Historična geologija 1

HISTORIČNA GEOLOGIJA Razvoj žive in nežive Zemlje

1. Nekateri igralci

Paleontologija je veda o življenju v minulih geoloških  obdobjih.

Fosil je ostanek ali sled organizma iz minulega geološkega obdobja.

“Sadly, Paleonthology is today a largely rejected theory because there is no sex in it.” (www.uncyclopedia.org)

Klasičen paleontolog

“Protoctista”

Monera

LUCA (3,5‐3,8 Ga)

a) Cianobakterije ‐ stromatoliti: sedimentne teksture (laminirane ali polsferične), ki nastanejo z interakcijo  cianobakterij (modrozelenih cepljivk) s sedimentom ‐ Podnevi je rast cianobakterij usmerjena navzgor in med filamente se ujame veliko delcev  sedimenta (debelejša, svetla lamina); ponoči se filamenti razlezejo horizontalno (tanjša,  temna lamina) ‐ Med najstarejši znanimi fosili (3,43 milijarde let, Avstralija)

‐ Stromatoliti so pogosti v predkambriju; po začetku fanerozoika pa so omejeni na restriktivna  okolja (težki življenjski pogoji za druge organizme) ‐ Porast po množičnih izumrtjih

‐ BIF (Banded Iron Formation): največje svetovne zaloge železove rude ‐ BIF so znani le iz obdobja 3‐1,8 milijarde let in iz kratkega obdobja med 850 in 580 milijonov  let ‐ Nastanek: mikroorganizmi izkoriščajo razpoložljivo Fe kot oksidant v okolju, ko kisika „ni“, ali  pa se Fe izloči ob reakciji s kisikom, ki ga proizvajajo cianobakterije 

b) Foraminifere (luknjičarke) ‐ Enocelični prokarionti s hišico iz organske snovi, CaCO3 ali iz  zlepljenih delcev sedimenta (redkeje kremenica) ‐ Velikost par 100 µm (maks. 20 cm – makroforaminifere) ‐ Bentoške ali planktonske

‐ Alveolinsko‐numulitni apnenec (paleogen): → Alveolina sp. → Nummulites sp. (lat. nummulus = novec)

‐ fuzulinaceje: → mlajši paleozoik → kamninotvorne → endosimbioza?

Dovžanova soteska

c) Korale ‐ Ožigalkarji ‐ Rugozne korale → skupina paleozojskih koral → večinoma solitarne (živijo posamično)

‐ Tabulatne korale → skupina paleozojskih koral → večinoma kolonijske

‐ Skleraktinije (moderne korale) → prve v srednjem triasu → hermatipične („grebenotvorne“) in ahermatipične → endosimbioza z enoceličnimi algami

d) Trilobiti (trokrparji) ‐ Izumrla skupina členonožcev (kambrij‐perm) ‐ Tridelno telo ‐ Levitev 

e) Brahiopodi (ramenonožci) ‐ ‐ ‐ ‐

Skupina lofoforatov Podobni školjkam, a so bistveno drugačni Ramenska in pecljeva loputa Zrcalna simetrija loput

f) Briozoji (mahovnjaki) ‐ Skupina lofoforatov ‐ Kolonijski organizmi ‐ Pogosti v plitvomorskih sedimentih

Javorniški Rovt

g) Krinoidi (morske lilije) ‐ Iglokožci ‐ Pecljato telo ‐ Danes globoka voda, do jure plitvo

h) Amoniti ‐ Izumrla skupina glavonožcev ‐ Sorodnik je današnji indijski brodnik (Nautilus sp.)

aptih

i) Belemniti ‐ Izumrla skupina glavonožcev ‐ Podobni današnjim lignjem in sipam

j) Školjke ‐ Dve loputi (lahko simetrični prek stične ravnine) ‐ Litiotidne školjke → zgodnja jura → gradile bioherme v plitvi vodi (lagune) → podpeški apnenec

‐ Rudisti: → pozna jura – pozna kreda → grebenotvorni → Kras (lipiški apnenec)

k) Polži ‐ Ena loputa (hišica) ‐ Kopenski ali vodni (morski)

l) Fosilni sledovi (ihnofosili) ‐ ‐ ‐ ‐

„neuporabni“ za določanje starosti Uporabni za določanje okolja (globina, vrsta podlage…) Etološka klasifikacija (na podlagi aktivnosti povzročitelja) Indeks bioturbacije: pokazatelj količine kisika v sedimentu