14546 Diplomatski konzularni odnosi

Тема: Diplomatski Konzularni odnosi

SODR@INA

1)

Voved a. Istoriski osvrt na diplomatskite i konzularnite odnosi

2)

DIPLOMATIJA I RAZUZNAVAWE

3)

KORELACIJA POME\U DIPLOMATSKATA MISIJA I KONZULATOT

4)

MULTILATERALNA DIPLOMATIJA a. Postojani misii

5)

STATUS NA ME\UNARODNITE ORGANIZACII

6)

LITERATURA

Voved Poimot diplomatija, naj~esto se povrzuva so gr~kiot zbor diploma1, {to ozna~uva formalno posreduvawe vo me|usebnoto komunicirawe pome|u dr`avite, odredbi i pravila koi zna~at vo toj pogled, oficijalni organi koi gi vr{at tie raboti kako i ume{nost vo javnoto i tajnoto vodewe na pregovori pome|u oddelni vladi. Prenosnoto zna~ewe na ovoj poim pretstavuva mudro, pretpazlivo i u~tivo odnesuvawe. Vo podocne`niot period so evoluacija na diplomatijata i samiot poim diplomatija dobiva po{iroko zna~ewe. Taa ozna~uva rakovodewe vo me|unarodnite odnosi po pat na vodewe pregovori, sproveduvawe sorabotka pome|u dr`avite so miroqubivi sredstva, metod preku koj ovie odnosi se regulirani i sprovedeni od ambasadorite ili pratenicite, profesija ili ve{tina na diplomatite2. Istorijata i teorijata na diplomatskoto pravo, mnogu ~esto se tretirani kako dve temi so poseben priod kon me|unarodnite odnosi.3 Diplomatskoto i konzularnoto pravo se sostaven del na me| unarodnoto javno pravo. Primaren predmet na interes na diplomatskoto i konzularnoto pravo se pravilata na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat na odnosite vo me|unarodnata zaednica, prvenstveno odnosi pome|u dr`avite kako subjekti na me|unarodnoto pravo, isto taka dijapazonot na interes mu se i odnosite pome|u dr`avite i me|unarodnite organizacii. Diplomatskoto pravo kako sostaven del na me|unarodnoto javno pravo gi opfa}a i konzularnite odnosi i pravila koi se odnesuvaat na organizacijata i dejnosta na konzulatite i konzulatskite slu`bi, koi sepak se sostaven del na diplomatijata i diplomatskite slu`bi. Ova se dovolni argumenti konzularnoto pravo da ne se odvojuva od diplomatskoto pravo kako posebna granka na me|unarodnoto javno pravo. Sepak odredena grupa avtori go izu~uvaat samo konzularnoto pravo, poradi {to zagovaraat deka toa e samostojno i pretstavuva poseben del od me|unarodnoto javno pravo. Bez ogled na dvete gledi{ta za odnosot na diplomatskoto i konzularnoto pravo i nivnata samostojnost kako delovi od me| unarodnoto javno pravo, tie sepak pretstavuvaat organska celina na organ na edna dr`ava za pretstavuvawe i za{tita na nejzinite interesi vo stranstvo. 1 2 3

Diploma – dvojno svitkan dokument Markovski D.,Diplomatija, organizacija i praktika, Skopje, 2002 god., str. 17

Diplomatskoto pravo kako doktrina, prema aspektite od koi go nabquduvame, mo`e da napravime dve osnovni podelbi: -Po brojot na u~esnici vo diplomatskite odnosi se deli na bilateralna i multilateralna diplomatija -Vo odnos na permanentnosta se deli na postojana (sedentarna) i privremena (ad hoc) diplomatija Vo bilateralni odnosi spa|aat postojanite diplomatski misii, specijalnite misii i konzulatite, dodeka pak vo multilateralni odnosi spa| aat me|unarodnite organizacii i postojanite misii pri tie organizacii. Vo odnos na vremenskiot karakter, vo postojani diplomatski misii spa|aat postojanite misii pri me|unarodnite organizacii, dodeka pak vo privremeni ad hoc diplomatski misii spa|aat specijalnite misii kako {to se raznite oblici na diplomatija na vrvot. Diplomatskoto pravo e dragocen izvor za prakti~noto rabotewe na Ministerstvata za nadvore{ni raboti i diplomatite koj rabotat vo postojanite misii pri me|unarodnite organizacii kako i diplomatskite misii, odnosno toa e nepresu{en izvor za edukacija na idnite teoreti~ar i prakti~ari vo me|unarodnoto pravo.4 Diplomatskata i konzularnata doktrina, svojata ekspanzija ja do`ivuva so odr`uvaweto na Vienskata konvencija za diplomatski odnosi od 1961 godina, potoa Vienskata konvencija za konzularni odnosi od 1963 godina, kako i Vienskata konvencija od 1975 godina, za pretstavuvawe na dr`avite vo nivnite odnosi kon me|unarodnite organizacii. Ottoga{, pa do dene{ni dni, izvr{ena e celosna kodifikacija i progresiven razvoj na sovremenite diplomatski i konzularni odnosi, taka da denes imame mnogu jasni pogledi, kon ovaa mnogu zna~ajna oblast od me|unarodnoto javno pravo.

4

Denza E, Diplomatic Law, a commentary on the Vienna Convention on Diplomatic Relations, London, 2004 year,str18 www.google.com

Istoriski osvrt na diplomatskite i konzularnite odnosi

Ne postojat verodostojni zapisi od koi bi mo`ele so to~nost da tvrdime za to~niot datum na nastanuvaweto na diplomatskite odnosi. Diplomatskite odnosi svoite prvi za~etoci gi projavuvaat vo periodot na vostanovuvawe na dr`avite i nivnite me|usebni odnosi poradi osovremenuvaweto na proizvodstvenite odnosi i sozdavaweto na vi{ok na materijalni dobra koi se nosele na pazari vo drugi dr`avi, voveduvaweto na pari kako plate`no sredstvo, vodeweto vojni za osvojuvawe na teritorii, poradi {to se pravele sojuzi pome|u dve i pove}e dr`avi. Iako toga{nite diplomatski odnosi ni od daleku ne nalikuvale na dene{nite, sepak postoele nekoi obi~ajni normi koi vo toa vreme davale belezi na diplomatski odnosi. Istorijata bele`i zapisi od koi se gleda deka Mojsie pra}a glasnici da go zamolat kralot Edomi}an da mu dozvolat premin preku negova teritorija. Kralot David pra}a i prima pratenici, a Solomon odr`uva vrski preku nekoj oblik na pratenici. Stariot indiski zakonik Manu od IV vek pred novata era, sodr`i detalni pravila za postapuvawe so pratenicite i nivnite zada~i.5 Po~etokot na novata era, no i periodot koj sledel, izobiluval so vojni. U{te vo toa vreme se smetalo deka nepravedno e da se povede vojna a da ne se napravi obid sporot da se re{i preku pratenici. Po zavr{uvaweto na bitkite ~esto se pra}ale glasnici da baraat primirje za da se pogrebat poginatite, da se razmenat zarobenite i da se vospostavi mir. Lakedemowanite, vo takvi misii pra}ale nekolku lica so cel me|usobno da se kontroliraat da ne bi nekoj od niv primal mito. Nivnoto razmisluvawe bilo deka ako odi poedinec pregovara~ bi mo`el da primi mito i da raboti sprotivno na interesite na svojot narod. Pregovara~ite dobivale upatstva od senatot a ponekoga{ neposredno od svojot narod. Za nesovesno izvr{uvawe na dobienite zada~i ili pak primawe mito, pregovara~ot bil strogo sankcioniran. I za vakvite diplomatski aktivnosti od toa vreme, va`ele modusi za nepovredlivost na li~nosta na pregovara~ite i pratenicite kako preduslov za uspe{no izvr{uvawe na zada~ite, a od druga strana toa bile i eden vid recipro~ni merki. Vakvite lica za da se raspoznavaat, 5

\or|evi} S., Miti} M., Diplomatsko i konzularno pravo, Belgrad 2000 god., str. 13

obi~no na polovinata nosele poseben pojas, bela palka i zeleno gran~e. Od religiozen aspekt se mislelo deka tie se za{titeni od boga i nivnoto maltretirawe pretstavuvalo bo`ji grev. Me|utoa iako generalno vakvite stavovi bile prifateni, sepak postoele izolirani slu~ai koga ne bila po~ituvana nepovredlivosta na li~nosta na pregovara~ite. Vo toa vreme, prvi vistinski ~ekori i doveduvawe do sovr{enstvo na praviloto za nepovredlivost na stranskiot pratenik, go napravile Rimjanite. Kaj niv povredata na pratenikot pretstavuvalo te`ok zlo~in. Za ova svedo~i presudata na rimskiot senat so koja Saturin bil osuden na smrt poradi toa {to te{ko go povredil pratenikot na kralot Mitridat. Vo Rim za prvpat vo istorijata na diplomatijata e sozdaden organ za odnosi so stranstvo. Nego go so~inuvale 20 fecijali, ~lenovi so najgolem sve{teni~ki rang. Slobodno mo`elo da se zaklu~i deka fecijalite go pretstavuvale diplomatskiot kor na rimskata dr`avna uprava. Od nivnoto dejstvuvawe proizleglo i fecijalnoto pravo, koe se odnesuvalo na nadvore{no pravniot soobra}aj koi sodr`el prava i obi~ai za pravata i dol`nostite na pratenicite, odnosno vistinski zarodi{ na sovremenata diplomatija. Sepak, rakovodeweto so nadvore{nite raboti i vodeweto pregovori, ostanalo vo nadle`nost na senatot kade i se nao|ala upravata za nadvore{ni raboti na rimskata republika. Za vr{eweto na diplomatski raboti i pregovori vo stranstvo, senatot pra}al posebni pratenici koi se narekuvale legati. Vakviot naziv go dobile i stranskite pratenici koi doa|ale vo Rim. Stranskite pratenici za vreme na pretstojot vo Rim, u`ivale diplomatski imunitet i privilegii koi se ogledale vo nepla}aweto na danok kako i izzemawe od dejstvijata na rimskite dr`avni organi. So raspadot na rimskata imperija, vodeweto na nadvore{nata politika pripadnalo na imperatorite {to stanalo pravilo i vo vizantiskata imperija. Vizantiskata diplomatija bila primer i za drugi dr`avi. Vo Vizantija smetale deka samo nivniot car e pandan na gospod i samo toj mo`e da dodeluva tituli i po~asti na drugi dr`avnici. Sakaj}i taa bo`anska snaga na svojot car da ja prika`at i pri zvani~ni sredbi so pretstavnici na stranski dr`avi, tie detalno gi razrabotile pravilata na protokolot i ceremonijalot. Soglasno postavenite pravila, tie smetale deka nieden stranec, bez razlika kakva funkcija da zavzemal, ne e dostoen na rangot na nivniot car, poradi {to vo negovo prisastvo moral da kle~i ili da stoi. Okolu postoeweto na Vizantiskite diplomatski pravila koi bile prevzemeni od turskata imperija, vo odredeni momenti predizvikuvale seriozni skandali. Otomanskoto carstvo, za da gi izbegne vakvite skandali, vo natamo{niot period gi razvila pravilata za diplomatsko odnesuvawe i protokol so istaknuvawe na dostoinstvoto na svojot sultan. Taka, sultanot na francuskiot car mu ja priznal titulata car. Polo`bata na

diplomatskite pretstavnici bila dosta te{ka bidej}i po sfa}aweto na turcite, stranskite pratenici trebale da go pretstavuvaat svojot vladar kaj sultanot kogo treba da go informiraat za voljata na svojot vladar, za {to sultanot niv gi okrivuval dokolku nivniot vladar ne bi go ispo~ituval ona {to tie mu go prenele. I vo Turcija va`elo diplomatskoto pravilo deka pratenikot nemo`e da do`ivee ni{to lo{o, no sepak neretko pratenicite vo odredni slu~ai bile proteruvani, fizi~ki maltretirani i zatvarani. Stranskite pretstavnici mo`ele me|usebno da se sostanuvaat samo so dozvola na turskite vlasti, poradi {to tie morale tajno da se sostanuvaat. Pismenata prepiska pome|u pratenicite i nivnite vladari bila pod stalna prismotra na turskite vlasti i dokolku nekoj del od prepiskata ne im se dopa|al odnosno ne govorel vo nivna polza, toga{ za pratenikot sleduvale problemi. Vo isto vreme i vo Vizantija ne bila ni{to podobra sostojbata vo odnosot kon pratenicite. Pod izgovor za nivna bezbednost tie bile sledeni so cel da gi spre~at za niv nesakanite kontakti i prepiski. Vo toa vreme Germanskite dr`avi~ki prakticirale isklu~ivo sostanoci na vladarite, no pokasno i tie vovele sistem na pra}awe na pratenici koi gi primal vladarot, so eventualno u~estvo na najvisokoto dr`avno telo (sobranie ili najvisoki funkcioneri). Vo frana~kata monarhija isto taka se praktikuvalo da se pra}aat dvajca pratenici, od koi eden zadol`itelno bil od redot na crkovnite lica. Pratenicite imale akreditivni pisma od svojot vladar, upateni do vladarot na zemjata vo koja bile upateni, a upatstvata i porakite gi dobivale tajno ili javno, usmeno ili pismeno. I kaj germanskite dr`avi, va`elo praviloto na neprikosnovenost kon li~nosta na pratenikot. Vo toa vreme, kon pratenicite zemjite na priemot izrazuvale nedoverba, od pri~ini {to tie ~esto tajno pribirale podatoci preku lokalnite slu`benici koi gi podmituvale i takvite podatoci gi pra}ale na svoite vladari. Vo stariot vek, vo Rim nemo`e da se zboruva za diplomatski pretstavnici vo prava smisla na zborot, bidej}i toa bile lica so razli~ni zanimawa koi povremeno bile ispra}ani vo razni misii vo stranski zemji. Po~etokot na sredniot vek i feudalnata razdelenost na porane{nite dr`avi, voop{to ne odelo na raka na razvojot na diplomatijata, bidej}i me|usebnite vojni go karakteriziraat ovoj period, osobeno vo Evropa. Duri vo HII vek italijanskite gradovi - dr`avi, sozdadeni na tlo na porane{nata rimska imperija, do`ivuvaat ekspanzija vo me|usebnata trgovija a so toa se sozdadeni i kvalitativno novi odnosi, koi normalno barale i nov vid na diplomatija i od aspekt na ve{tina i od aspekt na zanimawe. Vo toa vreme, najpoznata bila Mleta~kata diplpomatija. Vo HIII vek, postoele mleta~ki konzulati koi gi narekuvale bajoli. Razvienata mleta~ka diplomatija odr`uvala redovni vrski so Francija, Anglija, Turcija a podocna i so Holandija i [panija. Diplomatskata

praktika na italijanskite gradovi }e bide pottik i primer za edukacija i vostanovuvawe na redovni diplomatski slu`bi vo pogolemite evropski dr`avi a pred se Francija. Me|utoa iako francuskiot minister Luj HI gi utvrduva osnovnite pravila za diplomatskata slu`ba, toj izrazuva polna nedoverba kon postojanite diplomati, gledaj}i vo niv neprijateli i {pioni. Vakviot stav go izrazil so preporakite {to gi dal na svoite diplomatski pretstavnici - Ako ve la`at, la`ete gi u{te pove}e -. Za `al, vakvoto mislewe za diplomatijata figuriralo i vo HV i vo HVI - ot vek. Za vaka negativniot imix na diplomatijata vo tie vremiwa, vinoven e i angliskiot pratenik Voton, koj oficijalno izjavil, deka pratenik e ~ovek koi e praten da {pijunira vo korist na svojata zemja. Den deneska vakov imix za diplomatijata provejuva niz sva}awata na obi~niot ~ovek. Vakvite izjavi i stavovi za diplomatijata, dovele do razmisluvawe kaj toga{ diplomatski najrazvienite zemji da donesat pravila so cel da gi anuliraat mo`nite zloupotrebi na pratenicite vo diplomatijata. Mle~anite propi{ale deka postojanata slu`ba na niven diplomat, nemo`e da trae podolgo od dve godini. Zabraneto im bilo za vreme na slu`bite vo diplomatskite pretstavni{tva da primaat pokloni a i nesmeele da gi vodat so sebe nitu svoite semejstva. Site ovie preventivni merki, imale cel da onevozmo`at nivnite diplomati da bidat potkupeni od druga dr`ava, a so toa i da odavaat tajni na druga dr`ava. Vo istorijata na diplomatijata, nesporen e faktot deka postojanite diplomatski misii se bele`at duri vo HV vek, me|utoa sporno e koja diplomatija e osnovopolo`nik na postojanite diplomatski misii. Postojat dve teorii, prvata veli deka osnova~ na postojanata diplomatija e francuskiot kral Luj HVI, dodeka vtorata teorija veli deka osnovopolo`nik na postojanata diplomatija e Vatikan. Vtorata teorija se potkrepuva so faktot deka Vatikan imal vostanoveno taka nare~eni apokrisari kako postojani pratenici koi papata gi pratil na vizantiskiot dvor. Vakvata teorija ima nedostatoci pred se vo pogled na toa {to aprokrisrite bile crkovni lica koi sepak bile pove}e vo crkovna otkolku vo vistinska diplomatska misija. Postojanite diplomatski misii vo zemjite od severna Evropa, profunkcionirale duri vo HVI vek, dodeka celosna funkcionalnost na Evropskiot kontinent do`iveale duri vo HVII vek. Sepak, Francija e osnovopolo`nik na vidoizmenetata diplomatija i vo organizaciska i vo pravna smisla. Po barawe na kralot Luj HIII, negoviot podanik, kardinalot Ri{eqe, go ima osnovano prvoto ministerstvo za nadvore{ni raboti. Ri{eqe, e avtor na deloto Testament politique, so {to se poka`al kako golem teoreti~ar na postojanite pregovori, so {to go zaslu`il epitetot na prv avtor na modernata diplomatija.

Se do HVIIIot - vek, Rusija ne sakala da prifati postojani diplomatski misii, iako postoele obidi od pove}e dr`avi za me|usebna razmena na istite. Duri Petar Veliki ja otpo~nuva praksata na vospostavuvawe na postojani diplomatski misii. Sovremeniot razvoj na diplomatskoto pravo, kako preduslov za ostvaruvawe diplomatski odnosi, zapo~nuva so Vienskiot kongres, odr`an 1815 godina. Vo donesenite akti na ovoj kongres, vnesen e red vo razli~nite nazivi koi dr`avite gi davale na svoite pretstavnici vo diplomatijata kako i pravila za po~ituvawe na redot vo diplomatijata. Zaokru`uvaweto na procesot na prifa}awe na institutot postojan diplomatski pretstavnik, vo evropskite zemji, na po~etokot na HVIII vek, go ozna~uva i krajot na preodniot period, so {to se sozdadeni potrebnite uslovi za natamo{en razvoj na diplomatijata.6 Vo po~etokot na HIH - ot vek, vo Evropa se sozdadeni vidoizmeneti op{testveni odnosi. Na samiot po~etok na HIH - ot vek, vo Evropa postoele samo tri republiki, Francija, [vajcarija i San Marino. Li~nite odnosi pome|u vladarite, izvr{ile silno vlijanie na me| unarodnite odnosi. Vladinite opkru`uvawa koi se zanimavale so me| unarodni odnosi bile ograni~eni, a mol~eweto bilo pravilo. Pregovorite se vr{ele preku diplomatski misii. Ambasadorite dobivale op{ti upatstva koi im ostavale odvrzani race vo ostvaruvaweto na najgolemiot mo`en uspeh. Premierite i ministrite za nadvore{ni raboti, retko patuvale vo stranstvo za da gi vodat pregovorite. Patuvale isklu~ivo za da ostvarat isklu~itelni politi~ki celi, a za rezultatite od pregovorite koi se o~ekuvale i bile prezentirani na javnosta odnapred se odlu~uvalo. Na takov na~in, vladite preku tajni pregovori uspevale da go so~uvaat dignitetot i da gi usoglasat sprotivstavenite interesi, da ja pripremat javnosta ve}e voznemirena od odreden incident da go prifati kompromisnoto re{enie kako najdobar izbor. Na vakov na~in vo prvite godini od HIH - ot vek, po miren pat se re{eni najgolemiot del od problemite, a od druga strana gi obedinilo evropskite sili na otpor kon zaedni~kite zakani. Prvata svetska vojna, ja poremetila vospostavenata ramnote`a na mo} vo Evropa. Glavnite polu - avtokratski monarhii, porazeni i uni{teni poradi sopstvenite soperni~ki ambicii, bile zameneti so republiki, a voenata propaganda donela novi zamisli koi ~esto bile neostvarlivi. Op{toto {irewe na parlamentarnite re`imi koe dovelo do balkanizacija na sredna Evropa, naglasenite nacionalisti~ki strasti koi sledele, dovele do me|unarodni problemi vo `ari{teto na javnata rasprava. Ligata na narodite bilo vistinskoto mesto za diskutirawe i re{avawe na problemite. Me|utoa javnoto iznesuvawe na nacionalnite pretenzii voop{to ne go olesnuvalo re{avaweto na me|unarodnite problemi. Barawata za pro{iruvawe na teritorii prikriena zad navodnata 6

Markovski D., Diplomatija, organizacija i praktika, Skopje, 2002 god., str. 23

neramnopravna raspredelba na nacionalnite bogatstva javno izlegle na videlina. Osobeno te{ka i slo`ena zada~a imale pregovara~ite, od koi se baralo da najdat mirno i pravedno re{enie za nastanatite nesoglasuvawa. Napnatosta ne bila smalena nitu vo periodot od 1920 do 1939 godina, koga zapo~nuva vtorata svetska vojna.7 Nastanite koi dovele do vtorata svetska vojana (1939 - 1945 godina), gi obedinile golemite velesili pobedni~ki a osobeno Soedinetite Amerikanski Dr`avi, da ne se povrzat so nekoga{nata Liga na narodite. Vedna{ po zavr{uvawe na vojnata, Soedinetite Amerikanski dr`avi napravile seriozni napori za zacvrstuvawe na mirot po pat na me| unarodna sorabotka. Obedinetite nacii ovozmo`ile {iroka debata za site vladi {to vo odredeni momenti, povtorno doveduvalo do seriozni nesoglasuvawa {to seriozno pretstavuvalo zakana za mirot vo svetot, so mo`nost za otpo~nuvawe na nova svetska vojna, koja bi imala nesogledlivi posledici, mnogu pote{ki od site dotoga{ vodeni vojni koi gi pameti ~ove{tvoto. Pravnata ednakvost pome|u dr`avite, koja e osnov za me|usebno po~ituvawe i uva`uvawe, istovremeno ne se poistovetuva so podelbata na mo}ta i dol`nostite. Naprotiv, sprotivno na pravnata ednakvost, doa|alo do situacii vo koi moralo da se zeme vo predvid vistinskata sila i mo} na poedini dr`avi. Nekoi me|unarodni organizacii ve}e uspeale vo svoeto rabotewe vo predvid da ja imaat silata i mo}ta na svoite ~lenki, {to bez somnenie pridonelo kon izedna~uvawe na mo}ta.

7

Wood J., Serres J. Diplomatic Ceremony and Protocol, Zagreb, 2004 godina, str. 6

Razrabotka

DIPLOMATIJA I RAZUZNAVAWE

Pribiraweto na podatoci od ~uvstvitelna priroda, ne retko pretstavuvale del od redovnite aktivnosti na odredeni diplomatski pretstavnici. Vo ponovata istorija na diplomatijata, osobeno vo vtorata polovina na HH - ot vek, osobeno za vreme na studenata vojna, koja be{e vodena pome|u zemjite ~lenki na Var{avskiot i NATO - paktot, dejnosta na odredeni diplomatski i konzularni funkcioneri i slu`benici, be{e naso~ena kon legalno i ilegalno pribirawe na razuznava~ki podatoci od ~uvstvitelna priroda na zemjata na priem. Na~inot na pribirawe na vakvite podatoci preku diplomatskite i konzularnite funkcioneri i slu`benici, vo daden vremenski period mo`ebi be{e i edinstveniot na~in. Vleguvaweto na lica od treti zemji, na teritorijata na zemjite ~lenki na Var{avskiot pakt, vo odreden vremenski period skoro i da be{e nevozmo`na odnosno svedena na minimum. Isto taka i izleguvaweto vo stranstvo na gra|anite na zemjite ~lenki na Var{avskiot pakt, be{e svedeno na minimum. Vakvite okolnosti ne im pogoduvaa na razuznava~kite slu`bi, taka da vo toj vremenski period edinstven na~in za sozdavawe na agenturna mre`a preku koja bi pribirale razuznava~ki podatoci koi se od interes za zemjata na imenuvawe, naj~esto bile pribirani preku diplomatskite i konzularnite funkcioneri i slu`benici. Ne retko se slu~uvalo da poradi vakvata dejnost, zemjata na priem, odredni diplomatski i konzularni funkcioneri ili slu`benici da gi proglasi za persona non grata ( nepo`elna li~nost ). Mo`nosta za pretstoj na teritorija na zemja na priem, kon koja zemjata na ispra}awe ima razuznava~ki interes, tokmu e slu`buvaweto vo diplomatskata ili konzularnata misija. Soglasno Vienskite konvencii, kako i me|usebno sklu~enite bilateralni konvencii za diplomatski i konzularni odnosi, na licata koi se zanimavale so pribirawe na razuznava~ki podatoci, nivnoto dejstvuvawe bilo olesneto

od dva su{tinski aspekta. Prvo, slobodata na nivnoto dvi`ewe i komunicirawe bila dosta {iroka, a vtoro, imunitetot koi go poseduvale kako diplomati i nepovredlivosta na prostoriite vo koi rabotele i prevoznite sredstva so koi patuvale davale sigurna za{tita od mo`en krivi~en progon od strana na zemjata na priem. Tokmu ovoj period, koga dobar del od diplomatskite i konzularnite funkcioneri i slu`benici se zanimavale so pribirawe na razuznava~ki podatoci, dava potkrepa i frla negativno svetlo vrz profesijata diplomat. Me|utoa poslednite dve decenii, vakvata uloga na diplomatite e vo dolem del vidoizmeneta. Pri~inata za vakvoto tvrdewe e deka antagonizmot pome|u dr`avite od vreme na studenata vojna e minato. Ve}e skoro i da na postojat mo`nosti za simetri~ni zakani ( napad na dr`ava vrz dr`ava ), so konvencijalno oru`je, tuku postojat zakani po svetskiot mir od nesimetri~ni zakani (teroristi~ki akti ), so nekonvencijalno oru`je. Vidno izmenetata situacija na me|unaroden plan, i novoprojavenite zakani, dovedoa do sorabotka na porano sprotivstavenite dr`avi, a logi~no na toa i do sorabotka pome|u razuznava~kite slu`bi koi nekoga{ bea me|usebno neprijatelski nastroeni. Vakvata sostojba ni dava za pravo da zaklu~ime deka deneska vo diplomatslite i konzularnite pretstavni{tva, skoro i da nema vgradeni centri za razuznava~ka dejnost. Vo diplomatskite, pretstavni{tva vo dene{no vreme, pretstavnicite na razuznava~kite slu`bi, pred zemjata na priemot javno se deklariraat, a izvr{uvaat misija na oficeri za vrska pome|u bezbednosnite slu`bi na zemjata na imenuvawe i zemjata na priem.

KORELACIJA POME\U DIPLOMATSKATA MISIJA I KONZULATOT

Sekoj konzulat pretstavuva posebna institucija a nejziniot rakovoditel poseduva posebni ovlastuvawa od nadle`niot organ na zemjata na imenuvawe, a od druga strana poseduva specijalno ovlastuvawe, ( egzakvatura ), od zemjata na priemot, no sepak konzulatot ne e potpolno samostoen vo svojata rabota vo odnos na diplomatskata misija na zemjata na imenuvawe. Korelacijata pome|u diplomatskata misija i konzulatot, so Vienskite konvencii za diplomatski i konzularni odnosi ne e regulirana, zatoa {to ovaa materija pretstavuva legitimno pravo na sekoja zemja sama da si uredi vo koja merka nivnite konzulati }e bidat samostojni

odnosno zavisni od instrukciite i upatstvata {to gi dobivaat od rakovoditelot na diplomatskata misija vo zemjata na priemot. Iako konzulite neposredno kontaktiraat so svoite vladi, sepak tie se pot~ineti neposredno na diplomatskio pretstavnik akreditiran vo zemjata vo koja raboti nivniot konzulat. Vakvoto re{enie e sosema logi~no od pri~ini {to diplomatskata i konzularnata slu`ba imaat kumulirana funkcija vo sproveduvaweto na nadvore{no - politi~ka funkcija na edna dr`ava. Poradi ova tie mora da dejstvuvaat potpolno sinhronizirano i edinstveno. Vo praktika, korelacijata pome|u diplomatskite misii i konzularnite pretstavni{tva, generalno e re{ena po princip na hierarhija, me|utoa vo taa korelacija ima mali finesi kako re{enie od zemja do zemja. Taka na primer, vo pravilnikot na Anglija za nadvore{no - politi~ka slu`ba se veli, “ konzularniot funkcioner e dol`en vedna{ da ja izvr{i instrukcijata primena od diplomatskiot pretstavnik, no dokolku ne e vo sprotivnost so specijalnata instrukcija na ministerstvoto za nadvore{ni raboti “, (Forin ofis). Od navednoto o~igledna e pot~inetosta na konzulot vo odnos na ambasadorot. Isto taka pravilnicite za korelacijata pome|u diplomatskite i konzularnite pretstavni{tva na Ruskata Zaednica na Nezavisni Dr`avi, propi{uva deka, konzulatot e pot~inet vo odnos na diplomatskata misija vo zemjata na priemot. Drugi dr`avi, vo odnosot pome|u diplomatskite i konzularnite pretstavni{tva, obi~no propi{uvaat pot~inetost na konzularnite vo odnos na diplomatskite pretstavni{tva ( po{iroka ili potesna ), vo delokrugot na politi~kite odnosi kon dr`avata na priem, no konzulatite pak imaat potpolna nezavisnost vo odnos na vr{eweto na konzularnite funkcii.

MULTILATERALNA DIPLOMATIJA

Multilateralna diplomatija e op{t poim za site me|unarodni organizacii koi imaat me|unaroden karakter, bez razlika dali se raboti za vladini ili nevladini organizacii. Vo me|unarodnoto javno pravo ovoj termin se koristi koga se raboti za me|udr`avni odnosno me|unarodni vladini organizacii, organizacii sostaveni od dr`avi, no ne i zdru`enija koi nemaat svojstvo na vlada. Multilateralnata diplomatija mo`e da definirame kako zbir na metodi i sredstva so koi dr`avite zaedni~ki vo pove}estranite odnosi, rabotat na uskladuvawe na svoite me|unarodno - politi~ki programi, vo sklad so postojnite intersi na me|unarodnata zaednica so cel pronao| awe na op{topifatlivi re{enija koi ne se sprotivnost so na~elata i pravilata na me|unarodnoto pravo. Onie lica koi koi nastapuvaat vo ime na svoite dr`avi kako ~lenovi na misii vo me|unarodnite organizacii i komisii ja so~inuvaat grupata na dr`avni pretstavnici koi komuniciraat so me|unarodnite organizacii. Grupite na pretstavnici na dr`avite vo me|unarodnata komunikacija i me|unarodnite odnosi mo`e da gi podelime vo nekolku grupi: Prvata grupa na pretstavnici ja so~inuvaat vnatre{nite organi koi dejstvuvaat vrz osnova na vnatre{nite propisi na dr`avite, koi dejstvuvaat vo soglasnost so odredbite na me|unarodnoto pravo, me| utoa nivnoto sedi{te e na teritorija na sopstvenata dr`ava. Tie organi se, {efot na dr`avata, vladata i ministerot za nadvore{ni raboti.

Vtorata grupa na pretstavnici ja so~inuvaat, postojanite diplomatski misii, specijalnite misii i konzulatite, ~ie dejstvuvawe e na teritorija na treta dr`ava vrz osnova na pravilata na me|unarodnoto pravo, no pritoa vodej}i smetka za zakonodavstvoto na dr`avata na priemot. Ovaa grupa na pretstavnici dejstvuvaat vo oblasta na t.n. bilateralna diplomatija odnosno diplomatija pome|u dve dr`avi. Tretata grupa na pretstavnici dejstvuvaat vo oblasta na multilateralnata diplomatija. Tie dejstvuvaat vo ramkite na me| unarodnoto pravo i toa na teritorija na dr`avata kade {to se nao|a sedi{teto na me|unarodnata organizacija, a koja dr`ava mo`e no i nemora da bide ~lenka na taa me|unarodna organizacija. Vakov primer e [vajcarija, kade vo gradot @eneva se nao|a sedi{teto na Evropskiot centar na Obedinetite nacii.

Postojani misii Za~etocite na ovoj vid misii zapo~nuva duri vo po~etokot na HIH - ot vek. Vaka docniot po~etok na vakviot vid na diplomatija bil usloven od potrebata dr`avite da imaat zaedni~ki interes. Za prvpat vakva zaedni~ka komisija, na teritorija na Evropa bila formirana 1804 godina, koga toga{nite carstvata na Germanija i Francija izrazile zaedni~ki interes za plovidba po rekata Rajna, poradi {to ja formirale zaedni~kata Komisija za plovidba. Zaedni~kite interesi na Kolumbija, Meksiko i Centralna Amerika za atlanskata flota, od strana na Panameri~kiot kongres vo 1826 godina dovelo do formirawe na specijalna komisija koja bila sostavena od po eden pretstavnik na vladata na sekoja zemja ~lenka. ^lenovite na ovaa komisija, so me|unarodniot dogovor sklu~en pome|u ovie tri dr`avi, imale diplomatski imunitet na teritorijata na trite zemji potpisni~ki, ist onakov kako {to go imale i diplomatskite pretstavnici vo nivnite zemji. Vo po~etokot na HH - ot vek, se pove}e se razvila potrebata od ad hoc pretstavuvawe na dr`avite koi u~estvuvale na zasedanijata na organite na me|unarodnite organizacii kako i na me|unarodnite konferencii. Vakvata potreba od pretstavuvaweto na dr`avite, barala i tie lica vo vakvi situacii da dobivaat poseben status. Za vreme na postoeweto na Dru{tvoto na narodite vo nejzinoto sedi{te vo @eneva, prvata postojana delegacija ja otvorila Polska. Ve}e vo 1922 godina, vo @eneva, vo sedi{teto na Dru{tvoto

na narodite, sedum dr`avi imale svoi postojani misii. Brojot na postojanite misii postojano se zgolemuval taka da vo 1934 godina, 29 dr`avi imale postojani misii so vkupno 57 lica koi u`ivale diplomatski imunitet. Odredeni zemji, kako Francija i Anglija iako vo toa vreme va`ele za golemi evropski sili nemale svoi postojani misii vo dru{tvoto na narodite, dodeka pak Soedinetite Amerikanski Dr`avi svoja komunikacija so Dru{tvoto na narodite ja ostvaruvale preku nivnoto konzularno pretstavni{tvo vo @eneva. Vo odnos na diplomatskiot status na postojnite pretstavnici na dr`avite ~lenki vo Dru{tvoto na narodite, pssostoela odredba vo ~lenot 7, stav 4, vo koja bilo navedeno deka “ Pretstavnicite na ~lenkite na Dru{tvoto na narodite i negovite slu`benici pri vr{eweto na svoite dol`nosti u`ivaat diplomatski privilegii i povlastici “. Vo ovoj ~len, ne e navedeno dali ovaa formulacija se odnesuva samo za onie pretstavnici na dr`avite koi vo sedi{teto na Dru{tvoto na narodite se postojano prisatni ili na site onie pretstavnici na dr`avite koi povremeno ja vr{ele svojata dol`nost vo sedi{teto na Dru{tvoto na narodite. Me|unarodniot subjektivitet na Dru{tvoto na narodite bil ureden so t.n. modus vivendi, odnosno razmena na pisma pome|u [vajcarskata vlada i generalniot sekretar na Dru{tvoto na narodite. Duri vo 1922 godina, [vajcarskata vlada donela odluka so koja postojanite pretstavnici na dr`avite ~lenki, akreditirani pri Dru{tvoto na narodite, po principot mutatis mutandis gi izedna~uva so polo`bata na redovnite diplomatski misii vo Bern. Po zavr{uvaweto na vtorata svetska vojna i formiraweto na Obedinetite nacii, doa|a do ekspanzija vo sozdavawe na univerzalni i regionalni me|unarodni organizacii dovelo do razvoj na postojanite misii na dr`avite pri me|unarodnite organizacii. Me|utoa kako povelbata na Dru{tvoto na narodite taka i Obedinetite nacii vo svojte povelbi ne gi spomenuvaat postojanite misii na dr`avite ~lenki. Od druga strana, samo Sovetot za bezbednost pri Obedinetite nacii koj e vo postojano zasedanie, bara postojano prisastvo na pretstavnicite na dr`avite ~lenki na ovoj sovet vo sedi{teto vo Wujork, poradi {to toj e spomenat vo odredbite za Sovetot za bezbednost. Pravnata polo`ba na postojanite misii pri Obedinetite nacii, delumno e odreden so Spogodbata za sedi{teto na Obedinetite nacii, sklu~ena 1947 godina, pome|u Obedinetite nacii i Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Za sedi{teto na Obedinetite nacii za Evropa, vo @eneva, re{enieto e najdeno vo vnatre{nite propisi na [vajcarija. I vo dvata slu~aja se uredeni pra{awata samo za postojanite pretstavni{tva na dr`avite ~lenki, dodeka pra{aweto za pretstavnicite na posmatra~kite misii na dr`avite koi ne se ~lenki na obedinetite nacii i natamu ostanalo otvoreno.

Kone~no, so Vienskata konvencija za pretstavuvawe na dr`avite vo nivnite odnosi so me|unarodnite organizacii od univerzalen karakter, koja bila usvoena 1975 godina, izvr{ena e kodifikacija na pravilata za postojanite misii pri vakvite organizacii.

STATUS NA ME\UNARODNITE ORGANIZACII

Istorijata na ~ove{tvoto e ispolneta, so vojni od razni vidovi, kako {to se, imperijalisti~ki koi bile naj~esti, osloboditelni, verski, ideolo{ki i drugi. Vojnite bez ogled na nivniot karakter, nanesuvale i nanesuvaat golemi, vo prv red ~ove~ki a potoa i materijalni `rtvi.8 Prv seriozen ~ekor kon sozdavawe na me|unarodna organizacija ~ija cel }e bide so~uvuvawe na svetskiot mir i ramnopravna sorabotka pome|u dr`avite go napravil pretsedatelot na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Vudro Vilson, koj na 8 januari 1918 godina, vo svojata deklaracija nare~ena “ Poslanica ”, dostavena do senatot navel,” ]e se sozdade, so posebni obvrski, edno op{to zdru`enie na narodite, koe }e im dade vzaemna garancija na malite i golemite narodi - za politi~ka nezavisnost i teritorijalen integritet ”. Po dolgi diskusii, na 28 april 1919 godina be{e usvoen Paktot na Dru{tvoto na narodite, so {to se sozdade, prvata, vo istorijata na narodite, me|unarodna organizacija, pod nazivot Dru{tvo na narodite. 8

Mangovski P. Me|unarodno javno pravo, Skopje, 1983 godina, str. 171

Ovaa me|unarodna organizacija u{te na samiot po~etok na svoeto rabotewe do`ivea neuspeh, pred se poradi otsastvoto na dvete golemi sili od Evropa, Germanija i Sovetskiot Sojuz. Iako pretsedatelot Vilson, vlo`i silni napori za sozdavawe na Dru{tvoto na narodite, sepak Soedinetite Amerikanski Dr`avi odbija da u~estvuvaat vo ovaa organizacija. Ovaa prva me|unarodna organizacija, ne gi postigna celite i zalo`bite na nejzinoto postoewe, {to neminovno dovelo do nejzino nefunkcionirawe. Imaj}i gi vo predvid u`asite na vtorata svetska vojna, povampiruvaweto na nacionalizmot, zemjite ~lenki na antihitlerovskata koalicija zagovaraa formirawe na nova svetska me| unarodna organizacija koj }e se zalaga za mir, sorabotka pome|u narodite i blagosostojba vo svetot. Osoben pottik, za formirawe na vakva seopfatna me|unarodna organizacija, dojdoa po kapitulacijata na Italija na 1. 09. 1943 godina. Po zavr{uvaweto na vtorata svetska vojna, i pobedata na antihitlerovskata koalicija, be}e svikana me|unarodna konferencija vo San Francisko, Soedineti Amerikanski Dr`avi, koja po~na na 25. 04. 1945 godina i trae{e do 26. 07. 1945 godina. Povelbata koja be{e usvoena na ovaa konferncija, na sila stapi na 24. 10. 1945 godina, a istata ja potpi{aa 50 dr`avi, koi u~estvuvaa na konferencijata, a Polska ja potpi{a dopolnitelno. Povelbata be{e zasnovana na Nacrtot, usvoen vo Dambarton Oaks, kak i vrz osnova na predlozite izneseni od dr`avite u~esni~ki na samata konferencija. Originalot od usvoenata povelba e deponiran vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Primarna i osnovna cel na Obedinetite nacii, e da go so~uva svetskiot mir i bezbednosta. Organizacijata me|u drugoto, zasnovana e vrz principot na univerzalnosta. Iako ovoj princip decidno ne e spomenat vo Povelbata, toj proizleguva od nejzinite odredbi i se sostoi vo toa deka Obedinetite nacii }e nastojuvaat da gi za~lenat site postojni nezavisni i suvereni dr`avi vo svetot. Najzna~ajna institucija vo sovremenata diplomatija se me| unarodnite organizacii, koi pretstavuvaat zdru`uvawe na suvereni dr`avi koi voedno se i subjekti na me|unarodnoto pravo. Deneska postojat univerzalni me|unarodni organizacii koi gi opfa}aat site dr`avi vo svetot, i regionalni, na koi odredeni dr`avi im prenele zna~aen del od svojot suverenitet. Vakov primer e Evropskata unija, koja ima sopstvena nadvore{na politika, kon koja dr`avite ~lenki striktno se pridr`uvaat, so nemawe na mo`nost samite da donasaat sopstveni odluki vo taa oblast. So osnovnite akti za osnovawe na me|unarodnite organizacii, kako i dogovorot za sedi{teto na istata, sklu~eni pome|u me| unarodnata organizacija od edna strana i dr`avata na sedi{teto od druga strana, uredeni se najva`nite pra{awa koi se odnesuvaat na

statusot na me|unarodnata organizacija, nejzinite funkcioneri, slu`benici i eksperti. Vakvite dokumenti spa|aat vo korpusot na sovremenoto me|unarodno pravo. Me|u tie dokumenti, zna~ajno mesto zavzema Povelbata na Obedinetite nacii, kako i statutite na specijaliziranite ustanovi na Obedinetite nacii, Konvencijata za imunitet i privilegi na Obedinetite nacii i Konvencijata za imunitet i privilegii na specijaliziranite agencii. Zboruvaweto za globaliziranata zaednica dr`avi mo`e da asocira na slika na svetska vlada, edinstvena unitarna i centralizirana dr`ava, sli~na na sovremenite nacii - dr`avi, pa duri i eden vid svetska imperija. Toa ne mora da e taka, globaliziranata zaednica dr`avi mo`e da ima karakteristiki na mre`a na silni centri, vklu~uvaj}i nacii - dr`avi, pove}e koordinirani otkolku upravuvani. Vo princip takvite centri na mo} bi mo`ele da bidat koordinirani, bidej}i nivnite kontrolori spodeluvaat zaedni~ki normi i op{ti interesi i baraat konsenzus za takvite pra{awa. Eden takov pogled ne e romanti~no optimisti~ki kako {to bi mo`el da izgleda. Regionalnoto grupirawe na dr`avi, kako {to e EU, kako i {irokiot krug na specijalizirani vklu~eni organizacii ve}e gi koordiniraat aktivnostite tokmu vrz edna takva osnova. Sepak, eden takov ishod e pomalku verojaten, odo{to edna zaednica dr`avi organizirana kako pazar ili u{te poprecizno kako pove}ekratni pazari. Ovde procesite na alokacija ( na primer, blagosostojbata, ekonomskiot razvoj, mirot i bezbednosta, zagaduvaweto, kulturnite izvedbi ) bi bile upravuvani od natprevarot pome|u centrite na mo|, na na~in {to globalnite tekovi na finansii ili informacii se posledici na pove|wkratni i slo`eni odluki. Uslovite vo koi tie paralelni procesi na konsenzus se izgraduvaat i konkurencijata {to mo`e da se slu~i, se me|unarodnite organizacii.9

9

Voters M., Globalizacija, Skopje 2003 godina, str. 182 i 183

ZAKLU^OK Mislewata za mo`nostite za prou~uvawe i istra`uvawe na me| unarodnite odnosi se razli~ni: edni, smetaat deka naukata za me| unarodnite odnosi e objektivno potrebna bidej}i taa gi poseduva op{tite i nu`ni soznajno - istra`uva~ki atributi, bidej}i vo svetskata zaednica e evidentirano i locirano funkcionirawe na pojavi i odnosi koi spored prirodata i krakterot imaat me|unarodni dimenzii. Drugi pak, poa|aj}i od specifikite na me|unarodnite odnosi, smetaat deka definitivnoto promovirawe na naukata za me|unarodnite odnosi e ote`nato bidej}i seu{te ne mo`at vo celost da se objasnat pri~insko - posledi~nite relacii za site pojavi, procesi i odnosi {to se slu~uvaat vo me|unarodnata zaednica, odnosno deka pojavite i procesite se tolku raznovidni {to ne se opfateni so unificirano nau~no razmisluvawe; kaj nekoi avtori postoi dilema okolu postoeweto na objektivni zakonitosti koi deluvaat vo sferata na me|unarodnite odnosi, a bez sogledani zakonitosti te{ko mo`e da se prijde kon konstituirawe na nau~na disciplina za ovaa oblast od postoeweto na op{testvenata stvarnost; ima avtori koi smetaat deka sozdavaweto precizna nau~na teorija e ote`nato zaradi nesovr{enosta na metodite so koi se slu`at istra`uva~ite vo sferata na me|unarodnite odnosi.

Me|utoa, vakvite razli~ni stavovi sepak ne go doveduvaat vo somnenie postoeweto na precizna i sistematizirana teorija za me| unarodnite odnosi. Naukata za me|unarodnite odnosi e evidentna realnost. Intezivnata vrska pome|u teorijata i praktikata vo sferata na me|unarodnite odnosi gi naglasuva glavnite karakteristiki na nau~niot priod i na prakti~nata realizacija na me|unarodnite odnosi i gi nabele`uva nasokite na idniot razvoj i na teorijata i na praktikata vo relaciite na me|unarodnata scena. Bogatsvoto na formi i sodr`ini niz koi se manifestiraat i funkcioniraat me|unarodnite odnosi, prirodno predizvikuvaat razli~ni priodi kon ovaa problematika i go akcpetira nejziniot multidimenzionalen i kompleksen karatkter.

KORISTENA

LITERATURA

1)

Wood J., Serres J. Diplomatic Ceremony and Protocol, Zagreb,

2)

Markovski D., Diplomatija, organizacija i praktika, Skopje

3)

Denza E, Diplomatic Law, a commentary on the Vienna Convention on Diplomatic Relations, London www.google.com

4) \or|evi} S., Miti} M., Diplomatsko i konzularno pravo, Belgrad