Kriminalisti~ka obrada krivi~nih dela pronevere, SSUP, Beograd, 1972, 67 - 83; Peri}, V., Oblici operativnedejnosti,Slu`bajavnesigurnosti,RSUP,SRH,Zagreb,1987,22-129;Pozorni~ko-patrolniidrugi oblicioperativnedjelatnostiSlu`bejavnesigurnosti,RSUPSRH,Zagreb,1978,66-72; Kakoseprikupljaju iproveravajuobave{tenjaokrivi~nimdjelimazakojasegoniposlu`benojdu`nosti,SSUP,Beograd,1971,42 -110;Lukezi},A.iKalanj,M.,Kriminalisti~kaobradakrivi~nihdjelakra|a,SSUP,Beograd,1972,134-147; Jova{evi}O.iVujovi},D.,Postupanjepokrivi~nojprijavi,SSUP,Beograd, 1970, 6 - 20; Mihi},V.,Problemi kriminalisti~ke obrade preplate pri uvoz robe, Priru~nik, Zagreb, 4/1977, 328; Petrovi}, A., Kriminalisti~ka metodika, V[UP, Beograd, 1978, 301 - 328; Markovi}, T., Suvremena tehnika istra`ivanja krivi~nih djela (kriminalistika),Narodnenovine,Zagreb,1977,534-541;Aleksi},@.,Kriminalistika,Savremenaadministracija, Beograd, 1982, 51 - 55; Kobovac, I., Kriminalistika, Zagreb, 1960, 28 - 34.

283

1) sorabotka so gra|ani; 2) informator; 3) krivi~na prijava od OVR; 4) prijava od pretprijatija; 5) prijava od inspekciski i drugi slu`bi; 6) prijava od svedok; 7) anonimna i psevdonimna prijava; 8) samoprijava; 9) javno ozboruvawe; 10) doznavawe od vesnici i od drugi masovni mediumi; 11) koristewe na t.n. “legalni izvori”; 12) metod na analogija; 13) “sve` ~in”. Na pra{aweto koi od ovie na~ini na doznavawe za postoewe na krivi~ni dela }e bidat koristeni vo praktikata treba da odgovori sekoja kriminalisti~ko-takti~ka situacija. Me|utoa, uspehot e pogolem dokolku e pogolem brojot na samoinicijativno otkrienite krivi~ni dela. “Navremenoto doznavawe za postoewe na krivi~no delo treba da bide eden od mnogu va`nite organizaciono-takti~ki zada~i na Slu`bata za javna bezbednost”.467)

24.2. SORABOTKA SO GRA\ANI Navremenoto doznavawe za izvr{eni krivi~ni dela pretpostavuva postojano komunicirawe na ovlastenite slu`beni lica na OVR so gra|anite, bez ~ii informacii ne mo`e da se zamisli otkrivaweto i preveniraweto na kriminalitetot. Tokmu zatoa treba da se gradi i neguva javnata sorabotka so gra|anite, koi pretstavuvaat osnoven i najbiten izvor na izvestuvawa koi mo`at da bidat relevantni za vodewe na kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka. Izostrenata bezbednosna svest i kultura na gra|anite vo najgolema mera go otvora prostorot za prevencija na kriminalitetot, a deka vo praktikata treba u{te mnogu da se stori po ova pra{awe e pove}e od evidentno. Deplasirano e na ova mesto podetalno da govorime za potrebata od komunikativnost i neguvawe na korekten i dobronameren odnos na ovlastenite slu`beni lica na OVR kon gra|anite i za zna~eweto na informaciite koi tie od pove}e pobudi, samoinicijativno, im go davaat na otkriva~kite organi. Ovde od golemo zna~ewe e i eden drug moment. 467 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, 276.

284

Imeno, zaradi kvalitetno, analiti~ko i stru~no ocenuvawe na informaciite dobieni od gra|ani (i na navidum bezna~ajnite informacioni signali i t.n. “sitnici” treba da im se dade golemo zna~ewe, bidej}i vo sozdavaweto sinxir od indicii tokmu tie mo`at da pretstavuvaat zna~ajna alka koja }e odigra presudna uloga za istra`uvaweto na krivi~niot nastan), zna~aen preduslov e site ovlasteni rabotnici koi rabotat na otkrivawe i spre~uvawe na kriminalitetot tesno da se specijalizirani i ostru~eni zavisno od toa koi oblici na kriminalni odnesuvawa gi “pokrivaat”, so ogled deka “im e potrebna dopolnitelna stru~nost i informiranost za oblastite vo koi tie se samo delumno upateni”.468) Ova osobeno se odnesuva na otkrivaweto ekonomski kriminalitet. Gra|anite do informacii, korisni od kriminalisti~ki aspekt, doa|aat na rabotnoto mesto, vo mestoto na nivnoto prestojuvawe ili `iveewe i na mestoto na kriminalnata realizacija. So ogled na zna~eweto na prvi~nite informacii za sive ovie tri takti~ki situacii, informativniot razgovor so gra|ani treba da se izvr{i spored pravilata na kriminalisti~kata taktika. Razgovorot e temel za planirawe i prezemawe drugi operativno-takti~ki merki vo pretkrivi~nata postapka ili za istra`ni dejstvija vo eventualnata krivi~na postapka (na primer, soslu{uvawe svedoci i ispituvawe na obvinetiot, koi vo kriminalisti~ka smisla ne se razlikuvaat od informativniot razgovor). Dotolku pove}e {to kriminalistot do nekoi fakti ne mo`e da dojde preku drugi na~ini na doznavawe, osven preku gra|anite. Gra|anite se nao|aat vo objektivna situacija da zabele`uvaat indicijalni fakti koi upatuvaat na postoewe krivi~ni dela (za korista, odnosno za materijalnite posledici od krivi~noto delo; za voljata za izvr{uvawe krivi~no delo; za karakterot na delinkventot i za drugi moralni, psiholo{ki ili materijalni indicii, koi vo golema mera }e go trasiraat patot na operativna i na istra`nata dejnost). Vo otkrivaweto i preveniraweto na nekoi vidovi kriminalitet, osobeno koga se raboti za te{ki ili t.n. kapitalni krivi~ni dela, sorabotkata so gra|anite, onamu kade {to dadenata kriminalisti~kotakti~ka situacija toa go dozvoluva, mo`e da zeme i po{iroki razmeri. “Spored potrebata i ocenkata }e se objavi duri i povik do gra|anite za sorabotka pri rasvetluvawe na te{ko krivi~no delo. Kaj krivi~nite dela kaj koi mo`e opravdano da se pretpostavi deka }e dojde do nivno povtoruvawe, posebno koga e vo pra{awe interlokalen ili internacionalen storitel, od vonredna va`nost e organite za javna bezbednost

468 Isto.

285

i istra`niot sudija da mo`at navreme da ja mobiliziraat naj{irokata javnost”.469) Pritoa “aktivizacijata na gra|anstvoto treba da bide takti~ki zrelo isplanirana i sistematski izvr{ena”470) so posredstvo na sredstvata za masovno komunicirawe. “Bez opasnost od preteruvawe, mora da se ka`e deka Slu`bata za javna bezbednost pri otkrivaweto na kriminalitetot se potpira vrz blagonaklonosta i aktivnata sorabotka na {irokite krugovi od naselenieto. Dokolku naselenieto se odnesuva pasivno, ramnodu{no ili nedoverlivo, ne samo {to }e bide ote`nato, tuku vo nekoi slu~ai duri }e bide i onevozmo`eno otkrivaweto na storitelot i razjasnuvaweto na krivi~noto delo”.471) Tokmu zaradi toa pri vodeweto kriminalisti~ka obrabotka za nekoi oblici na kriminalitet e neophodna pomo{ od gra|anite.472)

24.3. INFORMATOR Nema sovremeni policii vo svetot {to ne go koristat ovoj delikaten i suptilen izvor na informacii, bez koj ne mo`e da se otkriva kriminalitet, so ogled deka ~esto pati za ovaa cel se nemo}ni duri i najsovremenite tehni~ki sredstva i pomagala. Zatoa tuka e informatorot kako neizbe`no krimibnalisti~ko sredstvo, koe “ima golemo zna~ewe za represivno i preventivno spre~uvawe na kriminalitetot”.473) Pod poimot informator474) podrazbirame fizi~ko lice koe na ovlastenite slu`beni lica na policijata sistematski, permanentno i na diskreten na~in (tajno) im dava kriminalisti~ko-relevantni informacii za kriminalni odnesuvawa i za storiteli na takvi op{testveno {tetni odnesuvawa. Dokolku sevo ova se razgleduva vo po{iroki ramki, 469 Vodineli}, V., Represivno-preventivnoto suzbivawe na kriminalitetot i sredstvata za masovno komunicirawe, Bezbednost, 6/1979, Skopje, 543. 470 Vodineli}, V., Isto, 541. 471 Vodineli}, V., Sorabotka na Slu`bata za javna bezbednost i sredstvata za masovni komunikacii na planot na otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot vo ramkite na op{testvenata samoza{tita, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost i OSZ, Skopje, 19871988, 15. 472 Po{iroko za ovoj na~in na doznavawe vidi: Angeleski, M., Kriminalisti~koto zna~ewe na sorabotkata me|u rabotnicite na milicijata i gra|anite, Bezbednost, 2/1990, Skopje, 121 132. 473 Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, 139. 474 Vidi: Angeleski, M., Poim i klasifikacija na informatorite, Bezbednost, 2/1992, Skopje, str. 146 i natamu. Inaku, kako {to sekoj vnimatelen ~itatel mo`e da zabele`i, celokupnata problematika vo vrska so ova e obrabotena ponapred vo soodvetnata teorija za kriminalisti~ko-informativnata dejnost.

286

toga{ vo repertoarot na pribranite informacii bi se vklu~ile i onie {to se odnesuvaat na pojavi od bezbednosen karakter. Praktikata poka`ala deka informatorot dava informacii poradi materijalni pobudi, kako i od niski i idealni motivi. Otkriva~kata funkcija na OVR na globalen plan prete`no se temeli vrz gra|ani koi vo ulogata na informatori se javuvaat od idealni motivi (visok stepen na patriotsko ~uvstvo i sli~no). Me|utoa, ne mo`e da ne se komunicira i so informatori ~ija zainteresiranost se sveduva na koristoqubie. Ova osobeno se odnesuva na otkrivaweto me|unarodni krium~arski kanali so opojna droga ili so oru`je, odnosno na razotkrivaweto organiziran kriminalitet. Otkrivaweto profesionalni delinkventi pretstavuva slo`ena kriminalisti~ka zada~a {to se re{ava, me|u drugoto, i so koristewe na poseben tip informator - t.n. vigilant, koj se ufrla vo nivnite redovi. Takviot informator nekoga{ svoeto anga`irawe }e go uslovuva so dobivawe materijalna nagrada. Ne e prepora~livo policijata da se potpira na informatori koi odnapred si izgotvuvaat “skala” na svoite uslugi i sami si ja odreduvaat visinata na materijalnata nagrada zavisno od opasnosta na koja se izlo`eni (so ogled deka kriminalnoto podzemje e nemilosrdno). Ne treba da se izgubi od vid i mo`nosta informatorot da gi “filuva” svoite informacii ili da gi izmisluva za da iznudi {to povisoka nagrada i vo o~ite na operativniot rabotnik {to go ima na vrska da se poka`e kako “vrven” izvor na soznanija i kako kriminalisti~ki agent od golem kalibar. Zata e kriminalisti~ko-takti~ki opravdano site informacii da se proveruvaat preku informator paralelnik ili na drug na~in. Dobienite informacii od informatorite “treba da se tretiraat analogno na anonimnite prijavi”.475)

24.3.1. Klasifikacija na informatorite Vo kriminalisti~kata teorija i praktika se razlikuvaat pove}e vidovi informatori, koi mo`at da se podelat vo tri grupi. Vo edna grupa, dokolku se ima predvid vermenskoto anga`irawe kako kriterium za diferencijacija, mo`at da se izdvojat: 1) informator za oddelen slu~aj (t.n. prigoden informator); i 2) postojan informator. Prigodniot informator se anga`ira za kriminalisti~ko ras~istuvawe samo na eden konkreten slu~aj (za kriminalisti~ka obrabotka na edno krivi~no delo ili za eden ili pove}e negovi storiteli, kako i za 475 Vodineli}, V., Kriminalistika, 58.

287

“navleguvawe” vo odnapred diferencirano kriminalno `ari{te zaradi negovo kontrolirawe), po {to diskretnata sorabotka so toj informator prestanuva, {to ne zna~i deka ne mo`e vo idnina povtorno da se vospostavi kontakt so nego. Naprotiv, dokolku takti~kata situacija toa go nametnuva, so nego mo`e da se vospostavi porane{niot odnos, pa duri mo`e da prerasne i vo informator od vtoriot tip (postojan). Kako {to proizleguva i od samiot negov naziv, so postojaniot informator se ostvaruva trajna tajna sorabotka, so ogled deka menu mu se dostapni informacii za kriminalni odnesuvawa, za kriminalna sredina i za koj bilo tip na delinkventi il za drugi lica so antisocijalno i asocijalno povedenie. Ako se imaat predvid moralniot lik na informatorot, negovoto minato i integriranost vo mikro i makro sredinata, vo posebna grupa spa|aat: 1) informator - ~esen gra|anin; 2) informator - delinkvent (vigilant); 3) informator - paralelnik. Informatorot - ~esen gra|anin nema kriminalno i somnitelno minato, taka {to va`i za lojalen, po~ituvan i ugleden gra|anin vo svojata sredina. Nemu po razni osnovi mu e dostapen priliv na informacii {to poteknuvaat od rabotnoto mesto, od `iveali{teto ili prestojuvali{teto ili od krugot na negovite dopolnitelni op{testveni aktivnosti. Vo sostojba e policijata da ja dr`i vo tek so aktuelnata op{ta informiranost za oddelen slu~aj ({to e po~esto) ili so nea da ostvaruva postojana sorabotka ({to poretko se slu~uva). Obi~no toj toa go pravi od idealni motivi poradi odmazda, omraza i drugo. Informatorot - delinkvent (t.n. vigilant) e najbogat, najnesiguren i najdelikaten izvor na informacii deka, vo praktikata se slu~uva vrz nego da se nadovrzuvaat nejavni i javni operativno-takti~ki merki i dejstvija, koi nekoga{ ne vroduvaat so plod dokolku se temelat na neproverena prvi~na informacija, poradi {to kako najracionalno sredstvo mora da se koristi paralelnik. So ogled na toa deka i samiot e delinkvent (ili prostitutka, komarxija, zavisnik od droga i sli~no), toj ima najbogat “arsenal” na informacii od prosta pri~ina {to e integriran vo kriminalnoto milje i sekoga{ e vo sostojba da go dolovi aktuelniot kriminalen mig i da signalizira za izvr{eni krivi~ni dela, za nivni storiteli i za mestoto na kriminalnata realizacija ili za kriminalnite `ari{ta. Opasnosta od koristeweto na ovoj informator e pove}estrana. Ve}e spomnavme deka toj obi~no saka bogato da ja naplati sekoja, pa duri i najbagatelnata (nekoga{ i izmislena) informacija; raboti na dve “tezgi”, taka {to za 288

sorabotkata i samiot se nametnuva sé so cel nepre~eno da vr{i krivi~ni dela; nekoga{ se obiduva da doznae so koi konkretni problemi e preokupirana policijata za da go pernese toa vo kriminalnata sredina; saka da go nametne svojot “avtoritet” na kriminalec-povtornik i da ostvaruva bliski i prijatelski odnosi so kriminalistot, koj bezrezervno bi veruval vo sodr`inata na primenata informacija itn. Toleriraweto na kriminalnata aktivnost (osven za polesni prekr{oci) na vigilantot, sé so cel otkrivawe krivi~ni dela storeni od drugi delinkventi, ne e dopu{teno. Vo pronao|aweto vakvi sorabotnici (vigilanti - M. A.) postojat objektivni te{kotii, bidej}i ~esto e mnogu te{ko da se pridobijat za sosema iskrena sorabotka so organite za vnatre{ni raboti. Nekoga{ }e bide potrebno davawe mala usluga vo ramkite na zakonskite ovlastuvawa; nekoga{ mo`at da se iskoristat eventualnite nedorazbirawa i kavgi me|u samite delinkventi; nekoga{ }e se uka`e prilika pametno da se iskoristat konkurentskite pri~ini do koi mo`e da dojde pri kupuvawe ili prodavawe stoka ili pri podelbata na zarabotuva~kata, a nekoga{ mora da im se dade i soodvetna nagrada na takvite lica za izvr{enite uslugi. Psihologijata na eden pogolem del sorabotnici od ovaa kategorija e takva {to tie mnogu ~esto presmetuvaat dali pove}e }e dobijat od organot za vnatre{ni raboti ili od liceto li grupata koja treba da ja obrabotuvaat, taka {to i ovaa okolnost mora da se ima predvid. Nema da bide redok slu~aj nekoi i sami da se ponudat za sorabotka, a osobeno toga{ koga se fateni vo vr{ewe na nekoj prekr{ok ili sakaat da pridonesat so svojata sorabotka odredeno lice ili grupa {pekulanti ili krium~ari da se istisne od pazarot.476) Informatorot - paralelnik e regulator, filter i eliminator na informaciite dobieni od drugi informatori. Na izvesen na~in e informator - dvojnik. Rekovme ponapred deka sekoja dobiena informacija, bez isklu~ok, treba da se proveruva za da ne dojde do pogre{no orientirawe na operativnata dejnost i do neracionalno koristewe na silite i sredstvatya, sprotivno od osnovnite kriminalisti~ki principi. Edno od sredstvata za proveruvawe na verodostojnosta na informacionite signali i za sigurnosta i privrzanosta na ostanatite tipovi informatori e tokmu ovoj vid informator. Preku nego }e gi otkrieme informatorite koi rabotata na dve “tezgi” ili koi informiraat samo za bagatelni kriminalni nastani, a pote{kite (za koi, isto taka, dobro se informirani ili vo koi i samite zele u~estvo) gi premol~uvaat. Spored na{e mislewe, pod uslov informatorot-paralelnik da e prethodno utvrden kako siguren izvor, negovoto koristewe zna~i operativno proveruvawe kako diskretna operativno-takti~ka merka. 476 \o{i}, M., Kriminalisti~ka obrada krivi~nih dela nedozvoljene trgovine, 116 - 117.

289

Paralelnikot mo`e da bide od redot na informatorite - ~esni gra|ani ili vigilant. Najsigurna i kriminalsti~ki najzrela e onaa takti~ka situacija koga dvajca ili pove}e mina informatori paralelno samite me|usebno se pokrivaat bez da znaat eden za drug, bidej}i toga{ kontrolata na takvite dobieni informacii }e bide dvojna, trikratna ili pove}ekratna, pokraj toa {to sevo ova bi se proveruvalo so tajna opservacija ({to se prepora~uva odvreme-navreme nad nekoi informatori) i so drug operativno-takti~ki iskristaliziran informativen materijal, osobeno koga se vodat slo`eni kriminalisti~ki obrabotki za otkrivawe kapitalni krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminalitet. Postoi i treta podelba 477) {to e poznata vo ekonomskata kriminalistika, a vo nea spa|aat slednive tipovi informatori: 1) informator bez posebna stru~nost; 2) stru~en informator; 3) informator za “kriminalen punkt”; 4) stru~en informator za objekt; i 5) informator za op{ta informiranost. Informatorot bez posebna stru~nost ne e celosno zapoznat so na~inot na izvr{uvawe na kriminalniot napad, me|utoa, spored svojata polo`ba vo delovniot svet i spored drugite opjektivni i subjektivni uslovi, ima realna mo`nost da zabele`i relevantni fakti za otkrivawe ekonomski kriminalitet. Od ovoj informator ne treba premnogu da se o~ekuva so ogled deka otsustvoto na stru~ni poznavawa za delovniot proces kade {to se realizira krivi~niot nastan pretstavuva seriozna te{kotija za prepoznavawe kriminalni pojavi. Stru~niot informator poseduva maksimalen stepen na stru~nost, informiranost i komunikativnost, taka {to zabele`uva fakti koi ne mo`at da gi otkrijat drugi informatori {to nemaat tesna specijalnost vo strukata. Preku ovoj informator “se ovozmo`uva {irok uvid nad raboteweto na stopanskite sektori, granki i ostanati oblasti”,478) taka {to preku nego stru~no se usovr{uva i samiot kriminalist. Stru~niot informator mu e “stru~en konsultant na operativniot rabotnik”.479) Informatorot za “kriminalen punkt” e eden od najva`nite tipovi informatori, koj se koristi kako pri liniskiot (sektorski), taka i pri teritorijalniot sistem na kriminalisti~ko rabotewe. Ovie informatori uspe{no mo`at da se vgradat vo razni punktovi (no}ni klubovi i barovi, 477 Ja prezemame od Vodineli} (Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, 319 - 320), a za sli~na tipologijasezalagaiPape{(Bilje{keokriminalisti~kojkontrolidru{tveno-ekonomskogkriminaliteta, Zagreb, 1964, 12 i natamu). 478 Pape{, D., Sp. trud, 13. 479 Vodineli}, V., Sp. trud, 319.

290

hoteli, preno}i{ta i drugi ugostitelsko-turisti~ki objekti i sli~no), kade {to, ostvaruvaj}i uvid vrz somnitelni lica i vrz poznati delinkventi, mo`at da zapazat materijalni posledici od krivi~noto delo i drugi osnovi na somnenija. “I kaj ovaa kategorija na informatori odreden stepen na stru~nost e normalen uslov.”480) Stru~niot informator za objekt slu`i za otkrivawe za~esteni krivi~ni dela za koi postoi konkretno somnenie. Razbirlivo e deka vakviot informator mora da poseduva stru~no znaewe i da se nao|a na adekvatno rabotno mesto. Informatorot za op{ta informiranost, sli~no na prviot nabele`an tip od ovaa treta grupa informatori (informator bez posebna stru~nost), ne mora da poseduva odredeni stru~ni znaewa i ve{tini, tuku da e vklu~en vo komunikativno rabotno mesto {to ovozmo`uva da apsorbira informacii relevantni za uspe{no vodewe na kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka. Odgovorot na pra{aweto za toa so kakvi obrazovni i stru~ni kvalifikacii treba da raspolagaat sive navedeni tipovi na informatori, go re{ava sekoja konkretna takti~ka situacija. Informativnite razgovori so informatorite (t.n. primawe na izve{tajot ili davawe idni zadol`enija ili instrukcii, ka`ano so policiskiot `arkog) treba da se vr{at vo: “javni ~ekalnici, `elezni~ki stanici, lokali, a najdobro vo posebni stanovi”481) ili na drugi mesta (vo motorni vozila ili vo prikrieni i neupadlivi punktovi, i toa naj~esto no}e) {to garantiraat za~uvuvawe na konspirativnosta. “Sostanocite so informatorot ne treba da se dr`at nitu vo stanot na slu`benikot, nitu vo stanot na informatorot, nitu vo zgradata na policijata, nitu po parkovi i osameni mesta.”482) Praktikata poka`uva deka so informatorite se kontaktira vo slu`beni prostorii na OVR, {to takti~ki e neispravno, me|utoa, smetame deka isklu~oci sepak se dopu{teni, osobeno koga, kako rezultat na slo`enosta na krivi~niot nastan za koj informaciite se pribiraat i poradi drugi takti~ko-tehni~ki pri~ini, informativniot razgovor e po`elno da se izvr{i vo OVR, no prethodno treba da se obezbedat uslovi za nezabele`ano doa|awe na informatorot (prepora~uvame da se dovede vo zatvoreno slu`beno vozilo ili drugo patni~ko motorno vozilo ili, pak, informatorot sam }e dojde, maskiraj}i se prethodno). Vo sekoj slu~aj vakviot na~in na komunicirawe treba da se koristi retko i so prethodno odobrenie na pretpostaveniot rakovoditel na operativniot rabotnik. Dokolku ne se zapazat ovie uslovi, kontaktite so informatorot vo OVR go gubat glavnoto obele`je - tajnosta, taka {to se prelevaat vo 480 Isto. 481 Markovi}, T., Kriminalistika, 371. 482 Isto.

291

javna sorabotka (kako pri nezadol`itelnite kontakti so dobronamerni gra|ani), so {to se naru{uvaat i osnovnite principi na kriminalisti~kata izvestuva~ka slu`ba i na toj na~in informatorot go gubi svojstvoto na taen pribira~ na informacii i }e bide kompromitiran. “Me|u slu`benikot i informatorot ne treba da ima nikakva intimnost i prijatelstvo”,483) a imaj}i go predvid na~eloto na diskrecija i ~uvawe na slu`benata tajna (konspirativnost), vo u{ite i o~ite na informatorot ne smee da dojde nitu najmal detal od sodr`inata na operativnata dejnost (za {to osobeno informatorite - vigilanti poka`uvaat golem interes). Na informatorot ne smeat da mu bidat dostapni nitu podatoci za privatniot `ivot na operativniot rabotnik. Ova se osnovni pravila pri koristewe na informatorite kako izvori na podatoci od ogromno kriminalisti~ko zna~ewe.

24.4. KRIVI^NA PRIJAVA OD OVR Zakonodavecot ne go re{ava pra{aweto za definirawe na poimot na krivi~nata prijava i pokraj toa {to taa e krivi~no-procesen akt od koj se crpat prvi~ni informacii za izvr{enoto krivi~no delo, tuku gi nabele`uva samo nejzinite osnovni elementi, nitu, pak, teorijata mu posvetuva pogolemo vnimanie.484) Krivi~nata prijava vo su{tina e povod, odnosno “akt koj pretstavuva osnova za poveduvawe na postapkata”.485) Taa se sostoi vo pismeno ili usno (i telefonsko) soop{tenie, izvestuvawe ili iska`uvawe na podnositelot na prijavata upateno do javniot obvinitel ili do drug dr`aven organ, ~ija sodr`ina uka`uva na eventualno postoewe na krivi~no delo ili na negov storitel (dokolku dotoga{ e poznat), so cel za inicirawe na krivi~en progon. Vo uloga na podnositeli na krivi~nata prijava (so koja na javniot obvinitel, neposredno ili posredno, mu se navestuva postoewe na krivi~no delo koe naj~esto se goni po slu`bena dol`nost ili, pak, po privatna tu`ba) se javuvaat: gra|ani (o{teteniot ili treto lice), dr`aven organ, pretprijatija, ustanovi i sl. 483 Isto, 370. 484 Za definiraweto na poimot na krivi~nata prijava vidi i sporedi: Jemri}, M., Krivi~na prijava, Priru~nik, 4/1975, 259; Modli, D., Krivi~na prijava OUP, Priru~nik, 6/1981, 546; Peri}, V., Oblici operativne djelatnostiSJS,222;Vasiljevi},T.,Sistemkrivi~nogprocesnogprava,Savremenaadministracija,Beograd,1981, 403; Lak~evi}, D., OUP i njihova delatnost u jugoslovenskom krivi~nom postupku, 160 - 162;Jova{evi}, O. iVujovi},D.,Postupanjepokrivi~nojprijavi, 6 - 7; Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979, 363; Arnaudovski, Q., Nekoi problemi vo vrska so iniciraweto na krivi~nata postapka od strana na OVR, Bezbednost, 1/1966, 25. 485 Proevski, V. i Krckovski, M., Zakon za krivi~nata postapka, Zavod za unapreduvawe na stopanstvoto vo SRM, Skopje, 1980, 212.

292

Krivi~nata prijava (~ija{to forma i sodr`ina ne se propi{ani) e odraz na krivi~niot nastan (slu~en vo stvarnosta), koj upatuva na postoewe na krivi~no delo i eventualno na negoviot mo`en storitel. Taa e osnova za vklu~uvawe na subjektite na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka za rasvetluvawe na odreden krivi~en nastan, odnosno za otkrivawe, doka`uvawe, razjasnuvawe i prevenirawe na razni vidovi krivi~ni dela, dokolku e utvrdeno nivnoto postoewe. Organite za vnatre{ni raboti, kako osnovni organi vo pretkrivi~nata postapka, se naj~esti podnositeli na krivi~ni prijavi za site vidovi krivi~ni dela {to se gonat po slu`bena dol`nost. Toa proizleguva od nivnata zakonska obvrska vo ramkite na otkriva~kata funkcija da prezemaat operativno-takti~ki merki i istra`ni dejstvija. Finalen proizvod na prezemenite merki i dejstvija vo kriminalisti~kata obrabotka e krivi~nata prijava, koja (zaedno so predmetite i druga soodvetna dokumentacija: zapisnici, slu`beni bele{ki, skici, fotografii i sli~no) policijata mu ja dostavuva na nadle`niot javen obvinitel, koj prifa}a ili ja otfrla. Pozitivniot ishod na krivi~nata prijava pretpostavuva taa da sodr`i kvalitativno-kvantitativni kriminalisti~ki i idni krivi~noprocesni relevantni fakti. Taa “treba da dade odgovor na dvete glavni pra{awa na kriminalistikata”486) ili barem da sodr`i odgovori na nekoi od niv, bez koi ne mo`e da se vodi krivi~na postapka. Bez nepotrebni dodavawa, no i bez nedovolna preciznost i {turost vo naveduvaweto na fakti~kata sostojba, vo sostavot na krivi~nata prijava, vo osnova, treba da vlezat: 1) podatoci za prijaveniot storitel na krivi~noto delo, dokolku, se razbira, toj e poznat (osnovni generalii: mesto na ra|awe i `iveali{ta ili prestojuvali{te; polova, socijalna, obrazovna i druga struktura), kako i li~ni podatoci za svedocite; 2) podatoci za kriminalisti~kite karakteristiki na prijavenoto krivi~no delo i za drugite okolnosti {to se od kriminalisti~ko i krivi~no-pravno zna~ewe (opis na na~inot, mestoto i vremeto na izvr{uvawe i dr.). Osobeno treba da se opi{e pojavniot oblik na na~inot na izvr{uvawe na krivi~noto delo. So ogled na dolgotrajnosta na nekoi krivi~ni dela, nekoga{ tie ne mo`at strogo vremenski da se ome|at; 3) podatoci za predmetite i tragite od krivi~noto delo, koi treba da se navedat i detalno da se opi{at, kako i podatoci za 486 Vodineli}, V., Kriminalistika, 58.

293

rezultatite od operativno-takti~kite merki i itnite istra`ni dejstvija {to ne trpat odlagawe (pretres, uvid, odzemawe predmeti i ve{ta~ewe). Sodr`inata na prijavata treba da bide izlo`ena na toj na~in {to od nea treba “da se vidi kako te~el nastanot, kako se doznalo za krivi~noto delo, koi dejstvija {to go ~inat bitieto na krivi~noto delo se izvr{eni, koi dokazi go tovarat osomni~eniot”;487) 4) drugi podatoci relevantni za osoznavaweto na fakti~kata sostojba; i 5) podatoci za nazivot i drugi neophodni interni oznaki na OVR, koj se javuva kako podnositel na prijavata. Vo prijavata se naveduva i zakonskata kvalifikacija na krivi~noto delo, makar {to toa ne pretstavuva zadol`itelen element i ne e odlu~uva~ki faktor za natamo{nata sudbina na krivi~nata prijava. Vo praktikata, se slu~uva do OVR da podnesuvaat prijavi (naj~esto vo pismena forma) i gra|ani ili drugi subjekti (dr`avni organi, pretprijatija i dr.), makar {to toa mo`ele da go storat direktno do javniot obvinitel. Vakvite prijavi nekoga{, so ogled na slabiot kvalitet, pretstavuvaat samo povod za vr{ewe proverki i za pribirawe operativni informacii (po {to se prepra}aat do nadle`niot javen obvinitel).

24.5. PRIJAVA OD PRETPRIJATIJA I USTANOVI Pretprijatijata i ustanovite se javuvaat kako podnositeli na prijavi za krivi~ni dela {to se gonat po slu`bena dol`nost, a za koi doznale vo svojata rabotna sredina i vo ostvaruvaweto na me|usebnite delovni odnosi. Ova e eden od na~inite na doznavawe za postoewe osobeno na ekonomski kriminalitet. Vo podnesenata prijava do javniot obvinitel pretprijatijata i ustanovite se dol`ni da gi navedat dokazite, kako i da prezemat potrebni merki za za~uvuvawe na predmetite i tragite od krivi~noto delo.

487 Arnaudovski, Q., Isto, 35.

294

24.6. PRIJAVA OD INSPEKCISKI I DRUGI SLU@BI Od dr`avnite organi {to spored ZKP se dol`ni da podnesuvaat krivi~ni prijavi treba da se spomenat inspekciskite i drugi slu`bi (pazari{nata, deviznata, grade`nata, sanitarnata, dano~nata, revizorskata itn.), koi pri vr{eweto na kontrolnata funkcija otkrivaat ekonomski krivi~ni dela, za {to go izvestuvaat javniot obvinitel ili organite za vnatre{ni raboti, so koi vo odredeni slu~ai sproveduvaat i zaedni~ki operativni zafati. Dijapazonot na nivnata me|usebna komunikacija vo preveniraweto na kriminalitetot e {irok i ne treba da se sveduva samo na povremeni akcii od po{iroki razmeri, tuku treba da prerasne vo aktivna, planska i koordinirana sorabotka vo ramkite na operativnata profilaktika.

24.7. PRIJAVA OD SVEDOK Prijavata na prezumptivni (pretpostaveni ili idni potencijalni) svedoci e eden od mnogu retkite na~ini na doznavawe deka e storeno ili se planira da se izvr{i krivi~noto delo. Kon nea kriminalistot treba da se odnesuva so potrebno vnimanie i so visok stepen na pretpazlivost i kriti~nost, so ogled na nejzinata siroma{na kriminalisti~ka sodr`ina, taka {to se nu`ni dopolnitelni kriminalisti~ko-takti~ki ili tehni~ki merki i dejstvija za rasvetluvawe na prijaveniot kriminalen nastan. Patokaz za tie operativni aktivnosti (koi OVR samoinicijativno gi prezema, dokolku do niv e ispratena ili, pak, toa go pravi po barawe na JO) }e pretstavuvaat podatocite od prijavata, kako i informativniot razgovor so nejziniot podnositel.

24.8. ANONIMNA ILI PSEVDONIMNA PRIJAVA Anonimnata (nepotpi{ana i podnesena od nepoznato lice) i psevdonimnata prijava (la`no potpi{ana) pretstavuvaat eden od ~estite na~ini na dozavawe za izvr{eno krivi~no delo. Se javuva vo dva oblika: vistinita i la`na. Vistinitite vakvi prijavi (koi obi~no sodr`at minimum kriminalisti~ki relevantni fakti) treba da se sfatat samo kako povod za prethodno izvestuvawe zaradi proveruvawe (t.n. operativni proverki), koe ovlastenite slu`beni lica na OVR treba da go sprovedat spored kriminalisti~koto na~elo na diskrecija (konspirativnost). 295

Proveruvaweto i sobiraweto potrebni izvestuvawa zna~i deka vnimanieto na kriminalistite e svrteno prvenstveno kon sodr`inata na anonimnata ili psevdonimnata prijava. Dokolku proverkite poka`at deka e vistinita, }e izostane potragata po nepotpi{aniot ili la`no potpi{aniot podnositel. Stravot od `igosuvawe vo sopstvenata rabotna sredina so ogled na mo`nite posledici (osobeno od odmazda na pretpostaveniot rakovoditel ili drug vraboten, koj direktno ili indirektno e zame{an vo kriminalniot nastan {to se prijavuva; eventualnoto gubewe na rabotnoto mesto i sli~no) go naveduva avtorot na ovie prijavi, zaradi sopstvena za{tita, da ne gi potpi{e ili vrz niv da stavi la`en potpis. Ovde, vsu{nost, se raboti za dobronamerni gra|ani {to upatuvaat na kriminalni napadi, ~ie postoewe doprva treba da se proveri. Dokolku rezultatite od prezemenite kriminalisti~ki merki i dejstvija poka`at deka se raboti za la`na anonimna (ili psevdonimna) prijava (koja mo`e da se podnese poradi omraza i od drugi niski motivi), vo toj slu~aj treba da se otkrie nejziniot podnositel zaradi poveduvawe krivi~na postapka za storeno delo la`no prijavuvawe. Pri prezemaweto merki za utvrduvawe na identitetot na anonimniot ili psevdonimniot dostavuva~, kriminalisti~ko-takti~ki e prepora~livo prijavata da mu se poka`e na liceto koe la`no e prijaveno, bidej}i od nego mo`e da se dobijat korisni informacii za odreduvawe na krugot od somnitelni lica i za diferencirawe na mo`niot storitel (spored rakopisot i drugite obele`ja na pismena prijava od vakov vid, se slu~uva la`no prijavenoto lice da gi naso~i idnite proverki kon storitel od negovata mikro sredina, koj poradi qubomora, omraza i od drugi pri~ini saka da mu na{teti). Za otkrivawe na anonimen podnositel na la`na prijava od zna~ewe se i nekoi kriminalisti~ko-tehni~ki istra`uvawa (ve{ta~ewe na rakopis, mastilo, hartija i dr.).

24.9. SAMOPRIJAVA Samoprijavata e mnogu redok na~in na doznavawe, a se sostoi od davawe izjava (pismena ili usna) na nekoe lice deka e storitel na krivi~no delo. Operativnite rabotnici na OVR samoprijavata treba da ja razgleduvaat so potrebniot stepen na kriti~nost vo postapuvaweto kako eden od osnovnite kriminalisti~ko-takti~ki principi. Predubeduvaweto (koe, za `al, e prisutno vo kriminalisti~kata praktika) deka sekoja samoprijava treba da se prifati kako to~na ili, pak, vedna{ da se otfrli kako neto~na, ne e vo funkcija na ocenuvaweto na neposrednoto zna~ewe na ovoj na~in na doznavawe. Spored sodr`inata samoprijavata mo`e da bide: vistinita, 296

nesvesno nevistinita (prijavitelot e vo zabluda i smeta deka e storitel na krivi~no delo, koe, vsu{nost, ne go izvr{il) i la`na (subektivno i objektivno nevistinita). Praktikata poka`ala deka naj~esti podnositeli na vistinita samoprijava se slu~ajnite i nebre`nite delinkventi, dodeka delinkventite od navika toa go pravat od smetka, i toa naj~esto vo slu~aite koga }e “doznaat deka se nao|aat pred otkrivawe ili li{uvawe od sloboda i sakaat so ‘dobrovolna’ i iskrena ‘samoprijava’ da ja popravat svojata polo`ba pred sudot (ili da ja prikrijat organizacijata koja stoi zad niv)”.488) La`na samoprijava mo`at da podnesat du{evno zdravi i du{evno bolni lica od pove}e motivi. Taka, du{evno zdravite lica se samoprijavuvaat “za polesno krivi~no delo zaradi prikrivawe na pote{ko”,489) potoa, za da mu ovozmo`at na storitelot da izbega i poradi drugi pri~ini (qubov i ~uvstvo na milosrdie kon bliskiot i sli~no). Du{evno bolnite lica, osobeno onie {to boleduvaat od melanholija, mlade{ko ludilo, slaboumnost, progonstveni idei i od drugi du{evni bolesti, se javuvaat kako podnositeli na la`ni samoprijavi.490)

24.10. JAVNO OZBORUVAWE Pod ovoj na~in na doznavawe se podrazbira {irewe (podnesuvawe) na informacii za nekoe krivi~no delo i (ili) za negoviot storitel, bez pritoa da se znae prviot izvor na takvite informacii. Bidej}i pri prenesuvaweto na informaciite u~estvuvaat pove}emina gra|ani (prakti~no se raboti za cel sinxir od dostavuva~i), koi ostavaat “pe~at” vrz niv so svoja varijanta na usno iska`uvawe, koga }e stignat do ovlastenite slu`beni lica na OVR obi~no informaciite se prili~no deformirani. Pri diskretnite proverki na sodr`inata na javnoto ozboruvawe patokaz }e pretstavuvaat informativnite razgovori oddelno so sekoj ozboruva~ (po~nuvaj}i od posledniot, preku pretposledniot i spored natamo{niot redosled sé do prviot od kogo najnapred poteknala informacijata).

488 Vodineli}, V., Kriminalistika, 61. 489 Isto. 490 Vidi:Vodineli},V.,Isto.

297

24.11. DOZNAVAWE OD VESNICI I OD DRUGI MASOVNI MEDIUMI Vo doma{nata kriminalisti~ka praktika (za razlika od stranskata) neopravdano e zapostaven ovoj na~in na doznavawe za postoewe na krivi~no delo. Toj ozna~uva razotkrivawe ne~ija kriminalna aktivnost preku sistematsko sledewe na vesnici i drugi sredstva za masovno komunicirawe (radio i televizija). Oglasite za proda`ba na avtomobili, tehni~ka, akusti~na i druga stoka mo`at da upatat na postoewe na nedozvolena trgovija ili na drugo krivi~no delo. Vo vesnicite so objavuvaat oglasi so koi se nudat razni uslugi, se nudi vrabotuvawe i sli~no, zad koi, vsu{nost, se krie nekoj pojaven oblik na kriminalno odnesuvawe.

24.12. KORISTEWE NA T.N. “LEGALNI IZVORI” T.n. “legalni izvori” se dragocen “arsenal” na podatoci. Za kakvi podatoci, vsu{nost, stanuva zbor? Se raboti za fakti odbele`ani vo razni evidencii, kartoteki, registri ili pregledi, delovni knigi i drugi vidovi dokumentacija koi vo sekojdnevnoto rabotewe gi vodat dr`avni organi, pretprijatija i ustanovi. Vakvite {iroko dostapni fakti, so prethodno grupirawe, analizirawe i kriminalisti~ko-takti~ko sogleduvawe preku primena na metodot na eliminacija i preku drugite indicijalni metodi, mo`at da uka`at na somenie za postoewe na razni krivi~ni nastani. I pokraj dostapnosta na ovie legalni izvori (vo nekoi od niv uvid mo`at da ostvarat i gra|ani), na~inot na nivnoto koristewe treba da se prilagodi spored na~eloto na individualizacija i vo zavisnost od dadenata takti~ka situacija, a najdobro e da se kombinira i so paralelno koristewe na drugi na~ini na doznavawe (informator i sorabotka so dobronamerni gra|ani). Za ilustracija naveduvame nekoi od postojnite legalni izvori na podatoci: – dokumenti za kupoproda`ba na nedvi`en imot i drugi akti za pla}awe danok i drugi pridonesi; – carinska dokumentacija za uvezena i carineta stoka; – dokumentacija za registrirawe pretprijatija i firmi, za izdavawe grade`ni dozvoli i drugi vidovi uverenija vo organite na upravata; – podatoci za obemot, raboteweto i za finansiskata sostojba na pretprijatijata, koi mo`at da se dobijat od bankite; 298

– razni dokumenti od inspekciskite slu`bi; – knigite za prestoj na gosti i druga evidencija od hotelskoturisti~ki i ugostitelski pretprijatija; – evidencija na soobra}ajni pretprijatija za prevoz na patnici i stoka; – evidencija na servisi i drugi uslu`ni pretprijatija za izvr{eni uslugi; – site vidovi evidencii od OVR (za li~ni karti, za patni ispravi, za prestoj na stranci, za soobra}ajni i voza~ki dozvoli i sl.); itn.

24.13. METOD NA ANALOGIJA Ovoj na~in na doznavawe e zna~aen osobeno za ekonomskata kriminalistika. Do doznavawe za postoewe na ekonomski kriminalitet se doa|a i preku koristewe tokmu na metodot na analogija (ili metodot na sli~nost). Dokolku odredeni kriminogeni faktori, {to prethodno uslovile nastanuvawe i egzistirawe na nekoj kriminalen napad vo odredeno pretprijatie, postojat i vo drugi pretprijatija, se pretpostavuva deka i tuka (vo drugata mikro sredina) tie faktori }e predizvikaat isti ili sli~ni kriminalni pojavi, a {to e rezultat na zaemoto dejstvuvawe na pri~insko-posledi~nite odnosi. “Vo su{tina, primenata na analogijata e svoeviden metod na procena na zagrozenosta od kriminalitet, so precizno odreduvawe na na~inot na izvr{uvawe i analizirawe oddelni elementi”,491) {to pretstavuva osnova za planirawe na kriminalisti~kata kontrola ili obrabotka.

24.14. “SVE@ ^IN” Zateknuvaweto na storitelot vo momentot na izvr{uvaweto na kriminalnoto dejstvie ili neposredno potoa, pri {to kaj nego se prionajdeni sredstvata za izvr{uvawe ili predmeti od krivi~noto delo (t.n. “sve` ~in”, odnosno in flagranti situacija), pretstavuva redok na~in na doznavawe na postoewe na kriminalitet. Pokraj {to e slu~aen, toj vo otkrivaweto na kriminalitetot mo`e da bide i sistematski na~in na doznavawe, taka {to storitelot vo vr{eweto na krivi~noto delo mo`e da bide faten i pri prezemeni planirani operativno-takti~ki merki (stapici, zasedi, tajno posmatawe i dr.). 491 Pape{, D., Privredna kriminalistika, 294.

299

LITERATURA (Izbor)

A 1.

2. 3.

4.

5. 6.

7. 8.

9. 10.

11.

12. 13. 300

Angeleski, M., Kriminalisti~koto zna~ewe na sorabotkata me|u rabotnicite na milicijata i gra|anite, Bezbednost, 2/ 1990, Skopje. Angeleski, M., Izlegoa od pe~at dve zna~ajni dela od oblasta na kriminalisti~kata nauka, Bezbednost, 3-4/1986, Skopje. Angeleski, M., Stopanskiot kriminalitet - predmet na prou~uvawe vo dve novi zna~ajni nau~ni ostvaruvawa vo kriminalisti~kata i kriminolo{kata literatura, Bezbednost, 1-2/1987, Skopje. Angeleski, M., Nekoi kriminalisti~ki i kriminolo{ki aspekti na narkomanijata kako socijalno-patolo{ka pojava, Bezbednost, 3/1988, Skopje. Angeleski, M., Kriminalistikata, Studentski zbor, Skopje, 1993. Angeleski, M., Osnovni kriminalisti~ki teoretski problemi na borbata protiv organiziraniot kriminalitet; vo zbornikot: Pravnata dr`ava i organiziraniot kriminal, Praven fakultet, Skopje, 1996. Angeleski, M., Poim i klasifikacija na informatorite, Bezbednost, 2/1992, Skopje. Angeleski, M., Teorija na kriminalisti~kata registracija, so osvrt vrz kriminalisti~kata kibernetika, Bezbednost, 4/1992, Skopje. Angeleski, M., Prilog kon prou~uvaweto na kriminalisti~kata metodologija, Bezbednost, 2/1994, Skopje. Angeleski, M., Osnovi na teorijata za kriminalisti~kite i sudskite ekspertizi, Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko - pravni istra`uvawa, Skopje, 1993. Angeleski, M., Planirawe i programirawe na prevencijata na zloupotrebata na drogite i na kriminalitetot {to e povrzan so niv, Bezbednost, 4/1993, Skopje. Angeleski, M., [to se toa policiski konspirativni sredstva i metodi, Bezbednost, 4/1994, Skopje. Angeleski, M., Neophoden nau~en priod, Nova Makedonija, 1. IV. 1994, Skopje.

14. 15.

16. 17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25. 26. 27. 28. 29.

Angeleski, M., Kriminalistikata kako univerzitetski predmet, Nova Makedonija, 3. IV. 1994, Skopje. Angeleski, M., Zalo`bi za nau~en i stru~en pristap vo borbata protiv kriminalitetot, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, 1/1994, Skopje. Angeleski, M., Osnovi na ekonomskata kriminalistika, \ur|a, Skopje, 1999. Angeleski, M., Kriminolo{ko i kriminalisti~ko prognozirawe na ekonomskiot kriminalitet, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost, Skopje, 1996. Angeleski, M., Kriminalisti~kata strategija kako del od op{testvenata strategija za borba protiv kriminalitetot, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost, Skopje, 1997. Angeleski, M., Bez visoko kriminalisti~ko obrazovanie nema strate{ki orientirano i efikasno spre~uvawe na kriminalitetot, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost, Skopje, 1998. Angeleski, M., Kriminalisti~ki aspekti na istra`uvaweto na geografijata na kriminalitetot, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, 1/1998, Skopje. Angeleski, M., Nekoi osnovni teoretski pra{awa na kriminalisti~kata metodika, Godi{nik na Fakultetot za bezbednost, Skopje, 1999. Angeleski, M., Kriminalisti~ko - informativnata proekcija kako element na kriminalisti~kata strategija, Bezbednost, 3/ 1999, Skopje. Angeleski, M., Kriminalisti~kata dijagnoza i prognoza kako elementi na kriminalisti~kata strategija, Bezbednost, 4/1999, Skopje. Angeleski, M., Poim i planirawe na operativnata dejnost; vo zbornikot: Policijata, javnoto obvinitelstvo, sudot i advokaturata vo pretkrivi~nata postapka, Zdru`enie za krivi~no pravo i kriminologija na Makedonija, Ohrid, 2000. Aleksi}, @., Kibernetika i pravne discipline, Pravni `ivot 5/1970, Beograd. Aleksi}, @., Kriminalistika, Savremena administracija, Beograd, 1982. Aleksi}, @., Nau~no otkrivawe zlo~ina, IKKI, Beograd, 1972. Arnaudovski, Q., Prou~uvawe li~nosta na obvinetiot, Bezbednost, 7/1968, Skopje. Arnaudovski, Q., Predavawa po socijalna patologija, Studentski zbor, Skopje, 1983.

301

B Bilokapi}, M., Primjena mre`nog planiranja u organima unutra{njik poslova, Priru~nik, 1/1984, Zagreb. Buxakoski, S., Turisti~ki kriminalitet, Makedonija prima, Ohrid, 1995. Burzevski, V., Uvod vo nau~nata rabota, Kultura, Skopje, 1981. Bojanovi}, R., Psihologija me|uljudskih odnosa, Nolit, Beograd, 1979. Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ot teorii-k praktike, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988. Belkin, R. S., Kriminalistika: problemi, tendencii, perspektivi. Ob{~aja i ~astnie teorii, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1987. Belkin, R. S., Sobiranie, issledovanie i ocenka dokazatelstv, Nauka, Moskva, 1969. Belkin, R. S., Kurs sovetskoj kriminalistiki, 1-3, Moskva, 1977-1979. Beuleveld, D., Generalno preventivna istra`ivawa kao osnova za generalno preventivnu strategiju, JRKK, 2/1990, Beograd.

30. 31. 32. 33. 34.

35.

36. 37. 38.

V 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46.

302

*** Voprosi kriminalisti~eskoj taktiki, MVD SSSR, Ta{kentskaja v. {kola, Ta{kent, 1978. Vodineli}, V., Kriminalisti~ka taktika I, COKOB, Skopje, 1995. Vodineli}, V., Kriminalistika, Savremena administracija, Beograd, 1984. Vodineli}, V. i Aleksi}, @., Kriminalistika, Informator, Zagreb, 1990. Vodineli}, V., Kriminalistika u sistemu znanosti, Priru~nik, 1/1989, Zagreb. Vodineli}, V., Postavljanje verzija u procesu operativne delatnosti i istrage, Pravni `ivot, 11/1983, Beograd. Vodineli}, V., Logi~ka forma verzija, Na{a zakonitost, 7/1985, Zagreb. Vodineli}, V. i dr., Saobra}ajna kriminalistika, Savremena administracija, Beograd, 1986.

47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59.

60. 61. 62. 63. 64. 65. 66.

67.

Vodineli}, V., Studija o taktici razotkrivanja fingiranih krivi~nih dela, Priru~nik, 6/1987, Zagreb. Vodineli}, V., Kriminalisti~ka viktimologija: novo u~enje u kriminalisti~koj znanosti, Bezbednost i DSZ, 1/1990, 3/1990, Beograd. Vodineli}, V., Kriminalisti~ka taktika, Beograd, 1947, 1956. Vodineli}, V., Kriminalisti~ka metodika, Beograd, 1964. Vodineli}, V., O sumnji u krivi~nom postupku, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, 2/1987, Beograd. Vodineli}, V., [to je otkrivawe, a {to razja{wavawe krivi~nog djela i razotkrivawe u~inioca?, Priru~nik, 1/1990, Zagreb. Vodineli}, V., Istina - jedan od osnovnih problema nauke o krivi~nom postupku, Na{a zakonitost, 6/1979, Zagreb. Vodineli}, V., Inicijalna studija o organizaciji ekspertnih institucija i vje{ta~enja u SR Hrvatskoj, Split, 1975. Vodineli}, V., [to je predmet prometne kriminalistike? Priru~nik, 2/ 1989, Zagreb. Vodineli}, V., Uvi|aj i planiranje verzija, Na{a zakonitost, 11-12/1982, Zagreb. Vodineli}, V., Revidirani pojam uvi|aja, uvjet uspje{ne forenzi~ne prakti~ne djelatnosti, JRKKP, 3/1977. Vodineli}, V., Kriminalistika - otkrivawe i doka`uvawe, Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje, 1985. Vodineli}, V., Represivno - preventivnoto suzbivawe na kriminalitetot i sredstvata za masovno komunicirawe, Bezbednost, Skopje, 6/1979. *** Voprosi borbi s prestupnostju, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988, 24/1976. Vinberg, I. A. i dr., Kriminalistika, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1973. Vozgrin, A. I., Kriminalisti~eskaja metodika rassledovanija prestuplenij, Vi{ej{aja {kola, Minsk, 1983. Vozgrin, A. I., Kriminalisti~eskaja metodika rassledovanija prestuplenij, Vi{ej{aja {kola, Minsk, 1988. Vozgrin, A. I., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnik vidov prestuplenij, Leningrad, 1976. Vasilev, N. A. i dr., Kriminalistika, Gosudarstvenoe izdatelstvo juridi~eskoj literaturi, Moskva, 1959. Vasilev, N. A., Problemi metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1978. Vasilev, N. A., Osnovi sledstvenoj taktiki, Moskva, 1960. 303

68.

Vasilev, N. A., Metodika rassledovanija prestuplenij (ob{~ie polo`enija), Moskva, 1976. Vasilev, N. A. i Jabokov, N. P., Kriminalistika, Moskva, 1971. Vinberg, A. I. i Malahovskaja, N. T., Sudebnaja ekspertologija novaja otrasl nauki, Socialisti~eskaja zakonnost, 11/1973, Moskva.

69. 70.

G Gercenzon, A., O izu~avanju i spre~avanju delinkvencije, Izbor, 4/ 1960, Zagreb. Gerasimov, I. F., Nekotorie problemi raskritija prestuplenij, Sredne-Uralskoe kni`noe izdatelstvo, Sverdvsk, 1975. Gerasimov, I. F., Tehnika rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Moskva, 1951.

71. 72. 73.

D Drommel, R. H. i Kipting, K., Jezi~ari - nepriznati kriminalisti, Izbor, 4/1987. Dra{kovi}, D., Osnovi na metodologijata na istra`uvawe na bezbednosnite pojavi, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1984. Dujmovi}, Z. i Makra, A., Preventivna kriminalistika, Priru~nik, 2/ 1983, Zagreb. Dimitrijevi}. D., Krivi~no-procesno pravo, Savremena administracija, Beograd, 1981. Dulov, V. A., Takti~eskie operacii pri rasledovanii prestuplenij, Izdatelstvo BGU im. V. I. Lenina, Minsk, 1979.

74. 75. 76. 77. 78.

\ 79. 80.

304

\o{i}, M., Kriminalisti~ka taktika, V[UP, Beograd, 1975. \or|evi}, O., Leksikon bezbednosti, Partizanska knjiga, Beograd, 1986.

J 81.

Jablokov, @. S., Kriminalisti~eskaja metodika rassledovanija (nekotorie teoreti~eskie polo`enija), Izd. Moskovskogo universiteta, Moskva, 1985. Jakimov, I. N., Prakti~eskoe rukovodstvo k rassledovaniju prestuplenij, Moskva, 1924. Jakimov, I. N., Kriminalistika. Rukovodstvo po ugolovnoj tehnike i taktike, Moskva, 1925. Jakubovi~, N. J., Sovetskaja kriminalistika, Moskva, 1978.

82. 83. 84.

K 85. 86. 87. 88. 89. 90.

91. 92. 93. 94.

95. 96. 97.

Kobovac, I., Kriminalistika, Izdanie na avtorot, Zagreb, 1960. Kleinsxhmidst, F., Uxbenik za prakti~nu kriminalnu slu`bu (prevod). Krckoski, M., Organizacija i problemi ve{ta~enja u krivi~nom postupku, JRKKP, 3-2/1980, Beograd. Kondra{kov, N. N. i dr., Kriminologija, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1988. Koldin, V. J. i dr., Kriminalistika socialisti~eskih stran, Moskva, 1986. Koldin, V. J. i Polevoj, N. S., Informacionnie processi i strukturi v kriminalistike, Izdatelstvo Moskovskogo universiteta, Moskva, 1985. Koebecke, S., Prilog razmatranju teorije operativnog rada, Izbor, Zagreb, 1/1983. Kube, E., Planiranje borbe protiv kriminala na osnovi nau~nih saznanja, Izbor, 4/1978, Zagreb. Kube, E., Suzbijanje kriminaliteta urbanog planiranja u podru~ju stanovanja, Izbor, Zagreb, 2/1988. Kun~ev, J., Teoretiko-prilo`ni aspekti na kriminalisti~eskata karakteristika na prestplenieto, NIKK, Sofija, 1995. Kun~ev, J., Vremeto, prestplenieto i kriminalisti~eskoto poznanie, NIKK, Sofija, 1991. Krsti}, O., Poligraf i za{tita izvora informacije, 13 Maj, 1/1990, Beograd. Kniesel, M., Policijska prevencija u procijepu izme|u slobode i sigurnosti, Izbor, 1/1998, Zagreb. 305

98. 99. 100. 101. 102.

103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115.

*** Kriminalisti~eskaja ekspertiza, 1/1966, Moskva. *** Kriminalistika i sudebnaja ekspertiza, Redakcionnoizdatelskij otdel pri MOOP USSR, Kiev, 1973. *** Kibernetika i kriminalisti~eskaja ekspertiza po~erka, Nauka, Moskva, 1968. Krilov, F. I., O~erki istorii kriminalisti~eskoj ekspertizi, Izd. Leningradskogo universiteta, Leningrad, 1975. Kolesni~enko, A. N., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Harkovskij juridi~eskij institut, Harkov, 1976. Kuzmenko, N. K., Metodika rassledovanija prestuplenij (ob{~ie polo`enija), Moskva, 1976. Konovalova, V. E., Teoreti~eskie osnovi sledstvenoj taktiki, Moskva, 1976. *** Kriminalistika i sudebnaja ekspertiza, MOOP USSR, Kiev, 1968. Kelina, S. G. i Kudrjavcev, V. N., Principi sovetskogo ugolovnogo prava, Nauka, Moskva, 1988. Kor{ik, M. i Stepi~ev, S., Obem i metodi izu~enija li~nosti obvinjaemogo, Socialisti~eskaja zakonnost, 3/1965, Moskva. *** Kriminalistika (vo redakcija na Golunskij), Moskva, 1959. *** Kriminalistika (vo redakcija na Vinberg), Moskva, 1959. *** Kriminalistika (vo redakcija na Vasilev), Moskva, 1963. *** Kriminalistika (vo redakcija na Belkin i Zujkova), Moskva, 1968, 1969. *** Kriminalistika (vo redakcija na Vasilev), Moskva, 1971. *** Kriminalistika (vo redakcija na Viktorova i Belkin), Moskva, 1976. *** Kriminalistika (vo redakcija na Belkin i Luzgin), Moskva, 1976. *** Kriminalistika (vo redakcija na Obrazcov), Moskva, 1995, 1997.

L 116. 117. 118.

306

Lazarevi}, Lj., Povratnici, delinkventi po navici, profesionalni delinkventi i delinkventi po tendenciji, JRKKP, 1/1966, Beograd. Lejins, P., Kriminogeneza, JRKKP, 2-3/1978, Beograd. Levastin, L. M. i Stanciu, V. V., Kratak pregled kriminologije (prevod).

119. 120. 121. 122. 123. 124.

Lak~evi}, D., Pojam, sadr`aj i zna~ewe kriminalistike u borbi protiv kriminaliteta, 13 Maj, 2/1987, Beograd. Lak~evi}, D., Organi unutra{njih poslova i njihova delatnost u jugoslovenskom krivi~nom postupku, Birotehnika, Zagreb, 1985. Luzgin, I. M., Metodologi~eskie problemi rassledovanija, Moskva, 1973. Luzgin, I. M., Modelirovanie pri rassledovanii prestuplenij, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1981. Lancman, R. M., Kibernetika i kriminalisti~eskaja ekspertiza po~erka, Nauka, Moskva, 1968. Lisi~enko, V. K., K voprosu o predmete i sisteme kriminalisti~koj ekspertizi, Kiev, 1959.

Q 125.

Ljatifi, V., Zna~aj ve{ta~enja za otkrivanje i spre~avanje kriminaliteta (kriminalisti~ki aspekat), Pri{tina, 1980.

M 126. 127. 128. 129. 130.

131. 132. 133. 134.

Milutinovi}, M., Kriminologija, Savremena administracija, 1979, 1985, Beograd. Milutinovi}, M., Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd, 1984. Marina, P., Otkrivawe na krivi~ni dela, Godi{nik na Pravniot fakultet, Skopje, 1972. Marina, P., Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979. Matijevi}, M., Planirawe i proveruvawe na kriminalisti~ki verzii vo operativnata rabota na OVR vo BiH - Republika Srpska, Skopje, 1999. (Magisterium odbranet na Fakultetot za bezbednost). Modli, D., Kriminalisti~ko i kriminolo{ko prou~avanje li~nosti u~inioca krivi~nog djela, Priru~nik, 1/1983, Zagreb. Modli, D., Nauka i stru~nost u slu`bi pravde, Priru~nik, 6/1986, Zagreb. Modli, D., Krivi~na prijava OUP, Priru~nik, 6/1981, Zagreb. Mrkvi}, S., Tamna brojka kriminaliteta - statisti~ki pristup, JRKKP, 3/ 1987, Beograd. 307

135. 136.

137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151.

Maver, D., Kriminalisti~ki spoznavni proces, ^asopisni zavod, Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, 1988. Momirska - Marjanovi}, M., Osnovi na statisti~kiot metod (predavawa za postdiplomci na Pravniot fakultet), Skopje, 1982. Makra, A., Deontologija i etika OUP, Priru~nik, 3/1983, Zagreb. Makra, A., Odnos izme|u na~ela krivi~nog postupka i na~ela kriminalistike, Priru~nik, Zagreb, 1978. Markovi}, T., Kriminalisti~ka ekspertiza, JRKKP, 4/1971, Beograd. Markovi}, T., Suvremena tehnika istra`ivanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977. Markovi}, V., Primena metoda posmatranja u istra`ivanjima bezbednosnih pojava, 13 Maj, 2/1988, Beograd. Markovi}, V., Ispitivanje kao metod u prikupljanju podataka o bezbednosnim pojavama, 13 Maj, 4/1988. Milovanovi}, Z., Identifikacija kompjuterskih {tampa~a, Bezbednost i DSZ, 2/1989, Beograd. Milovanovi}, Z., Identifikacija osoba na osnovu glasa, Priru~nik, 4/ 1983, Beograd. Milo{evi}, B., Mogu}nosti i granice kibernetike, Mladost, Beograd, 1989. Middendorf, V., Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, 1/1979, Beograd. Markovi}, M., Problemot na pri~inosta, Kultura, Skopje, 1963. Mili}, V., Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1965. *** Mehanizmi prestupnogo povedenija, Nauka, Moskva, 1981. Mitri~ev, S. P., Metodika rasseledovanija otdelnih vidov prestuplenij, Moskva, 1978. Mitri~ev, S. P., Teoreti~evskie osnovi sledstvenoj taktiki, Moskva, 1966.

N 152.

308

Nikodimovski, L., Od ideja do nau~no delo, Prosvetno delo, Skopje, 1979.

O 153. 154. 155. 156. 157.

Ove~kin, V. A., Ob{~ie polo`enija metodiki rassledovanija prestuplenij, skritih inscenirovkami, Harkov, 1975. Obrazcov, V. A., O predmete metodiki rassledovanija prestuplenij, Moskva, 1976. Obrazcov, V. A., Kriminalisti~eskaja klasifikacija prestuplenij, Izd. Krasnojarskogo universiteta, Krasnojarsk, 1988. Ostroumov, S. S i Frank, L. V., O viktimologii i viktimnosti, Sovetskoe gosudarstvo i pravo, Moskva, 4/1976. Osterberg, X., Znanstvena metoda i kriminalisti~ko istra`ivanje, Izbor, 4/1981, Zagreb.

P 158. 159. 160. 161. 162. 163.

164.

165. 166. 167. 168.

Peri}, V., Pozorni~ko-patrolni i drugi oblici operativne djelatnosti Slu`be javne sigurnosti, RSUP, SR Hrvatske, Zagreb, 1978. Peri}, V., Kako se prikupljaju i proveravaju obave{tanja o krivi~nim djelima za koja se goni po slu`benoj du`nosti, SSUP, Beograd, 1970. Peri}, V., Oblici, operativne djelatnosti Slu`be javne sigurnosti, RSUP, SRH, Zagreb, 1987. Pape{, D. i Pavlek, I., Kako se provodi operativna kontrola, SSUP, Beograd, 1973. Pe{i}, V., Osnovi prakti~ne i istra`iva~ke kriminolo{ke metodologije, IKKI, Beograd, 1969. Petrovi}, A., Kriminalisti~ki i krivi~no-procesni zna~aj neformalnih izjava (Magisterski trud), Fakultet za bezbednost i OSZ, Skopje, 1988. Pantazijevi}-Stanojevi}, M., Mogu}nosti lingvisti~kih ve{ta~enja u kriminalistici, sa posebnim osvrtom na morfolo{ku analizu teksta, Bezbednost i DSZ, 3/1989. Pfister, V., Pojam, sadr`aj i zna~enje kriminalistike u sistemu krivi~nih znanosti, Izbor, 4/1978, Zagreb. Pe~ar, J., Profesionalni kriminalitet ili kriminalitet kao zanimanje, Priru~nik 1/1983, Zagreb. Pe~ar, J i Skalar, V., Milicionarski odnosi sa javno{}u, SSUP, Beograd, 1973. Proevski, V. i Krckoski, M., Zakon za krivi~nata postapka, Zavod za unapreduvawe na stopanstvoto vo SRM, Skopje, 1980. 309

169. 170. 171. 172.

Polevoj, S. N., Kriminalisti~eskaja kibernetika, Izd. Moskovskogo universiteta, M., 1982. Pankratov, V., Metodologija i metodika kriminalisti~eskih isledovanij, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1972. Panteleev, J. F., Metodika rassledovanija prestuplenij, Moskva, 1975. Panteleev, J. F. i Selivanov, N. A., Kriminalistika, 1984.

R 173. 174. 175.

Ruszkovski, Z., Zna~enje empirije i teorije u razvoju kriminalistike, Izbor, 2/1989. Roso, Z., Poligraf u kriminalistici, RSUP SRH, Zagreb, 1987. Roso, Z., Informativni razgovor i intervju, RSUP SRH, Zagreb, 1988.

S 176. 177. 178. 179. 180. 181.

182. 183. 184.

310

Sulejmanov, Z., Kriminalna politika, Fondacija “F. Ebert i dr.”, Skopje, 2001. Sulejmanov, Z., Makedonska kriminologija, Grafohartija, Skopje, 2000. Simovi}, M., Upoznavawe li~nosti u~inioca krivi~nog djela, Bezbednost, 4/1987, Beograd. Steinke, V., Lingvisti~ka analiza teksta, Izbor 3/1989, Zagreb. *** Sledstvenie situacii i raskritie prestuplenij, vip. 41, Sverdlovsk, 1975. Selivanov, N. A., Kriminalisti~eskie karakteristiki prestuplenij i sledstvenie situacii v metodike rassledovanija. Socialisti~eskaja zakonnost, 2/1977, Moskva. Selivanov, N. A., Sovetskaja kriminalistika - sistema ponjatij, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1982. Strogovi~, M. S., Kurs sovetskogo ugolovnogo procesa, 1, Nauka, Moskva, 1968. Simonovi}, B., Pribavljanje i ocena iskaza pred policijom i na sudu, Pravni fakultet, Kragujevac, 1997.

T 185. 186. 187.

Tumanovski, D. i dr., Obezbeduvawe na imot i lica, Skopje, 2001. *** Takti~eskie operacii i efektivnost rassledovanija, Sverdlovskij juridi~eskij institut, Sverdlovsk, 1986. Tanasevi~, V. G., Teoretske osnove metodike istra`ivanja krivi~nih djela, Izbor, 3/1976, Zagreb.

F 188. 189. 190. 191. 192.

Faralik, P., Na~ela i postupci kriminalisti~ke policije (prevod sa francuskog). Fahrutdinov, K. K., Rassledovanie otdelnih vidov prestuplenij, Izdateqstvo Kazanskogo universiteta, 1974. Foks, V., Vvedenie v kriminologiju, Progres, Moskva, 1985. Fister, V., Pojam, sadr`aj i zna~enje kriminalistike u sistemu krivi~nih znanosti, Izbor, Zagreb, 4/1978. Flasinski, S. i Stenpien, T., Iz problematike mjesta zlo~ina, Izbor, Zagreb, 2/1986.

H 193. 194. 195. 196.

Horvat, K. i Roso, Z., Planiranje u kriminalisti~koj obradi, Priru~nik, 6/1981, Zagreb. Henting, H., Zlo~in, uslovi, uzroci, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1959. Holist, B., Kriminologija i kriminalistika - nauke o zlo~inu i zlo~incu, Izbor, 1-2/1987, Zagreb. Hanke, J. H., Iskustva od suzbivaweto na sezonskiot kriminal, Bezbednost, Skopje, 1/1968.

C 197. 198.

Cekov, C., Kriminalistika, K. Ohridski, Sofija, 1995. Cekov, C., Metodika na razsledvane na dokumentni prestuplenija, Nauka i iskustvo, Sofija, 1970. 311

[ 199. 200. 201. 202. 203. 204. 205. 206. 207.

208. 209.

210.

312

[aver, V. M. i Vinberg, A. I., Kriminalistika, Prosveta, Beograd, 1948. [e{i}, B., Osnovi logike, Nau~na knjiga, Beograd, 1983. [e{i}, B., Op{ta metodologija, Nau~na knjiga, Beograd, 1980. [e{i}, B., Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Nau~na knjiga, Beograd, 1982. [eparovi}, Z., Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet, Zagreb, 1981. [eparovi}, Z., O{te}eni u krivi~nom postupku, JRKKP, 4/1982, Beograd. [ipraga, J. i Aleksi}, @., Kriminalisti~ka metodika, V[UP, Beograd, 1986. [ljahov, A. R., Sudebnaja ekspertiza: organizacija i provedenie, Juridi~eskaja literatura, Moskva, 1979. [aver, B. M., Ob osnovnih principah ~astnoj metodiki rassledovanija prestuplenij, Socialisti~eskaja zakonnost, 1/ 1938. [aver, B. M., Predmet i metod kriminalistiki, Socialisti~eskaja zakonnost, 6/1938, Moskva. [urbanoski, N. i Angeleski, M., Kriminolo{ko-kriminalisti~ki atlas na Makedonija, Skopje, 1997. (Recenziran neobjaven rakopis). [urbanoski, N., Kriminalno-politi~koto zna~ewe na t.n. “temna brojka” na kriminalitetot, ISPPI (Godi{nik), Skopje, 1975.

SODR@INA Predgovor .........................................................................................................5 I DEL OSNOVNI ODREDNICI NA KRIMINALISTIKATA ......................7 1. Vovedni zabele{ki za naukata kriminalistika ................................9 2. Sistemnosta vo kriminalistikata .................................................... 13 3. Zakoni na razvojot na kriminalistikata ......................................... 22 II DEL KRIMINALISTI^KI TEORII ............................................................. 29 4. Teorija za kriminalisti~kata metodologija ................................... 31 4.1. Op{ti metodi na kriminalistikata ........................................ 33 4.1.1. Posmatrawe .......................................................................... 33 4.1.2. Merewe i opi{uvawe .......................................................... 35 4.1.3. Sporeduvawe ......................................................................... 36 4.1.4. Eksperiment ......................................................................... 38 4.1.5. Modelirawe.......................................................................... 39 4.1.6. Ekstrapolirawe .................................................................. 41 4.1.7. Ispituvawe ........................................................................... 41 4.1.8. Statisti~ki metod .............................................................. 42 4.2. Specijalni metodi na kriminalistikata ................................ 43 5. Kriminalisti~kata teorija za planiraweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka .......................................... 46 5.1. Op{ti zabele{ki ........................................................................ 46 5.2. Teorija za planiraweto .............................................................. 48 5.2.1. Poim i zna~ewe na kriminalisti~koto planirawe na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka ..... 52 5.2.2. Glavni pra{awa na kriminalistikata............................. 56 5.2.3. Verzii (poim i zna~ewe) .................................................... 61 5.2.3.1. Operativni verzii ..................................................... 66 5.2.3.2. Istra`ni verzii ......................................................... 68 5.2.3.3. Sudski verzii .............................................................. 71 5.2.4. Izbor i redosled na dejstvijata kako elementi na kriminalisti~koto planirawe ...................... 71 5.2.5. Mre`no planirawe ............................................................. 79 6. Kriminalisti~ka teorija za fiksiraweto na dokaznata informacija ...................................................................... 81 7. Teorija za kriminalisti~kata registracija .................................... 88 313

8. Teorija za kriminalisti~kata kibernetika .................................... 94 9. Teorija za kriminalisti~kite i za sudskite ekspertizi .............. 101 9.1. Poim na ve{ta~eweto................................................................ 104 9.2. Vidovi ve{ta~ewa ..................................................................... 107 9.2.1. Kriminalisti~ki ekspertizi .......................................... 111 9.2.2. Sudski ekspertizi ............................................................. 117 10. Kriminalisti~ka teorija za pri~inosta i determinizmot ........ 119 11. Teorija za kriminalisti~kite karakteristiki na krivi~nite dela ............................................................................... 128 12. Teorija za prognoziraweto na kriminalitetot ........................... 135 12.1. Kriminolo{ka prognoza na kriminalitetot ...................... 136 12.2. Kriminalisti~ka prognoza na kriminalitetot .................. 140 13. Kriminalisti~ka teorija za operativnata dejnost ...................... 144 13.1. Vovedni zabele{ki .................................................................. 144 13.2. Poim na teorijata za operativnata dejnost .......................... 145 13.3. Planirawe na operativnata dejnost ...................................... 149 13.3.1. Empiriski pokazateli za planiraweto na operativnata dejnost (nekoi stranski iskustva) .............. 150 13.4. Sistem od operativno - takti~ki merki i istra`ni dejstvija ....................................................................... 151 14. Teorija za kriminalisti~kata geografija .................................... 157 14.1. Predmet na interes na kriminalisti~kata geografija ...... 157 14.1.1. Kriminalisti~ko-geografskoto zna~ewe na lokus operandi ........................................................................... 161 14.1.2. Kriminalisti~ko-geografskoto zna~ewe na radius operandi ......................................................................... 166 14.1.3. Kriminalisti~ko-geografskoto zna~ewe na modus operandi ......................................................................... 169 14.2. Prakti~no zna~ewe na kriminalisti~kata kartografija . 171 15. Teorija za kriminalisti~ko - informativnata dejnost .............. 173 15.1. Vovedni zabele{ki .................................................................. 173 15.2. [to e toa kriminalisti~ko-informativna dejnost? ......... 174 15.3. Tipologija na konspirativnite izvori vo kriminalisti~ko-informativnata dejnost ............................ 175 15.4. Motivi za tajna sorabotka so policijata .............................. 182 15.5. Osnovni postavki i pravila na taktikata za gradewe kriminalisti~ko-informantna mre`a .................... 186 15.6. Zna~eweto na kriminalisti~ko-informativnata dejnost za kriminalisti~kata prevencija ............................... 189 314

16. Teorija za kriminalisti~kata strategija ..................................... 191 16.1. Vovedni zabele{ki .................................................................. 191 16.2. [to e toa strategija? ............................................................... 192 16.3. Teoretsko i prakti~no zna~ewe na kriminalisti~kata strategija .................................................. 193 16.4. Strukturni elementi na kriminalisti~kata strategija .... 197 16.4.1. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~ko-takti~kata diferencijalna dijagnoza ................................................................................. 200 16.4.2. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~kata prognoza ................................................................................. 203 16.4.3. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~koto planirawe .............................................................................. 205 16.4.3. Strate{koto zna~ewe na kriminolo{koto planirawe .............................................................................. 208 16.4.4. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~kata prevencija .............................................................................. 209 16.4.5. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~ko-geografskata analiza ........................... 213 16.4.6. Strate{koto zna~ewe na kriminalisti~ko-informativnata proekcija ................. 215 16.4.6.1. Obid za definirawe na poimot “kriminalisti~ko-informativna proekcija” .................. 215 16.4.6.2. Osnovni nasoki za kriminalisti~ko-informativno proektirawe ............... 216 16.4.6.3. Zna~eweto na kriminalisti~ko-informativnata proekcija za borba protiv organiziraniot kriminalitet ............... 219 III DEL PONOVI TEORETSKI PROBLEMI NA KRIMINALISTI^KATA TAKTIKA ................................................... 222 17. Kriminalisti~ka klasifikacija na krivi~nite dela ................ 223 18. Takti~ka situacija ........................................................................... 227 19. Takti~ki na~ini .............................................................................. 231 20. Takti~ki kombinacii ...................................................................... 235 21. Prikrivawe na krivi~nite dela .................................................... 239 22. Otkrivawe i razjasnuvawe na krivi~nite dela ............................ 245

315

IV DEL KRIMINALISTI^KI NA^ELA NA PRETKRIVI^NATA I KRIVI^NATA POSTAPKA ....................... 256 23. Kriminalisti~ki na~ela na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka ........................................................................ 257 23.1. Vovedni zabele{ki .................................................................. 257 23.2. Klasifikacija na kriminalisti~kite na~ela .................... 259 23.2.1. Na~elo na zakonitost ..................................................... 261 23.2.2. Na~elo na vistinata ........................................................ 262 23.2.3. Na~elo na tehni~ko-takti~kata sloboda pri vodeweto na pretkrivi~nata i krivi~nata postapka i na~elo na srazmernost ....................................................... 263 23.2.4. Na~elo na metodi~no i plansko postapuvawe ............. 266 23.2.5. Na~elo na kriti~nost i samokriti~nost .................... 266 23.2.6. Na~elo na brzina i iznenaduvawe (operativnost) ...... 268 23.2.7. Na~elo na temelnost i upornost ................................... 270 23.2.8. Na~elo na objektivnost .................................................. 270 23.2.9. Na~elo na edinstveno rakovodewe so operativno-takti~kite i istra`nite dejstvija vo sekoj operativen i krivi~en predmet ........................... 271 23.2.10. Na~elo na koordinacija i sorabotka i na~elo na me|unarodna solidarnost za spre~uvawe na kriminalitetot .......................................... 272 23.2.11. Na~elo na deontolo{ko i moralno-eti~ko postapuvawe vo operativnata dejnost ................................. 274 23.2.12. Na~elo na ~uvawe na slu`bena tajna (konspirativnost) ................................................................ 277 23.2.13. Na~elo na ekonomi~nost .............................................. 279 23.2.14. Na~elo na humanizam ..................................................... 279 V DEL NA^INI NA DOZNAVAWE ZA POSTOEWE NA KRIVI^NI DELA .............................................................................. 281 24. Na~ini na doznavawe za postoewe na krivi~ni dela ................... 282 24.1. Vovedni zabele{ki .................................................................. 282 24.2. Sorabotka so gra|ani ............................................................... 284 24.3. Informator .............................................................................. 286 24.3.1. Klasifikacija na informatorite ................................ 287 24.4. Krivi~na prijava od OVR ........................................................ 292 24.5. Prijava od pretprijatija i ustanovi ..................................... 294 316

24.6. Prijava od inspekciski i drugi slu`bi ................................ 295 24.7. Prijava od svedok ..................................................................... 295 24.8. Anonimna ili psevdonimna prijava ...................................... 295 24.9. Samoprijava .............................................................................. 296 24.10. Javno ozboruvawe .................................................................... 297 24.11. Doznavawe od vesnici i od drugi masovni mediumi ........... 298 24.12. Koristewe na t.n. “legalni izvori” ..................................... 298 24.13. Metod na analogija ................................................................. 299 24.14. “Sve` ~in” ............................................................................... 299 LITERATURA (Izbor) .............................................................................. 300

317