2272570 Umetnost Vojne Sun Tzu

UMETNOST VOJNE

1. POSTAVLJANJE STRATEGIJE Vojaška dejavnost je pomembna za državo. Gre za območje življenja in smrti, za pot preživetja in uničenja, preučevanje vojaške dejavnosti ne sme biti zanemarjeno. Umetnost vojne upravlja pet dejavnikov o katerih moraš razmisliti. Dejavniki so: zakon, nebo, zemlja, poveljnik, disciplina. Zakon pomeni, da si ljudje s poveljnikom delijo isti cilj, tako mu bodo sledili ne ozirajoč se na svoja življenja. Nebo pomeni dan in noč, mraz in vročino, čas in letne čase. Zemlja predstavlja razdaljo, nevarnosti, odprto zemljišče in ozke prehode, priložnosti za življenje in smrt. Poveljnik pomeni modrost, razum, zaupanje, odkritost, pogum, strogost. Disciplina pomeni organizacijo, napredovanje činov, vzdrževanje poti in logistiko, ki skrbi za prinašanje surovin in nadzor nad njihovo potrošnjo. Ti dejavniki morajo biti znani vsakemu generalu. Tisti ki jih razumejo, zmagajo, tisti ki jih ne razumejo, propadejo. Zato v svoji primerjavi, ko odkrivaš vojaške pogoje, uporabi teh pet dejavnikov. Katera najvišja oblast je povezana z Zakonom? Kateri general je sposobnejši? Kdo ima prednost neba in zemlje? Na kateri strani je disciplina učinkovitejša? Katera vojska je močnejša? Kateri častniki in vojaki so bolje izurjeni? Katera vojska ima jasnejše nagrajevanje in kaznovanje? S temi vprašanji lahko napovem zmago ali poraz. General, ki sprejme te nasvete bo bližje zmagi, general, ki ne sprejme te nasvete, bo bližje porazu. Načrte preoblikuj glede na okoliščine. Vsa vojskovanja temeljijo na prevari. Ko si močan za napad, izgledaj nemočen; ko uporabljaš sile, izgledaj miren; ko si blizu, moraš nasprotnika prepričati da si daleč; ko si daleč, prepričaj nasprotnika da si blizu. Nasprotnika privabi z vabo. Igraj nered, nato ga uniči. Če je nasprotnik pripravljen in zavarovan, se tudi ti pripravi. Če je nasprotnik močnejši, se ga izogibaj.

Če je nasprotnik jezne narave, ga razjezi. Naredi se ne močnega, takrat bo nasprotnik postal aroganten. Če nasprotnik počiva, mu ne dovoli počitka. Če so njegove sile združene, jih razdeli. Napadi, ko so nepripravljeni, pojavi se, kjer te ne pričakuje. Vojaških načrtov ne smeš razkriti. General, ki zmaga v bitki, veliko načrtuje v svojem templju še preden se odpravi v bitko. General, ki je poražen, zelo malo ali nič ne načrtuje. Tako lahko napovem kdo bo zmagovalec ali poraženec.

2. BOJEVANJE Če je zmaga v bitki daleč, orožje vojakov bo otopelo in njihova strast bo ugasnila. Če oblegaš mesto, bo tvoja moč izčrpana. Če je bojevanje dolgo, surovine države ne bodo zadoščale potrebam. Ko je tvoje orožje otopelo, tvoja strast ugasla, tvoja moč izčrpana in tvoje zlato porabljeno, bodo nasprotniki to izkoristili. Takrat tudi najpametnejši človek ne more preprečiti tistega kar sledi. Slišal sem o neumnih in hitrih vojnah, nikoli nisem videl pametne in dolge vojne. Državi ne koristijo dolge vojne. Samo tisti, ki poznajo slabosti vojne, lahko razumejo prednosti v vojskovanju. Spreten vojak nikoli ne kliče vojske dvakrat in ne tovori hrane več kot dvakrat. Vojaško opremo vzemi s seboj od doma, oskrbuj se od nasprotnika. Vojska bo imela takrat dovolj hrane. Država se osiromaši, če se vojska oskrbuje preko velike razdalje. Prisotnost vojske povzroči dvig cen, visoke cene izčrpajo bogastvo ljudi. Ko se izčrpajo viri, ljudstvo doletijo dajatve, ki se pobirajo s silo. Pameten general se oskrbuje od nasprotnika. Vsak voz zaplenjene hrane je enak dvajsetim vozovom pripeljane hrane od doma. Da pobijajo nasprotnike, morajo vojaki biti razdraženi z jezo. Da je koristi od premaganega nasprotnika, morajo imeti tvoji vojaki od tega nagrade.

Če boš nagradil vse, ne boš imel dovolj. Razpiši nagrado za enega. To bo vzpodbudilo vse. Zamenjaj nasprotnikove zastave z našimi zastavami in njihove vozove priključi našim. Dobro ravnaj z zajetimi vojaki in skrbi zanje. Pripravljeni se bodo bojevati zate. Temu rečemo uporaba premaganega nasprotnika za povečanje svoje moči. V vojni je tvoj cilj zmaga, ne dolga vojna. Poveljnik vojske je nosilec usode ljudi, človek od katerega je odvisno ali bo ljudstvo živelo v miru ali nevarnosti.

3. STRATEGIJA NAPADA V vojni je bolje osvojiti vso nasprotnikovo državo, kot pa jo uničiti. Bolje je zajeti vso vojsko, kot pa jo uničiti; bolje je zajeti polk, odred, četo, kot pa jo uničiti. Najvišji cilj v vseh vojnah ni bojevanje in osvajanje, najvišji cilj je brez boja zlomiti odpor nasprotnika. Najboljši so generali, ki zaustavijo nasprotnikove načrte; naslednji so tisti, ki preprečijo zbiranje in uporabo nasprotnikove vojske; naslednji so tisti, ki napadejo nasprotnikovo vojsko na bojnem polju; najslabši so tisti generali, ki se spustijo v obleganje mesta. Če je mogoče, nikoli ne oblegaj branjenega mesta. Kadar general ne more zadržati svoje jeze, bo svojo vojsko poslal kot mravlje, cilj bo ena tretjina mrtvih vojakov in neosvojeno mesto. Sposoben general premaga nasprotnikovo vojsko brez boja, zajame mesta brez obleganja, osvoji državo brez dolgih taktik na bojnem polju. Pravilo v vojni je, če je naša vojska desetkrat večja od nasprotnikove, ga obkoli; če je petkrat večja, ga napadi; če je dvakrat večja, razdeli vojsko na dva dela. Če smo si z nasprotnikom enakovredni, se lahko bojujemo; če smo malo slabši, se ga izogibamo; če smo slabši od nasprotnika, moramo bežati. Čeprav se lahko uporno bojuje majhna sila, na koncu jo bo zajela velika sila.

General je branilec države, če je branilec razvit v vseh točkah, je država varna. Če je branilec ne popoln, je država šibka. Obstajajo tri poti, kako vladar prinese nesrečo nad svojo vojsko. Z ukazom napredovati ali se umakniti, takrat ko tega vojska ne more storiti. S poskusom, da upravlja vojsko kot upravlja državo, brez da upošteva pogoje, ki obstajajo v vojski. To povzroči nemire v umih vojakov. S postavljanjem napačnih vojakov v svoji vojski brez upoštevanja njihovih osebnosti. Ko je vojska nemirna in nezaupljiva, bodo težave začeli povzročati tudi nasprotniki. To je pripeljan kaos v vojsko in zavržena zmaga. Obstaja pet poti do zmage. Zmaga tisti, ki zna, kdaj se mora boriti in kdaj ne. Zmaga tisti, ki zna uporabiti močne in ne močne sile. Zmaga tisti, ki ima vojsko navdihnjeno z istim duhom skozi vse čine. Zmaga tisti, ki se je pripravil in napade nepripravljenega nasprotnika. Zmaga tisti, ki ima vojaško moč in je država ne omejuje. Če poznaš nasprotnika in sebe, se ne ustraši sto bitk. Če poznaš sebe, vendar ne nasprotnika, boš za vsako zmago utrpel tudi poraz. Če ne poznaš ne sebe ne nasprotnika, boš poražen v vsaki bitki.

4. TAKTIČNA UREDITEV Starodavni bojevniki so se najprej naredili nepremagljive in nevidne, in so čakali priložnost da premagajo nasprotnika. Naša naloga je da se zavarujemo pred porazom, priložnost da premagamo nasprotnika nam bo dal nasprotnik sam. Dober bojevnik se lahko zavaruje pred porazom, vendar ne more biti siguren da bo premagal nasprotnika. Obstaja rek: Lahko da poznamo pot do zmage, vendar je ne moremo narediti. Varnost pred porazom je v obrambnih taktikah, možnost da uničimo nasprotnika je v napadanju. Postavljanje obrambe pomeni pomanjkanje moči, napadanje pomeni več kot dovolj moči. General, ki je izurjen v obrambi, se skrije v najskrivnostnejših globinah zemlje; tisti ki je izurjen v napadu, grmi v višinah neba. V eni roki imamo priložnost da se branimo, v drugi da dosežemo popolno zmago. Videti zmago, ko jo vidijo že vsi, ni znak pameti.

Tudi ni pametno, da osvajaš z borbo, čeprav te vsi hvalijo. Dvigniti las ni znak moči, videti sonce in luno ni znak ostrega vida, slišati grom ni znak dobrega sluha. Starodavni so kot spretne bojevnike klicali tiste, ki ne samo da so zmagovali, ampak so zmagovali z lahkoto. Zmage spretnim bojevnikom ne prinašajo slave o modrosti in pogumu. Zmagujejo vojne tako, da ne naredijo napake. Ne delati napak je pogoj za zmago, ker pomeni premagati nasprotnika, ki je že premagan. Spreten bojevnik se postavi tako, da je poraz nemogoč in ne izpusti trenutka, da premaga nasprotnika. Zmagoviti strategi najprej zmagajo in se šele potem odpravijo v vojno, poraženi strategi se najprej bojujejo in potem iščejo zmago. Voditelj skrbi za zakone in se trdno drži discipline, to je v njegovi moči s čim bo dosegel uspeh. Imamo pet korakov; meritve, ocene, izračuni, primerjave, zmaga. Meritve vodijo v ocene, ocene vodijo v izračune, izračuni vodijo v primerjave, primerjave vodijo v zmage. Zmagovita vojska je v primerjavi s poraženo kot utež v primerjavi z zrnom. Nalet zmagovite sile je kot spuščen slap vode v globok prepad.

5. MOČ Vodenje velike množice je enako vodenju majhne skupine, je samo vprašanje porazdelitve številk. Bojevanje z veliko vojsko pod tvojim poveljem ni nič drugačno kot bojevanje z majhno vojsko, je samo vprašanje uporabe znakov in signalov. Da je tvoja vojska zmožna prestati težo nasprotnikovih napadov in ostati neporažena, je stvar posrednih in neposrednih premikov. Da je udarec tvoje vojske podoben udarcu kamna na jajce, je stvar šibkosti in moči. V vsaki vojni so uporabljene direktne metode za boj, vendar so potrebne ne direktne metode, da si zagotovimo zmago.

Direktne metode, če so pravilno uporabljene, se ne morejo izčrpati tako kot nebo in zemlja, kot sonce in luna, končajo se in začnejo znova, kot štirje letni časi, minejo, zato da se ponovno začnejo. Obstaja pet glasbenih tonov, vendar kombinacije tonov ustvarijo toliko pesmi, da jih ne moremo vseh slišati. Obstaja pet osnovnih barv, plava, rumena, rdeča, bela in črna, vendar ustvarijo več barvnih odtenkov kot jih lahko vidimo. Obstaja pet osnovnih okusov, vendar ustvarijo več okusov kot jih lahko okusimo. V vojni sta dva osnovna napada, ne direktni in direktni, vendar njihove kombinacije dajo nešteto možnih premikov. Naval vojakov je kot tok deroče vode, ki bo odnesla tudi velike skale na svoji poti. Modrost odločitev je kot hiter sokol, ki z višine udari in uniči plen. Dober bojevnik bo strašen v napadu in hiter v odločitvah. Moč, je podobna napenjanju samostrela, odločitev, je podobna sprožitvi. Sredi vpitja in nevarnosti, izgledaj brez reda, vendar v tebi naj bo red in mir; sredi zmede in kaosa naj tvoje razporeditve izgledajo brez glave in repa, vendar v njih naj bo popoln red, to bo varnost pred porazom. Navidezen nered zahteva popoln red in disciplino, navidezen strah zahteva pogum, navidezna slabost zahteva moč. Tisti, ki so spretni v zavajanju nasprotnika, imajo lažno sestavo, proti kateri bo nasprotnik deloval. Žrtvuje nekaj, da bo nasprotnik to lovil. Z držanjem vabe, vodi nasprotnika, potem z izbranimi vojaki počaka v zasedi za napad. Pameten bojevnik napada s skupno močjo in ne išče moči posameznika. Ko uporabi skupno moč, njegovi vojaki postanejo kot skale in debla, ki se kotalijo z gore. Narava debla ali kamna je, da miren stoji na ravni zemlji. Če je štirioglat bo ostal na zemlji, če je okrogel, se bo skotalil z gore. Nalet vojakov je kot okrogla skala, ki se kotali z visoke gore.

6. MOČNO IN ŠIBKO Tisti, ki je prvi na bojišču in čaka nasprotnika, bo pripravljen na boj, tisti, ki pride na bojišče zadnji, in mora pohiteti v boj, bo v boj vstopil izčrpan. Pameten bojevnik vsili svojo voljo nasprotniku, nikoli ne dopusti, da nasprotnik vsili svojo voljo. Če se nasprotniku obeta korist, se bo približal, če se mu obeta škoda, se nasprotnik ne bo približal. Če nasprotnik počiva, ga nadleguj; če ima veliko zalog, ga izstradaj; če je utaborjen, ga prisili k premiku. Pojavi se na ozemlju, katerega bo nasprotnik moral takoj braniti; hitro se pojavi tam kjer te ne pričakujejo. Vojska lahko potuje preko velikih razdalj brez truda, vendar samo če potuje po ozemlju kjer ni nasprotnikov. Siguren boš v uspeh svojega napada, če napadeš kjer ni obrambe. Zavaroval boš svojo obrambo če se braniš tudi tam kjer ni napada. Napadaj samo tam kjer ni obrambe. Brani se tudi tam kjer ni napada. General, ki je spreten v napadu, nasprotnik ne ve kaj naj brani; general ki je spreten v obrambi, nasprotnik ne ve kaj naj napade. Skozi skrivnostnost in neopaznost se naučimo biti nevidni in neslišni, tako držimo usodo nasprotnika v naših rokah. Tvojega napredovanja ne bodo mogli zaustaviti, če napadeš nasprotnikove šibke točke; lahko se umakneš in si varen pred zasledovanjem, če so tvoji premiki hitrejši od nasprotnika. Če se želimo bojevati, lahko v boj prisilimo celo nasprotnika, ki je globoko vkopan v obrambnem položaju. Napasti moramo tisto, kar nasprotnik želi rešiti. Če se ne želimo bojevati, lahko nasprotniku preprečimo spopad tudi če je naša utrdba komaj zarisana. Nasprotniku postavimo na pot nekaj, kar je nepričakovano in nenavadno. Ko odkriješ nasprotnika, ostani neviden, naše sile bodo združene, nasprotnik bo moral svoje razdeliti. Naredili bomo eno celo telo, medtem se bo nasprotnik razdelil. Zato bo nastopilo eno skupno proti posameznim delom. Nas bo veliko, nasprotnikov malo. In če nam uspe napasti majhno silo z veliko silo, nasprotnik bo v slabem položaju. Ozemlje kjer se bomo bojevali ne sme biti znano nasprotniku, zato se bo moral nasprotnik pripraviti proti napadom na več točkah in

njegove sile bodo razdeljene v mnoge smeri. Število nasprotnikov, ki nam bo stalo na poti na vsaki točki bo razmeroma manjše. Če takrat nasprotnik okrepi sprednje čete, bo oslabil zadnje; če okrepi zadnje čete, bo oslabil sprednje; če okrepi čete na levi strani, bo oslabil čete na desni strani; če okrepi čete na desni, bo oslabil čete na levi. Če pošlje okrepitve na vse strani, bo na vseh straneh oslabljen. Majhno število zahteva priprave obrambe proti napadu, veliko število prisili nasprotnika da naredi te priprave namesto nas. Ko poznamo ozemlje boja in čas boja, se lahko na boj pripravimo z velike razdalje. Ko ne poznaš ne ozemlja ne časa boja, levo krilo ne bo moglo pomagati desnemu, desno krilo ne bo moglo pomagati levemu, prednje sile ne bodo mogle pomagati zadnjim silam, zadnje sile ne bodo mogle pomagati prednjim silam. Po mojih presojah, tudi če ima nasprotnik večjo vojsko od naše, to jim ne bo dalo prednosti do zmage. Zmago lahko dosežemo. Tudi če ima nasprotnik večjo vojsko, mu lahko preprečimo bojevanje. Spletkari da odkriješ njegove načrte in koliko imajo možnosti da uspejo. Spodbudi ga k delovanju in opazuj kaj dela in kaj ne. Prisili ga da se odkrije in tako odkriješ njegove šibke točke. Pazljivo primerjaj nasprotnikovo vojsko in svojo, da odkriješ kje je veliko moči in kje jo primanjkuje. V ustvarjanju taktičnih ureditev je najvišja vrednost da jih prikriješ, prikrivaj svojo obliko, tako boš varen pred nasprotnikovimi vohuni, pred manipulacijami tudi najpametnejših umov. Zmage se ustvarjajo iz nasprotnikove strategije. Vsi poznajo taktiko s katero osvajam, vendar nihče ne vidi strategijo iz katere se je razvila zmaga. Ne ponavljaj taktike iz katere si že pridobil eno zmago, prilagajaj jih okoliščinam. Vojaške taktike so kot voda; narava vode je da teče stran od višav in proti nižinam. V vojni je cilj, da se izogneš kjer je moč in udariš kjer ni moči. Voda teče po poti odvisno od zemlje po kateri teče; vojak osvoji zmago odvisno od svojega nasprotnika. Tako kot voda nima stalne oblike, tako tudi vojskovanje nima stalne oblike. Tisti, ki oblikuje taktiko glede na nasprotnika, bo zmagal. Način zmage določa nasprotnik.

Pet elementov, voda, ogenj, les, kovina, zemlja, ne vladajo vedno enako. Letni časi vedno obračajo enega za drugim. Obstajajo dolgi in kratki dnevi, luna ima čas bleščanja in čas teme.

7. PREMIKI V vojni, general dobiva ukaze od države. Ko zbere vojsko in združi sile, jih utabori. Po tem so na vrsti taktični premiki, nič ni bolj težkega kot to. Težava pri taktičnih premikih je v spreminjanju krivega v ravno, in nesrečo v prednost. Ko se odpraviš na dolgo pot, zvabi nasprotnika s poti in tako prispeš na cilj pred njim. Premikanje z vojsko je prednost, premikanje z nedisciplinirano množico je nevarno. Ko se premikaš v vojsko in polno opremo, da bi ujel prednost, obstaja možnost, da boš na cilj prispel prepozno. Ko pošlješ hitro vojsko, žrtvuješ tovor in zaloge. Če ukažeš vojakom, da dvignejo usnjene oklepe in jih prisiliš v marš brez ustavljanja, boš prepotoval dvakrat večjo razdaljo, vendar bodo vsi tvoji vojaki padli v roke nasprotniku. Močnejši vojaki bodo prispeli na bojišče, izčrpani vojaki bodo zaostali in tako bo samo ena desetina tvoje vojske prišla do cilja. Če se premikaš 50 LI, da prehitiš nasprotnika, boš izgubil veliko vojske in samo polovica jih bo prišla do cilja. Če se premikaš 30 LI, z isto silo, bosta do cilja prišli samo dve tretjini vojske. Vojska brez tovornih vozov je izgubljena, brez zalog je izgubljena, brez osnovne oskrbe je izgubljena. Ne moremo stopiti v zavezništvo, dokler ne poznamo načrte naših sosedov. Nismo sposobni voditi vojske, če ne poznamo države, njenih gora in gozdov, njenih pasti in prepadov, močvirij in barij. Brez uporabe lokalnih vodičev, ne moremo izkoristiti naravnih prednosti ozemlja. V vojni se uri v prikrivanju. Ali združiš ali razdeliš svoje sile, je odvisno od okoliščin. Hiter bodi kot veter, urejen kot gozd.

V ropanju bodi kot ogenj, in nepremičen kot gora. Tvoji načrti morajo biti skrivnostni in nedoumljivi kot noč, in ko se premakneš, udari kot strela. Ko ropaš pokrajino, razdeli plen med svoje vojake; ko osvojiš novo ozemlje, razdeli svoje sile, da si lažje poiščejo hrano. Premisli in načrtuj preden narediš premik. Osvajal bo tisti, ki obvlada umetnost razlik. To je umetnost premikanja. Na bojnem polju se izgovorjena beseda ne sliši daleč, zato uporabi bobne in gonge. Jasno se ne vidijo znaki, zato uporabi zastave in simbole. Gongi in bobni, simboli in zastave so sredstva s katerimi osredotočimo oči in ušesa na neko točko. Ko se oblikuje enotno telo, je nemogoče da pogumni napredujejo po svoje ali da se strahopetni umaknejo po svoje. To je umetnost upravljanja z množico ljudi. V nočnem boju uporabi ognjene signale in bobne, v dnevnem bojevanju uporabi zastave, tako upravljaš z ušesi in očmi vojske. Celotna vojska lahko izgubi svoj duh, poveljnik lahko izgubi svoj um. Vojakov duh je najmočnejši zjutraj, podnevi prične upadati, zvečer je njegov um pripravljen samo na vrnitev v tabor. Pameten general se izogiba vojski, ki ima močan duh in napade vojsko ko ima počasen in len duh. To je umetnost preučevanja počutja. Discipliniran in miren, pričakaj nered in upor v nasprotniku. To je umetnost samoobvladovanja. Biti blizu cilja ko je nasprotnik daleč, čakati sproščeno ko se nasprotnik muči in trudi, biti nahranjen ko je nasprotnik lačen. To je umetnost varčevanja moči. Zadržati se od ustavljanja nasprotnika, ki ima urejene zastave, zadržati se od napada na vojsko, ki ima močan položaj. To je umetnost opazovanja okoliščin. Resnica je, da ne napadamo nasprotnika po bregu navzgor, in da se mu ne zoperstavljamo ko nasprotnik napada po bregu navzdol. Ne napadaj nasprotnikov lažen umik, ne napadaj vojakov z ostrim duhom. Ne vzemi hrane, ki jo pripravi nasprotnik. Ne ustavljaj vojske, ki se vrača domov. Ko obkoliš vojsko, ji pusti odprt izhod. Ne pritiskaj na obupanega nasprotnika. To je umetnost vojskovanja.

8. RAZLIKE V TAKTIKAH V vojni general prejme ukaze od države, zbere vojsko in zbere vse svoje sile. Ko si v težavni državi, se ne utabori. V državi, kjer se visoke poti križajo, se združi z zavezniki. Ne zavlačuj se na osamljenem nevarnem ozemlju. Ko si na obkoljenem ozemlju, načrtuj. V obupnem položaju se bojuj. Obstajajo poti, katerim se ne sme slediti, vojske, katere se ne sme napasti, mesta, ki se ne smejo oblegati, ozemlja, za katere se ne sme bojevati, ukazi države, katere ne smemo ubogati. General, ki razume prednosti, ki jih prinesejo spremembe v taktiki, razume kako upravljati z vojaki. General, ki tega ne razume, se lahko seznani z načrtom države, vendar tega znanja ne bo znal uporabiti v koristne namene. Učenec vojne, ki je slabo izurjen v menjavi načrtov, tudi če pozna pet prednosti, ne bo najbolje uporabil svojih vojakov. V načrtih modrega poveljnika, so ocene o prednosti in slabosti združene skupaj. Če so naše domneve tako usmerjene, lahko uspemo v doseganju pomembnega dela našega načrta. Če smo sredi težav pripravljeni zgrabiti prednost, se lahko osvobodimo iz nesreče. Reši se nasprotnikovih poveljnikov tako, da jim povzročaš škodo, da jim povzročaš težave, da jih vedno prisiliš biti v pripravljenosti. Prikaži jim lažne koristi in napadli bodo tisto kar želiš. Umetnost vojne nas uči, da naj se ne zanašamo na to, da nasprotnik ne bo prišel, ampak na našo pripravljenost, da se mu zoperstavimo. Naj se ne zanašamo na to, da nasprotnik ne bo napadel, ampak na naš položaj, da nas ne bo mogel napasti. Obstaja pet lastnosti, ki lahko vplivajo na generale. Brezskrbnost, ki vodi v uničenje. Strahopetnost, ki vodi v ujetništvo. Jeza, ki se izzove z žalitvijo. Ponos, ki je občutljiv na sramoto. Prevelika skrb za lastne vojake, ki vodi v skrbi in težave. To je pet lastnosti generala, ki rušijo vodenju vojne. Ko je vojska uničena in njen poveljnik ubit, razlog bo najden med temi petimi nevarnimi lastnostmi.

9. VOJSKA NA POHODU Hitro potuj preko gora, in se zadržuj blizu dolin. Utabori se v višavah, obrnjen proti soncu. Ne vzpenjaj se za bojevanje. Toliko o gorskem bojevanju. Ko prečkaš reko, pojdi čim bolj stran od nje. Ko nasprotnik prečka reko, ga ne pričakaj sredi reke. Bolje bo, da pustiš polovico vojske prečkati reko, takrat ga napadi. Če se želiš bojevati, ne hodi k nasprotniku blizu reke, katero mora on prečkati. Svoje plovilo zasidraj višje na reki kot je nasprotnik, in obrni se na sončno stran. Ne premikaj se po reki navzgor, da se bojuješ. Toliko o rečnem bojevanju. Ko prečkaš slana močvirja, mora biti tvoja glavna skrb, da jih prečkaš čim hitreje, brez čakanja. Če si prisiljen v boj v slanem močvirju, moraš imeti vodo in travo blizu sebe, in svoj hrbet obrni k drevesom. Toliko o bojevanju v slanih močvirjih. V suhi, ravni državi, zasedi lahko dosegljivo točko, ki ima hrib na tvoji desni in tvoji zadnji strani. Tako bo nevarnost pred teboj in varnost za teboj. Toliko o taborjenju na ravnem območju. Vse vojske imajo rajši visoke položaje kot pa nizke, in sončne položaje rajši kot pa mračne. Ko skrbiš za svoje vojake, utabori se na trdih tleh, vojska bo svobodna od mnogo bolezni, to bo pripomoglo k zmagi. Ko prispeš do gore ali hriba, zasedi sončno stran, hrib naj bo na tvoji desni strani. Tako boš deloval v korist svojih vojakov in uporabil naravno prednost zemljišča. Če je zaradi močnega dežja reka narasla, in jo želiš prečkati, moraš počakati da upade. Ozemlja, kjer so strmi hribi s prepadi med njimi, globoke jame, ozki prostori, zavite poti, močvirja in razpoke, zapusti čim hitreje in se jim ne približuj. Ko se izogibamo takim krajem, se jim bo moral nasprotnik približati; mi bomo obrnjeni proti njim, nasprotnik jim bo moral obrniti hrbet. Če je v tvoji bližini veliko hribov, jezer z vodno travo, kotanje s trstjem ali drevesa z gostim podrastjem, mora biti vse to pozorno pregledano, to so kraji, kjer so ljudje v zasedi in izdajalski vohuni.

Ko je nasprotnik blizu in je miren, takrat se zanaša na naravno prednost svojega položaja. Ko je nasprotnik daleč in te hoče prisiliti v boj, želi da se mu ti približaš. Če je nasprotnik lahko dosegljiv, potem ti je postavil past. Ko se premikajo drevesa, nasprotnik napreduje. Ko se prikažejo oblike v megli, nas želi nasprotnik narediti sumljive. Dvigajoče ptice so znak zasede. Bežeče živali so znak, da nasprotnik napada. Ko se dviga dim kot velik stolp, je to znak napredujočih vozov, ko je dim nizek in se razteza široko, napoveduje približevanje pehote. Ko se razdeli v več smeri,so bili ljudje poslani po les. Majhni oblaki dima so znak tabora. Skromne besede in hitre priprave so znak tistih, ki bodo napredovali. Glasne besede in silovito napredovanje so znak tistih, ki se bodo morali umakniti. Ko lahka vozila prispejo prva in zavzamejo položaj ob straneh, to je znak, da se nasprotnik pripravlja na boj. Ponudba miru, brez podpisanega dogovora je past. Ko je veliko tekanja in se vojaki postavijo na svoje položaje, pomeni da je napočil glavni trenutek. Ko en del sil napreduje in se drugi del sil umika, te poskušajo zvabiti v past. Ko se vojaki naslanjajo na svoje orožje, potem vojakom manjka hrane. Če se vojaki, katere pošljejo po vodo, najprej sami napijejo, potem vojakom manjka vode. Če nasprotnik vidi priložnost in se ne potrudi da bi jo izkoristil, njegovi vojaki so utrujeni. Če se ptice zbirajo na neki točki, potem je nezasedeno. Hrup ponoči napoveduje živčnost. Če se v taboru pojavijo nemiri, je generalova avtoriteta šibka. Če se zastave premikajo, je upor na nogah. Če so oficirji jezni, pomeni da so vojaki utrujeni. Ko vojska hrani svoje konje z zrni in pobije konje za hrano, in ko vojaki ne obesijo kuhinjske opreme ob ognju, pomeni da se ne bodo vrnili k šotorom, takrat veš, da se bodo bojevali do smrti. Ko se vojaki kličejo in tiho pogovarjajo, je znak nezadovoljstva med vojaki. Pogoste nagrade so znak, da nasprotniku primanjkuje surovin; pogoste kazni so znak izčrpanosti.

Začeti nasilno, nato pa se bati nasprotnikove številčnosti, je znak majhne inteligence. Ko prispejo poslaniki s komplimenti v ustih, nasprotnik si želi počitek. Če nasprotni vojaki jezno prikorakajo in se razmestijo nasproti našim vojakom, brez da bi se podali v boj ali se umaknili, jih je potrebno skrbno opazovati. Če naših vojakov po številu ni več kot nasprotnih, je to dovolj; pomeni samo, da direkten napad ni mogoč. Kar lahko storimo je, da združimo svoje sile, skrbno opazujemo nasprotnika in čakamo okrepitve. Tisti, ki ne načrtuje in podcenjuje svoje nasprotnike, bo padel v njihovo ujetništvo. Če so vojaki kaznovani, še preden so nas sprejeli, se ne bodo podredili, in če se ne podredijo, potem so neuporabni. Če so nas vojaki sprejeli, in mi ne izvajamo kazni, bodo še vedno neuporabni. Z vojaki je treba ravnati humano, vendar pod kontrolo železne discipline. To je pot k zmagi. Če so ukazi med urjenjem strogi, bo vojska disciplinirana; če ne, bo disciplina slaba. Če general pokaže zaupanje v svoje vojake in vedno vztraja, da se njegovi ukazi izpolnijo, bo zmaga skupna.

10. OZEMLJE Razlikujemo šest vrst ozemlja. Dostopno ozemlje, zapleteno ozemlje, zamudno ozemlje, ozko ozemlje, strmo ozemlje, ozemlje daleč od nasprotnika. Ozemlje, po katerem se lahko svobodno giblje, je dostopno. Zasedi visoke in sončne strani hribov preden jih zasede nasprotnik in skrbno straži oskrbovalne poti. Takrat se boš bojeval s prednostjo. Ozemlje, ki ga lahko hitro zapustimo, vendar težko ponovno zasedemo, je zapleteno. Če je nasprotnik nepripravljen, ga lahko napadeš in premagaš. Vendar če je nasprotnik pripravljen in ga ne uspeš poraziti, je tvoj umik nemogoč in sledila ti bo nesreča. Če je ozemlje tako, da nihče ne bo pridobil prednosti ko naredi prvi korak, je zamudno ozemlje.

Na takem ozemlju, tudi če nam nasprotnik ponudi vabo, ne smemo stopiti naprej, pametneje se je umakniti, in tako prisilimo nasprotnika, da se približa; ko je del njegove vojske zunaj, ga lahko napademo s prednostjo. Ozko ozemlje zasedi prvi, močno jih zastraži in pričakaj nasprotnika. Če nasprotnik zasede ozko ozemlje prvi, ga ne napadaj če je močno zastraženo; napadaj samo če je slabo zastraženo. Na strmem ozemlju, prvi zasedi visoke in sončne položaje in tam čakaj nasprotnika. Če jih je nasprotnik zasedel prvi, ga ne napadaj, umakni se in ga poskušaj zvabiti ven. Ko si na ozemlju daleč od nasprotnika, in je moč obeh vojska enaka, ni lahko izzvati bitko, vendar bojevanje ni v našo prednost. General, ki je na odgovornem mestu, mora to skrbno načrtovati. Vojska je ogrožena s strani šestih nesreč, vendar ne iz naravnih razlogov, ampak zaradi napak, ki so krivda generalov. To so nalet, upor, propad, uničenje, nered, zmeda. Če se prva vojska zaleti v drugo, ki je desetkrat večja, bo rezultat, konec prve vojske. Ko so vojaki močni in njihovi častniki nemočni, rezultat je upor. Ko so častniki močni in vojaki nemočni, je rezultat propad. Ko so častniki jezni in uporni, in ko srečajo nasprotnika sami dajo ukaze zaradi nezadovoljstva, še preden general pove ali se lahko borijo ali ne, je rezultat uničenje. Ko je general nemočen in brez avtoritete, ko njegovi ukazi niso jasni in razločni, ko častniki in vojaki nimajo jasnih nalog, in so vrste razporejene neurejeno in po naključju, rezultat je najvišji nered. Ko general ne oceni nasprotnikove moči in dopusti, da majhna sila napade veliko silo, ali pošlje nemočen oddelek proti močnemu, in ne postavi izbranih vojake v prve vrste, rezultat je zmeda. To je šest načinov, kako si prikličeš poraz, katere mora general na odgovornem položaju skrbno preučiti. Naravna oblika ozemlja je vojakov največji zaveznik. Vendar moč, da oceni nasprotnika, da upravlja s silami zmage, in da pametno oceni težave, nevarnosti in razdaljo, določa velikega generala. Tisti, ki pozna te stvari in v boju uporabi svoje znanje, bo zmagoval bitke. Tisti, ki jih ne pozna in jih ne uporablja, bo zagotovo poražen. Če se bo vojna končala z zmago, potem se moraš bojevati, tudi če ti vladar to prepove. Če se vojna ne bo končala z zmago, potem se ne smeš bojevati, tudi če ti vladar ukaže.

General, ki napreduje brez želje po slavi in se umika brez strahu pred sramoto, ki ima edino misel ščititi državo in ji služiti, je zaklad kraljestva. Glej na svoje vojake kot na svoje otroke, takrat ti bodo sledili v najgloblje doline; glej jih kot svoje drage sinove, in ob tebi bodo stali tudi do smrti. Vendar, če si popustljiv in ne uveljaviš avtoritete; če si dobrega srca in ne uveljaviš svojih ukazov; nesposoben premagati nered, potem bodo tvoji vojaki kot razvajeni otroci; neuporabni. Če vemo, da so naši vojaki pripravljeni za napad, vendar ne vemo, da je nasprotnik odprt za napad, smo samo pol poti do zmage. Če vemo, da je nasprotnik odprt za napad, vendar ne vemo, da so naši vojaki nepripravljeni za napad, smo samo pol poti do zmage. Če vemo, da je nasprotnik odprt za napad, in vemo da so naši vojaki pripravljeni za napad, vendar ne vemo, da je narava ozemlja neprimerna za napad, smo samo pol poti do zmage. Izkušen vojak, ko se odpravi na pohod, ni nikoli zmeden; ko zapusti tabor, ni nikoli na izgubi. Obstaja rek: če poznaš nasprotnika in poznaš sebe, tvoja zmaga ne bo ogrožena; če poznaš nebo in zemljo, je tvoja zmaga popolna.

11. DEVET OBMOČIJ Umetnost vojne pozna devet vrst območij. Območje razpada, lahko območje, bojevito območje, odprto območje, območje križajočih se poti, resno območje, težko območje, obkoljeno območje, obupano območje. Ko se poveljnik bojuje na svojem ozemlju, je to območje razpada. Ko je prodrl v nasprotnikovo ozemlje, vendar ne daleč, je to lahko območje. Ozemlje, ki je velika prednost za obe strani, je bojevito območje. Ozemlje, na katerem se obe strani lahko gibljeta, je odprto območje. Ozemlje, ki oblikuje pot do vseh treh sosednjih držav, in tisti ki ga bo prvi zasedel, bo imel večino imperija pod seboj, je območje križajočih se poti. Ko vojska prodre v srce nasprotnikove države, in za seboj pusti veliko utrjenih mest, je to resno območje.

Gorski gozdovi, močvirja in barja, vsako ozemlje, ki je težko prehodno, je težko območje. Ozemlje, do katerega pridemo po ozkih soteskah in iz katerega se lahko umaknemo samo po zavitih poteh, kjer bi tudi majhno število nasprotnikov zadostovalo, da uniči velik del naših vojakov, to je obkoljeno območje. Ozemlje, iz katerega se lahko rešimo uničenja edino z bojevanjem brez čakanje, je obupano območje. Na območju razpada se ne bojuj. Na lahkem ozemlju se ne ustavljaj. Na bojevitem ozemlju ne napadaj. Na odprtem ozemlju ne poskušaj zapreti nasprotniku poti. Na območju križajočih se poti, se združi z zavezniki. Na resnem območju se povečuj s plenom. Na težkem območju se vedno premikaj. Na obkoljenem območju načrtuj. Na obupanem območju se bojuj. Izurjeni poveljniki so znali razdvojiti nasprotnikovo prvo in zadnjo stran, preprečiti sodelovanje med velikimi in malimi divizijami, preprečiti dobrim četam da rešijo slabe, preprečiti častnikom da zberejo vojake. Ko so se nasprotni vojaki združili, so med njimi naredili nered. Ko so imeli korist, so napredovali, ko koristi niso imeli, so ostali mirni. Če se vprašamo, kako se zoperstaviti močnemu nasprotniku, ki je organiziran in napreduje v napad, bi odgovoril: Zasedi nekaj, kar je nasprotniku drago, potem bo dostopen tvoji volji. Hitrost je bistvo vojne. Izkoristi nasprotnikovo nepripravljenost, premikaj se po nepričakovanih poteh, napadaj nezastražene točke. Načela, ki jih mora upoštevati napadalna sila. Globlje ko prodreš v državo, večja bo solidarnost tvojih vojakov in nasprotnik te ne bo premagal. Izvajaj roparske pohode v rodovitni državi, da oskrbuješ svoje vojake. Skrbno opazuj zdravje svojih vojakov in jih ne preobremenjuj. Zbiraj svojo energijo in povečuj svojo moč. Prisili nasprotnika da bo vedno v premikanju in oblikuj nedoumljive načrte. Postavi svoje vojake v položaj iz katerega ni izhoda, bojevali se bodo do smrti. Če se soočijo s smrtjo, ni ničesar kar ne morejo storiti. Častniki in vojaki bodo udarili z vso močjo. Vojaki v obupanem položaju izgubijo strah. Če ne obstaja pot do izhoda, bodo stali trdno. Če so v nasprotnikovi državi, bodo oblikovali uporno bojno črto. Če jim ni pomoči, se bodo borili do konca.

Ne da jih razmestiš, bodo vedno pripravljeni. Ne da jim ukazuješ, bodo izpolnjevali ukaze. Ne da jih omejuješ, bodo zvesti. Brez dajanja ukazov, jim še vedno lahko zaupaš. Prepovej prerokovanje in rešil se boš dvomov. Dokler smrt ne pride sama, nobene nesreče se ne bo treba bati. Če se naši vojaki ne obremenjujejo z denarjem, to ne pomeni da ne marajo bogastva. Če njihova življenja niso dolga, to ne pomeni da si ne želijo dolgega življenja. Na dan, ko jim je ukazano iti v bitko, bodo vojaki jokali in solze jim bodo tekle po obrazu. Toda ko jih pripelješ do skrajnega roba, bodo pokazali pogum. Spreten taktik je kot kača. Ko jo udariš po glavi, te napade z repom; ko jo udariš po repu, te napadle z glavo; ko jo udariš po sredini, te napade z glavo in repom. Ko se vprašamo ali je vojska lahko kot kača, bom odgovoril, da. Če vojaki iz nasprotnih vojska prečkajo reko v istem čolnu in jih ujame nevihta, si bodo pomagali kot si pomagata desna in leva roka. Ni samo dovolj, da vse svoje upe postaviš v privezovanje konjev in zakopavanje koles vozov v tla. Načelo po katerem se vodi vojska je, da se postavi enotno merilo za pogum, ki ga morajo vsi doseči. Kako najbolje uporabiti močne in nemočne, to je vprašanje uporabe območja. Spreten general upravlja svojo vojsko kot bi upravljal z enim človekom. Delo generala je biti tiho in tako zagotoviti skrivnostnost, pokončen in pravičen in tako vzdrževati red. Zavesti mora častnike in vojake za lažnimi poročili in pojavi in jih tako držati v popolni nevednosti. S spreminjanjem svojih razvrstitev in spreminjanjem načrtov, nasprotnik od tebe ne bo izvedel ničesar. S premikanjem tabora in premikanjem po zavitih poteh, preprečiš nasprotniku da prepozna tvoj namen. V nevarnem trenutku, poveljnik vojske je kot človek, ki spleza visoko in potem podre lestev za seboj. Vodi svoje vojake globoko v nasprotnikovo ozemlje preden pokaže svoj namen. Zažge svoje čolne in uniči kuhinjsko opremo; kot pastir ki vodi čredo ovc, on vodi svoje vojake, in nihče ne ve kam jih vodi. Zbrati in pregledati vojsko ter jo postaviti v nevarnost, to je delo generalov.

Različni ukrepi so prilagojeni različnim območjem, korist napadalne ali obrambne taktike, in osnovni zakoni človeške narave; to so stvari ki jih je treba preučiti. Ko napadaš nasprotno ozemlje, osnovno načelo je, da prodiranje globoko v ozemlje prinese enotnost, prodiranje kratko pot pomeni razdelitev. Ko pustiš svojo državo za seboj in vodiš svojo vojsko preko sosednjega ozemlja, znašel si se na nevarnem območju. Ko obstajajo sredstva za sporazumevanje na vseh straneh, je to območje križajočih se poti. Ko prodreš globoko v državo, je to resno območje. Ko prodreš malo, je to lahko območje. Ko imaš nasprotnikove utrdbe za seboj in ozke prehode pred seboj, je to obkoljeno območje. Ko ne obstaja pot za umik, je to obupano območje. Na območju razpada bi navdihnil vojake z enotnim ciljem. Na lahkem območju bi poskrbel, da so vsi deli vojske tesno povezani. Na bojevitem območju bi se premikal hitro. Na odprtem območju bi skrbel za obrambo. Na območju križajočih se poti, bi se posvetoval z zavezniki. Na resnem območju bi skrbel za nemoten prihod surovin. Na težkem območju bi se premikal po poti. Na obkoljenem območju bi zaprl vsako pot za izhod. Na obupanem območju bi vojakom povedal da ni upanja za naša življenja. V umu vojakov je, da se branijo, ko so obkroženi; da se močno borijo, ko jim ni več pomoči; in da uboga, ko je v nevarnosti. Ne moremo vzpostaviti zavezništva s sosednjimi državami, če ne poznamo njihovih načrtov. Nismo sposobni voditi vojske na pohod, če ne poznamo oblike države, njenih gora in gozdov, njenih pasti in prepadov, njenih močvirij in barij. Ne bomo mogli uporabiti prednosti narave, če ne uporabimo lokalnih vodičev. Ne poznati kateregakoli izmed štirih načel, ne ustreza vojnemu princu. Ko vojni princ napade močno državo, njegovi generali preprečijo združevanje nasprotnikove vojske. On zastraši nasprotnike in uničuje njihova zavezništva in jim prepreči, da bi se združili proti njemu. Ne trudi se, da se združi v zavezništvo z vsemi, niti ne povečuje moči drugim državam. Izpeljuje svoje lastne skrivne načrte in drži nasprotnike v strahu. Tako bo osvojil njihova mesta in prevzel njihova kraljestva.

Razdeli nagrade brez da se oziraš na pravila, postavi ukaze brez oziranja na prejšnje dogovore; tako boš upravljal z vso vojsko kot bi upravljal z enim človekom. Postavi svojim vojakom naloge, nikoli jim ne razkrij svojih načrtov. Ko je položaj dober, jim ga postavi pred oči; vendar jim ne povej ničesar, če je položaj slab. Postavi svojo vojsko v smrtno nevarnost in preživela bo; postavi jo v obupan položaj in izbojevala se bo na varno. Resnica je, ko sila pade v nevaren položaj, takrat se bo bojevala do zmage. Uspeh v vojskovanju se doseže z našim prilagajanjem sovražnikovemu načrtu. Z vztrajnim napadanjem nasprotnika s strani, boš čez dolgo časa uspel ubiti njihovega poveljnika. Temu se reče doseči cilj s popolno zvijačo. Na dan ko prevzameš poveljstvo, zapri mejne prehode, uniči vse uradne povezave, in prepreči prehod vseh odposlancev. Bodi strog v posvetovalnici, tako boš imel nadzor nad razmerami. Če nasprotnik pusti prednost, jo moraš takoj zavzeti. Premagaj nasprotnika tako, da zasežeš tisto, kar mora on braniti in neopaženo načrtuj dokler se on približa. Hodi po poti zakonov in se prilagodi nasprotniku dokler ne nastopiš v odločilni bitki. Najprej bodi plah kot deklica, dokler ti nasprotnik ne pusti priložnosti; potem bodi hiter kot zajec na begu, in za nasprotnika bo prepozno, da te ustavi.

12. NAPAD Z OGNJEM Obstaja pet načinov napada z ognjem. Prvi je zažgati vojake v taboru, drugi je zažgati zaloge, tretji je zažgati tovorne vozove, četrti je zažgati orožarne in skladišča, peti je metati ogenj na nasprotnika. Da izpeljemo napad, moramo imeti pripravljena orodja. Gradivo za ogenj mora biti vedno pripravljeno. Obstajajo primerne letne dobe za napad z ognjem in posebni dnevi za vžig ognja. Primerna letna doba je, ko je vreme zelo suho. Posebni dnevi so, ko piha veter.

Ko napadaš z ognjem, bodi pripravljen na pet mogočih dogodkov. Ko ogenj izbruhne znotraj nasprotnikovega tabora, takoj se odzovi z napadom od zunaj. Če izbruhne ogenj vendar nasprotnikovi vojaki ostanejo mirni in tihi, čakaj in ne napadaj. Ko je moč ognja dosegla vrhunec, napadi, če je mogoče; če ni, ostani kjer si. Če je mogoče izvesti napad z ognjem od zunaj, ne čakaj da ogenj izbruhne od znotraj, napadi ob ugodnem trenutku. Ko zanetiš ogenj, bodi obrnjen proti vetru. Ne napadaj z vetrom. Veter ki piha podnevi traja dolgo, nočni veter hitro izgine. Vsaka vojska mora poznati pet dogajanj z ognjem, opazovati premikanje zvezd in čakati na primerne dneve. Tisti, ki uporabijo ogenj v napadu, pokažejo razum; tisti, ki uporabijo vodo v napadu, si povečajo moč. Z uporabo vode lahko nasprotnika prestrežemo, vendar mu ne moremo vzeti vse kar ima. Nesrečna je usoda tistega, ki poskuša zmagati bitke in uspeti v napadu, ne da bi se izobraževal v podjetnosti; rezultat je izguba časa in zastoj. Obstaja rek: Razsvetljeni vladar postavi svoje načrte za prihajajoči čas; dober general neguje svoja sredstva. Ne premikaj se, če ne vidiš koristi; ne uporabljaj svojih vojakov, če ni ničesar kar lahko pridobiš; ne bojuj se, če ni nujno. Nobeden vladar ne sme poslati svojih vojakov na bojno polje samo zato, da bi ustregel svojemu slabemu razpoloženju; nobeden general ne sme bojevati bitke samo zaradi malenkosti. Če vidiš korist, pomakni se naprej; če ne, ostani kjer si. Jeza se skozi čas spremeni v veselje; nezadovoljstvo bo zamenjano z zadovoljstvom. Toda kraljestvo, ki je uničeno, ne bo obstajalo več; mrtvi se ne morejo oživeti. Razsvetljen vladar je pazljiv, in dober general je previden. Tako se državo obdrži v miru in vojsko nepoškodovano.

13. UPORABA VOHUNOV Dvigniti vojsko sto tisoč vojakov in napredovati preko velike razdalje, bo pustilo velike izgube ljudi in izčrpalo sredstva države. Dnevni izdatki bodo tisoče kovancev srebra. Pojavili se bodo upori doma in v tujini, in vojaki bodo padli izmučeni na poti. Sedemsto družin ne bo moglo opravljati svojega dela. Nasprotne vojske se lahko bojujejo leta, ko se trudijo za zmago, ki je odločena v enem dnevu. Da ne poznamo nasprotnikovega položaja samo zato ker nam je žal stroška sto kovancev srebra za delo in plačo, to je vrhunec nečlovečnosti.. Tisti, ki se tako obnaša, ni voditelj ljudi, ni pomoč svoji državi, ni mojster zmage. Tisto, kar omogoča pametnim državam in dobrim generalom da napadejo in osvojijo, da dosežejo več kot naveden človek, je predznanje. To predznanje se ne more pridobiti od duhov, ne more se pridobiti iz izkušenj, niti ne iz izračunov. Znanje o nasprotnikovi ureditvi se pridobi samo od drugih ljudi. Zato se uporabljajo vohuni, katerih je pet skupin. Lokalni vohuni, notranji vohuni, spreobrnjeni vohuni, mrtvi vohuni, živi vohuni. Ko je teh pet skupin vohunov na delu, nihče ne more odkriti skrivne mreže. To je božansko upravljanje niti. To je najdragocenejša sposobnost države. Uporaba lokalnih vohunov pomeni uporabiti prebivalce nekega področja. Uporaba notranjih vohunov pomeni uporabiti nasprotnikove uradnike. Uporaba spreobrnjenih vohunov pomeni pridobiti nasprotnikove vohune in jih uporabiti za naše cilje. Uporaba mrtvih vohunov pomeni narediti nekaj odkrito, da se preslepi nasprotnika in da o tem naši vohuni poročajo nasprotniku. Živi vohuni so tisti, ki prinesejo skrivnosti iz nasprotnikovega tabora. Zato z nikomer ne ustvarimo tako dobre odnose kot jih imamo z vohuni. Nikogar ne bomo bolje nagradili. V nobenem drugem poslu ne bo večje skrivnostnosti. Vohunov ne moremo uspešno uporabiti brez bistroumnosti. Ne moremo jih voditi brez naklonjenosti in odkritosti. Brez bistrega uma, ne moremo vedeti ali je njihovo poročilo resnica ali laž. Bodi neopazen! Bodi pameten! Uporabi svoje vohune za vse posle.

Če vohun izda skrivnost še preden je pravi čas, se ga mora ubiti, in tudi človeka kateremu je skrivnost izdal. Če je cilj uničiti vojsko, zasesti mesto, ali ubiti posameznika, vedno je koristno odkriti imena služabnikov, poveljnikov tabora, stražarjev vrat in stražarjev generala. Naši vohuni morajo biti izurjeni, da to odkrijejo. Nasprotnikov vohun, ki je prišel vohunit nad nas, mora biti najden, podkupljen, odpeljan stran in udobno nastanjen. Oni bodo postali spreobrnjeni vohuni in uporabljeni za naše cilje. S skrivnostmi, ki jih prinesejo spreobrnjeni vohuni, bomo pridobili in zaposlili lokalne in notranje vohune. Z njegovimi skrivnostmi bomo uporabili mrtve vohune, da odnesejo lažna poročila nasprotniku. Z njegovimi skrivnostmi lahko žive vohune uporabimo v določenih priložnostih. Cilj in namen vohunjenja v vseh petih oblikah je znanje o nasprotniku; in to znanje je lahko pridobljeno na začetku samo od spreobrnjenih vohunov. Zato je pomembno, da spreobrnjenega vohuna bogato nagradimo. Samo razsvetljen vladar in pameten general bosta pokazala najvišjo inteligenco vojskovanja. Vohuni so najpomembnejši dejavnik, od njih je odvisna sposobnost vojske za delovanje.