DOPUSTNA OBTEZBA TAL

DOPUSTNA OBTEŽBA TAL 1. KRITERIJ DOPUSTNIH POSEDKOV 2. KRITERIJ NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL 1.1 DIFERENČNI POSEDKI Statično nedoločena konstrukcija:

∆ρ ≤

1 L 1200

Primer:

∆ρ = 5 cm

L = 60 m

Statično določena konstrukcija

∆ρ ≤

1 L 500

Primer:

L = 60 m

∆ρ = 12 cm

JUS: Statično določena konstrukcija; nekoherentna tla 50 % absolutnih Statično določena konstrukcija; koherentna tla 25 % absolutnih 1.2 ABSOLUTNI POSEDKI JUS: 5 cm

Nekoherentna tla (brez računa)

2,5 cm

Koherentna tla (brez računa)

1

RAČUNSKE ANALIZE: Dopuščamo večje posedke. Nad 5 cm in pri zahtevnih objektih je potreben monitoring. Informativne vrednosti posedkov po ruskih predpisih: 20 - 40 cm 12 - 20 cm 8 - 12 cm 5 - 8 cm 3 - 5 cm

Gospodarske in pomožne industrijske zgradbe Statično določene konstrukcije z nosilnimi temelji Opečne stanovanjske zgradbe in konstrukcije s statično določeno nosilno konstrukcijo Zgradbe s statično nedoločeno nosilno konstrukcijo Občutljive industrijske zgradbe z dinamično obtežbo

TOGOST TEMELJNE KONSTRUKCIJE JUS:

E  d K= b   12 E z  L 

3

E  d K= b   12 E z  D 

3

oglati temelji

oz.

K > 0.4

krožni temelji

Trma obtežba

Če je obtežba (temelj) različno toga (gibka, toga, absolutno toga ali trma), dobimo neposredno pod obtežbo (z = 0) različne porazdelitve kontaktnih tlakov ∆σ zz ( z = 0)

2

in različne posedke površja temeljnih tal (temelja) uz ( z = 0) pod tlorisom obtežbe q. Gibka obtežba:

∆σ zz ( z = 0) uz ( z = 0)

Absolutno toga obtežba:

∆σ zz ( z=0 ) u z ( z=0 ) Primerjava napetosti in posedkov za trmo, togo in gibko obtežbo:

∆σ zz ( z = 0) uz ( z = 0)

3

Iz ravnovesnih enačb sledi, da mora biti rezultanta kontaktnih tlakov enaka rezultanti obtežbe (ploščina diagrama kontaktnih tlakov je enaka ploščini obtežbe). Posedki so pod trmo obtežbo enakomerni, pri gibki obtežbi pa se pod tlorisom obtežbe spreminjajo. Največji so v centru gibke obtežbe. Račun posedkov pod gibkimi obtežbami:

uA = uAo + uAd Končni posedek je sestavljen iz dveh komponent: iz distorzijskega (začetnega) posedka in konsolidacijskega posedka. Prvi del posedkov se razvije praktično med gradnjo, drugi pa po zakonitosti konsolidacije (difuzijske enačbe). Za gibke obtežbe znamo izračunati posedke temeljnih tal na dva načina:

(a) iz rezultatov edometrskih preizkusov

ρi =

Aooi Mvi 4

n

u ≈ ∑ ρi o A

i =1

(b) iz rezultatov triosnih preizkusov

ui = f ( E ,ν ,q,oblika )

5

si = uiz − uis

6

Račun posedkov pod togimi obtežbami: Pod trmimi obtežbami izračunamo posedek površja temeljnih tal tako, da izračunamo povprečen posedek površja temeljnih tal pod gibkimi obtežbami:

2.1 MEJNA RAVNOVESNA NAPETOSTNA STANJA V praksi govorimo enkrat o nosilnosti temeljnih tal, drugič pa o dopustni obtežbi temeljnih tal. Nosilnost Ko se Mohrovi napetostni krogi približajo toliko porušitveni mejnici τ = c + σ tan ϕ , da začno deformacije tal naraščati s pospeškom. Dopustna obtežba Je manjša od nosilnosti in povzroča take deformacije, ki niso škodljive niti za varnost niti za funkcionalnost temelja (zgradbe). KRITIČNA OBREMENITEV TAL ELASTO - PLASTIČNEGA MEDIJA

KOT

IDEALNO

a) KRITIČNA OBREMENITEV PO KONČANI KONSOLIDACIJI – Fröhlich (1934) Za nobeno točko polprostora ne sme Mohrov napetostni krog seči preko porušitvene mejnice:

τ f = c + σ tan ϕ

7

σ1 − σ 2 sin ϕ =

σ1 + σ 2

2 +

2

σ1 − σ 2 2

c tan ϕ

c  σ + σ 2