013 (2003) Kriminologija (p.960)

D-r Zoran Sulejmanov Redoven profesor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij - Skopje

KRIMINOLOGIJA

1

RECENZENT

Prof. d-r Jovan Proevski

2

ZORAN SULEJMANOV

KRIMINOLOGIJA vtoro izdanie

Skopje, 2003

3

Re{avaj}i se za svojot interes ili se pla{i{ ili se nadeva{

CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 343.9 (075.8) 343.9 (497.17) (075.8) SULEJMANOV, Zoran Kriminologija/ Zoran Sulejmanov. - 2. dopolneto izd. - Skopje Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, 2003 - 960 str. ; 24 cm I. izdanie 2000 so stv. naslov: Makedonska kriminologija. Fusnoti kon takstot. - Register. - Bibliografija: str. 951 - 972 ISBN 9989-633-28-2 a) Kriminologija - Visoko{kolski u~ebnici b) Kriminologija - Makedonija - Visoko{kolski u~ebnici

4

PREDGOVOR Na ova mesto }e poso~am samo nekolku argumenti zo{to se po~uvstvuvav povikan da go napi{am ovoj u~ebnik. Prvata pri~ina, za `al, e nepostoeweto na makedonska kriminologija i pokraj okolnosta {to na Pravniot fakultet vo Skopje u{te od 1978 godina se predava ovoj predmet. Vtorata pri~ina pretstavuva `elbata da go potiknam interesot kaj pogolem broj studenti i postdiplomci na koi im nedostasuva{e zaokru`ena i sistematska nasoka za navleguvawe vo edna, za razlika od kaj nas, vo svetot dosta razviena nau~na disciplina. I, kone~no poradi faktot {to ovoj moment, sum samo ednen od dvajcata nau~ni rabotnici koi vo Makedonija aktivno se zanimavaat so istra`uva~ka dejnost vo ovaa oblast, li~noto ~uvstvo na odgovornost za site onie sega{ni i idni rabotnici od oblasta na pravosudnata i penitencijarnata praktika na koi im nedostasuva{e osnovno pomagalo za posestrano nadograduvawe vo re{avaweto na se poslo`enite zada~i vo borbata so raste~kiot kriminalitet. Avtorot, Skopje, Mart, 2000 PREDGOVOR KON VTOROTO IZDANIE Vtoroto izdanie na u~ebnikot e opredeleno od dve pri~ini: prvata, iscrpuvaweto na negovoto prethodno izdanie, i vtorata, potrebata od soodvetno usloglasuvawe so permanentnite istra`uvawa i napredokot vo ovaa nau~na oblast. Pritoa, treba da se naglasi, deka brziot razvoj na kriminolo{kata misla vo ni{to ne go promeni, tuku naprotiv, samo go zajakna mojot op{t teoretski pristap za potekloto i rasprostranetosta na zloto nare~eno kriminalitet. Ottamu, vo ova izdanie nema kakvi i da e promeni vo pogled na mojata osnovna teoretskata orientacija, i sledovatelno na toa nitu vo negovata koncepcija i sistematika. Avtorot, Skopje, Mart, 2003

5

6

SODR@INA _________________________________________________________________ I DEL UVOD VO KRIMINOLOGIJATA Glava I POIM I PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA

I. POIM NA KRIMINOLOGIJATA...................................................... 19 1. Razli~ni sfa}awa na poimot na kriminologijata ......................... 19 2. Razvoj na kriminologijata vo avtonomna nasoka ............................. 22 3. Kriminologijata kako grupna i kako sinteti~ka nauka ............... 24 II. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA ............................................. 26 1. Pravno i sociolo{ko definirawe na kriminalitetot ............... 26 2. Razli~ni sfa}awa na predmetot na kriminologijata ................... 32 3. Predmet na kriminologijata ............................................................... 34 III. PODELBA NA KRIMINOLOGIJATA ........................................... 39 1. Etiologija i fenomenologija na kriminalitetot ......................... 39 2. Klini~ka i op{ta (standardizirana) kriminologija ................... 40 Glava II METODI I FUNIKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA

I. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIMINOLO[KITE METODI ...................................................................................................... 45 II. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI SLU^AI ...................................................................................................... 48 1. Metodi koi se primenuvaat vo prou~uvawe na individualni slu~ai ..................................................................................................... 48 2. Metodolo{ki postapki za prou~uvawe na kriminalnoto povedenie kako individualna pojava ...................................................... 52 2.1. Transferzalni tehniki .............................................................. 53 a) Poedine~no posmatrawe ............................................................. 53 b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na prestapnikot, krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe ....... 54 v) Introspekcija ............................................................................... 54 g) Analiza na `ivotnite uslovi .................................................... 54 d) Psihoanaliti~ki metod .............................................................. 55 2.2. Longitudinalni tehniki............................................................. 56 a) Kriminalna biografija .............................................................. 56 b) Studii na sledewe ........................................................................ 57 v) Prou~uvawe spored kohorti ....................................................... 57

7

III. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE NA KRIMINALITETOT KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA ............................................ 57 1. Opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto ........ 58 2. Konstrukcija na operacionalen model ...................................... 59 2.1. Opredeluvawe slu~ai ................................................................ 59 2.2. Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori .... 62 2.3. Konstruirawe na instrumenti ................................................ 63 3. Postavuvawe hipotezi i konstrukcija na modeli .................... 63 4. Sobirawe na podatoci .................................................................... 66 4.1. Masovno posmatrawe ................................................................. 66 4.2. Eksperiment ................................................................................ 67 4.3. Sporeduvawe (komparacija) ..................................................... 68 4.4. Ispituvawe (intervju i anketa) .............................................. 68 4.5. Merewe.......................................................................................... 69 5. Nau~na interperetacija i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto ................................................................................ 71 IV. STATISTI^KI METODI .................................................................. 71 1. Statisti~ka evidencija na kriminalitetot .................................... 71 2. Primena na statisti~kite metodi vo kriminolo{kite istra`uvawa (statisti~ka analiza)................................................ 76 3. Temna brojka, brojka na preteruvawe i brojka na pokrivawe na kriminalitetot ......................................................... 80 3.1. Temna brojka na kriminalitetot .............................................. 80 3.2. Brojka na preteruvawe na kriminalitetot ............................ 86 3.3. Brojka na pokrivawe na kriminalitetot ............................... 87 4. Ocenka na primenata na stisti~kite metodi vo kriminologijata .................................................................................. 88 V. METODI NA PROGNOZIRAWE VO KRIMINOLOGIJATA .. 90 1. Individualno prognozirawe ............................................................... 91 2. Prognozirawe na kriminalitetot kako masovna pojava ............... 98 VI. TRIANGULACIJA ................................................................................ 98 VII. FUNKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA..................................... 100 Glava III KRIMINOLOGIJATA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE NAU]I

I. KRIMINOLOGIJATA I SRODNITE NAU]I ............................ 105 1. Kriminologijata i krivi~noto pravo ............................................. 105 2. Kriminologijata i kriminalnata politika .................................. 107 3. Kriminologijata i krivi~noto procesno pravo ........................... 108 4. Kriminologijata i penologijata ...................................................... 109 5. Kriminologijata i kriminalistikata ............................................ 111 6. Kriminologijata i sudskata psihologija ........................................ 113 7. Kriminologijata i sudskata medicina ............................................ 114 8

8. Kriminologijata i socijalnata patologija.................................... 114 9. Kriminologijata i viktimologijata ............................................... 119 II. KRIMINOLOGIJATA I DOPOLNITELNITE NAU]I ....... 121 1. Kriminologijata i sociologijata .................................................... 121 2. Kriminologijata i psihologijata .................................................... 122 3. Kriminologijata i sudskata psihopatologija ............................... 122

II DEL KRIMINOLO[KI TEORII Glava I ISTORISKI RAZVOJ NA KRIMINOLO[KATA MISLA

I. ANTI^KATA MISLA ZA KRIMINALITETOT I PERIODOT NA SREDNIOT VEK ................................................ 128 1. Anti~ka misla za kriminalitetot ................................................... 128 2. Period na sredniot vek ....................................................................... 137 II.SOCIJALUTOPISTITE, PERIOD NA RENESANSATA I FRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI ......................................... 139 1. Sfa}awa na socijalutopistite ......................................................... 139 2. Sfa}awa za kriminalitetot od periodot na renesansata .......... 144 3. Francuskite enciklopedisti ............................................................ 152 III. PERIOD NA KLASI^NATA DOKTRINA VO KRIVI^NOTO PRAVO ................................................................. 157 1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 157 2. Klasi~nata doktrina vo krivi~noto pravo.................................... 160 2.1. ^ezare Bekarija .......................................................................... 164 2.2. Anselm Foerbah.......................................................................... 167 2.3. Xeremi Bentam............................................................................ 168 IV. POJAVA NA EMPIRISKI ISTRA@UVAWA NA KRIMINALITETOT ............................................................................ 174 1. Prvite statisti~ki i sociolo{ki prou~uvawa na kriminalitetot ................................................................................. 174 2. Prethodnici na kriminalnata biologija ....................................... 178 V. POJAVA I RAZVOJ NA KRIMINOLO[KITE [KOLI ....... 188 1. Antropolo{ka {kola.......................................................................... 188 2. Pozitivisti~kata {kola.................................................................... 195 2.1. Enriko Feri ................................................................................ 205 2.2. Rafaele Garofalo...................................................................... 207 3. [kolata na socijalnata sredina ....................................................... 210 3.1. Lakasaw ......................................................................................... 210 3.2. Gabriel Tard................................................................................ 212 3.3. Emil Dirkem................................................................................ 215 4. Vlijanie na marksizmot vrz razvojot na kriminolo{kata misla .................................................................... 225

9

4.1. Klasicite na marksizmot ......................................................... 225 a) Karl Marks ................................................................................... 226 b) Fridrih Engels ........................................................................... 226 v) Vladimir Ili~ Lenin ............................................................... 229 4.2. Marksisti~ki orientirani kriminolozi ............................ 231 5. Sociolo{ka {kola ili prva {kola na op{testvenata odbrana ................................................................................................. 234 5.1. Franc fon List .......................................................................... 240 5.2. Adolf Prins ............................................................................... 242 5.3. Gustav A{afenburg ................................................................... 243 6. Neoklasi~na {kola.............................................................................. 246 Glava II SOVREMENI KRIMINOLO[KI TEORII

I.BIOLO[KI TEORII............................................................................ 249 1. Telesnata konstitucija i kriminalitetot .................................... 250 2. Teorija na nasleduvawe na kriminalnite dispozicii ................ 255 3. Endokrinolo{ka teorija .................................................................... 260 4. Teorija ne normalnosta na hromozomite ........................................ 261 5. Teorija na rasna pripadnost .............................................................. 263 II. PSIHOLO[KI TEORII ................................................................... 265 1. Teorija na neprilagodenosta ............................................................. 266 2. Teorija na inteligencijata ................................................................ 270 3. Pasihoanaliti~ka teorija ................................................................. 273 4. Teorija na frustracijata.................................................................... 280 5. Teorija na uslovuvaweto ..................................................................... 286 III. PSIHOPATOLO[KI TEORII ..................................................... 288 IV. SOCIOLO[KI TEORII ................................................................. 289 1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 290 2. Ekolo{ka teorija ................................................................................. 301 3. Teorija na op{testvena dezorganizacija ........................................ 310 4. Teorija na diferencijalna asocijacija i teorija na diferencijalna identifikacija ................................................... 314 5. Teorija na kulturniot konflikt i kulturniot ras~ekor .......... 319 6. Teorija na anomija ................................................................................ 323 7. Teorija na potkultura i kontrakultura.......................................... 334 V. TEORII NA OP[TESTVENATA REAKCIJA ........................... 345 1. Novata {kola na op{testvenata odbrana ....................................... 345 2. Teorija na socijalniot interakcionizam....................................... 356 3. Radikalna kriminologija ................................................................... 373 4. Viktimolo{ki pristap ....................................................................... 380 VI. PREGLED NA OSNOVNITE KONCEPTI ZA ETIOLOGIJATA NA KRIMINALITETOT .................................................. 390 1. Teorija na faktori .............................................................................. 392 10

2. Fukcionalisti~ki pristap ................................................................ 395 3. Konfliktna teorija ............................................................................. 401 4. Utilitaristi~ki pristap................................................................... 403 5. Dinami~ki pristap .............................................................................. 409 6. Agnosticisti~ki pristap ................................................................... 414 VII. TEORETSKI KONCEPT [TO SE KORISTI VO OVOJ U^EBNIK - EUDEMONISTI^KI PRISTAP ............................ 418 1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 418 2. Teorija za smislata na `ivotot (sre}ata) kako detrministi~ka sfera na ~ovekovoto povedenie ...................... 421 2.1. Stimulacija ................................................................................. 432 2.2. Korist (interes) ......................................................................... 432 2.3. @elba (postoewe svest za opredelena korist) .................... 438 2.4. Cel (obrabotka na celta zaradi postignuvawe korist) .... 441 2.5. Aktivnost ..................................................................................... 442 2.6. Nagrada i kazna ........................................................................... 443 2.7. Kriminorezistencija ili pri~ini koi ovozmo`uvaat odbegnuvawe na kriminalitetot............................................... 443 2.8. Izlezni re{enija ....................................................................... 449 3. Validnost na teorijata........................................................................ 454 III DEL KRIMINALNA FENOMENOLOGIJA Glava I POIM NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA

I. POIM I ZNA^EWE NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA ............................................................................ 459 II. KRIMINALITETOT KAKO POEDINE^NA I KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA .......................................... 461 1. Kriminalitetot kako individualna pojava ................................... 462 2. Kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava ..................... 465 III. NEKOI KARAKTERISTIKI NA KRIMINALITETOT....... 466 1. Raspored na kriminalitetot na relacija selo - grad ................... 467 2. Regionalni karakteristiki na kriminalitetot .......................... 469 3. Distribucija na kriminalitetot spored polot ............................ 470 4. Distribucija na kriminalitetot spored vozrasta ....................... 475 Glava II OSNOVNI POJAVNI FORMI NA KRIMINALITETOT

I. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 483 II. NASILNI^KI KRIMINALITET ................................................ 485 1. Agresivnost i agresivno povedenie ................................................. 485

11

2. Vidovi nasilni~ki kriminalitet .................................................... 491 2.1. Krvni zlostorstva ...................................................................... 492 2.2. Ponovi vidovi nasilni~ki kriminalitet ........................... 494 a) Nasilstvo vo semejstvoto .......................................................... 494 b) Zloupotrebi vrz deca................................................................. 499 3. Tipologija na `rtvi na nasilni~kiot kriminalitet ................. 501 III. SEKSUALNI PRESTAPI ................................................................ 504 IV. IMOTEN KRIMINALITET............................................................ 513 1. Osnovni zabele{ki .............................................................................. 513 2. Nekoi vidovi na imoten kriminalitet ........................................... 515 2.1. Xepni kra`bi .............................................................................. 515 2.2. Kra`bi na teretni i luksuzni vozila ................................... 517 2.3. Kra`bi na umetni~ki dela ....................................................... 518 2.4. Kra`bi vo stokovni ku}i ......................................................... 521 2.5. Razbojni{tvo ............................................................................... 522 V. STOPANSKI (EKONOMSKI) KRIMINALITET ................... 523 VI. TURISTI^KI KRIMINALITET ................................................. 529 VII. PROFESIONALEN KRIMINALITET ..................................... 533 1. Organiziran kriminalitet................................................................ 534 2. Kriminalitet na "belite jaki"......................................................... 553 3. Narkokriminalitet ............................................................................. 557 4. Trgovija so lu|e ..................................................................................... 567 5. Perewe pari........................................................................................... 572 6. Korupcija................................................................................................ 579 7. Izmami .................................................................................................... 599 VIII. POLITI^KA DELINKVENCIJA.............................................. 604 IX. TERORIZAM .......................................................................................... 615 X. KOMPJUTERSKI KRIMINALITET............................................. 631 XI. EKOLO[KI KRIMINALITET ..................................................... 637 XII. SOOBRA]AJNA DELINKVENCIJA .......................................... 641 XIII. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA .................................... 651 1. Poim na maloletni~kata delinkvencija......................................... 653 2. Starosni granci na maloletni~kata delinkvencija .................... 655 3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija .............................. 658 IV DEL KRIMINALNA ETIOLOGIJA Glava I EGZOGENI FAKTORI

I. KRIMINOGENI FAKTORI ............................................................... 665 II. EKONOMSKI FAKTORI NA KRIMINALITETOT ............... 676 1. Industrijalizacija i urbanizacija .................................................. 678 1.1. Vovedni zabele{ki .................................................................... 678

12

1.2. Migracii ...................................................................................... 683 2. Specifi~ni, krizni, nevoobi~aeni i vonredni okolnosti ....... 689 3. Zanimaweto i kriminalitetot ......................................................... 691 4. Nevrabotenosta ..................................................................................... 694 5. Parite (te{kite materijalni priliki) i sre}ata....................... 696 5.1. Bogatstvoto i kriminalitetot ............................................... 697 5.2. Siroma{tvoto i kriminalitetot .......................................... 700 5.3. Umerenosta (teorija na zlatnata sredina) ........................... 703 III. IDEJNI FAKTORI NA KRIMINALITETOT ......................... 706 1. Sistemot na kulturnite vrednosti i zaostanati sfa}awa ......... 706 1.1. Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam ........................ 706 1.2. Pravi kako {to pravat drugite .............................................. 709 2. Vlijanie na obrazovanieto................................................................. 710 3. Vlijanie na sredstvata na masovnata komunikacija ..................... 714 4. Religijata i kriminalitetot ............................................................ 717 IV. MIKROGRUPNI FAKTORI NA KRIMINALNOTO POVEDENIE ........................................................................................... 721 1. Degradirano i deficientno semejstvo ............................................ 721 2. Vlijanie na vospituvaweto ................................................................ 725 3. Vlijanie na treti lica na pojavata na kriminalitetot.............. 732 V. VLIJANIE NA SOCIOPATOLO[KITE POJAVI NA KRIMINALITETOT ............................................................................ 734 1. Alkoholizam i kriminalitet............................................................ 735 1.1. Poim i pri~ini na alkoholizmot.......................................... 735 1.2. Vidovi alkoholizam i klasifikacija na alkoholi~arite ....................................................................... 737 1.3. Povrzanosta na alkoholizmot so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 739 1.4. Op{testvena reakcija ............................................................... 742 2. Narkomanija i kriminalitet ............................................................ 743 2.1. Poim i pri~ini na narkomanijata ......................................... 743 2.2. Vidovi narkomanija i klasifikacija na narkomanite ..... 744 2.3. Povrzanosta na narkomanijata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 752 2.4. Op{testvena reakcija ............................................................... 754 3. Hazardni igri i kriminalitet.......................................................... 756 3.1. Poim i vidovi na hazardnite igri.......................................... 756 3.2. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na komarot........ 764 3.3. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na igrite na sre}a .............................................................................. 768 3.4. Obem i pri~ini na hazardnite igri ....................................... 773 3.5. Povrzanost na hazardnite igri so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 775 3.6. Op{testvena reakcija ............................................................... 787 4. Prostitucija i kriminalitet ........................................................... 790 13

4.1. Poim i pri~ini na prostitucijata ........................................ 790 4.2. Vidovi prostitucija i klasifikacija na prostitutkite................................................................................ 793 4.3. Klienti ......................................................................................... 800 4.4. Eksploatacija na prostitutkite ............................................ 802 4.5. Povrzanost na prostitucijata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 803 4.6. Op{testvena reakcija ............................................................... 803 5. Samoubistvo ........................................................................................... 807 5.1. Poim i pri~ini na samoubistvata.......................................... 808 5.2. Samoubistvata kako socijalen i sociopatolo{ki problem ........................................................................................... 810 5.3. Obid za samoubistvo .................................................................. 818 5.4. Povrzanost na samoubistvata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 819 5.5. Op{testvena reakcija ............................................................... 821 Glava II ENDOGENI FAKTORI

I. INDIVIDUALNO-PSIHOLO[KA PRI^INOST I USLOVENOST NA KRIMINALITETOT ..................................... 823 II. PSIHOSOCIALNI KARAKTERISTIKI NA LI^NOSTA NA PRESTAPNIKOT ......................................... 829 1. Poim i struktura na li~nosta ........................................................... 829 1.1. Temperament i emocionalni osobini.................................... 833 1.2. Karakter ....................................................................................... 836 1.3. Sposobnosti ................................................................................. 839 1.4. Telesno konstitucija i telesno zdravje ................................ 843 2. Dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost ........................................ 845 2.1. Nagoni (instinkti) .................................................................... 845 2.2. Potrebi......................................................................................... 848 2.3. Interesi ....................................................................................... 851 2.4. ^uvstva (emocii) ........................................................................ 852 2.5. Motivi .......................................................................................... 866 a) Voveduvawe vo problemot ......................................................... 866 b) Osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie ........................... 876 2.6. Frustracii................................................................................... 882 2.7. Stavovi i predrasudi ................................................................. 891 2.8. Sklonosti i naviki .................................................................... 894 2.9. Vrednosti ..................................................................................... 895 III. MENTALNITE RASTROJSTVA KAKO KRIMINOGENI FAKTORI ................................................................................................. 902 1. Psihopatski osobini i drugi rastrojstva na psihi~koto zdravje ....................................................................... 902 14

1.1. Psihopatija .................................................................................. 902 1.2. Ologofrenija .............................................................................. 906 1.3. Neurozi ......................................................................................... 910 2. Psihozi i kriminalitet ..................................................................... 912 IV. TIPOLO[KI KLASIFIKACII NA PRESTAPNICI ..... 921 1. Legalna tipologija na prestapnici ................................................. 922 2. Klasifikacija spored tipot na li~nosta....................................... 924 3. Klasifikacija spored na~inot na `ivot ....................................... 924 4. Klasifikacija spored kriminalnata kariera .............................. 925 5. Tipolo{ki klasifikacii na maloletni delinkventi ................ 927 V. RECIDIVISTI ..................................................................................... 927 REGISTER NA IMIWA....................................................................... 937 CITIRANA LITERATURA ................................................................ 943

15

16

I DEL UVOD VO KRIMINOLOGIJATA

17

18

GlavaI POIM I PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA I. POIM NA KRIMINOLOGIJATA Vo kriminologijata kako, vpro~em, i vo site drugi nau~ni disciplini, nejzinite problemi mo`at sistematski da se sledat i izlo`uvaat samo vrz osnova na precizno opredeluvawe na nejziniot poim. Me|utoa, opredeluvaweto (definiraweto) na poimot na kriminologijata ni oddaleku ne e lesna i ednostavna zada~a so ogled na toa {to taa zada~a e pomestena vo sferata na osnovnite metodolo{ki operacii so ~ija pomo{ se koncipiraat, ne samo nejziniot osnoven tuku, i site nejzini ostanati poimi.1 Od tie pri~ini do odgovorot na ova osnovno po~etno pra{awe }e dojdeme postapno, odnosno otkako }e navlezeme i }e re{ime del od problematika so koja postojano }e se sre}avame vo ovoj trud. 1. RAZLI^NI SFA]AWA NA POIMOT NA KRIMINOLOGIJATA

Za podobro razbirawe na kriminologijata kako nau~na disciplina vo na{ite op{testveni priliki i voop{to, za nau~na analiza na site kriminolo{ki problemi vo nivnata kompleksnost, kako i za izgraduvawe na kriminologija koja bi odgovarala na na{ite teoretski i prakti~i potrebi i barawa vo borbata protiv kriminalitetot, vo prv red e potrebno, barem vo osnovni crti, da se prika`e golemoto {arenilo i konfrontacijata na razli~ite koncepcii za poimot na kriminologijata koi ne se razlikuvaat samo me|u avtorite od odelni zemji, tuku i vo ramkite na edno isto nacionalno podra~je. Sfa}awata za poimot na kriminologijata koi postojat vo sovremenite sistemi na kriminologijata vo prv red se izraz na li~nite stavovi na odelnite avtori, me|utoa, sekako deka pokraj toa, vo niv do1

Postapkata na definiraweto na poimot na kriminologijata e povrzana so postapkata na opredeluvawe na predmetot, metodot i celta, odnosno so postapkata na utvrduvaweto i sistematizacijata na nejzinata materija, a preku ovie, so re{avaweto na ostanatite pra{awa vo kriminologijata. Vo odnos na nejzinite drugi pra{awa definicijata na poimot na kriminologijata pretstavuva osnova vrz koja se vr{i utvrduvawe, sistematizacija i izlo`uvawe na tie pra{awa. Pe{i}, V. Problemi definisanja pojma kriminologije, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 175.

19

a|aat do izraz i op{testvenite, ekonomskite i kulturni priliki na oddelni zemji. Pritoa pa|a vo o~i okolnosta za opredelena su{testvena razlika vo ovoj pogled me|u evropskite sistemi na kriminologijata od sistemot {to vo ovoj pogled se zastapuva vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Vo narednite redovi }e se obideme sosema nakratko da prika`eme {to se podrazbira pod poimot kriminologija samo od strana na nekoi, denes popoznati kriminolozi vo svetot, za{to, vo sprotivno, samo za ovoj probem bi mo`elo da se napi{e posebna studija. Francuskite kriminolozi Lawel Lavastin i Stanciu (Lagnel Lavastine - Stanciu), podvlekuvaat izvesni pote{kotii vo pogled na opredeluvaweto na poimot na kriminologijata i tvrdat deka za opredeluvaweto na nejzinata definicija nemaat nikakvo zna~ewe pravnite definicii. Pritoa se povikuvaat na formalniot poim na krivi~noto delo vo francuskoto krivi~no pravo. Krivi~nite zakoni, velat tie, ne nudat nikakvi kriteriumi za zapoznavawe na zlostorstvoto i ne gi definiraat na nau~en na~in nivnite storiteli. Kriminologijata ja definiraat kako kompleksno i integralno prou~uvawe na ~ovekot so postojana gri`a {to podobro da se zapoznat pri~inite na negovata antisocijalna dejnost. Spored nivno mislewe, kriminologijata e kompletna nauka za ~ovekot. Samo so sinteza na naukite za li~nosta mo`e da se dojde do edna samostojna kriminologija, isto kako {to so sinteza na spektralnite boi se dobiva bela svetlost. Belgijanecot Konstant (J. Constant) kriminologijata ja sfa}a kako eksperimentalna nauka koja se stremi da gi opredeli op{testvenite, ekonomskite, li~nite i psihi~kite faktori koi gi proizveduvaat zlostornikot i zlostorstvoto.2 Za Gasin (R. Gassin) kriminologijata e nauka koja gi prou~uva faktorite i procesite na kriminalnata dejnost i vrz osnova na soznanijata za ovie faktori i procesi opredeluva najdobri strategii i tehniki so cel za sopirawe na ova op{testveno zlo.3 Francuskitot kriminolog Vebres (Donedieu de Vebres) pak, tvrdi deka namenata na kriminologijata e od kriminolo{kite nauki da ja izvle~e potrebnata su{tina za primena kaj sudovite. Germanskiot kriminolog Eksner (Franz Exner)4 kriminologijata ja definira kako nauka za zlostorstvoto kako pojava vo `ivotot na narodot i vo `ivotot na poedincite. Naukata se sostoi vo toa ne{to da se opi{e i razbirlivo da se prika`e: ona {to treba da se opi{e i razbere vo kriminologijata e na izvesen na~in formalnata dejnost na ~ovekot - zlostorstvoto. Zlostorstvoto e zna~i pojdovna to~ka na kriminologijata. Spored misleweto na avstriskiot kriminolog Selig (E. Seelig)5 kriminologijata e nauka za realnite pojavi za izvr{uvaweto 2

Constat, J. ElÕments de criminologie, Liege, 1965, str. 19. Gassin, R. Criminologie, Paris, 1988, str. 4. 4 Exner, F. Criminologie, Milno, 1953, str.4. 5 Seelig, E. TraitÕ de criminologie, Paris, 1956, str. 3. 3

20

na zlostorstvoto i negovoto suzbivawe. I spored misleweto na germanskiot kriminolog Mecger (Mezger), kriminologijata e nauka za zlostorstvoto kako vistinski nastan vo vistinskiot `ivot. Kriminologijata spored negovoto mislewe e eksperimentalna nauka i nauka za faktite vo koja zlostorstvoto ne se tretira od aspekt na pravno ocenuvawe, nitu od deskriptivni (fenomenolo{ki) i kauzalni (genetski, etiolo{ki) aspekti. [najder (Hans Joachim Schneider) veli deka kriminologijata e humana i socijalna nauka koja empiriski gi istra`uva individualnite i op{testvenite procesi na kriminalizirawe i dekriminalizirawe i svoite soznanija kako preporaki im gi predava na zkonodavecot i na onie koi go primenuvaat zakonot. Nejziniot predmet go pretstavuvaat procesite na krivi~noto zakonodavstvo, nastanuvaweto i osloboduvaweto od op{testveno devijantnite povedenija, razvivaweto i suzbivaweto na zlostorstvata, li~nosta na prestapnikot i negovata kriminalna kariera, formalnata reakcija na kriminalitetot, neformalnata socijalna kontrola i sekundarnoto op{testveno devijantno povedenie na kriminalitetot. Ovie procesi zaemno vlijaat edni vrz drugi i, kako procesi na kriminalizirawe i dekriminalizirawe, gradat opredelen redosled na interakcii.6 Spored misleweto na {vajcarskiot kriminolog Graven (Graven), site kriminolo{ki nauki bi morale da se spojat vo kriminologijata za da se kreira opredelena supernauka za antisocijalniot i abnormalniot ~ovek - zlostornikot. Danskiot kriminolot Irvi~ (Hurwitz) izrazot kriminologija go upotrebuva kako del na celokupnata krivi~na nauka koja gi konkretizira faktorite na kriminalitetot so pomo{ na empiriski istra`uvawa, t.e. so pomo{ na individualnite i socijalnite faktori koi go uslovuvaat kriminalnoto povedenie. Spored nego, kriminologijata mora vo izvesna mera da ja vklu~uva i fenomenologijata. Centalen predmet na kriminologijata e nejzinata naso~enost kon ~ovekot koj gi povredil pravite normi i vrz okolinata vo koja `ivee. Za italijanecot Nikiforo (Niceforo), kriminologijata e uvidna i podgotvitelna nauka koja gi sintetizira rezultatite na disciplinite kako {to se kriminalnata antropoplogija, kriminalnata sociologija i kriminalnata psihologija, ~ii rezultati gi koordinira vo harmoni~na celina.7 Amerikancite Saterlend i Krezi (Sutherland and Cressey) ja sfa}aat kako vkupnost na znaewa za delinkvencijata i kriminalitetot kako op{testveni pojavi. Nejzinoto podra~je gi opfa}a procesite na sozdavaweto na zakonite, nivnite povredi i reakciite na tie povredi. Ovie procesi obrazuvaat tri aspekti na edena povrzana niza na inte6

Schneider, H. J. Kriminologie, Verlag Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1987, str. 87. 7 Niceforo, A. Criminologia -Vecchie e nuove dottrine, Vol. 1, Torino, 1949, str. 14.

21

rakcii. Opredeleni nepo`elni dejstvija od strana na politi~koto op{testvo se odredeni kako delikti. I pokraj toa nekoi lu|e prodol`uvaat so takvo povedenie i na toj na~in vr{at zlostorstva. Na toa, op{testvoto reagira so kazni, so tretman ili so spre~uvawe. Ovaa niza na interakcii e predmet na kriminologijata.8 Spored Eliot (Mabel A. Elliott), kriminologijata mo`e da se definira kako nau~no prou~uvawe na krivi~noto delo i postapuvaweto so nego. Denes toa prou~uvawe raspolaga so golem broj fakti koi se odnesuvat na: 10 prirodata na krivi~noto delo, 20 faktorite koi se vo vrska so krivi~noto povedenie, 30 prou~uvawe na slu~ai na prestapnici i 40 postapkata so vinovnicite i kaznuvawe na vinovnicite.9 Za jugoslovenskiot krimiinolog Igwatovi}, kriminologijata pretstavuva samostojna nauka koja, koristej}i gi soznanijata i istra`uva~kite postapki na naukite za ~ovekot i op{testvoto, empiriski go prou~uva kriminalniot fenomen, t.e. zlostorstvoto, negoviot izvr{itel i `rtvata, kriminalitetot i na~inot na koj op{testvoto reagira na kriminalnoto povedenie.10 I na krajot, }e go spomeneme stojali{teto na Kajzer, spored kogo "kriminologijata e sintetizirana vkupnost od empirisko znaewe za prestapot, prestapnicite, za negativnoto socijalno zna~ewe i za kontrolata na ova odnesuvawe. Nejziniot nau~en domen mo`e precizno da se opredeli so tri osnovni poimi: prestap, prestapnik i kontrola na prestapot. Kon toa treba da im se dodadat i interesite na `rtvata i spre~uvaweto na prestapot."11 2. RAZVOJ NA KRIMINOLOGIJATA VO AVTONOMNA NASOKA

1. I pokraj toa {to interesot na lu|eto za fenomenot na kriminalitetot mo`e da se najde u{te od najstarite periodi na ~ove{tvoto, za kriminologijata kako posebna nau~na disciplina mo`e da se zboruva duri od krajot na XIX vek, koga, vsu{nost, taa go dobila i svoeto 8 9

Sutherland, E. and Cressey. D. Criminology, Philadelphia, 1978, str. 3. Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962,

str. 29. 10

Ignjatovi}, \, Kriminologija, Nomos, Beograd, 1992, str. 16. Vakviot pristap Kajzer, neubedlivo se obiduva da go opravda so slednive tvrdewa: "Postoi soglasnost deka kriminologijata e empiriska nauka. Ponatmu e op{toprifateno deka kriminolo{kata nauka se zanimava so prestapot, prestapnikot i `rtvata na prestapot, kako i so kontrolata na prestapot, barem koga se raboti za izborot, odmeruvaweto i izvr{uvaweto na kaznenite sankcii kako i za prognozata i tretmanot na storitelot. Kone~no, postoi soglasnost za toa deka vo predmetot na kriminologijata spa|aat i pojavite na alkoholizma, asocijalnost, prostitucija i samoubistva." Kajzer, G. Aleksandrija, Skopje, 1996, str. 1. 11

22

ime.12 Pred nejzinoto konstituirawe kako samostojna nauka, kriminolo{kata problematika bila sodr`ana vo filozofijata i brojni nauki, kako na primer, vo istorijata, krivi~noto pravo, statistikata, sociologijata, biologijata, psihologijata, psihopatologijata i sl. Pritoa, so ogled na svojata osnovna nau~na orientacija, karakteristi~no e deka stru~wacite od navedenite nau~ni oblasti, problemite na kriminalitetot gi dopiraa pove}e slu~ajno i marginalno, odnosno isklu~ivo vo ramkite na nivniot tesno profesionalen interes, i toa samo toga{ koga }e po~uvstvuvale potreba da gi doobjasnat svoite osnovni postavki za opredeleni ~ovekovi odnesuvawa. 2. Podocna, koga kriminologijata zapo~na da navleguva vo prodlabo~uvaweto na svojot zaseben predmet na interes, avtorite od ve}e navedenite nau~ni disciplini, svojot glaven interes go naso~ija kon storitelot na krivi~noto delo. Neposredno potoa, be{e projaven pointenziven interes i za krivi~noto delo kako realna pojava, me|utoa, vo prv red posmatrano preku individaulnite slu~ai na negovite izvr{iteli. Vakviot interes kon krivi~noto delo i negoviot izvr{itel }e dovede do toa da bidat ispituvani i analizirani od biolo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki i sociolo{ki aspekt, {to od svoja strana }e dovede i do diferencirawe na posebni kriminolo{ki disciplini: kriminalna antropologija, kriminalna biologija,13 kriminalna psihologija,14 kriminalna sociologija15 itn. Sekoja od ovie disciplini nas12

Samiot poim kriminologija za prvpat e upotreben od strana na francuskiot antropolog P. Topinard vo negovoto delo "Anthropologie" vo 1879. Ovoj poim podocna }e go prezeme i }e go upotrebi kako naslov za edno od svoite dela Rafaele Garofalo vo 1884 godina. 13 "Kriminalnata biologija (biolo{ka kriminologija) gi prou~uva genetskite (naslednite) pojavi na li~nosta na prestapnikot. Nejzinite istra`uvawa se protegaat i vrz anatomskite, fiziolo{kite, patolo{kite i biohemiskite pojavi kaj li~nosta na prestapnikot." Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje u|benika, Sarajevo, 1964, str. 17. 14 "Kriminalnata psihologija (psiholo{ka kriminologija) po pravilo, od objektivno stojali{te na eksperimentalnata psihologija (testovi) gi izu~uva inteligencijata, karakterot, op{testvenite sklonosti i moralnite stavovi na prestapnikot. Od subjektivno stojali{te se intersira za psihi~kite procesi na prestapnicite i motivite na nivnite dela. So psihoanalizata taa se posvetuva na izu~uvawe na dlabinskiot `ivot na prestapnicite, nivnite nesvesni motivacii istra`uvaj}i ja genezata na nivnite vidlivi i nesvesni motivacii. Taa se sretnuva i so psihijatrijata kaj prestapot vo prou~uvaweto na psihopatolo{kite strani na kriminalnoto povedenie. Na krajot taa se izdignuva so socijalnata psihologija koja se zanimava so interpersonalnite strani na zlostorstvoto i nastojuva da pru`i kurativni, pedago{ki i vospitni upatstva za postavuvawe na tretmanot na osudenite lica." Ibid, str. 17.

23

tojuva{e kriminalitetot da go objasni istaknuvajaki gi vo preden plan organsko-fiziolo{ki, psiholo{ki ili sociolo{ki pri~ini. Na toj na~in se slu~i edna ista pojava da se prou~uva separatno vo ramkite na oddelni kriminolo{ki disciplini i toa vrz osnova na razli~nite sfa}awa na oddelnite avtori. Pritoa, e karakteristi~no i toa deka sekoja od navedenite disciplini nastojuva{e da izgradi zaokru`en sistem na kriminologijata, baziran isklu~ivo na sopstvenata pojdovna koncepcija. So ogled na toa {to so prou~uvaweto na kriminalitetot se zanimavale medicinari, antropolozi, biolozi, psihijatri, i drugi, sekoj od niv sozdava{e sopstven poim za kriminologijata oblikuvan soglasno profesinonalnata orientacija na avtorot koj {to go upotrebuval toj poim, odnosno sopstveniot nau~en aspekt i prioriteten interes. Taka na primer, biolozite tvrdea deka kriminologijata e, vsu{nost, kriminalnata biologija, a antropolozite deka kriminologijata e nauka koja se zanimava so prou~uvawe na vlijanieto na fizi~kite i organskite osobini na lu|eto vrz nivnoto kriminalno odnesuvawe. Nakratko, poimot kriminologija be{e upotrebuvan so ogromni razliki vo negovata interpretacija. 3. Vakviot separaten razvoj na kriminologijata vrz osnova na razli~ni koncepcii ima{e svoi negativni strani, za{to za eden podolg period go sopre sozdavaweto na seopfaten pristap sprema kriminalitetot kako slo`ena op{testvena i individualna pojava. Me|utoa, vakviot po~eten razvoj na kriminologijata, od druga strana, nesomneno ima{e i svoi pozitivni strani. So razgleduvaweto na kriminalitetot preku negovite oddelni aspekti, be{e ovozmo`eno da se prodre vo raznite strani na prestapni~koto odnesuvawe i da se sozdade solidna teoretska i empiriska osnova za osvetluvawe, kako i za podrobno i posestrano objasnuvawe na oddelnite podra~ja na kriminalniot fenomen. 3. KRIMINOLOGIJATA KAKO GRUPNA I KAKO SINTETI^KA NAUKA

Slednata posledica na separatniot razvoj na kriminologijata na planot na kontroverzite okolu opredeluvaweto na nejziniot poim proizleguva od obidot na sveduvaweto na razli~nite nau~no teoretski orientacii vo edna prifatliva forma. Ottamu, i denes, sî u{te se postavuvaat pra{awata okolu toa {to e vistinskiot predmet na sovremenata kriminologija, i sledovatelno na toa, koja e nejzinata smisla i zna~ewe kako i nejzinoto mesto vo sistemot na naukite koi se zanima15

Kriminalnata sociologija go prou~uva kriminalitetot kako socijalna op{ta i poedine~na pojava, koja e povrzana so op{testvenite i kulturnite sistemi i vlijanijata na razli~ni neposredni kriminogeni faktori, koi se javuvaat kako proizvod na tie sistemi. Milutinovi}, M. op. cit. str. 36.

24

vaat so kriminalitetot. Razmisluvawata za ovoj problem glavno se pomestija vo dve divergentni nasoki: prvata, koe kriminologijata ja sfa}a kako grupna, pluralisti~ka nauka i vtorata, deka kriminologijata pretstavuva sinteti~ka nau~na disciplina. 1. Prvoto sfa}awe, kriminologijata ja opredeluva kako zbir na pove}e posebni kriminolo{ki disciplini. Spored ova sfa}awe kriminologijata ne e posebna nauka, tuku op{t poim za pove}e nau~ni disciplini: kriminalna antropologija, kriminalna psihologija, kriminalna sociologija, kriminalna politika, penologija i sl. Zemeno zaedno, site ovie nau~ni disciplini ja so~inuvaat kriminologijata vo generi~ka smila. Me|utoa, kaj avtorite koi go zastapuvaat stojali{teto deka kriminologijata e pluralisti~ka nauka, postojat razliki vo pogled na toa koi disciplini vleguvaat vo nejziniot sostav. Vo ovoj pogled tie se delat vo dve pogolemi grupi. Edni od niv smetaat deka kriminologijata treba da se posmatra vo po{iroka smisla (lato sensu), odnosno da gi zema predvid site nau~ni disciplini koi se zanimavaat so fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot. Za razlika od niv, spored privrzanicite na kriminologijata vo potesna smisla (stricto sensu), taa treba da gi opfati samo disciplinite koi se zanimavaat so etiologijata na kriminalitetot. 2. Spored vtoroto sfa}awe kriminologijata e sinteza na zaklu~ocite na oddelni kriminolo{ki diciplini. Spored ova gledi{te, koe i nie go zastapuvame vo ovoj u~ebnik, kriminologijata e posebna, avtonomna nauka koja se koristi so nau~nite soznanija na drugite nauki vo sintetiziraweto na svoite rezultati. Ovaa koncepcija najprvin ja razrabotil Enriko Feri, a be{e prifatena i od brojni ugledni kriminolozi kako {to se Nikeforo (Niceforo),16 Grispini (Grispigni), Sajer (W. Sauer), Manhajm (Mannheim), Pinatel (Pinatel)17, Milutinovi}18 i mnogu dr. Site ovie avtori so nezna~itelni razliki smetaat deka krivi~noto delo i negoviot izvr{itel treba da bidat sfa16

Italijanskiot kriminolog Nikeforo (Niceforo) kriminologijata ja sfa}a kako koordinativna kriminolo{ka nauka koja gi povrzuva rezultatite na posebnite disciplini za krivi~noto delo i negoviot izvr{itel vo zaedni~ka harmonija. 17 Spopred Pinatel "Op{tata kriminologija ima za zada~a da gi koordinira, sporeduva i soo~uva dobienite rezultati od raznite kriminolo{ki nauki ili posebni kriminologii i da ni iznese sistematski i sinteti~en prikaz." 18 "Kriminologijata mora da se razviva vrz sinteti~ka osnova, za{to od pozicija na posebnite kriminolo{ki disciplini ne mo`at da se dobijat odgovri na site pra{awa, {to ne zna~i deka nau~no vredni studii ne mo`at da se pojavat vrz osnova na separatni istra`uvawa vo ramkite na oddelni disciplini." Milutinovi}, M. op. cit. str. 14.

25

teni kako ~ove~ki akt, kako prirodna i op{testvena okolnost i deka kako takvi treba da bidat prou~uvani od atropolo{ko, odnosno biolo{ko stojali{te, od stojali{eto na medicinata, psihologijata, psihijatrijata i sociologijata. Rezultatite i naodite do koi pritoa }e se dojde treba da bidat sintetizirani vo kriminologijata koja na toj na~in stanuva edinstvena, op{ta nauka. Nasproti ovie stojali{ta nekoi sovremeni avtori í ja odrekuvaat samostojnosta na kriminologijata. Taka, na primer, amerikanecot Torsten Selin (Thorsten Sellin) smeta deka kriminolozite se "kralevi bez kralstvo." Vo taa smisla i Hentig smeta deka kriminologijata, sî u{te, ne e vistinska nauka, no deka e na pat da stane toa. Kriminologijata, spored nego, ne ja razvila vo dovolna mera svojata sopstvena metodologija {to e i osnovnata pre~ka da se smeta za sosema avtonomna nauka. Denes ne mo`e da se negira okolnosta deka vo pogled na svojot predmet na interes kriminologijata e zavisna od drugite nauki. Toa vo prv red e slu~aj so krivi~noto pravo, ottamu {to svojot predmet - krivi~noto delo i kriminalitetot go prezema taka kako {to gi opredeluva krivi~noto pravo. Isto taka, ne mo`e da se negira ni faktot deka kriminologijata vo prou~uvaweto na kriminalnite fenomeni se koristi so metodite na statistikata, biologijata, psihologijata, psihopatologijata i sociologijata. Me|utoa, tesnata povrzanost na spomnatite nauku so kriminologijata bilo preku nivniot predmet ili metodi na prou~uvawe, vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide pre~ka za avtonomnata egzistencija na kriminologijata. Vpro~em, toa e slu~aj i so mnogu drugi nauki na koi voop{to ne im se doveduva vo pra{awe nivnata samostojnost. Naprotiv, se pogolemata povrzanost i zaemna upatenost na razli~nite nau~ni disciplini, i zaemnata interdisciplinarna empiriska rabota so koristewe na razli~ni metodi, denes pretstavuva nu`nost (uslov bez koj ne se mo`e) vo celosnoto otkrivawe na pri~inite na koja bilo op{testvena pojava,19 pa ottamu i na kriminalitetot. II. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA 1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA KRIMINALITETOT

1. Odreduvaweto na poimot i predmetot na sekoja nauka, pa i na kriminologijata, pretstavuva osnovna metodolo{ka orientacija za nejzino izu~uvawe. Definiciite se po~etni faktori na soznanie, to~no mislovno opredeluvawe na eden poim, predmetot i metodot na edna nauka osnovni kriteriumi spored koi taa se formira vo samostojna nauka i se razlikuva od drugite nau~ni disciplini. Utvruvaweto na po19

Op{testvena pojava e rezultatot na povrzanoto deluvawe na poedinci ili op{testveni grupi.

26

imot na edna nau~na disciplina me|utoa, ne mo`e da se postigne vo otsustvo na osnovnite soznanija za nejziniot predmet i metod. Tokmu vo toa se krie i osnovnata pri~ina {to vo prethodnite razgleduvawa dojdovme samo do nekoi osnovni elementi zna~ajni za utvrduvawe na poimot na kriminologijata koi sî u{te ne se dovolni za nejzinoto celosno definirawe. Prethodnata analiza, vsu{nost, ni gi ovozmo`i soznanijata deka poimot na kriminologijata vo prv red zavisi od utvrduvaweto: na 10 osnovnata teoretska orientacija na istra`uva~ot i, 20 od na~inot na sveduvaweto na razli~nite teoretski orientacii vo pristapot kon nea. Kone~noto formirawe na poimot na kriminologijata nalaga prethodno sogleduvawe na u{te nekolku elementi koi nu`no se povrzani so nejziniot predmet. Najednostavnata definicija za predmetot na kriminologijata e deka taa pretstavuva nauka za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva od o~ekuvawata izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredelena op{testvena zaednica. Ovaa definicija proizleguva od poimnoto razlo`uvawe na kovanicata - kriminologija na nejzinite sostavni delovi: crimen - {to na latinski zna~i zlostorstvo (krivi~no delo) i latinskiot termin logos {to na gr~ki zna~i nauka. Ottuka. najuprosteno mo`e da se ka`e deka kriminologijata e nauka koja se zanimava so prou~uvawe na kriminalitetot kako posebna pojava so cel za negovo spre~uvawe i suzbivawe. Vakvata definicija me|uoa, sî u{te e necelosna za{to vo sebe ne gi sodr`i site elementi za definirawe na edna nauka od aspekt na nejiniot predmet. Otttamu, ona {to od nea natamu vedna{ se nalaga e potrebata od poprecizno opredeluvawe na nejziniot dopolnitelen element - poimot kriminalitet. Vo odnos na ova pra{awe vo sovremenata literatura glavno se prisutni dve osnovni definicii: prvata e pravna ili zakonska, a vtorata e sociolo{ka. 2. Spored pravnata definicija predmetot na kriminologijata se stesnuva samo na izu~uvawe na onie negativni odnesuvawa koi se sankcionirani so pozitivnoto pravo. Spored nea site aktivnosti i propu{tawa (~inewa i ne~inewa) koi gi zagrozuvaat i povreduvaat dobrata, odnosite, vrednostite i interesite na li~nosta i op{testvoto, a se inkriminirani so pozitivnite krivi~nopravni propisi na edna zemja kako krivi~ni dela, za opredelen vremenski period se tretiraat kako kriminalitet. Ili poednostavno, ovaa definicija poa|a od normite na materijalnoto krivi~no pravo i kako zlostornici (kriminalci, prestapnici, delinkventi) gi sfa}a samo onie lica {to gi prekr{ile tie normi. Od tie pri~ini ovaa definicija e formalisti~ka, tesna i nedovolna (kriminalitetot go sveduva samo na dejstvija i propu{tawa koi se inkriminirani so pozitivnoto krivi~no pravo).20 20

Vo ovaa smisla spored Henting, zlostorstva se site onie storuvawa i nestoruvawa na poedincite koi organiziranoto op{testvo gi zabranilo vo

27

Ovaa definicija e i nesigurna, za{to e vrzana za krivi~nopravnite normi koi podle`at na pobrzo ili posporo menuvawe. Pravnata definicija na kriminalitetot kako pojava koja gi naru{uva normalnite op{testveni odnosi vo opredelena zaednica, vsu{nost, se sveduva na negovo krivi~nopravno opredeluvawe: kriminalitet pretstavuvaat samo onie povedenija {to se proglaseni za krivi~ni dela i za koi se propi{ani krivi~ni sankcii. Pa, sepak, pravnata definicija na kriminalitetot e osnovnata i nezamenliva pojdovna to~ka vo opredeluvaweto na predmetot na kriminologijata. Vo taa smisla }e bide dovolno da ja izlo`ime minucioznata argumentacija na Hentig. Spored nego, kriminologijata ne mo`e da poddr`uva neodredena upotreba na termini. Za kriminologijata zlostorstvoto e ne{to sosema odredeno, imeno toa e povreda ili zapostavuvawe na zakonskite dol`nosti za koi obi~ajniot ili statusniot zakon propi{al zakonska kazna. Zlostorot ne e opredelen od gol kejf ili od neznaewe, tuku od dlaboki pri~ini formalno e opredelen i ograni~en na to~en broj na okolnosti. Na toj na~in e stesneta duhovnosta vo tolkuvaweto kako na nepristrasnite taka i na pristrasnite sudii. Poradi ova, krajnata formalisti~ka priroda na zlostorot nedopu{ta ni psiholo{ki nijansirawa. Zakonot koj go sozdavaat, tolkuvaat i primenuvaat lu|eto mora da e krut, sekoj obid toj da se napravi elasti~en vo sebe bi nosel opasnost od arbitrernost na negovite propisi. Ne se smeta za zlostorstvo ako ja zadevate va{ata te{ta do smrt ili ako poradi raskinuvaweto na svr{uva~kata ja dovedete svojata svr{enica do samoubistvo. Pri opredeluvaweto na zlostorot nie go naso~uvame na{eto vnimanie na vr{eweto, a go zapostavuvame nevr{eweto (na krivi~nite dela, m. z.) {to e isto taka va`no. So ogled deka zlostorot e tvorba na op{testvoto, ~ii poim go prifatilo mnozinstvoto, toga{ koga mnozinstvoto bezglavo odi vo zlostorstvo od ovoj poim ostanuva malku. Dali edno dejstvie e ili ne e zlostorstvo, zavisi od numeri~kiot odnos i od toa dali onie {to go po~ituvaat zakonot se pobrojni od prestapnicite. Site ovie nedostatoci na zakonot bi mo`ele da go opravdaat razlikuvaweto me|u zakonskiot i sociolo{kiot poim na zlostorstvoto. Me|utoa, opasno e da se pravi ovaa diskriminacija. Pred da se vpu{time vo filozofijata na reformirawe, nie morame da go sovladame svetot na faktite. Ovaa stvarnost ne prifa}a nikakov drug zlostor osven onoj {to e opredelen so formalniot zakon,

edna posebno seriozna forma. Hentig. F. H, Zlo~in usovi i uzroci, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1959 str. 10-11. Ova stojali{te go zastapuva i Saterlend koj veli: "Pravnata definicija go opfa}a kr{eweto na krivi~niot zakon i nitu edno delo ne e zlostorstvo ako ne e zabraneto so krivi~na norma." Sutherland, E. Principles of Criminology, I. B. Lippinoti Compani, Chicago - New York, 1955, str. 8-12.

28

pa bilo toj da zadovoluva ili da e krajno fali~en.21 Na ova mesto treba da se istakne deka postoi u{te edno, ne{to po{iroko pravno sfa}awe na kriminalitetot. Spored ova, pomalku zna~ajno sfa}awe, poimot na kriminalitetot se pro{iruva i na site kaznivi povedenija za koi spored va`e~kite propisi na opredelena zemja od strana na nadle`nite organi mo`e da se izre~e bilo kakva sankcija. Soglasno ova sfa}awe vo na{ata zemja so poimot na kriminalitetot, pa spored toa i predmetot na kriminologijata, pokraj krivi~nite dela bi trebalo da bidat opfateni i prekr{ocite. Ova sfa}awe e osobeno karakteristi~no za nekoi avtori od biv{iot jugoslovenski prostor. Taka, na primer, spored Horvati},22 vo predmetot na kriminologijata pokraj kriminalitetot treba da bidat pomesteni stopanskite prestapi (vo toga{no vreme karakteristi~ni i za na{iot praven sistem), prekr{ocite i disciplinskite delikti. Vo potkrepa na svoeto tvrdewe, toj mo{ne nespretno go konstruira, ili poto~no, go menuva poimot delinkvencija, obiduvaj}i se da mu dade zna~ewe {to ne go poseduva. Imeno, spored nego poimot delinkvencija se izedna~uva so poimot kaznivi povedenija. Spored toa delinkvencija e sekoe prestapni~ko povedenie (storuvawe i propu{tawe) za koe spored va`e~kite propisi na opredelena dr`ava nadle`niot organ mo`e kako sankcija da izre~e opredelena kazna. Poimot delinkvencija, spored nego, vo sebe go vklu~uva poimot na kriminalitetot, me|utoa, toj e po{irok od nego, za{to gi opfa}a i onie povedenija {to se opfateni ne samo vo krivi~niot, tuku i vo drugite zakoni. Ottamu, koga ovoj avtor zboruva za delinkvencija, delinkventno povedenie i delinkventot misli na site onie odnesuvawa {to go opfa}aat kriminalitetot, no i na site ostanati kazanivi povedenija vo opredelen praven sistem.23 3. Spored sociolo{kata definicija kriminalitet se tretira kako emanacija na op{testveniot `ivot, kako specifi~na op{testvena i individualna pojava so zakonitostite {to vladeat vo nea. Ova de21

Hentig. H. op. cit. str. 17. Horvati}, @. Elementarna kriminologija, osnove u~enja o pojavnim oblicima i uzrocima ka`njivih pona{anja, Liburnija - Rijeka i [kolska knjiga - Zagreb, 1981, str. 17. 23 Soglasno vakviot stav, spored Horvati} "za predmet na svoeto izu~uvawe kriminologijata go ima ne samo kriminalitetot vo negovoto pravno normativno zna~ewe, tuku i site kaznivi dejstvija vo nekoj sistem, zna~i delinkvencijata." Pritoa, natamu istaknuva ovoj avtor, "kriminalitetot, kako vo najgolem obem najopasen del na delinkvencijata, sekako deka zaslu`uva prioritet vo ovaa nauka, pa ottamu nema pri~ini da se otstrani nazivot vo koj samo toj se spomnuva. (Bi bilo navistina neumesno ova disciplina, zaradi opredelbata spored koja vo nejziniot predmet se opfateni site delinkventni dejstvija, da se narekuva na primer "delinkventologija")."Horvati}, @, op. cit. str. 20. 22

29

finicija krivi~noto delo i drugite negativni povedenija ne gi posmatra kako pravni poimi, tuku vo prv red kako op{testvena pojava. Zad kriminalitetot stoi ~ovekovata i op{testvenata stvarnost koi kako pojava í prethodat na zakonite i go uslovuvaat nivnoto postoewe. Pri opredeluvaweto na toa {to }e se smeta za kriminalno povedenie, sociolo{kiot poim poa|a od sfa}awata koi se prekr{uvaat niz prizmata na oddelni op{testveni grupi, sloevi i klasi. Taka, opredeleni kriminalni aktivnosti gi osuduvaat samo oddelni grupi, sloevi i klasi so {to se pro{iruva poimot na kriminalitetot. Sociolo{kiot poim (sodr`ina), vsu{nost, se potpira vrz krivi~nopravniot poim na kriminalitetot, vrz krivi~nopravnite normi (forma) i taka go opredeluva obemot na kriminalitetot. Na toj na~in me|u ovie dva poimi vo mnogu slu~ai nema raziduvawe, tie se dve strani na edna ista pojava kriminalitetot. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai doa|a do ras~ekor me|u niv, za{to so normite na krivi~noto pravo ponekoga{ se zafa}aat i takvi povedenija koi od socio{ki aspekt (od stojali{te za oddelni grupi, sloevi i klasi) ne pretstavuvaat kriminalitet. I dotuka, sî e vo red. Ona {to me|utoa, sozdava opredelena zbrka i na opredelen na~in ja zamagluva vakvata vo osnova ispravna opredelba e nastojuvaweto pod nejziniot pokriv da se pomestat i sfa}awata deka sociolo{kata opredelba dava osnova poimot na kriminalitetot da se pro{iri i vrz asocijalnite povedenija. Sociolo{kiot poim na kriminalitetot e samo obid za su{tinska, materijalna opredelba na kriminalitetot, a ne i prostor vo negovi ramki da se pomestuva sekakvo aberativno odnesuvawe bilo na poedinci ili na opredeleni op{testveni grupi. Ottamu, vo kriminolo{kata literatura mo`at da se sretnat pove}e nesoodvetni "sociolo{ki definicii" na kriminalitetot. Me|u niv ima i takvi {to se krajno ekstremni i neprecizni. Takva e na primer, definicijata na Xonson (Johnson) spored koja kriminalitetot se sfa}a kako napu{tawe na kulturnite normi,24 a mo`at da se sretnat i takvi razmisluvawa deka kriminalitet pretstavuva sekoe antisocijalno ili nepo`elno povedenie. Od niv proizleguva deka predmet na kriminologijata treba da bidat kako kriminalnite taka i nekriminalnite povedenija, odnosno duri i asocijalnite, (devijantnite, sociopatolo{kite) povedenija.25 Vakvite ekstremni stojali{ta so pravo 24

Xonson smeta deka krivi~no e ona delo koe gi naru{uva fundamentalnite interesi na edna grupa. Kriminalitetot e nepo~ituvawe na kulturnite normi, a krivi~nite normi pretstavuvaat del na ostanatite normi. Johnson, E. H. Crime Corection and Society, Homewood, 1964. 25 Spored [eparovi}, "Delinkvencijata e vkupnost na povedenija koi pretstavuvaat otstapuvawe od op{testveno prifatlivite i postaveni normi na povedenie. Vo delinkvencija vleguvaat protivpravni povedenija vrz koi kako pravna sankcija se nadovrzuva kazna (kaznivi povedenija). Toa e formalno normativen poim na delinkvencijata. Spored edna po{iroka, op{testve-

30

podle`at na kritika ottamu {to se neprecizni i opasni, za{to dozvoluvaat arbirtrernost, odnosno mo`nost kako kriminalec da se proglasi sekoe lice koe makar i malku se smeta za op{testveno opasno. Ottamu, vo celost se i neprifatlivi. 4. Soglasno izlo`enoto, nie pod poimot kriminalitet ja podrazbirame negovata klasi~na pravna opredelba (kako vkupnost na krivi~ni dela izvr{eni na odreden prostor za opredelen vremenski period koi podle`at na formalna kontrola) i negovata sociolo{ka opredelba (dali edno krivi~no delo sociolo{ki e dovolno va`no i formalno da se predvidi kako te{ko delo ili treba da mu se prepu{ti na suzbiva~koto vlijanie na neformalnata socijalna kontrola,26 ili, kako {to veli Hentig, na javnoto mislewe, na moralot ili na nagonot na sopstveno prilagoduvawe27), uvereni deka samo vo taa smisla mo`e da pretstavuva predmet na kriminologijata. Vo prilog na ova stojali{te se izjasnuvaat i mnogu drugi avtori.28 Racionalnosta na vakviot stav vo prv red proizleguva ottamu {to so pro{iruvaweto na ovoj poim i vrz devijantnite povedenija ne samo {to se navleguva vo predmetot na socijalnata patologija kako posebna nau~na disciplina, tuku vo golem obem se razvodnuva mo`nosta da se dadat vistinskite odgovori na najopasniite vidovi na protivop{testvenoto odnesuvawe na ~ovekot. Toa me|utoa, kako {to vpro~em povtorno }e vidime i od analizata na odnosot na kriminologijata so socijalnata patologija, vo nikoj slu~aj ne zna~i deka kriminologijata ne treba da se interesira za sociopatolo{kite pojavi. Naprotiv, taa toa treba da go pravi vo onaa mera vo koja tie stojat vo opredelena povrzanost so kriminalitetot bilo kako negova prethodnica, naporedna ili sledovatelna pojava.

no psiholo{ka opredelba, poimot na delinkvencijata bi ja opfatil vkupnosta na ~ovekovite povedenija so koi se naru{uvaat pravilata na povedenie, so koi se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Takvite povedenija se narekuvaat u{te i devijantni povedenija ili otstapuvawe od op{testvenite o~ekuvawa". Ottamu, "predmet na kriminologijata vo prv red e kriminalitetot, kako individualna i masovna pojava, no i drugi sodr`ini, kako {to se devijantni, neprilagodeni povedenija, vo celost ili delumno, vleguvaat vo ovoj predmet". [eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1981. str. 7, 5 i 13. 26 Neformalna socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva sistem na merki (na primer, soveti, potsmevawe, kritika, uveruvawe i sl.) preku koi op{testvoto gi potsetuva svoite ~lenovi na prifa}awe na op{testvenite i prifateni normi na odnesuvawe (konformizam). Ibid, str. 6. 27 Hentig, H. op. cit. str. 29. 28 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 31, Ignjatovi}, \, op. cit. str. 20, i dr.

31

2. RAZLI^NI SFA]AWA NA PREDMETOT NA KRIMINOLOGIJATA

Heterogenosta vo sfa}awata na poimot na kriminalitetot nesomneno imaa svoi natamo{ni implikacii vo pogled na opredeluvaweto na predmetot na kriminologijata. Imeno i sfa}awata za predmetot na kriminologijata denes se brojni, a ottamu dosta heterogeni i naj~esto kontroverzni. Toa osobeno se gleda vo vklu~uvaweto na razli~i nau~ni podra~ja vo domenot na kriminologijata. Na ova mesto }e izlo`ime samo nekoi od tie diferentni koncepci po odnos na ova pra{awe. 1. Najstarite koncepti za predmetot na kriminologijata datiraat od nejzinata po~etna faza na konstituirawe kako samostojna nau~na disciplina. Vo ovoj stadium od nejziniot razvoj kako osnoven predmet na kriminologijata vo prv red be{e istaknuvan prestapnikot. Toa e sosema prirodno ottamu {to po~etnite kriminolo{ki razmisluvawa bea prete`no skoncentrirani vrz ~ovekot kako izvr{itel na krivi~noto delo. Za takvoto sfa}awe na nejziniot predmet vo zna~itelna mera pridonesoa antropolo{kata i biopsiholo{kata orientacija koi, kriminalitetot go posmatraa kako izraz na opredelena konstitucionalnost na ~ovekot. Spored ovoj koncept kriminologijata se sfa}a kako eksperimenalna nauka. Vakvata orientacija vo opredeluvaweto na predmetot na kriminologijata ima za posledica zapostavuvawe na samiot kriminalen akt - krivi~noto delo na storitelot. Duri i nekoi sovremeni kriminolozi go stavaat akcentot vrz prou~uvaweto na poedinecot i smetaat deka toj e centralna to~ka ili "prviot sto`er na kriminologijata."29 2. So pojavata na avtorite koi postepeno |i napu{taa antropolo{kite i biolo{kite sfa}awa i go istaknuvaa tn. sociolo{ki determinizam vo nastanuvaweto na kriminalitetot, kako predmet na kriminologijata vo preden plan zapo~na da se istaknuva i krivi~noto delo. Zastapuvaj}i go ova po{iroko gledi{te za predmetot na kriminologijata, avstriskiot kriminolog Selig (E. Seelig) poa|a od poimot na krivi~noto delo za koe smeta deka vo sebe spojuva dve grupi na elementi realni i normativni, i ottamu zaklu~uva deka kriminologijata se zanimava so izu~uvawe na negovite realni elementi. Pritoa, realnite elementi na krivi~noto delo, spored Selig, ne se samo objektivnite okolnosti, koi ja predizvikuvaat kriminalnata aktivnost, tuku i subjektivnite svojstva i okolnosti vrzani za negovata li~nost. 29

Lawel-Lavastin (Laignel Lavastine) i Stanciu (V. Stanciu) razvivaj}i ja idejata za kriminalitetot ne samo kako op{testvena, tuku i kako prirodna pojava koja izvira od vo ~ovekot vsadenite sklonosti za vr{ewe zlostorstva, smetaat deka e logi~no da se istakne ~ovekot, li~nosta na kriminalecot za predmet na kriminologijata.

32

3. Vo ponovo vreme se zabele`uva tendencija za vnesuvawe i na drugi elementi vo predmetot na krimonologijata. Taka nekoi vode~ki amerikanski kriminolozi smetaat deka kriminologijata se zanimava i so postapuvaweto so izvr{itelite na krivi~nite dela, a nekoi od niv duri i so pra{awata na prevencijata i suzbivaweto na kriminalitetot.30 Na toj na~in vo predmetot na kriminologijata celosno se vnesuvaat penologijata i kriminalnata politika. Taka, na primer, spored Donald Taft, kriminologijata gi opfa}a site disciplini neophodni za razbirawe i spre~uvawe na kriminalitetot, vklu~itelno i na kaznuvaweto i tretmanot na kriminalcite. I avtorite od porane{niot Sovetski Sojuz go prifa}aat vakvoto po{iroko sfa}awe na kriminologijata. Taka, Gercenzon istaknuva deka kriminologijata e del na krivi~nopravnata nauka za sostojbata, dinamikata, pri~inite na kriminalitetot i sredstvata za negovoto spre~uvawe. 4. Specifi~no sfa}awe pretstavuva avstriskata enciklopediska koncepcija {to ja razvija kriminolozite Ernest Selig (Ernest Seellig), Hans Gros (Hans Gross) i Roland Grasberger (Roland Grassberger). Tie go pro{iruvaat predmetot na kriminologijata i vrz nau~noto podra~je na kriminalistikata, kriminalnata pedagogija, penologijata i kriminalnata profilaksa. Spored niv, site ovie, inaku samostojni nau~ni disciplini, treba da ja izgubat svojata nau~na samostojnost i da 30

Taka, spored Hentig, kriminologijata ja opfa}a i kriminalnata politika, za{to e "korisno op{testvenoto reairawe protiv kriminalitetot da bide vo tesna i postojana vrska so krivi~noto delo." Hentig, H, Zlo~in, uzroci i uslovi, Veselin Masla{a, Sarajevo, str. 11. Spored Rekles, predmetot na kriminologijata treba da gi pokriva slednite deset oblasti na prou~uvawe: 10 na~inot na prijavuvaweto na kriminalitetot vo odelna zemja i na~inot na koj oficijalno se rea|ira na toj kriminalitet, 20 razvojot i promenite vo krivi~noto pravo koi se vo vrska so socijalnite, ekonomskite, politi~kite sistemi na razli~ni op{testva, 30 karakteristikite na kriminalcite, osobeno vo nivnata sporedba so nekriminalcite (pol, rasa, nacionalnost, op{testveno ekonomska pripadnost, bra~na sostojba, zanimawe, vrabotenost, psiholo{ki karakteristiki, patolo{ki sostojbi na umot i teloto), 40 regionalni razliki na kriminalitetot (sociogeografija i ekolo{ki studii), 50 faktorite {to go predizvikuvaat kriminalitetot, 60 posebni manifestacii na kriminalitetot - organiziran kriminalitet, kriminalitet na belite jaki, profesionalen kriminalitet, povredi na odgovornosta i dol`nostite vo profesionalniot i delovniot `ivot, 70 odnosot na kriminalitetot i sli~nite pojavi alkoholizam, zavisnosti od drogi, prostitucija, vagabunda`a, pita~ewe, 8 0 uspe{nosta na primenata na zakonite, op{testvena kontrola na kriminalitetot, 90 uspe{nost na merkite na tretman i 100 usilbite i eksperimentite za prevencija na delinkvencijata i kriminalitetot. Vidi: Reckless, C. W. The Crime Problem, Third Edition, Appleton - Century - Crofts. Inc. New York, Copyrigh, 1961. str. 9-10.

33

se tretiraat samo kako podra~ja na kriminologijata. Spored ova sfa}awe predmetot na kriminologijata opfa}a: a) izu~uvawe na kriminalnata realnost (kriminalna fenomenologija, kriminalna antropologija, kriminalna psihologija i kriminalna sociologija), b) izu~uvawe na okolnostite na krivi~nata postapka - kriminalistika (krivi~no procesno pravo, sudska medicina, sudska psihijatrija, kriminalna tehnika, patologija na krivi~nata postapka ili sudska psihologija) i v) izu~uvawe na odbranata od krivi~nite dela (naukite za preventivno i represivno suzbivawe na krivi~nite dela: kriminalna profilaksa, kurativna pedagogija, penologija i naukata za bezbednosta od kriminalen napad koja se zanimava so preventivna tehnika, obezbeduvawe i policiski ve{tini).31 5. Naj{iroko enciklopedisko definirawe na predmetot na kriminologijata mo`e da se sretne kaj Edvin Saterlend (Edwin Sutherland) koe e prifateno i od angliskiot kriminolog Leon Rayinovi} (Leon Radzinovitsz). Spored Saterlend, kriminologijata se deli na tri dela: sociologija na zakonite, kriminalna etiologija i penologija. Delot sociologija na zakonite, koj, vsu{nost, pretstavuva zna~itelnoto pro{iruvawe na predmetot na kriminologijata, pretstavuva nau~na analiza na uslovite pod koi normativno se javuvaat i is~eznuvaat oddelni inkriminacii. 6. Od pogolemiot del od navedenite sfa}awa mo`e{e da se zabele`i deka oddelni avtori premnogu go pro{iruvaat predmetot na kriminologijata. Takvoto pro{iruvawe doveduva do natrupuvawe na razli~ni poimi i okolnosti {to go ote`nuva sogleduvaweto i podrobnoto teoretsko i empirisko prou~uvawe na kriminalitetot kako masovna i individualna pojava. 3. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA

So ogled na toa {to opredeluvaweto na predmetot na sekoja nauka e po~etno i osnovno pra{awe od ~ii {to odgovor zavisi konkretnoto formulirawe na metodite i celite na nejzinoto izu~uvawe, nu`no e da se vnese odreden red vo kriminologijata, osobeno ottamu {to, kako {to ve}e vidovme, nejziniot predmet go zamagluvaat iznesenite divergentni sfa}awa. 1. Ona {to mo`e da se zabele`i od dosega navedenite izlagawa e deka za predmet na kriminologijata se zema kriminalitetot, no i drugi, naj~esto kaznivi, pa duri i devijantni povedenija. Dodeka pravnicite naj~esto se dosta restriktivni vo definiraweto na kriminalitetot, sveduvaj}i go samo na kr{ewe na krivi~nopravnite normi, odnosno na aktinostite koi se inkriminirani vo krivi~niot zakon, 31

Vidi. Pinatel, Jean: Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964, str. 15.

34

sociolozite koi osobeno na prostorot na SAD go imaat glavniot zbor vo kriminologijata, toj predmet zna~itelno go pro{irija. Tie, kako {to imavme prilika da vidime, vo predmetot na kriminologijata gi pomestuvaat ne samo inkriminiranite dejstvija, tuku i mnogu drugi op{testveno {tetni povedenija bez ogled na nivnata inkriminiranost. Pritoa, mnogumina od niv odat tolku {iroko {to pod kriminalitet go podveduvaat sekoe asocijalno i nepo`elno povedenie. Moj stav e deka predmetot na kriminologijata mo`e da go so~inuva samo kriminalitetot vo negovoto krivi~nopravno zna~ewe. Vo predmetot na kriminologijata ne mo`e da se pomestat nitu devijantnite (sociopatolo{kite povedenija). Me|utoa, ona {to ne mo`e da se negira e okolnosta deka dokolku devijantnite povedenija na opredelen na~in se povrzani so kriminalnoto povedenie, i tie pretstavuvaat nesomnen interes za kriminologijata. Toa zna~i deka devijantnite povedenija sami po sebe vo nikoj slu~aj ne sî, i ne mo`at da bidat, predmet na kriminologijata, tuku na socijalnata patologija kako posebna nau~na disciplina. 2. Od prethodnite razgleduvawa mo`e da se zaklu~i i toa deka osnovnata oska na razijduvaweto na gorenavedenite sfa}awa za predmetot na kriminologijata vo su{tina e sfa}aweto na kriminalitetot kako individualen slu~aj i kako op{testven fenomen. Vo taa smisla treba vedna{ da se naglasi deka zemaweto za predmet na kriminologijata na krivi~noto delo kako individualna pojava, kako povedenie na poedinecot koe e vo sprotivnost so pravnite normi, e necelosno i pretesno sfa}awae. Kriminalitetot kako pojava koja seriozno gi zagrozuva osnovnite op{testveni vrednosti navistina se manifestira preku poedine~no izvr{enite dela, no toj sepak ne e samo poedine~na pojava, tuku istovremeno pojava vo op{testvoto koja se javuva vo masovni razmeri. Zna~i, kriminalitetot, isto taka, e i masovna pojava koja gi opfa}a site individualni slu~ai - poedine~no izvr{enite krivi~ni dela. Od druga strana, kriminalitetot ne pretstavuva samo prost zbir na poedine~no izvr{enite krivi~ni dela, tuku istovremeno i nov kvalitet - po{iroka op{testvena pojava koja ima svoi specifi~ni pri~ini i zakonitosti na nastanuvawe, razvoj i dvi`ewe. Sfaten na toj na~in, kriminalitetot najtesno e povrzan so opredeleni op{testveni strukturi od koi izviraat i opredeleni uslovi na `ivotot na konkretnoto op{testvo. Ako se trgne od toa deka kriminalitetot ima primarno op{testvena priroda, toga{ i predmetot na kriminologijata vo prv red treba da bide prou~uvawe na kriminalitetot kako op{testvena pojava so cel za otkrivawe na pri~inite i zakonitostite, vistinskite dimenzii i tendencii. Pritoa, treba da se ima vo vid deka kriminalitetot kako masovna pojava se izrazuva niz kriminalnoto povedenie na poedinecot, poradi {to prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava ne bi bilo kompletno i celosno bez istovremeno prou~uvawe i na ode35

lnite oblici na kriminalnoto povedenie i li~nosta na kriminalecot. Toa, ottamu {to poedine~no izvr{enite krivi~ni dela se samo pojavni oblici na kriminalitetot kako masovna pojava. Krivi~noto delo i prestapnikot pretstavuvaat edinstvo i treba nau~no da se prou~uvaat kako celina. Vo ovaa smisla najmarkantniot kriminolog od biv{ite jugoslovenski prostori Milan Milutinovi}, smeta deka predmetot na kriminologijata gi opfa}a "ne samo strukturta i strukturnite promeni na kriminalnoto povedenie, negovite koreni vo dadeni op{testveni ulovi, zakonitostite na negovoto javuvawe, tuku i individualnite kriminalni akcii i posebno li~nosta na delinkventot."32 Pritoa, kako {to pravilno naglasuva navedeniot avtor, i toa individualno prou~uvawe vo prv red mora da se dvi`i vo ramkite na sociolo{kite determincii i interpretacii koi ovde treba da stojat vo centarot na vnimanieto, iako eksplikacijata treba da se bara i vo deluvaweto na drugi nesociolo{ki faktori kako {to e toa slu~aj so kriminalnoto povedenie koe e predizvikano so psiholo{ki sostojbi, so biolo{ki i drugi subjektivni svojstva na izvr{itelite na krivi~nite dela.33 Od tie pri~ini, spored Milutinovi}, kriminologijata pri prou~uvaweto na svojot predmet mora da se potpira na nau~nite soznanija na drugite nauki i toa vo prv red na onie koi na bilo koj na~in se povrzani so kriminalnoto povedenie. Ottuka proizleguva i tesnata povrzanost na kriminologijata so sociologijata, psihologijata, psihopatologijata, krivi~noto pravo, kriminalistikata i drugite nauki ~ii podatoci i nau~ni rezultati mora da gi koristi. Od navedenoto proizleguva deka kriminalitetot ne e samo vkupnost na krivi~nite dela izvr{eni na opredelen prostor i vo opredeleno vreme, tuku istovremeno i masovna op{testvena pojava i poedine~no odnesuvawe na odredeni lica na taa op{testvena zaednica vo konkretniot prostor i vreme. Spored toa, kriminalitetot e pojava so dve strani. Ednata od negovite strani e deka pretstavuva totalitet na kriminalni povedenija, a drugata, deka e individualna pojava, poseben poedine~en slu~aj vo `ivotot na opredeleno lice. 3. So ogled na dosega izlo`enoto vo predmetot na kriminologijata se sodr`ani slednite elementi: 10 krivi~noto delo kako individualna pojava, 20 prestapnikot kako avtor na krivi~noto delo i 30 kriminalitetot kako masovna pojava. 10 Krivi~noto delo (kriminalitetot) kako individualna pojava e centralen poim na ovaa nauka. Za poimot krivi~no delo so sinonimno zna~ewe gi upotrebuvame i izrazite prestap, zlostorstvo, kriminalno povedenie, delikt i antisocijalno odnesuvawe. Za razlika od ovoj poim i negovite sinonimi, vo ovoj u~ebnik poimot devijantno po32

Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena administracija, Beogrd, 1990,

str. 35. 33

Ibid, str. 36.

36

vedenie (odnesuvawe) i negovite sinonimi: aberativno povedenie, socijalna devijacija, asocijalno povedenie, sociopatolo{ko povedenie so koi se ozna~uva naru{uvawe na edna op{testvena norma na {to se reagira neformalno, ne pretstavuva predmet na kriminologijata tuku na socijalnata patologija. Kako op{t poim za sekoe protivop{testveno poedine~no povedenija na ~ovekot, }e go upotrebuvame poimot

op{testveno negativno odnesuvawe. Osnovni karakteristiki na krivi~noto delo. Krivi~noto delo e ~inewe ili propu{tawe opredeleno vo krivi~niot zakonik za koe e predvidena sankcija. Spored toa nu`ni elementi za opredeluvawe na krivi~noto delo se: zabranetosta na edno dejstvie (~inewe ili propu{tawe) so imperativna ili prohibitivna norma, dejstvieto i subjektivniot odnos na storitelot kon nego (nema krivi~no delo bez slobodna odluka na negoviot storitel) i zakanetosta so krivi~na sankcija. Zna~ajna karakteristika na krivi~noto delo e deka kako negov izvr{itel vo na{eto krivi~no pravo mo`e da se javi fizi~ko i pravno lice kako i toa deka za krivi~no delo mo`e da se izre~e sankcija samo vo posebno uredena postapka i toa samo od strana na sudski organ. 20 Li~nost na storitelot (izvr{itelot) na krivi~no delo kako avtor na deloto e poedinec ~ie povedenie od strana na sud, vo zakonski utvrdena postapka e ozna~eno kako kriminalno. Sinonimite na ovoj poim se: zlostornik, prestapnik i delinkvent.

Osnovnite karakteristiki na storitelot na krivi~noto delo se: - Prestapnikot ednostavno e ~ove~ko su{testvo koe e pottiknato od koja bilo pri~ina da deluva na so zakon zabranet na~in.34 - Sekoja li~nost poseduva specifi~ni osobini spored koi se razlikuva od drugite. Taa raznovidnost na osobinite na li~nosta odi do tamu {to mo`e slobodno da se ka`e deka vo svetot ne postojat dve celosno ednakvi li~nosti. Pritoa, osobeno treba da se ima predvid deka ne postojat osobini spored koi kriminalcite mo`at da se razlikuvaat od nekriminalcite, odnosno koi bi bile karakteristi~i samo za kriminalcite, a ne i za drugite poedinci. Takvi osobini na li~nosta ne postojat ili barem do denes ne se otkrieni. Lu|eto me|usebno se razlikuvaat spored izgledot, karakterot, temperamentot itn. i vo zavisnost od toa razli~no rea|iraat na nadvore{nite vlijanija. Ottamu proizleguva deka zlostorni~ki sklonosti nosat vo sebe i naj~esnite lu|e.35 Ili poprecizno, dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa ja34

Prestapnicite se ~ove~ki su{testva, ~estopati zavedeni i pogre{no upateni, no isto taka ~esto vpleteni vo niza situacii koi predizvikale povedenie poradi koe op{testvoto gi osuduva i kaznuva. Eliot, M. op. cit. str. 82. 35 Spored Hentig: "Me|u ~ovekot koj vr{i ne~esno delo i ne~esniot ~ovek postoi razlika. Pod pritisok na silniot faktor na okolinata se izvr-

37

sno poka`aa deka osobinite na li~nosta kaj licata od kriminalnata populacija se ednakvo rasporedeni kako i kaj populacijata voop{to.36 Od navedenoto opredeluvawe, me|utoa, ne proizleguva deka kriminologijata voop{to ne se interesira za objektot na dejstvieto na prestapnikot. Imeno, so ogled deka storitelot na krivi~noto delo nu`no se nao|a vo opredelen odnos sprema drug poedinec ili grupa na lu|e i (ili) spema dobrata, vrednosite i interesite na opredelena op{testvena zaednica, sleduva deka za kriminolgijata e od opredeleno zna~ewe i o{teteniot odnosno `rtvata na krivi~noto delo. O{teteniot, odnosno `rtvata na krivi~noto delo me|utoa, ne pretstavuvaat poseben predmet na kriminologijata, tuku na edna posebna nauka nare~ena viktimologija. 30 Kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava ili kako zbir na izvr{enite krivi~ni dela na opredelena teritorija za opredelen vremenski period, se izdvojuva kako poseben element na predmetot na kriminologijata ottamu {to pretstavuva poseben kvalitet vo odnos na negovite poedine~ni manifestacii - krivi~nite dela. Za ovoj poim so ednakvo zna~ewe }e |i upotrebuvame i izrazite zlostorni{tvo, prestapni{tvo i delinkvencija. Pritoa sme dol`ni da pojasnime deka poimot delinkvencija (i adekvatno, delikt i delinkvent) go koristime vo site onie slu~ai koga sakame da se izbegne stigmatizira~koto zna~ewe na odnesuvaweto na maloletnite lica i na dugi (polnoletni) storiteli na krivi~ni dela koga nivnoto negativno odnesuvawe predizvikuva pomala javna osuda no, vo nikoj slu~aj ne i za ona odnesuvawe {to preminuva vo asocijalno povedenie. Sprotivno na toa izrazot zlostorni{tvo (i adekvatno, zlostornik i zlostorstvo) }e go koristime koga sakame da ja naglasime zgolemenata op{testvena {tetnost na {eni mnogu ne~esni dela. Me|utoa, ovie izvr{iteli bi ostanale sosema ~esni pod prose~ni i normalni uslovi na na{ata op{testvena sredina. Zna~i, tie bez ogled na prakti~nite celi vo su{tina se ~esni, dodeka lu|eto koi bez nu`da grabaat od drugite mo`at da bidat celosno ne~esni. Samo mal broj na ovie lica se nao|aat vo penitencijarnite ustanovi. Tie delum se za{titeni so polulegalnosta na svoite ne~esni aktivnosti, a delum glavno poradi na{ata osobenost da gi zatvorame o~ite pred gnasnata priroda na zlostorot koga ovoj }e dostigne kolosalni razmeri. Sekako, so gigantski razmeri zlostorot se obezbeduva sebesi so za{tita od politi~kata vlast. Od ovie pri~ini ne~esnosta bi trebalo da se izdvoi od kriminalniot akt i da se prou~i so studija na individualniot prestapnik. Fizi~kite oble`ja na ne~esnosta ne mo`at da se prostudiraat vrz zatvorenicite, odnosno so pomo{ na na{ite sega{ni statisti~ki metodi, nitu mo`e zemeniot komparativen materijal od nepoznatata masa na "lojalnite" gra|ani anatomski da se ras~lenuva." Vidi: Henting, H. op. cit. str. 231-233. 36 Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 18, 71 i 287 i Milutinovi}, M. op. cit. str. 395397.

38

izvesni povedenija.

Osnovni karakteristiki na kriminalitetot. Kriminalitet pretstavuvaat najte{kite formi na op{testveno negativni pojavi koi za takvi se opredeleni so zakon i vrz koi op{testvoto nadovrzuva krivi~ni sankcii izre~eni od sudot vo regularna krivi~na postapka. Kriminalitetot e masovna pojava ottamu {to pretstavuva mno`estvo na li~ni, odnosno poedine~ni negativni povedenija. Kriminalitetot e i op{testvena pojava {to zna~i pojava koja e uslovena od op{testveniot pritisok i op{testvenite odnosi na lu|eto. Zna~ajni obele`ja na kriminalitetot se i deka toj pretstavuva istoriska (vremenski promenliva) i svetska (prostorno promenliva) pojava. III. PODELBA NA KRIMINOLOGIJATA 1. ETIOLOGIJA I FENOMENOLOGIJA NA KRIMINALITETOT

1. Vo prilo`enata definicija za predmetot na kriminologijata bea istaknati dve osnovni podra~ja na ovaa nauka od kade se nalo`uva nivnoto poblisko objasnuvawe. Toa se podra~jata: kriminalna fenomenologija koja gi prou~uva pojavnite oblici na krivi~nite dela i kriminalna etiologija koja se zanimava so izu~uvawe na pri~inite na kriminalitetot. 2. Prvoto va`no podra~je na kriminologijata e kriminalnata fenomenologija. Toa e del na kriminologijata koj se zanimava so izu~uvawe na pojavnite oblici na izvr{itelite na krivi~nite dela, nivniot obem, rasprostranetost, vremenska distribucija i tendencii na dvi`ewe. Kriminalnata fenomenologija istovremeno gi prou~uva i individualnite i op{testvenite svojstva na nivnite izvr{iteli, nivnite naviki, na~in na `ivot, a spored misleweto na nekoi avtori i nivnite posebni `argoni, praznoverija, simulirawa i sl. Na toj na~in kriminalnata fenomenologija pridonesuva za pokompleksno poznavawe na kriminalniot fenomen. 3. Kriminalnata etiologija zazema su{testveno mesto vo kriminologijata, ottamu {to site empiriski istra`uvawa glavno se vr{at vo ovaa oblast. Voobi~aeno se definira kako podra~je na kriminologijata koja gi prou~uva op{tite pri~ini (koreni) i neposrednite pri~ini, povodi i uslovi (kriminogeni faktori) na kriminalitetot kako masovna op{testvena i poedine~na pojava. So ogled deka problemot na uslovite i pri~inite na kriminalitetot nesomneno pretstavuva centralno pra{awe na kriminologijata, vedna{ se postavuva pra{aweto za neposrednata nau~na i prakti~na korist od nivnoto prou~uvawe. Vo odgovorot na ova pra{awe na ova mesto treba da se ima vo vid osnovnata zada~a i cel na kriminologijata, a taa e nau~no organizirana borba protiv kriminalitetot. Ko39

ne~no ne e bez zna~ewe i toa deka, vrz osnova na sfa}awata za pri~inite na kriminalitetot, se formiraat i razli~nite kriminolo{ki {koli i pravci. 2. KLINI^KA I OP[TA (STANDARDIZIRANA) KRIMINOLOGIJA

1. Pokraj osnovnata podelba na kriminolotijata na kriminalna fenomenologija i kriminalna etiologija, za koi mora da se naglasi deka pretstavuvaat samo dve odelni podra~ja na edna ista nau~na disciplina, vo kriminolo{kata literatura ~esto se sre}ava i nejzinoto razlikuvawe na tn. klini~ka kriminologija i op{ta ili standardizirana kriminologija 2. Za vakvoto razlikuvawe e "vinoven" Pinatel, koj za predmet na kriminologijata go zema prestapot kako krivi~no delo, i veli deka kriminologijata treba da se podeli na op{ta i klini~ka kriminologija. Predmet na op{tata kriminologija e da sorabotuva i da gi soo~uva rezultatite dobieni od razni kriminolo{ki nauki - specijalizirani, posebni kriminologii, i sistematski da gi izlo`i. Klini~kata kriminologija, koja se pojavuva kako primeneta i sinteti~ka nauka, se sostoi od multinau~no prio|awe na poedine~nite slu~ai so pomo{ na na~elata i metodite na kriminolo{kite nauki i posebnite kriminologii. Nejzina cel e da go oceni izu~uvaniot prestapnik, da formulira hipotezi za negovoto podocne`no povedenie i da izraboti programa na podesni merki koi }e go odvratat od mo`en povrat.37 Od vakviot stav na Pinatel, podocna prifaten od pogolem broj avtori,38 proizleguva deka osnovnite pra{awa {to gi razgleduva klini~kata kriminologija se: opasnata sostojba,39 problemot na postoeweto i ka37

V. Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964,

str. 8. 38

Razvojot na tn. klini~ka kriminologija, vsu{nost mo`e da se sledi u{te od Lombrozo koj smeta{e deka treba da se prou~uva zlostorot, a ne zlostorstvoto, preku Garofalo koj ja istaknuva{e va`nosta na socijalnata anketa, pa se do sovremenite avtori: Bewino Di Tulio (Benigno De Tullio), direktor na Institutot za kriminalna antroplogija na Univerzitetot vo Rim, Xakomo Kanapa (Giacomo Canapa) profesor po kriminalna antropologija na fakultetot vo \enova, i mnogu drugi. 39 Za opasnata sostojba, koja pretstavuva osnoven poim na klini~kata kriminologija, Pinatel veli deka pretstavuva celina sostavena od dva elementi koi poedine~no mo`at da bidat razli~ni: 1 0 temibilitet i 20 op{testvena prilagodlivost. Opasnata sostojba ne e praven poim, tuku edna stvarnost koja mo`e klini~ki da se posmatra. Taa se pojavuva vo dve formi: 1. kako hroni~na ili sostojba na postojana opasnost i 2. kako imanentna opasna sostojba niz koja, za razlika od prvata minuvaat site prestapnici pred izvr{uvaweto na deloto. Taa e opasna sostojba vo eden moment na kriza koja neposredno mu

40

rakteristikite na kriminalnata li~nost i tipologijata na prestapnicite. Metodot na prou~uvawe e klini~ki a nejzinata cel, po analogija so medicinskata klinika, e so ispituvawe na konkretniot slu~aj da se dade mislewe za eden delikt, koe }e sodr`i dijagnoza, prognoza i eventualen tretman na prestapnikot. Ovaa kriminologija, vsu{nost, treba da go prou~uva kriminalitetot i nivnite storiteli vrz osnova na sledewe na opredelen broj na slu~ai so primena na razni klini~ki metodi. Toa se metodite od medicinski, psiholo{ki i psihijatriski i sociolo{ki (socijalna anketa) karakter. Krajnata cel na ovie prou~uvawa e iznao|awe najsoodvetni oblici, sredstva i metodi za resocijalizacija na prestapnicite. Vo klini~kata kriminologija postojat pove}e teorii koi redovno poa|aat od kriminalitetot kako poedine~na pojava. Me|u niv posebno se izdvojuva "teorijata na kriminalnata li~nost," koja Pinatel (J. Pinatel) vo osum to~ki ja izlo`il na VII Megunaroden kongres za kriminlogija vo Madrid 1970 godina. Spored ovaa teorija li~nosta pretstavuva izraz na razni li~ni obele`ja koi se nao|aat vo zaemna akcija i interakcija. Li~nosta e dinami~ko struktuirano edinstvo na tie obele`ja. Tie psiholo{ki svojstva na li~nosta se delat na dve grupi: centralno jadro i varijanti. So pomo{ na crtite na li~nosta koi se nao|aat vo centralnoto jadro se objasnuva kriminalnata sposobnost (temibilita) i uslovite na preodot vrz deloto, za{to tie sekoga{ interveniraat na opredelen i diferenciran na~in vo nasoka na vr{eweto na deloto. Sklonosta proizleguva od centralnoto jadro, koe opfa}a egocentrizam, labilnost, agresivnost i afektivna ramnodu{nost. Crtite vrzani za varijantite na li~nosta se indikativno zna~ajni za objasnuvawe na modalitetite, nasokata, stepenot na uspehot i motivacijata na kriminalnoto povedenie. Adekvatno na toa se formiraa sfa}awata deka kriminalitetot se sostoi od dva stadiumi: stadium na analiza na site elementi na li~nosta i stadium na sinteza vrz baza na opservacija na centralniot nukleus koj se zanova vrz edna "modalna koncepcija," preku globalno, intuitivno i deskriptivno opfa}awe na strukturata na li~nosta. Soglasno toa, kriminologija se narekuva kriminologija na preminot kon aktot na kriminalnoto povedenie.40 prethodi na preodot vrz deloto. Ocenkata za opasnata sostojba se zasnova vrz istra`uvawata na legalni i biopsiholo{ki i op{testveni indicii. Pinatel, J. op. cit. str. 83 i 86. 40 Lapidarniot prikaz na ovie stavovi e sledniiot: 1 0 Klini~kata kriminologija ima za osnovna cel prou~uvawe na preodot kon deloto, 2 0 Kriminalecot e ~ovek kako i sekoj drug, koj se razlikuva od drugite lu|e edinstveno spored posebnata sklonost kon preodot kon deloto. 3 0 Taa posebna sklonost na preo|awe kon deloto ja izrazuva strukturata na li~nosta, nare~ena kriminalna li~nost. Taa struktura ne e mo`no da se vrze za opredeleni psihijatriski tipovi na li~nosti. 40 Kriminalnata li~nost se opi{uva so pomo{ na psiho-

41

Dinamikata na zlostorstvoto, spored Pinatel, minuva niz ~etiri fazi. Kako {to vidovme centralnoto jadro e najva`niot element koj slu`i za definirawe na kriminalnata sposobnost i go ovozmo`uva samiot zlostor. Opasnata sostojba se izrazuva kako hroni~na (postojana) i kako imanentna, i sodr`i mo`nost da se stepenuva na golema, sredna i slaba. Taa neposredno i prethodi na zlostorot, a se izrazuva kako period na kriza kaj storitelot koj poradi svojata agresivnost preminuva kon aktot koj pretstavuva ~etvrta faza od dinamikata na zlostorot. Na opasnata sostojba i prethodat fazata na umeren pritisok (osloboduvawe od stegite na op{testveniot sram) i fazata na jasno izrazen pritisok (nadminuvawe na stravot od mo`nite kazni i pre~kite koi se pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto na deloto). Pritoa za da se dojde do kriminalnoto povedenie, osobeno e va`no kaj prestapnikot da bidat naru{eni inhibiciite, odnosno kaj nego da postoi afektivna ramnodu{nost (t.e. moralna ne~uvstvitelnost - "moral insanity") i da se ispolneti i drugite elementi na centralnoto jadro.41 Klini~ka kriminologija nie ja tretirame samo kako metodolo{ka disciplina, koja so "klini~ko" prou~uvawe na oddelni delinkventi, t.e. na individualni slu~ai, sobira materijal za donesuvawe na voop{teni soznanija i zaklu~oci na planot na kriminalnata etiologija. Toa ne e posebno podra~je na kriminologijata, nitu posebna nauka, tuku samo eden od metodite na kriminolo{ko istra`uvawe, koj treba po induktiven pat da dovede do voop{tuvawa na kriminolo{kite soznanija.42 lo{ki crti (ili komponenti) koi mo`at da bidat grupirani vo edno centralo jadro i vatrijanti (ili varijabli). 5 0 Centralnoto jadro opfa}a egocentrizam, labilnost, agresivnost, afektivna indiferentnost. Varijantite se odnesuvaat na aktivnost, na fizi~ki, intelektualni i stru~ni stavovi i na nutrativni i seksualni potrebi. 60 Centralnoto jadro upravuva so preodot kon deloto. Toa ja pru`a formulata na temibilitetot ili kriminalnata sposobnost i gi poddr`uva op{tite uslovi za preod kon deloto. Crtite grupirani vo centralnoto jadro deluvaat na precizen na~in vo procesot na te{ko delo, a na pokompleksen na~in vo procesot na kriminalnoto sozrevawe, i na kondenziran na~in vo procesot na naglo i nepromisleno delo. 7 0 Varijantite na kriminalnata li~nost upravuvaat so modalitetite na izvr{uvaweto na deloto, no se neutralni vo odnos na samiot preod kon deloto. Tie se samo sposobni da ja ostvetlat op{tata nasoka, stepenot na uspe{nosta i motivacijata na kriminalnoto povedenie. 80 Kriminalnata li~ost e dinami~na struktura. Taa e zbir, edinstvo na onie konstitutivni crti, taa e nivna akcija i interakcija koja mu dava poseben karakter na li~nosta posmatrana vo nejzinata sevkupnost. Taa e rezultanta na eden poredok. 41 Pinatel, J. op. cit. str. 83. 42 Metodite na klini~kata kriminologija, Pinatel gi deli na osnovni (konstitutivni) i dopolnitelni (komplementarni). Me|u prvite toj gi pome-

42

3. Nasproti klini~kata kriminologija se izgraduva stojali{teto za tn. op{ta kriminologija koja {to kriminalitetot treba da go izu~uva kako op{ta op{testvena pojava, nezavisna od prostorot i vremeto na negovoto javuvawe. Op{tata kriminologija bi trebalo da pretstavuva ~ista teoretska nau~na diciplina za razlika od klini~kata kriminologija koja e prakti~na ili primeneta nauka. Od navedenata podelba mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka, vsu{nost, so nea se pravi obid za edno razlikuvawe koe vo su{tina e poinakva formulacija za podelba na kriminologijata na teoretska i primeneta nauka, ili sli~ni podelbi, kako onaa od tipot na kanadskiot kriminolog Sabo (Denis Szabo) na akademska i aplikativna kriminologija.43 Se raboti za ve{ta~ki podelbi koi vo osnova nemaat nikakvo prakti~no zna~ewe.

stuva: 10 socijalnata anketa, so koja preku soslu{uvawe na licata me|u koi se razvival prestapnikot se nastojuva da se otkrie u~estvoto na nasledstvoto i sredinata za da se rekonsteruiraat istorijata na li~nosta, na negovoto semejstvo i na prestapot, 20 medicinski istra`uvawa so koi treba da se utvrdi fizi~kiot razvoj na prestapnikot, zdravjeto i opredeleni znaci na degeneracija, 30 psihijatriski isra`uvawa i 40 psiholo{ki istra`uvawa ~ija cel e so primena na razni vidovi testovi (testovi na inteligencija, karakter, profesionalna orientacija, na istrajnosta, proekcioni testovi) i narkodijagnoza da se utvrdat {to pogolem broj individualni psihi~ki determinanti na kriminalnaat li~nost. Dopolnitelnite metodi se: 1 0 neposredno, i razni drugi vidovi na posmatrawe i eksperiment koi se primenuvaat so cel da se oceni li~iot stav na prestapnikot kon svoeto delo i svojot `ivot za da se osvetli i iznese na videlina negovoto osnovno povedenie i 20 dopolnitelni medici-

nski, antropolo{ki, fiziolo{ki, endokrini, psihijatriski i socijalni ispituvawa. Vidi: Pinatel, J, op. cit. str. 89-102. 43

Sabo vr{i podelba na univerzitetska (akademska) i primeneta (aplikativna) kriminologija. Univerzitetskata kriminologija, spored nego, treba da se zanimava so "~isti kriminolo{ki istra`uvawa" koi slu`at da se zadovoli nau~nata qubopitnost na univerzitetskite profesori, no ne i na op{testvoto, a primenetata kriminologija e socijalna, ekonomska i politi~ka disciplina koja ima za cel prevencija na kriminalitetot i rehabilitacija na prestapnicite i kontrola na kriminalitetot kako i na policiskiot, pravosudniot i korektivniot sistem. Krajnata cel na aplikativnite istra`uvawa e smaluvawe na vkupnite op{testveni tro{oci {to proizleguvaat od borbata so kriminalitetot i usovr{uvawe na sredstva za prevencija, suzbivawe i kontrola na kriminalitetot. Vidi: Szabo, D i dr. Aktuelni problemi primenjene kriminologije, JRKKP, Beograd, 1974/1, str. 3-25.

43

44

G l a v a II METODI I FUNKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA I. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIMINOLO[KITE METODI 1. Pod metod voobi~aeno se podrazbira na~in na koj vo naukata se doa|a do soznanija za predmetot koj se prou~uva ili poednostavno, postapka so koja se doa|a do odnapred postavena cel.44 Vo literaturata e voobi~aeno i sfa}aweto spored koe se pravi razlika me|u metodot kako planiran na~in za prou~uvawe i tehnikata na istra`uvawe, kako sredstvo so koe se pomaga ili ovozmo`uva toa istra`uvawe, odnosno kako zbir na konkretni metodolo{ki postapki koi ovozmo`uvaat organizirano sobirawe na podatoci za opredelena pojava. 2. Ve}e imavme prilika da vidime deka kriminologijata e nauka koja go izu~uva kriminalitetot kako op{testvena pojava i deka ottamu nu`no e upatena da se koristi so nau~nite metodi koi se zaedni~ki za site op{testveni nauki. Isto taka, be{e istaknato deka kriminalitetot se manifestira i kako individualna pojava vrzna za li~nosta na prestapnikot. Ottamu, kriminologijata ja prou~uva i li~nosta na izvr{itelite na tie krivi~ni dela i nu`no gi koristi ve}e izgradenite metodi {to mo`at najdobro da gi prika`at negovite individualni karakteristiki. Pritoa, se razbira, deka najgolemiot del od tie metodi kriminologijata gi prilagoduva na specifi~nostite na izu~uvaweto na svojot predmet na interes. Takov e na primer, slu~ajot so metodot na ispituvawe na individualnite slu~ai, klini~kiot metod, metodot na prognozirawe na prestapni~koto povedenie so pomo{ na prognosti~ki tablici i drugi instrumenti i sl. 44

Vo najop{ti crti zemeno metodot (gr. mÕthodos, pat) bi mo`el da se sfati kako postapka upotrebena na najdelotvoren na~in da se ostvari odnapred postavena cel. Vo naukata za metod se smeta vkupnost na teoretskite soznanija i tehni~ki postapki koi so cel da ovozmo`at novi soznanija gi koristime pri istra`uvaweto na predmetot. So prou~uvaweto na metodot se zanimava metodologijata koja slu`i kako alka me|u dva aspekti na naukata: realnoto, ona {to se izu~uva (bitie so koe se zanimava ontologijata), i ideite i teoriite za toa realno (soznanie so koe se zanimava epistemologijata), pri {to dostignatoto soznanie se proveruva za potoa da bide osnova za novi idei koi treba da se verifikuvaat. Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminologija, Drugo izmenjeno i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. str. 43.

45

So ogled na vakviot dvostran karakter na kriminalitetot i interesot za nego, vo kriminologijata se koristat dva osnovni metodi: metod na prou~uvawe na individualnite slu~ai i metod na prou~uvawe na kriminalitetot kako masovna pojava. Vo ramkite na ovie dva osnovni metodi se koristat i razni metodolo{ki postapki i istra`uva~ki tehniki za sobirawe na empiriski podatoci kako i vo ostanatite op{testveni i prirodni nauki, so toa {to i niv vo opredelen obem gi prilagoduva na svoite specifi~ni potrebi. 3. Natamo{nata karakteristika na kriminolo{kiot metod proizleguva od opredeluvaweto na poimot i predmetot na kriminologija i ottamu proizlezeniot stav deka taa e teoretska i empiriska nauka. So ogled na toa obele`je kriminolo{kite istra`uvawa se delat vo dve nasoki: na fundamentalni i primeneti (aplikativni) istra`uvawa. Pod fundamentalno istra`uvawe se podrazbira istra`uvawe koe ima za cel soznavawe i razbirawe na svetot {to ne opkru`uva i koe se stremi kon otvorawe novi perspektivi za pro{iruvawe na sevkupnoto objasnuvawe na stvarnosta. Zaradi ostvaruvawe na taa cel, se sledi eden op{t model koj e zedni~ki za site op{testveni nauki. Imeno, metodot na istra`uvawe vo empiriskite nauki se zasnova vrz slednive etapi: 10 opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto, 20 konstrukcija na operacionalen model 30 postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli, 40 sobirawe na podatoci, i 50 nau~na interpreretacija i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto. Sî zapo~nuva so opservacija na kriminolo{kite fakti (okolnosti) koi, koga e vo pra{awe kriminologijata mo`at da bidat kvalitativni (koga se odnesuvaat na oddelnite, poedine~nite krivi~ni dela i nivnite izvr{iteli) ili kvantitativni (koga se odnesuvaat na kriminalitetot). Kriminolo{ki fakti (faktori ili okolnosti) se predmeti i pojavi, opredeleni nivni elementi (osobini, svojstva, obele`ja, delovi) i procesi kako i nivnite zaemni odnosi, koi pretstavuvaat sostaven del na predmetot na kriminologijata. So ogled na toa {to predemet na kriminologijata e kriminalitetot, kriminolo{ki se onie okolnosti {to go uslovuvaat toj kriminalitet, koi u{te se narekuvaat i kriminogeni faktori. Toa se kriminolo{ki fakti vo potesna smisla. Pod kriminolo{ki fakti vo po{iroka smisla treba da se podrazberat site okolnosti koi pretstavuvaat sostaven del na kriminalnoto povedenie kako kriminalna pojava.45 Pritoa poimot kriminalna pojava (kriminalen fenomen) go podrazbirame kako najop{t poim koj slu`i kako zaedni~ki naziv so koj se opfateni krivi~noto delo i negoviot storitel, `rtvata, posledicite od deloto i reakcijata do koja doveduva kriminalnoto povedenie. 45

Za kriminolo{kite fakti pove}e: Pe{i}, V. Kriminologija, Univerzitet Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981, str. 20-23.

46

Pod primeneto istra`uvawe vo kriminologijata se podrazbira istra`uvawe koe za predmet ima ocena na vrednosta na postojnite sredstva na borbata protiv kriminalitetot i otkrivawe na novi sredstva. Za razlika od fudamentalnoto istra`uvawe, ~ija cel e soznanie na opredelena pojava, celta na primenetoto istra`uvawe e akcija, t.e. menuvawe i usovr{uvawe na postojnata sostojba vo oblasta na borbata protiv kriminalitetot. Op{tiot model na primeneto istra`uvawe vo kriminologijata, podrazbira uspe{no sproveduvawe na tri osnovni etapi: 10 prethodno zapoznavawe na pojavata, odnosno opredelenite merki za suzbivawe na kriminalitetot (nejziniot teoretski i prakti~en aspekt), 20 dijagnosticirawe na nedostatocite na merkite i 30 upatuvawe kon opredelena akcija vo nasoka na menuvawe na taa merka, odnosno nejzina zamena so druga, poefikasna merka.46 4. Ottamu {to kriminalitetot pretstavuva slo`ena op{testvena pojava koja ima pravni, biolo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki, sociolo{ki i drugi aspekti, na ova mesto smetam neophodno e da se istakne, deka negovoto sledewe i prou~uvawe nalaga interdisciplinaren metodolo{ki pristap i nu`nost od ekipna rabota na sru~waci od razli~en profil vo ostvaruvaweto na konkretnite istra`uvawa. 5. I na krajot, ona {to, mo`ebi, zaslu`uva prioriteno mesto vo ovie kratki metodolo{ki zabele{ki, e deka primenata na opredeleni metodi vo op{testvenite nauki, pa spored toa i vo kriminologijata, e vo tesna vrska so op{tiot teoretski pristap za prou~uvanata pojava. Moj stav e deka vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako individualna i kako masovna op{testvena pojava, so ogled na svojata doka`ana vrednost, pojdovnata teoretska osnova treba da pretstavuva dijalekti~kiot matrijalizam. Za toa {to pretstavuva dijalekti~kiot materijalizam i koi se negovite glavni zakonitosti, ovde nema da raspravame. Zasega se ~ini dovolno ako ka`eme deka dijalekti~kiot materijalizam ne e samo osnoven metod vo prou~uvaweto na kriminalitetot i op{t spoznaen metod vo kriminologijata, tuku istovremeno i metodolo{ki stav sprema site metodi vo kriminologijata. II. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE 46

Pritoa, kako {to pravilno se zabele`uva vo kriminolo{kata literatura, nu`no e da se istakne i toa deka, koga e vo pra{awe razlikuvaweto na fundamentalno i primeneto istra`uvawe, granicata me|u niv ne e tolku ostra so ogled na toa {to rezultatite na fundametalnoto istra`uvawe, mo`at, {to ~esto i se pravi, da se iskoristat za podobruvawe na situacijata koja vo pogled na borbata za suzbivawe na kriminalitetot postoi vo praktikata. Isto taka, primenetoto istra`uvawe sekoga{ poa|a od postojnite soznanija za pojavata koja se istra`uva, a do niv, po pravilo se doa|a tokmu preku fundamentalnite istra`uvawa.

47

PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI SLU^AI 1. METODI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI SLU^AI

Osnovnata karakteristika na ovie metodi e sodr`ana vo prou~uvaweto na oddelnite izvr{iteli na krivi~nite dela vo vrska so nivnoto prestapni~ko odnesuvawe. 1. Osnovniot metodot za prou~uvawe na individualnite slu~ai se narekuva metod na studija na slu~ai ("case study" ili "life history method"). Vakoto izu~uvawe e ograni~eno na pomal broj slu~ai i vo prv red e intenzivno naso~eno. Naj~esto se primenuva vo kazneno popravni ustanovi i specijalni kliniki pri {to e potpreno vrz ekipna rabota na stru~waci od pove}e razli~ni profili. Ispituvaweto na individualnite slu~ai e orientirano kon prou~uvawe na li~nosta na prestapnikot od pove}e aspekti: sociolo{ki, psiholo{ki, psihijatriski. So takvoto prou~uvawe treba da se sogledaat osnovnite karakteristiki na li~nosta, da se otkrijat motivite za izvr{uvaweto na krivi~noto delo, da se analiziraat okolnostite pod koi e izvr{eno deloto, kako i socijalnata sredina vo koja `iveel storitelot. Sobiraweto na podatocite za li~nosta ("razvoj na li~nosta") i izvr{enoto delo ("situacioni okolnosti na deloto") se vr{i so pomo{ na intervju so osudenoto lice, intervju so negovata neposredna okolina, so koristewe na biografii, sudski dosieja, primena na testovi i drugi instrumenti, vrz ~ija osnova najprvin se sostavuva registar (case record) na sekoj poedine~en slu~aj, a potoa se vr{i analiza i sinteza na dobienite rezultati. Metodot na studija na slu~ai ponekoga{ se primenuva i na pomali grupi na prestapnici (obi~no maloletni~ki bandi) koi pretstavuvaat opredelena celina. Vo takvi slu~ai, pokraj izu~uvaweto na site poedine~ni slu~ai vo grupata, prou~uvaweto se protega i vrz nastanuvaweto i dejnosta na grupata, na pravilata koi vladeat vo grupata, odnosite me|u nejzinite ~lenovi i sl. 2. So metodot na studija na slu~ai tesno e povrzan i klini~kiot metod. Toj e samo eden od oblicite na individualno prou~uvawe na li~nosta na prestapnikot koe se ostvaruva po klini~ki pat. Naj~esto se koristi za dijagnosticirawe na problemite ili abnormalnosta na li~nosta i e vo neposredna vrska so izgradba na soodveten vid na tretman. Toj se koncentrira na slednive fazi: 10 medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe, 20 utvrduvawe na kriminolo{ka dijagnoza, 30 davawe socijalna prognoza za idnoto povedenie na prestapnikot i 40 davawe predlog za penolo{ki tretman na prestapnikot. 10 Medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe. So klini~kiot metod se ispituvaat site strani na li~nosta pri {to se kori48

stat site metodolo{ki postapki koi se primenuvaat pri individualnoto posmatrawe:47 medicinsko (razni pregledi, fonografsko ispituvawe i sl.),48 psiholo{ko (razni mentalni testovi i testovi na profesionalna orientacija49) i psihijatrisko (klini~ki pregled ~ii glaven del e intervju) ispituvawe, ispituvawe na antropolo{kite i fizi~kite osobini na li~nosta, sociometriski tehniki, socijalna anketa50 i sl. Klini~kiot metod poa|a od koncepcijata deka prestapni~koto povedenie e izraz na opredelena biolo{ka i psihi~ka konstitucionalnost na prestapnikot, deka e proizvod na negovata li~nost, i ottamu deka e potrebna soodvetna metodologija za utvrduvawe na kriminogenezata51 na prestapnicite. Od pri~ini {to go prou~uva dinamizmot na razvojot i nastanuvaweto na li~nosta na prestapnikot, ovoj metod se narekuva i dinami~ki metod. Klini~kiot metod podrazbira primena na posebni metodolo{ki postapki kako {to se analiza i sinteza, me|utoa i na op{ti metodi kako {to e metodot na modelirawe. Pod model se podrazbira skica na zbir od faktori koi vlijaat na formiraweto na prestapni~kata li~nost, vklu~uvaj}i gi tuka i me|usebnite odnosi na tie faktori. Za istra`uva~ot modelot ima zna~ewe na rabotna hipoteza koja na najegzaten mo`en na~in pretstavuva kompleksna realnost i mo`e da bide kvalitativen ili matemati~ki. Vo minatoto klini~kite istra`uvawa glavno bea orientirani kon kreirawe na kvalitativni modeli. Vo ponovo vreme se primenuvaat matemati~ki modeli zasnovani vrz podol47

"Vo fazata na posmatrawe se raboti za toa da se iznesat na videlina najgolemiot broj mo`ni podatoci za oblicite na kriminalitetot na izu~uvaniot subjekt, za negovata li~nost i faktorite koi pridonele za negovoto formirawe i za mehanizmite i faktorite za negoviot preod kon deloto." Pinatel, J. op. cit. str. 85. 48 "Medicinata e taa koja{to treba da go oceni fizi~kiot razvoj na subjektot, da utvrdi opredeleni znaci na degeneracija ili nasleden sifilis, da ja opredeli negovata sega{na sostojba na zdravjeto i da donese sud sprema varijaciite na naslednite i li~nite pri~ini." Pinatel, J. op. cit. str. 90. 49 "^esto eden subjekt }e se najde na patot na zlostorstvoto samo zatoa {to ne ja poznava svojata sopstvena sklonost." Ibid, str. 91. 50 "Socijalnata anketa se sostoi od dejstvija i soslu{uvawa na samoto mesto kade subjektot se razvival i kaj razni lica koi upravuvale so negovito `ivot: roditeli, nastavnici, rakovoditeli na mladinski akcii, voeni stare{ini, {efovi i drugari na rabota, drugari vo slobodnoto vreme i sportot. Socijalnata anketa se naso~uva kon toa da go otkrie udelot na nasledstvoto i sredinata vo postapkata na prestapni{tvoto i da ja rekonstruira istorijata na subjektot i negovoto semejstvo, kako i na samiot prestapnik." Ibid, str. 89. 51 Kriminogenezata pretstavuva proces na preo|awe kon izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

49

govremeni sledewa na pogolem broj delinkventi.52 20 Kriminolo{kata dijagnostika kako vtora faza na klini~koto ispituvawe, spored Pinatel, ima a cel to~no da ja opredeli opasnata sostojba na subjektot: negovata kriminalna sposobnost (temibilita) i negoviot stepen na op{testveno prilagoduvawe. Kriminalnata sposobnost se dijagnosticira preku soznavaweto na elementite {to ja uslovuvaat i minuvaat niz slednive ~etiri fazi: a) faza na umeren pritisok (moment koga zlostornikot poradi svojata eti~ka egocentri~nost se oslobodil od stegite na op{testveniot sram), b) faza na jasno izrazen pritisok (moment koga e prifatena kriminalnata akcija, no se javuva pomislata za mo`nite sankcii koi mo`at da go zadr`at izvr{uvaweto na deloto), v) faza na sostojba na opasnost (period na kriza koja neposredno mu prethodi na zlostorstvoto poradi pojavata na te{kotii i pre~ki pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto na deloto) i, g) faza na preodot kon samoto delo (moment na moralna ne~uvstvitelnost53). Na toj na~in se doa|a do "individualnata formula na kriminalnata sposobnost" koja mo`e da bide vi{a, sredna ili slaba. Op{testvenata neprilagodenost se dijagnosticira preku elementite koi uka`uvaat na promenlivosta na li~nosta me|u koi mo`at da se pomestat site obele`ja koi se odnesuvaat na aktivnosta (izvesni prestapnici se aktivni dodeka drugi se pasivni), na fizi~kite, intelektualnite i profesionalnite stavovi, kako i na dinami~kite osobini koi se odnesuvaat na intelektualnite potrebi (prehrambeni, seksualni i sl.).54 Sekoj od elementite na prilagodlivosta mo`e isto taka da bide otkrien kako sreden ili slab. Me|utoa, individualnata 52

Vili} - Ristanovi}, op. cit. str. 33. Podrobno za metodot na modelirawe vidi: [e{i}, B. Osnovi metodologije dru{venih nauka, Nau~na knjiga, Tre~e izdanje Beograd, 1982, str. 111-122. 53 "Mo`no e eden subjekt koj se oslobodil od stegite na op{testveniot sram, koj go nadminal stravot od mo`nite kazni, i koj, isto taka, gi pobedil site pre~ki koi navistina se pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto, vo krajna linija navistina da ne e sposoben da go izvr{i kriminalnoto povedenie poradi eden vnatre{en otpor od afektivna priroda. Za da se odnesuva poinaku, odnosno za da bide spre~en, t.e. zapren od samite uslovi na izvr{uvaweto na zlostorstvoto, vo toj i takov moment e potrebno da bide slep i gluv za ona {to e odvratno. Ova otsustvo na inhibicija, odnosno na zabrana se objasnuva so afektivnata ramnodu{nost na prestapnikot {to starite ja narekle moralna ne~uvstvitelnost. Toa zna~i deka prestapnicite ne poseduvaat altruisti~ki i prijatni emocii i naklonetosti, tuku deka kaj niv dominira egoizam, studenost i ramnodu{nost sprema bli`niot. Od ova se zaklu~uva deka egocentri~nosta, labilnosta, agresivnosta i afektivnata ramnodu{nost pretstavuvaat centralno jadro na kriminalnata li~nost i ottamu slu`at za definirawe na kriminalnata sposobnost ili temibilita." Pinatel. J. op. cit. str. 103. 54 Ibid, str. 105.

50

formula na najdobrata prilagodlivost e dadena koga site elementi se nao|aat vo pozicija na sredna, t.e. prose~na vrednost (koga imame subjekt so prose~ni aktivnosti, fizi~ki i intelektualni stavovi itn). Poa|aj}i od individulnite formuli na kriminalnata sklonost i op{testvenoto neprilagoduvawe, spored Pinatel, mo`e da se dojde do dijagnoza na opasnata sostojba vo nejzinata vistinska smisla koja se javuva kako klini~ka i etiolo{ka. Klini~kata dijagnoza na opasnata sostojba uka`uva na slednive nejzini kombinirani klini~ki formi: 10 mnogu silna kriminalna sposobnost - mnogu niska prilagodlivost (formula na najseriozna opasna sostojba: tuka spa|aat zlostornicite so "beli jaki" kako i potkuplivite odnosno nesovesni politi~ari), 20 visoka kriminalna sposobnost - mnogu silna prilagodlivost (formula na pomalku opasna sostojba, za{to op{testvenata neprilagodenost na ovie kriminalci neminovno go svrtuva vnimanieto vrz niv: tuka spa|aat profesionalnite kriminalci i razni~ni prestapnici ili kriminaloidi ~ii intelektualni sposobnosti se pomali i spored toa se ograni~uvaat na epizodni ili prose~ni zlostorstva), 30 mala kriminalna sposobnost - mnogu slaba prilagodlivost (formula na u{te poslaba opasna sostojba, no nejzinite subjekti se onie koi ja so~inuvaat voobi~aenata klientela na zatvorite: tuka spa|aat psihi~kite i karakterno neprilagodenite li~nosti vo vistinska smisla na zborot kako i slaboumnite so koi se poigruvaat okolnostite i koi gi zafa}a prestapni{tvo od navika malku poradi nivnata inferiornost, malku poradi nivnata psihi~ka abnormalnost) i, 40 mnogu slaba kriminalna sposobnost - mnogu visoka prilagodlivost (ovde spa|aat slu~ajnite prestapnici i prestapnicite od strast). Ekolo{kata dijagnoza vodi kon sogleduvawe na slednive tri kombinacii: 10 silno biolo{ko vlijanie kombinirano so silno op{testveno vlijanie (hroni~na opasna sostojba), 20 silno biolo{ko vlijanie kombinirano so slabo op{testveno vlijanie ili obratno (grani~na ili marginalna opasna sostojba), 30 slabo op{testveno vlijanie vo kombinacija so slabo op{testveno vlijanie (epizodna opasna sostojba).55 30 Za razlika od kriminolo{kata prognostika, koja izgraduva sud za vrednosta na subjektivnata li~nost socijalnata prognostika se izrazuva vo vid na hipoteza za negovoto podocne`no povedenie.Taa pretpostavuva prou~uvawe na polo`bata ili na niza od situacii vo koja subjektot rizikuva da se najde.56 40 Sozdavaweto programa na tretmanot e poslednata faza na klini~kot ispituvawe. Tretmanot na prestapnikot ima cel da gi popravi negovite reakcioni sklonosti, da gi usovr{i negovite sposobnosti, da gi zameni so novi negovite motivacii i da go izmeni negovoto povedenie. Tretmanot koj, spored Pinatel, mo`e da se podeli na 55 56

Vidi: Ibid, str. 106-107 Vidi: Ibid, str. 109.

51

tretman vo slobodna sredina, vo kazneno-popravna ustanova, vo uslovi na polusloboda i kako postpenalen tretman, se ostvaruva so pomo{ na psihoterapeutski, medicinski, mediko-pedago{ki metodi i tehniki, so racionalna psihoterapija (prisiluvawe na subjektot da se kontrolira samiot sebesi), psihoanaliza (osvetluvawe na nesvesnite sudiri), psihoterapija na grupi (preku slobodni diskusii opi{uvawe i analiza na istorijata na potekloto na problemite na u~esnicite zaradi osloboduvawe od negativni sklonosti a so toa i do opa|awe na agresivnite reakcii) i sociometriski metodi (psihodrama).57 Ovoj metod e prviot metod so koj zapo~na istra`uvawata vo kriminologijata i denes pretstavuva vode~ki metod vo zapadnite zemji. Mo`e slobodno da se ka`e deka duri i se preteruva vo negovata primna. Glavnata posledica od toa e zapostavuvawe na prou~uvaweto na op{testvenite pri~ini na kriminalitetot. 3. Primenata na metodot na studija na slu~ai i klini~kiot metod e opravdana i korisna, za{to za pravilno razbirawe na izvr{itelot na krivi~noto delo e neophodno zapoznavaweto na negovata li~nost. So prou~uvaweto na li~nosta na prestapnikot najdobro se otkrivaat endogenite pri~ini koi se nao|aat vo li~nite osobini na prestapnikot, kako i opredeleni bolni sostojbi (psihozi, psihopatii i sl) zna~ajni za prezemawe merki poradi nivno menuvawe. Prou~uvaweto na li~nosta na prestapnikot e va`no i poradi sproveduvaweto na zakonskata, sudskata i izvr{nata individualizacija na krivi~nite sankcii ottamu, {to so primenata na navedenite metodi najprecizno se otkrivaat neposrednite pri~ini na prestapni~koto povedenie vo sekoj konkreten slu~aj. Najslabata strana na ovie metodi e {to se orani~uvaat samo na ispituvawe na individualnite slu~ai zapostavuvajki ja vo celost op{testvenaat strana na uslovenosta na kriminalnite pojavi. Nivna nesporna slabost e i toa {to imaat ograni~ena primena. Imeno, sestranoto ispituvawe na li~nosta na prestapnikot e premnogu skapo, trae mnogu dolgo i postavuva barawe od mnogu stru~waci. 2. METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE NA KRIMINALNOTO POVEDENIE KAKO INDIVIDUALNA POJAVA

Metodolo{kite tehniki za sobirawe podatoci za kriminalnoto povedenie kako individualna pojava vo osnova mo`at da se podelat na dve grupi: tehniki za sobirawe podatoci za oddelni prestapnici i tehniki za sobirawe podatoci za pretkriminalnata situacija i za samoto prestapni~ko povedenie. Granicata me|u ovie dva vida na tehniki ne e striktna taka {to nekoi od niv se koristat za sobirawe na 57

Vidi: Ibid, str. 118 - 129.

52

dvata vida podatoci. Ottamu i nivnata natamo{na podelba na transferzalni i longitudinalni. Site metodolo{ki postapki, koi vo narednite redovi }e se obideme sumarno da gi izlo`ime, treba sekoga{ da bidat prilagodeni na specifi~nostite na konkretnite kriminolo{ki istra`uvawa. Zna~ajno e i toa deka se raboti za metodolo{ki postapki koi vo prv red imaat prakti~ni celi i implikacii - zapoznavawe na li~nosta na storitelot vo krivi~nata postapka ili vo postapkata na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.

2.1. Transferzalni tehniki Transferzalnite tehniki se sostojat vo prou~uvawe na prestapnikot, kako i na pretkriminalnata situacija i samoto prestapni~ko povedenie vo odreden moment i vo nivno sporeduvawe so neprestapnicite ili vo sporeduvawe na razli~ni grupi na prestapnici vo ramkite na prou~uvanata po{iroka grupa na prestapnici. Vo ramkite na transferzalnite se pomesteni tehnikite: a) posmatrawe ili sistematska opservacija na prestapnicite, b) psiholo{ka analiza na li~nosta na prestapnikot, krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe, v) introspekcija, g) analiza na `ivotnite uslovi, i d) psihoanaliza. a) Poedine~no posmatrawe

Posmatraweto e metodolo{ka tehnika koja se upotrebuva vo site prirodni i op{testveni nauki. So ogled na {iro~inata na posmatranite pojavi, posmatrawata mo`at da bidat poedine~ni i masovni. Poedine~nite posmatrawa se odnesuvaat na poedine~ni slu~ai. Pritoa, te`i{teto mo`e da se stavi vrz prou~uvaweto na osobinite na samata pojava ili vrz proveruvaweto na nekoi op{ti zakonitosti na edna pojava, ~ii sostaven del e pojavata ili vidot na pojavite koi gi prou~uvame. Poedine~noto posmatrawe vo kriminologijata e metodolo{ka postapka na opservacija i tolkuvawe zaradi prodlabo~eno ispituvawe na nekoja li~nost, na motivite koi dovele do vr{eweto na negovoto krivi~no delo, i voop{to, na nejzinite aktivnosti i reakcii vo opredeleni okolnosti. Poznato e deka povedenieto na ~ovekot (dr`ewe, gestovi, mimika) se sostoi ne samo od svesno kontrolirano odnesuvawe, tuku vo nego ima i mnogu nesvesno, nekontrolirano, {to verno ja odrazuva li~nosta koja se posmatra. Taka, na primer, na li~nosta koja se nao|a vo nekoja neprilika í se zacrvenuva liceto ili deka pri opredelen revolt gi stiska usnite i {akite i sl. So vnimatelno nabquduvawe na licata mo`at da se zbele`at vakvite reakcii, a tie mo`at vo zna~itelna mera da pridonesat za zapoznavawe na li~nosta. Site ovie soznanija vo upotrebliva forma se obiduvaa da gi sredi posebna na53

u~na disciplina koja se narekuva fiziognomika. Posmatraweto naj~esto se vr{i vo tekot na razgovor so liceto no, i vo drugi okolnosti, kako na primer, vo sala za vreme na negovoto sudewe, niz kontaktite so osudencite ili so personalot na penitencijarna ustanova i sl. So posmatraweto neposredno metodolo{ki se povrzani analizata, opisot i sporeduvaweto. b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na prestapnikot, krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe

Ovaa metodolo{ka postapka se zasnova vrz sfa}aweto deka li~nosta na poedinecot se odrazuva preku negovite postapki i deka ottamu ~ovekot so svoeto povedenie gi otkriva komponentite na svojata li~nost. Takva e sostojbata i so izvr{uvaweto na krivi~nite dela kade {to na~inot i prirodata na negovoto izvr{uvawe, pobudite i motivite na izvr{uvaweto, okolnostite pod koi e izvr{eno i sl. mo`at da poslu`at za podobro zapoznavawe na li~nosta na prestapnikot. Taka, na primer, podgotvitelnite dejstvija uka`uvaat na prethodnoto sozdavawe odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Otstranuvaweto na tragite po izvr{uvaweto na deloto zboruva za postoeweto na zlostorni~ka volja i na upornosta na storitelot da ne bide otkrien itn. Ottamu, psiholo{kata analiza na krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe e od pove}estrana korist za osvetluvawe na kriminalinalnata aktivnost od psiholo{ki aspekt koja sekoga{ e uslovena od psihi~kata struktura na li~nosta. Psiholo{kata analiza na li~nosta naj~esto nao|a primena kaj klini~kiot metod. v) Introspekcija

I pokraj toa {to pretstavuva specifi~en metod na psiholo{kata nauka, introspekcijata nao|a primena i vo kriminologijata za ispituvawe na oddelni poedine~ni slu~ai. So primena na ovoj metod mo`at da se dobijat podatoci za vnatre{noto iskustvo, problemi ili boslesti. Vo primenata na ovoj metod, me|utoa, postojat opredeleni te{kotii. Taka, na primer, so pravo se uka`uva deka nekoi do`ivuvawa kako, na primer, stravot, ne e mo`no vo celost da se istra`at ottamu {to, toga{ koga se im obra}a vnimanie na takvite psihi~ki sodr`ini, tie po~nuvaat da bledeat i da is~esnuvaat. g) Analiza na `ivotnite uslovi

Nitu edno kriminolo{ko istra`uvawe ne e celosno ako so nego ne bidat opfateni i sociolo{kite aspekti na li~nosta, odnosno vlijanieto {to vrz nego go ostvarila socijalnata sredina od koja pote54

knuva. Vakvoto prou~uvawe vo krimnolo{kata literatura obi~no se narekuva subjektivno-objektivna anamneza na li~nosta. Toa sodr`i prou~uvawe na `ivotniot istorijat na li~nosta, na objektivnite i subjektivnite uslovi na negoviot `ivot, kako i negovite reakcii na tie uslovi ili, nakratko, na site op{testveni vlijanija na `ivotot vrz formiraweto na li~nosta na prestapnikot vo edna sredina. @ivotniot istorijat na li~nosta treba da se zapoznae, ottamu {to sekoja li~nost, pa i li~nosta na prestapnikot se gradi i razviva pod vlijanie na sredinata vo koja `ivee i deluva. Pritoa, poseben akcent treba da se stavi vrz ispituvaweto na objektivnite okolnosti na toj `ivot. Toa mo`e da bidat: zdravstvenata sostojba na ispitanikot, ekonomskata i socijalnata sostojba na negovoto semejstvo, posebnite problemi vo semejstvoto (deficientnost na semejstvoto, bolest, delinkvencija, prostitucija, alkoholizam), odnosite me|u ~lenovite vo semejstvoto, u~eweto i rabotata na ispitanikot, koristeweto na negovoto slobodno vreme, porane{nata osuduvanost i sl. Site ovie okolnosti koi mo`at da bidat i subjektivno usloveni treba da se utvrdat i registriraat kako za oddelni periodi od `ivotot na ispitanikot (predu~ili{en i u~ili{en period, vreme na pubertet i adolescencija vozrast, zrel period i starost) taka i za dadeniot moment. Za taa cel istra`uva~ot treba da go poseti semejstvoto, u~ili{teto, rabotnoto mesto i neposredno da gi sogleda momentalnite sostojbi i problemi. Sobiraweto na podatocite treba da mu se doveri na stru~no obrazovan i iskusnen socijalen rabotnik, psiholog ili pedagog koj so posredstvo na razgovor treba da dojde i do soznanija od ~uvstvitelnata sfera na li~nosta, nejzinite stavovi i sistem na vrednosti. Na metodite na porou~uvawe na `ivotnata istorija, kako vpro~em i na posmatraweto, vo osnova im se stava zabele{ka deka poedincite i grupite izbrani za ispituvawe ne sekoga{ se reprezentativni za celata populacija na koja í pripa|aat. Natamo{na te{kotija pretstavuva i toa {to takvite zafati trajat predolgo pa ottamu mo`at da dovedat do neprijatna vpletenost na istra`uva~ot povrzani so niza opasnosti. Nivnata primena vo opredeleni kriminolo{ki istra`uvawa me|utoa e ~esto neophodna i nezamenliva. d) Psihoanaliti~ki metod

Ovoj metod nastana so psihoanaliti~kata teorija na li~nosta i se koristi vo ispituvaweto i lekuvaweto na psihopatski li~nosti. Se sostoi vo razgovor {to go vodi ispituva~ (psihijatar) so ispitanikot (pacientot). Otkako psihijatarot prethodno }e go dovede ispitanikot vo opredelena hipnoti~ka sostojba, toj mu gi iznesuva svoite potisnati i neostvareni `elbi i porivi (naj~esto od seksualna priroda) koi dovele do naru{uvawe na negovoto povedenie. Se pretpostavuva deka so toa abreagirawe (praznewe) na psihi~kata prenapregnatost se 55

normalizira povedenieto na pacientot.58

2.2. Longitudinalni tehniki Longitudinalnite tehniki se koristat za sledewe na opredelena grupa na prestapnici vo razli~ni periodi na nivniot `ivot i za sporeduvawe na dobienite rezultati. Za sobirawe na podatoci od toj vid se koristat: biografii na kriminalci, studii na sledewe ("followup studies") i prou~uvawe spored kohorti (grupi povrzani so nekoi zaedni~ki obele`ja). a) Kriminalna biografija

Kriminalnata biografija ovozmo`uva da se zapoznaat brojni aspekti na li~nosta i istorijata na negovoto povedenie. Kriminalnata biografija se sostoi vo toa samiot ispitanik pismeno da go opi{e svoeto minato ili istoto usmeno da mu soop{ti na istra`uva~ot. Me|utoa, i vo dvata slu~ai istra`uva~ot li~no se sre}ava so prestapnikot. Pokraj navodite vo biografijata toj se zapoznava so negovite rakopisi, dnevnici, vodi razgovori so negovite bliski i prijateli i konsultira najrazli~ni pismeni dokumenti koi upatuvaat na negovoto celokupno minato povedenie. I pokraj dlabo~inata so koja se navleguva vo li~nosta na prestapnikot ovaa tehnika sama za sebe e problemati~na. Toa vo prv red proizleguva ottamu {to svedo{tvata na ispitanikot i negovata neposredna okolina ne sekoga{ se siguren indikator za realnite sostojbi, osobeno ottamu {to vo niv mo`e da se pojavi tendencija za razubavuvawe ili nagrduvawe (prika`uvawe vo izrazito negativno svetlo na li~nosta na prestapnikot) na stvarnosta. Vsu{nost, vo prirodata na ~ovekot, vo negovoto samopo~ituvawe, e za sebe da misli sî najubavo (onamu kade {to na ~ovekot prirodata mu odzela opredeleni svojstva i osobini mu dodala malku pove}e samoqubie). Sli~na e sostojbata i so iskazite koi se naso~eni kon drugi. Ne treba poseben misloven napor da se doka`e vistinata deka mnogumina koga }e ~ujat ne{to lo{o za drug, ~esto se skloni vo toa vedna{ da poveruvaat (dobroto pak sekoga{ se proveruva) i toa soznanie da go preuveli~uvaat, uveruvaj}i se sebesi deka tie duri mnogu porano zabele`ale ne{to nenormalno kaj taa li~nost no, navodno toa ne sakale da go ka`at. b) Studii na sledewe

Studiite na sledewe ovozmo`uvaat da se sledi `ivotot na osudenoto lice dolgo vreme po negovoto otpu{tawe od kazneno-popravna 58

Pe{i}, V. op. cit. str. 113.

56

ustanova ili po izvr{uvaweto na druga krivi~na sankcija. So nivna pomo{ mo`e da se kontrolira podocne`nata kriminalna kariera na ispituvanite prestapnici, no i tie se problemati~ni, ottamu {to ne mo`e so sigurnost da se utvrdi vrskata me|u re`imot vo kazneno-popravnata ustanova i podocne`noto povedenie na prestapnikot so ogled na toa {to vrz nego mo`at da vlijaat i brojni drugi faktori. v) Prou~uvawe spored kohorti

Pod kohorta vo kriminologijata se podrazbira zbir na lica ~ie prestapni~ko povedenie e povrzano so nekoj zaedni~ki element vrzan za opredelen period, na primer, ra|awe (generacija), osuduvanost vo ista godina ili pu{tawe od zatvorot vo ist period. Ovaa tehnika ima za cel da uka`e na karakteristikite na opredelena grupa na prestapnici koi me|usebno se povrzani so nekoe od spomenatite obele`ja vo odnos na drugite prestapnici i na populacijata vo celost kako i da gi diferencira subjektite vo ramkite na samata kohorta. Osnoveniot nedostatok í e {to e skapa i {to se zasnova vrz arhivski podatoci (zatvorski, sudski i sl), odnosno na sekundarni podatoci koi, pokraj toa ~estopati mo`at da mu bidat duri i nedostapni na istra`uva~ot. III. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE NA KRIMINALITETOT KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA Izu~uvaweto na kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava se zasnova vrz istite metodolo{ki postapki i tehniki kako {to e toa vpro~em slu~aj i so istra`uvaweto na site drugi op{tetveni pojavi. Edinstvenata razlika e vo toa {to, pri otkrivaweto na pri~inite na kriminalitetot i utvrduvaweto na obemot, strukturata i negovoto dvi`ewe, kriminolo{kite istra`uvawa mora da bidat prilagodeni na specifi~nostite na nejziniot predmet i celi. Metodite i metodolo{kite postapki za izu~uvawe na kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava se koristat vo nau~no istra`uva~ki celi, odnosno poradi zapo~nuvawe i dovr{uvawe na edno konkretno kriminolo{ko istra`uvawe. Vo sakoe pak, takvo istra`uvawe mora da bidat zapazeni slednive fazi: 1. opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen model, 3. postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli, 4. sobirawe na empiriski podatoci i, 5. nau~na interpretacija i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.

57

1. OPREDELUVAWE NA PREDMETOT I CELTA NA ISTRA@UVAWETO

So ogled na toa {to kriminalitetot pretstavuva isklu~itelno rasprostraneta i heterogena pojava, vrz koja svoeto posredno i neposredno vlijanie go ostvaruvaat brojni pri~ini, uslovi i povodi i koja se manifestira vo najraznovidni pojavni formi, vo edno kriminolo{ko istra`uvawe ne e mo`no ni oddaleku da se zafatat site nejzini zna~ajni aspekti. Od tie pri~ini, sekoe kriminolo{ko istra`uvawe koe ima dlaboki nau~ni pretenzii, mora da se ograni~i vrz ispituvawe samo na oddelni podra~ja i aspekti na kriminalitetot. Ottamu, pred zapo~nuvaweto na sekoe istra`uvawe nu`no se nalaga potrebata precizno da se utvrdat predmetot i celta na istra`uvaweto. Ovde treba da se pravi razlika me|u poimite predmet na kriminologijata kako nauka i predmet na konkretnoto kriminolo{ko istra`uvawe koj ima karakter na samostoen istra`uva~ki problem. Istra`uvaweto vo kriminologijata zapo~nuva so odlukata opredelen problem da se stavi vo centarot na vnimanieto, odnosno da se definira kako predmet na konkretnoto istra`uvawe. Toa definirawe ima dve formi: teoretska i rabotna. Kaj teoretskoto definirawe, predmetot na istra`uvaweto se opredeluva so pomo{ na apstraktni poimi. Taka, na primer, ako za predmet na istra`uvaweto e zemen politi~kiot kriminalitet, zaradi precizirawe na toa {to se prou~uva, neophodno e najprvin da se dade negovata op{ta definicija - primer: "vkupnost na kaznivi dela vo krivi~noto zakonodavstvo so koi se napa|a na politi~ki dobra." Rabotnoto definirawe (operacionalnata definicija) na predmetot e stvarna konkretizacija na teoretskoto opredeluvawe na predmetot, taksativno nabrojuvawe na faktite na predmetot koi }e bidat istra`uvani i dimenzionirani (vremenski, prostorno i disciplinarno). Toa e sodr`inska osnova na posebnite i poedine~nite hipotezi: so nego se obezbeduva potrebnata vrska i odnos me|u predmetot i hipotezite i simetri~nost na sodr`inata na predmetot i hipotezite (proces na operacionalizacija so koj sodr`inata na apstraktnite kategorii od teoretskata definicija se preveduva vrz indikatorite).59 Vo navedeniot slu~aj operacionalizacijata bi se sostoela vo naveduvawe koi konkretni kaznivi povedenija spa|aat vo ovaa grupa. Otkako }e se opredeli predmetot, potrebno e konkretno da se postavi problemot na istra`uvaweto, odnosno da se opredeli zbirot na pra{awata na koi treba da se dobie i dade odgovor. Toa na najdobar na~in se postignuva otkako }e se pregleda postojnata literatura za da 59

Indikatori pretstavuvaat nadvore{ni manifestacii na vnatre{nata su{tina na opredelena realna pojava koja mo`e setilno da se zabele`i vo stvarnosta. Hipotezite, a so nivno posredstvo i indikatorite se usloveni od predmetot i celta na nau~noto istra`uvawe.

58

se utvrdi dali se raboti za problem koj ve}e bil predmet na istra`uvawe, i ako bil, da se utvrdi koi aspekti ne bile razjasneti ili ne bile dobro razjasneti. Elaboracijata na opsegot na istra`uvaweto podrazira da se opredelat granici na istra`uvaweto, odnosno izbranata problematika da se elaborira vo kontekstot na op{tata teorija i da se identifikuva podra~jeto na posmatrawe na sekoe postaveno pra{awe, t.e. da se identifikuvaat varijablite i vidot na faktite {to treba da se soberat. Toa, vsu{nost, zna~i da se identifikuva i precizira ne samo kriminolo{kiot fenomen, tuku i pojavite ~ie vlijanie vrz nego }e se istra`uva. Vo kriminolo{koto istra`uvawe kriminalitetot po pravilo e zavisna varijabla, a pojavite ~ie vlijanie vrz nego se ispituva se nezavisni varijabli. Taka, na primer, ako se ispituva vlijanieto na migraciite vrz kriminalitetot, migraciite sekoga{ }e pretstavuvaat nezavisna, a kriminalitetot zavisna varijabla. Me|utoa, ne e isklu~eno ni ispituvawe na povratnoto vlijanie koe kriminalitetot go vr{i vrz op{testvenite pojavi koi inaku go uslovuvaat. Taka, nekoi ponovi amerikanski istra`uvawa go utvrdile vlijanieto koe kriminalitetot, so posredstvo na viktimizacijata i stravot od zlostorstvoto, go vr{i na namaluvaweto, odnosno vrz promenata na sekojdnevnite aktivnosti na lu|eto. Vo ovoj slu~aj o~igledno e deka kriminolo{kite pojavi se posmatrani kako nezavisni, a sekojdnevnata aktivnost na lu|eto, odnosno nivniot na~in na `ivot, kako zavisna varijabla.60 2. KONSTRUKCIJA NA OPERACIONALEN MODEL

Konstrukcijata na operacionalen model podrazbira organizacija na istra`uvaweto i opredeluvawe na hronologijata na dejstvijata na istra`uvaweto. Ovaa etapa opfa}a tri serii na operacii: 1. opredeluvawe na slu~ai {to }e se istra`uvaat i opredeluvawe izvori na podatoci za niv, 2. operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori (pokazateli) na ispituvanata pojava i 3. konstruirawe na instrumenti so koi }e se vr{i opservacija na stvarnosta, odnosno sobirawe na podatocite.

2.1. Opredeluvawe slu~ai Na definiraweto na slu~aite mu prethodi opredeluvawe na prostorot i vremenskiot period vo koi }e se istra`uva pojavata: na primer, deka }e se istra`uva maloletni~kata delinkvencija na prostorot na Republika Makedonija za periodot od 1995 - 2000 godina. Definiraweto na slu~aite {to }e bidat istra`uvani mo`e da 60

Kostantinovi}-Vili}, Slobodanka i Nikoli}-Ristanovi}, Vesna, Kriminologija, Studentski kulturni centar, Ni{, 1998, str. 45-46.

59

se protega na celosen opfat na site slu~ai na edna pojava, so opredeluvawe na primerok ili so kombinirano koristewe na dvata na~ini. Najsiguren na~in za prou~uvawe na kriminalitetot bi bil ako so istra`uvaweto se opfatat site slu~ai od koi istiot se sostoi. Me|utoa, so ogled deka kriminalitetot i site drugi kriminolo{ki pojavi se sostojat od golem broj konkretni slu~ai koi so istra`uvaweto ne mo`at vo celost da se opfatat, a toa vo toj obem ne e ni celishodno da se pravi, sekoe istra`uvawe se ograni~uva na pomal broj slu~ai od osnovniot zbir. Potoa vrz osnova na utvrdenite podatoci za toj broj se izveduvaat zaklu~oci za pojavata na kriminalitetot vo celina. Brojot na poedine~nite slu~ai na pojavata {to e poznat, odnosno utvrden se narekuva osnoven zbir. Brojot pak na poedine~nite slu~ai {to se izu~uvaat od osnovniot zbir i koi vo ramkite na istra`uvanata pojava se podlo`uvaat na ispituvawe se narekuva primerok. Primerokot sekoga{ pretstavuva opredelen procent na prethodno utvrdeniot osnoven zbir. Vo kriminolo{kite istra`uvawa naj~esti se istra`uvawata so koristewe na primerok. So ogled na prethodnoto primerok pretstavuva izbor na edna celina sostavena od poedinci, grupi ili pojavi, taka {to rezultatite do koi }e se dojde so nivnoto ispituvawe mo`at da se voop{tat vrz po{irokata populacija ili pojava. Primerokot treba da bide reprezentativen na istra`uvanata pojava, {to zna~i mora da na prikladen (adekvaten) na~in da gi opfa}a obele`jata i strukturata na dadenata pojava i brojot na opfatenite slu~ai so cel dobienite rezultati da ja odrazuvaat pojavata vo celina. Ili poednostavno, adekvaten e onoj primerok ~ii broj na slu~ai (edinici) kvalitativno i kvantitativno soodvetstvuva na osnovniot zbir, t.e. obele`jata na slu~aite koi gi karakteriziraat slu~aite vo osnovniot zbir mora da gi karakteriziraat i slu~aite vo primerokot. Reprezentativnosta pak zna~i deka istra`uvaweto vrz slu~aite opfateni so primerokot treba da dade nau~ni rezultati kako da e izvr{eno vrz osnovniot zbir. Primerokot treba da e dovolno golem za da se obezbedi preciznosta na utvrduvawe na obele`jata koi se ispituvaat.61 Vo nau~nata, a ottamu nitu vo kriminolo{kata metodologija, ne postoi pravilo za granicite do koi e potrebno da se zgolemuvaat edinicite vo primerokot. Re{enieto zavisi od slo`enosta na pojavata i nejzinata golemina. Me|utoa, osnovno pravilo e dokolku poedine~nite slu~ai vo osnovniot zbir pove}e se razlikuvaat, deka primerokot dotolku treba da bide 61

Vo metodologijata e poznato deka so goleminata na primerokot is~eznuvaat individualnite svojstva na edinicite i do pogolem izraz doa|a deluvaweto na op{tite faktori. Spored toj zakon, vo zavisnost od toa kolku se zgolemuva primerokot, dotolku posigurno se utvrduvaat op{tite (zaedni~ki) obele`ja na pojavata, za{to slu~ajnite gre{ki na primerokot se smaluvaat so negovoto zgolemuvawe.

60

pogolem. Spored na~inot na izborot na edinicite se razlikuvaat namerni primeroci - primeroci koi ne se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir ne postoi ista verojatnost deka }e bide izbrana vo primerokot) i slu~ani primeroci primeroci koi se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir postoi ista verojatnost deka }e bide izbrana vo primerokot). Namernite primeroci se delat na naso~en (od osnovniot zbir se izvlekuvaat samo tipi~nite edinici) i prigoden (gi sodr`i samo onie edinici do koi mo`e da se dojde vo soodvetnata prilika) primerok. Na druga strana, slu~ajnite se delat na ednostavni ili prosti slu~ajni i stratifikuvani slu~ajni primeroci. Prostiot primerok obezbeduva sekoja edinica od osnovniot zbir koja ima ist stepen na verojatnost da vleze vo primerokot (na primer, se ispituva sekoj vtor od osudenite povratnici koi prethodno se notirani po azbu~en red). Toa se postignuva na toj na~in {to site edinici se doveduvaat vo ista situacija. Vo prou~uvaweto na oddelni prestapnici ili oddelni vidovi na krivi~ni dela toa se vr{i so izdvojuvawe na paren, neparen, tret, sedmi ili koj i da e drug broj od zatvorskoto dosie na oddelna penitencijarna ustanova, od sudskiot upisnik vo koj se zavedeni krivi~nite predmeti i sl. (na primer, sekoj od zatvorenicite vo edna ustanova dobiva broj, po {to se pristapuva kon izvlekuvawe na tie broevi od nekoj sad ili kompjuterski). Stratifikuvan primerok se upotrebuva koga osnovniot zbir se sostoi od poveke sloevi (stratumi). So nego prethodno, vo grupata na slu~ai koi se ispituvaat, se utvrduvaat podgrupi spored izvesni zaedni~ki svojstva (na primer, site povratnici prethodno se razvsrtuvaat spored polot, vozrasta, brojot ili vidot na dejstvieto na izvr{enoto delo). Namenata mu e da bide opfatena sekoja grupa na edinici na osnovniot zbir, odnosno da se smali verojatnosta za gre{ki vo primerokot. Vo kriminolo{kite istra`uvawa se koristat i me{ani primeroci. Toa se onie primeroci {to vo eden del se formiraat vrz osnova na nameren, a vo drug del, na slu~aen izbor. Me|u brojnite vidovi primeroci treba da se spomne i kvotniot primerok koj se koristi so cel vo primerokot da se obezbedi srazmerno u~estvo na edinicite od site grupi od koi se sostoi osnovniot zbir. Taka ako grupata od 500 osudeni lica se sostoi od 200 osudenici za krivi~ni dela protiv imotot, 100 za krvni delikti i 200 za krivi~ni dela protiv ~esta i ugledot, toga{ kvotniot primerok od 100, ili 20%, bi sodr`el 40 od prvata, 20 od vtorata i 40 od tretata grupa. Osnovnoto barawe e da se obezbedi proporcionalnost me|u osnovniot zbir i primerokot. Pogodnosta na ovoj primerok e vo toa {to so nego mo`e istovremeno da se ispitaat nekolku srodni pojavi. Ponekoga{ se koristat i tn. orientacioni primeroci koi ne se reprezentativni, pa so ogled na toa nitu sigurni za donesuvawe zaklu61

~u~oci za ispituvanata pojava, me|utoa, pri itni istra`uvawa mo`at da se poka`at korisni.

2.2. Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori So cel vo tekot na istra`uvaweto da se soberat potrebnite kriminolo{ki podatoci za konkretnite slu~ai koi go so~inuvaat osnovniot zbir (od koj treba da se sostavi primerok), potrebno e da se pronajdat nivnite izvori. Izvorite na podatoci62 vo kriminologijata mo`at da bidat pi{ani i nepi{ani. Pi{ani izvori na podatoci od zna~ewe za prou~uvawe na predmetot na kriminologijata se: razni statisti~ki evidencii, ve}e sprovedeni istra`uvawa za kriminalitetot, kriminolo{ki podatoci koi gi utvrduva praktikata pri re{avaweto na konkretni slu~ai - krivi~ni predmeti, policiski i zatvorski dosieja za prestapnicite, izve{tai i elaborati na slu`beni organi za kriminalietot, sobraniski materijali; dnevnici i avtobiografski podatoci na prestapnicite, napisi za kriminalitetot vo pe~atot i dr. Nepi{ani izvori na podatoci se: mislewa na nau~ni rabotnici, stru~waci i prakti~ari od oblasta na kriminalitetot, iskazi na prestapnicite i `rtvite na kriminalitetot i sl. Izvorite na podatoci mo`at da se podelat i na neposredni (originalni dokumenti i iskazi na neposredni u~esnici i svedoci na opredelen kriminalen nastan) i posredni (statisti~ki podatoci, i sl.) izvori. Me|utoa, nitu eden od navedenite izvori ne sodr`i dovolno kriminolo{ki podatoci vrz osnova na koi bi mo`ela da se prou~i konkretnata kriminolo{ka pojava. Otttamu e potrebna nivna operaconalizacija ili opredeluvawe na konkretni indikatori. Operacionalizacijata se odnesuva na opredeleni konkretni pojavi {to }e se istra`uvaat kako pokazateli na nekoja po{iroka pojava, na primer, opredeluvawe na krivi~nite dela preku koi }e se iska`uva politi~kata delinkvencija, opredeluvawe na brojot na porane{nite osudi kako indikator na recidivizmot i sl.

62

Pod poimot podatoci se podrazbiraat izvestuvawata za okolnosta, odnosno pojavata, dodeka pod izvori na podatoci - i ona od {to toa izvestuvawe se dobiva. Soglasno na toa, pod kriminolo{ki podatoci se podrazbirat izvestuvawata za kriminolo{kite fakti (okolnosti), a pod izvori na kriminolo{kite podatoci - ona od {to tie podatoci poteknuvaat. Pod izvori na kriminologijata pak treba da se podrazberat soznanijata od prakti~nata i nau~noistra`uva~kata rabota vrz osnova na koi se izgraduva kriminologijata. Pe{i}, V. op. cit. str. 22.

62

2.3. Konstruirawe na instrumenti Konstrukcijata na instrumenti zna~i sozdavawe na konkretni sredstva so koi }e se sobiraat podatocite. Naj~esto koristeni istras`uva~ki instrumenti se: 10 pra{alnici i 20 protokoli za posmatrawe na pojavite. 10 Pra{alnikot pretstavuva osnoven instrument za sobirawe na podatoci. Toj se sostoi od opredelen broj pra{awa sistematizirani spored srodnosta. Pra{alnikot se koristi za sobirawe na podatoci preku anketa, testovi na li~nosta, analizi na sudski predmeti, policiski i sudski dosieja i sl. So cel da se soberat relevantni podatoci pra{alnikot treba da ispolnuva opredeleni osnovni uslovi. Taka, pri formuliraweto na pra{awata vo instrumentot so koj se vr{i anketa ili intervju, mora da se obezbedi ispitanicite da dadat objektivni odgovori. Ottamu, pri formuliraweto na pra{awata se nastojuva tie da bidat jasni i prifatlivo jazi~ki postaveni, nesugestibilni, nepristrasni, celosni, pravilno grupirani i rasporedeni (so ogled na obele`jata koi se predmet na istra`uvaweto, nivnata op{tost i nivnata te`ina), da ne bidat premnogu brojni taka {to }e go zamorat i ottamu smalat interesot za sorabotka na ispitanikot (responedntot) i sl. 20 Protokolite na posmatrawe opfa}aat spisok na konkretni manifestacii na pojavata {to e predmet na posmatrawe. Se koristat za sobirawe na podatoci so naposredno posmatrawe. Zaradi proverka na operacionalniot model, osobeno na validnosta na istra`uva~kite instrumenti, se vr{i pilot istra`uvawe. Celta na ova probno istra`uvawe e analiza na preliminarnite podatoci poradi sogleduvawe na mo`nite nedostatoci vrzani so operacionalizacijata, izborot na primerokot i istra`uva~kite instrumenti i nivno navremeno otstranuvawe. 3. POSTAVUVAWE HIPOTEZI I KONSTRUKCIJA NA MODELI

1. Za opredeluvawe na epistemolo{kata vrednost na teorijata i nejzinata polo`ba vo sistemot na nau~noto poznavawe, osobeno mesto imaat hipotezite, utvreduvaweto na kauzalni vrski i nau~nite zakoni. Vo tekot na istra`uvaweto (prou~uvaweto) na kriminolo{kite problemi mo`at da se proveruvaat teoriite koi za niv postojat. So toa teoriite se potvrduvaat ili soboruvaat (demantiraat). Ako se potvrdi zakonomernosta na fenomenot koj{to teorijata go pretpostavuva, taa stanuva nau~en zakon. Ako pak, teorijata bide soborena, taa prestanuva da bide teorija. Hipotezata, teorijata kako i utvrduvaweto na kauzalnite vrski i nau~niot zakon, pretstavuvaat opredeleni nivoa na nau~noto soznanie kako nau~en proces. Toj proces obi~no zapo~nuva so hipoteza, se ostvaruva preku teorijata i zavr{uva so utvrduvawe na ka63

uzalni vrski ili so nau~en zakon. So ogled na izvonrednata kompleksnost na kriminalitetot, toj proces vo kriminolo{kite istra`uvawa obi~no zavr{uva so nivoto na utvrduvawe na kauzalnite vrski. 2. Pod hipoteza (pojdovna pretpostavka) se podrazbira predviduvawe na okolnosti so koi se pretpostavuva ona {to e nepoznato vo predmetot na istra`uvaweto.63 Brojot i vidot na postavenite hipotezi zavisi od toa vo koja mera predmetot na istra`uvaweto ve}e se poznava i od obemot i celta na istra`uvaweto. Sekoe kriminolo{ko istra`uvawe na oddelni nepoznati aspekti na kriminalitetot kako heterogena pojava koja se manifestira vo raznovidni oblici, vo osnova se potpira vrz postavuvawe i proveruvawe na postavenite hipotezi na toa istra`uvawe. Ottamu hipotezite mora prethodno da se osmislat i formuliraat i da bidat realno i objektivno postaveni. Osnovnata cel za postavuvawe na hipotezite e pri prou~uvaweto na kriminalitetot da se izdvoi nepoznatoto od ona {to za nego ve}e nau~no se znae i vrz osnova na toa da se predvidat okolnostite koi treba da se istra`uvaat i otkrijat. Postavuvaweto na pojdovnata hipoteza, kako i opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto e vo tesna vrska so teoretskata naso~enost na istra`uva~ot. Hipotezite se postavuvaat vo vrska so teoriite ako postojat za konkretno dadeniot problem. Vrz osnova na postavenite hipotezi se naso~uva prou~uvaweto na problemot. Rezultatite na prou~uvaweto vo celost ili delumno gi potvrduvaat ili gi soboruvaat hipotezite pod uslov pravilno da se postaveni. Hipotezite mo`at da bidat op{ti, posebni i poedine~ni. Op{ta hipoteza, na primer, e deka ubistvata pretstavuvaat pojava {to vo sekoja sredina e op{testveno i sociokulturno uslovena. Edna od posebnite hipotezi bi bila deka karakteristikite na li~nosta na storitelite na krivi~nite dela ubistvo se edna od bitnite determinanti za izvr{uvawe na ovoj kriminalitet i istovremeno faktor za koj mora da se vodi smetka pri negovoto represivno suzbivawe, kako i pri opredeluvaweto na vidot i visinata na kaznata taka i pri usoglasuvaweto na tretmanot na ovie lica so ogled na potrebata od poefikasna individualizacija i resocijalizacija. Poedine~na hipoteza vo ovoj slu~aj bi 63

Hipotezata e mislovna pretpostavka za predmetot {to se istra`uva, a nejzinata logi~na forma e stav, t.e. iskaz so opredeleno predmetno zna~ewe i pretpostaveni sojznajni vrednosti koi dopolnitelno treba da se proverat. Spored toa, tie se na{i pretpostavki za sostojbata, polo`bata, kvantitativnite i kvalitativnite svojstva, mestoto, funkciite, vrskite, odnosite, razvojot i tendenciite na predmetot na istra`uvaweto. Hipotezite proizleguvaat od nu`nosta za: 10 pro{iruvawe na soznanijata, 2 0 nadminuvawe na nedostatocite na ve}e steknatite soznanija, i 3 0 postojano proveruvawe na steknatite soznanija. Vidi: Milosavljevi}, S. i Radosavljevi}, I. Repetitorium iz metodologije dru{tvenih istra`ivanja, Beograd, 1975.

64

mo`ela da bide deka porane{nite sociopatolo{ki povedenija na storitelot i `rtvata, kako i recidivimot na storitelot se bitni determinanti vo opredeluvaweto na te`inata na krivi~oto delo i formite na prevospitniot tretman. Za edna hipoteza da bide prifatliva (adekvatna i validna) pri nejzinoto postavuvawe i formulacija mora da se vodi smetka: 10 da pretstavuva logi~ki i posebno nau~no teoretska osnovana pretpostavka na soznajno vreden odgovor na zna~ajno pra{awe, 20 da bide adekvatna na predmetot, 30 dovolno konkretna i specificirana, 40 ako se raboti za teoretska hipoteza, dovolno op{ta, 50 poimno-jazi~ki jasna i {to poprecizno formulirana, 60 ako e empiriska, da ima opredeleni empiriski referenci, 70 da bide prakti~no proverliva, i 80 da se zasnova vrz nau~na teorija od onaa oblast na pojavi na koi se odnesuva.64 3. Sovremenite kriminolo{ki istra`uvawa ne se zadovoluvaat samo so postavuvawe na hipotezi, tuku ~esto se koristat i so konstrukcija na modeli. Predmet na modelirawe mo`e da bide sekoj predmet, pojava ili proces. Voop{to zemeno, model e sekoj pojmoven ili realen, na predmetot na istra`uvaweto, analongen sistem na pomo{ preku koj se istra`uva izvesen osnoven predmet ili sistem. Modeliraweto vo osnova se sostoi vo toa da se pretstavi predmetot na prou~uvaweto, odnosno kvalitativno i kvantitativno da se izrazi vo forma i golemina {to se neophodni za negovoto prou~uvawe. Za taa cel, za mali predmeti se pravat golemi modeli (na primer, za atomot, kletkata i sl.), a za golemi predmeti, mali modeli (na primer, za grade`ni objekti, za kosmosot i sl.). Prestapni{tvoto kako totalitet i site negovi vidovi posebno se sostojat od mno{tvo na pojavi i okolnosti: fizi~ki lica, opredeleni op{testveni sloevi, nivnite odnosi i povedenija itn. So cel da se prou~at mora da se pretstavat vo forma na poimi, crte`i, {emi, skici, sliki, karti ili drugi modeli. Osnovniot model so ~ija pomo{ se prou~uva kriminalitetot pretstavuva tokmu negovata definicija (logi~ki model). Taa treba da gi iska`e negovite kvalitativni i kvantitativni dimenzii. Ottamu, taa ja ovozmo`uva izrabotkata na ostanatite modeli na kriminalitetot {to se prou~uva (teoretski, statisti~ki, empiriski). Adekvatnoto koristewe na metodite na modelirawe pridonesuva kon objektivizacija na kriminolo{kite fakti. Za taa cel pri prou~uvaweto na kriminalitetot potrebno e da se koristat site vidovi na modeli.65 Denes vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava se koristat kvantitativni, odnosno logi~ko-matemati~ki i kibernetski modeli zasnovani na edna od pove}eto teorii za kriminalitetot ~ii postavki se proveruvaat so istra`uvawe. Modelite po pravilo se sostojat od komponenti koi opfa}aat zbir na srodni varijabli za koi 64 65

[e{i}, B. op. cit. str. 214. Pe{i}, V. Kriminologija, str. 104.

65

so porane{ni istra`uvawa e utvrdeno postoewe na povrzanost so kriminolo{kata pojava koja se istra`uva. Primenata na modelot e od posebno zna~ewe pri prou~uvaweto na kauzalnite vrski me|u kriminalitetot i drugite op{testveni pojavi, pa vo toj slu~aj komponentite na modelot se sostojat vo grupi od nezavisni i zavisni varijabli, a se prepora~uva i voveduvawe na varijabli posrednici ili medijatori. Medijatorite deluvaat me|u nezavisnata i zavisnata varijabla i se korisni za istra`uvawe na interakciite me|u varijablite, osobeno koga povrzanosta na dve varijabli zavisi od vrednosta na treta varijabla koja se narekuva i intervenira~ka varijabla.66 4. SOBIRAWE NA PODATOCI

Tretata faza na istra`uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava e sobiraweto na podatoci pri {to se posebno se koristat istra`uva~kite tehniki na posmatrawe, eksperiment, sporeduvawe i ispituvawe. So primena na ovie tehniki se ovozmo`uva organizirano pribirawe na podatocite.

4.1. Masovno posmatrawe Kako {to ve}e imavme prilika da vidime, posmatraweto e istra`uva~ka postapka so koja vrz osnova na nabquduvawe i zabele`uvawe se sobiraat podatoci za storitelot i na~inot i tekot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Masovnite posmatrawa se onie {to istovremeno opfa}aat serija na op{testveni pojavi, odnosno site pojavi koi im pripa|aat na opredelena op{tetvena kategorija kakva {to vo konkretniot slu~aj e kriminalitetot. Posmaraweto mo`e da bide 10 neposredno ili 20 posredno. 10 Pri neposrednoto (direktno) posmatrawe i negoviot poseben vid posmatrawe so u~estvo, pribiraweto na podatocite se vr{i preku neposredno zabele`uvawe. Vakviot vid posmatrawe dava najsigurni podatoci, me|utoa vo kriminolo{kite istra`uvawa se primenuva isklu~itelno retko. Pri neposrednoto posmatrawe neophodno e da se obezbedi istra`uva~ot so svoeto prisustvo da ne go naru{uva normalniot tek na ostvaruvaweto na pojavata koja se posmatra. So ogled deka se raboti za pojava koja e podlo`na na krivi~no gonewe i kaznuvawe, sekoe posmatrawe, odnosno prisustvo na treto lice se smeta za opasno. Od tie pri~ini neposrednoto posmatrawe e najpogodno za sobirawe na podatoci za krivi~ni dela od situaciona priroda (saobra}ajni delikti, neprezemawe merki za za{tita pri rabotata, ekolo{ki krivi~i dela), krivi~ni dela {to se vr{at na javni mesta (xepni kra`bi, kra`bi vo samoposlugi), ili za sobirawe na podatoci za zatvorskata po66

Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 49-50.

66

pulacija. Vo literaturata mo`e da se sretnat slu~ai na negova primena pri prou~uvawe na bandi, osobeno maloletni~ki.67 Takvata postapka nalo`uva posebna sposobnosti na liceto koe ja primenuva ovaa tehnika so ogled deka mora da se vnimava so svoeto prisustvo da ne se naru{i normalniot tek na grupnite odnosi pri vr{eweto na krivi~noto delo, a i samiot da ne dojde vo situacija da bide izvr{itel na deloto. 20 Posrednoto (indirektno) posmatrawe se primenuva mnogu po~esto. Toa se vr{i preku zabele`uvawe na fakti za prestapnikot i negovoto kriminalno povedenie od policiski dosieja, kaznenata evidencija, sudski predmeti, zatvorski dosieja, statisti~kite listovi, sudskite spisi, razni publikacii, dnevnici, memoari, pisma ili avtobiografii na pretapnici i sl.68

4.2. Eksperiment Eksperimentot pretstavuva poseben vid posmatrawe koj se vr{i vrz opredelena, na ve{ta~ki na~in predizvikana pojava. Za eksperimentot e va`no i toa deka se vr{i vo nau~ni celi i deka uslovite ~ie dejstvo so negova pomo{ se prou~uvaat se dr`at vo najgolema mo`na mera pod kontrola na istra`uva~ot.69 Negovata primena se protega ne samo vo prirodnite, tuku vo opredelena mera i vo op{testvenite nauki, osobeno vo mikrosociologijata. Primena na ovaa istra`uva~ka tehnika vo kriminologijata ne e prepora~liva so ogled deka kriminalitetot e op{testveno opasna dejnost koja ne e dozvoleno ve{ta~ki da se predizvikuva. Ona {to, me|utoa, sepak e mo`no, se sostoi vo toa eksperimentot da poslu`i za prou~uvawe na nekoi okolnosti na vr{eweto na krivi~nite dela i ispituvawe na me|usebnite odnosi na lu|eto vo opredelena, artificielna sredina. Taka, na primer, mo`no e vo opredeleni grupi na delinkventi da se menuvaat uslovite na nivnoto `iveewe i da se ispituva nivnata reakcija na tie promeni. Eksperiment se ostvaruva na toj na~in {to na po~etokot poedincite so opredeleni svojstva ili pojavite se razvrstuvaat vo dve grupi. Potoa samo vo ednata od tie grupi (vo koja se narekuva eksperimenta67

Taka, na primer, amerikanskiot kriminolog F. M. Tracher u~estvuval vo edna ~ika{ka podzemna banda, a Czestaw Czapow go koristel posmatraweto so u~estvo pri prou~uvaweto na huliganstvoto vo Polska. 68 Podrobno za posmatraweto vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, Drugo dopunjeno izdanje, Nolit, Beograd, 1978, str. 431-475. 69 Za eksperimentot e su{testveno namernoto predizvikuvawe na pojavata koja treba da se istra`i, povtoruvawe na pojavata, kontrola na uslovite vo koi se javuva pojavata, merewe, odnosno registrirawe na pojavata i sistematsko i namerno menuvawe na uslovite vo koi se javuva pojavata {to se istra`uva.

67

lna, a ne i vo kontrolnata grupa), se voveduva nezavisna varijabla ~ie dejstvo e od interes na istra`uvaweto. Logikata e, so varirawe na deluvaweto na toj faktor i sledeweto na promenite vo eksperimentalnata grupa (pod uslov dejstvoto na ostanatite faktori vo dvete grupi da se dr`i pod kontrola), vrz osnova na razlikite {to }e se javat, da se doka`uva so dejstvoto na nezvisnata promenliva, odnosno deka pri~inata na promenite se nao|a vo faktorot koj bil prou~uvan. Primenta na ovaa istra`uva~ka postapka e osobeno mo`na i prepora~liva vo zatvorskite sredini, kade {to na ve{ta~ki na~in mo`e da se menuva sodr`inata na penolo{kito tretman za da se sledat promenite vo postignuvaweto i efikasnosta na resocijalizacijata.70

4.3. Sporeduvawe (komparacija) Sporeduvaweto e istra`uva~ka tehnika so koja se sporeduvaat razni pojavi na prestapni~ko odnesuvawe so ogled na razli~ni vidovi na krivi~i dela, razli~ni karakteristiki na prestapnicite, razli~ni geografski podra~ja, vremenski periodi i sl. Na toj na~in se utvrduvaat vrski me|u razli~nite pojavi {to se ispituvaat. Edna od formita na sporeduvawe koja vo kriminologijata po~esto se primenuva e sporeduvaweto so pomo{ na kontrolni grupi. Samata tehnika se sostoi vo toa {to pokraj grupata na prestapnici koja treba da se prou~uva se formira i kontrolna grupa na neprestapnici. Pri formiraweto na kontrolnata grupa treba da se vnimava da bide sli~na so ogled na svoite biopsiholo{ki i sociolo{ki i drugite potrebni obele`ja, {to zna~i ~lenovite na dvete grupi da imaat barem pribli`no sli~ni fizi~ki i psihi~ki svojstva, vozrast, {kolsko obrazovanie itn. Vo sistemot so drugite metodi sporeduvaweto pretstavuva integralen metod na dijalekti~ko utvrduvawe na faktite. Vo toj sklop, toj metod neposredno e povrzan so analizata i sintezata. Istovremeno toj pretstavuva sostaven del na mereweto.71 Komparativniot metod mo`e da se primenuva ne samo pri izu~uvaweto na prakti~ni okolnosti tuku i pri koristeweto i natamo{no sozdavawe na teoretski zaklu~oci72

4.4. Ispituvawe (intrvju i anketa) Ispituvaweto pretstavuva istra`uva~ka tehnika kaj koja pribiraweto na podatoci za izvr{enite krivi~ni dela se vr{i preku postavuvawe pra{awa i dobivawe odgovori za li~nosta na prestapnikot 70

Za eksperiment podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 679-711. Pe{i}, V. op. cit. str. 106. 72 Za podrobnite karakteristiki na sporeduvaweto pop{irno: A~imovi}, M. Komparativni metod u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 39-50. 71

68

i negovoto kriminalno povedenie. Vo zavisnost od toa dali pra{awata se postavuvaat usmeno ili ispitanikot odgovara pismeno na odnapred podgotveni pra{awa postaveni vo anketen pra{alnik, ispituvaweto se razlikuva na intervju i anketa. Intervju mo`e da se sproveduva vo forma na sloboden razgovor, odnosno na na~in {to na ispitanikot ne mu se postavuvaat odnapred podgotveni pra{awa (nestandardiziran, nezavisen intervju) ili vrz osnova na odnapred podgotveni pra{awa (standardiziran, naso~en intervju). Vo prviot slu~aj, istra`uva~ot samo gi inicira i pottiknuva odgovorite na ispitanikot (respondentot) na koj mu se ostava celosna sloboda vo pogled na izlo`uvaweto na okolnostite koi se predmet na ispituvaweto. Vo vtoriot slu~aj, ispituva~ot strogo se pridr`uva do odnapred podgotvenite pra{awa. Anketa se vr{i so odnapred podgotven pra{alnik {to ispitanikot go popolnuva samostojno. Prednosta na anketata vo odnos na intervjuto, so koe se dobivaat podatoci samo od lice kako poedinec, se sostoi vo toa {to so nea mo`at istovremeno da se ispitaat pove}e lica. Pri sproveduvaweto na pra{awata kaj intervjuto i anketata ednakvo treba da se vnimava na postavuvaweto na pra{awata. Pra{awata treba striktno da se odnesuvaat na predmetot na ispituvaweto, da bidat pogodni so niv da se soberat potrebnite podatoci, da bidat pravilno sistematizirani i rasporedeni i jasno formulirani. Pri nivnoto formulirawe treba da e vodi smetka da go zadr`at interesot i vnimanieto na ispitanikot. Ottamu, tie ne treba da bidat mnogubrojni, predolgi i da ne obvrzuvat na predolgi odgovori. Treba da se vnimava i na toa da se odbegnuvaat sugestivni pra{awa i pra{awa na koi odnapred se pretpostavuva deka ispiteanicite ne go znaat odgovorot ili voop{to ne sakaat da odgovorat. I dvata na~ini na sobirawe na podatoci pretpostavuvaat nivno dobrovolno prifa}awe od strana na respondentite i posebna podgotvenost i specijalna tehnika na istra`uva~ot. Pri sobiraweto na podatocite treba da se ima predvid deka odgovorite na postavenite pra{awa mo`at da bidat neto~ni i nerealni, posebno ako gi dava storitel na krivi~no delo vo pogled na svoeto delo i okolnostite pod koi go storil. Ottamu, prepora~livo e verodostojnosta na podatocite dobieni preku intervju i anketa sekoga{ da se proverat preku uvid vo sudskite spisi, osudeni~koto dosie i drugi raspolo`ivi izvori.73

4.5. Merewe Mereweto pretstavuva specifi~en vid na posmatrawe na kriminalitetot so ~ija pomo{ se dobivaat podatoci od kvalitativen i kvantitativen karakter. Sekoe merewe vo osnova pretstavuva sporedu73

Za intervju i anketa podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 477-529.

69

vawe na opredeleni golemini. Od kvantitativnite svojstva na krimninalitetot naj~esto se merat, odnosno sporeduvaat za~estenosta, rasprostranetosta, traeweto i intenzitetot.74 Mereweto posebno e prisutno vo psihologijata, a ottamu i vo kriminologijata, pri utvrduvaweto na psiholo{kite karakteristiki na li~nosta. Stanuva zbor za merewe na inteligencijata, karakterot, temperamentot, sposobnosta za koncentracija, sposobnosta za opredeleni zanimawa, motivaciite, stavovite, agresivnosta, sugestibilnosta i sl. karakteristiki na prestapnicite. Na toj na~in se vr{i psiholo{ka analiza na li~nosta i se utvrduva negovata psihi~ka sostojba. Mereweto se vr{i so pomo{ na psiholo{ki testovi koi se sostojat od niza pra{awa i tvrdewa koi se sistematski postaveni. Testovite mo`at da se odnesuvaat kako na populacijata na prestapnicite, taka i na op{testvenata sredina od koja {to poteknuvaat. Tie mo`at da se klasifikuvaat na najrazli~ni na~ini, me|utoa, so ogled na nivnata prisutnost vo kriminolo{kite istra`uvawa, naj~esta e nivnata podelba na: testovi so koi se merat opredelni svojstva na li~nosta i testovi koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost. 1. Vo prvata grupa testovi, koi u{te se narekuvaat i testovi na svojstva, kriminolo{kite istra`uvawa vo prv red se primenuvaat testovite na inteligencija. So nivna pomo{ se meri sposobnosta na li~nosta da se snao|a vo nova, za nego dotoga{ nepoznata situacija. Ovie testovi se konstruirani na na~in na koj ispituvanoto lice se stava vo nepoznata situacija preku pra{awa (verbalen test) ili po pat na opredeleni pretstavi (neverbalen test). Kaj nas se vo upotreba testovi od amerikansko poteklo me|u koi se najpoznati Vaksler-Belvi test (Wachsler-Bellevue test) za individualno testirawe. Za grupni testirawa obi~no se koristat Ravenovi matrici i Armi beta (Army-beta) testovi. 2. Me|u testovite koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost ili testovi na li~nosta se pomesteni pove}e vidovi, me|utoa najpoznati se proekcionite testovi: Ror{ahoviot strukturalen test, testot na tematska apercepcija (Thematic-Apperception Test - TAT) i dr.75 Za merewe na kriminolo{kite pojavi ~esto se koristat i sociometriski metodi koi osobeno se pogodni za ispituvawe na pomali kriminalni grupi.76

74

Pe{i}, V. op. cit. str. 106 "Proekcioni testovi se upotrebuvaat so cel da se otkrijat skrienite pretstavi, streme`i i ~uvstva koi subjektot ne e vo sostojba da gi izrazi, ili malku e raspolo`en toa da go stori." Pinatel, J. op. cit. str. 98. 76 Za merewe podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 609-639. 75

70

5. NAU^NA INTERPERETACIJA I OBJASNUVAWE NA REZULTATITE OD ISTRA@UVAWETO

Po sobiraweto na podatocite sleduva poslednata faza na istra`uvaweto koja se sostoi vo sreduvawe na podatocite, nivna analiza i izvlekuvawe na zaklu~oci, odnosno tolkuvawe i nau~no objasnuvawe na dobienite rezultati. Posebnite metodi i metodolo{ki postapki {to se koristat vo ovaa faza se: analiza i sinteza, apstrakcija i konkretizacija, generalizacija, specijalizacija i klasifikacija, indukcija i dedukcija, zaklu~no so teoretskata postapka na doka`uvawe i soboruvawe. Vrz osnova na zklu~ocite mo`no e da se utvrdi dali e potvrdena ili soborena postavenata hipoteza. Na krajot obi~no se formuliraat opredeleni predlozi i preporaki za otstranuvawe ili barem za smaluvawe na pojavata koja{to bila predmet na konkretnoto istra`uvawe. IV. STATISTI^KI METODI So ogled na toa {to statistikata e nauka koja se zanimava so prou~uvawe (posmatrawe i ocenuvawe) na masovni pojavi, kon nejzinoto koristewe e upatena i kriminologijata sekoga{ koga go ispituva kriminalitetot kako takva pojava. Vrz taa osnova e izgradena posebna tn. krivi~na statistika koja gi sobira, sreduva i obrabotuva podatocite za kriminalitetot kako masovna pojava. Site krivi~ni statistiki imaat dvojna cel: da pru`at slika za dvi`eweto na kriminalitetot i da ja doka`at efikasnosta na pravosudnite organi. Kaj statistikata na kriminalitetot treba da se razlikuva statisti~kata evidenija na kriminalitetot koja pretstavuva zbir na podatoci za kriminalitetot od primenata na statisti~kite metodi koi se koristat vo kriminolo{kite istra`uvawa za sobirawe, sreduvawe i obrabotka na statisti~kata evidencija. 1. STATISTI^KA EVIDENCIJA NA KRIMINALITETOT

1. Statisti~ka evidencija na kriminalitetot kaj nas ja vodat organite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, javnite obvinitelstva i sudovite. Ottamu, mo`e da se zboruva za: 10 policiska statistika, 20 statistika na javnite obvinitelstva i 30 sudska statistika. 10 Policiskata statistika go meri prijaveniot i od strana na policijata otkrieniot kriminalitet. Taa glavno go iska`uva brojot na krivi~nite dela. Vo ovaa statistika se evidentiraat najgolem broj na statisti~ki edinici. 20 Statistikata na javnite obvinitelstva go meri kriminalitetot koj bil predmet na obvinuvawe vo krivi~nata postapka. Taa glavno go iska`uva brojot na izvr{itelite na krivi~nite dela. Vo nea brojot 71

na evidentiranita krivi~ni dela e pomal od krivi~nite prijavi ottamu {to krivi~nata prijava mo`e da bide otfrlena (prijavenoto delo nema elementi na krivi~no delo, zatoa {to e isklu~eno goneweto ili zatoa {to nema elementi za somnevawe deka krivi~noto delo navistina e izvr{eno), ottamu {to istragata e prekinata ili zaprena (nema elementi na krivi~no delo, isklu~eno e goneweto ili odgovornosta ili nema dokazi). 30 Sudskata statistika go meri presudeniot kriminalitet. I ovaa statistika ne go meri vkupniot kriminalitet ottamu {to ne sekoga{ doa|a do proglasuvawe na storitelot za vinoven. Pri~inite za toa mo`at da bidat otfrlena privatna tu`ba, zaprena krivi~na postapka (nema delo i op{testvena opasnost, isklu~eno e goneweto i odgovornosta, nema dokazi deka e izvr{eno deloto, obvinitelot se otka`al od obvinenieto). Osven ovie i sli~ni statistiki, koi postojat vo najgolemiot broj zemji vo svetot,77 sî u{te postojat obidi za voveduvawe i na me|unarodna statistika na kriminalitetot78 koja bi ovozmo`ila sporeduvawe na obemot, strukturata i dvi`eweto na kriminalitetot vo oddelni zemji. Me|utoa, pri vakvite sporeduvawa na kriminalitetot treba da se ima vo vid deka postojat golemi razliki kako vo zakonskite definicii na kriminalitetot, taka i vo na~inot na pribiraweto i sreduvaweto na podatocite vo odelni zemji. 2. Navedenite statistiki imaat golem broj nedostatoci poradi koi mo`e slobodno da se ka`e deka nitu edna od niv ne pru`a to~ni podatoci vo pogled na brojot na krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli. Od tie pri~ini treba da se uka`e na razlikata koja {to postoi me|u prividniot, legalniot i vistinskiot kriminalitet. Pod prividen kriminalitet se podrazbira zbir na site dela koi se prijaveni bez ogled na toa dali navistina pretstavuvaat krivi~ni dela. Legalniot kriminalitet go so~inuvaat samo onie krivi~ni 77

Taka, na primer, vo Anglija, Vels i [kotska postojat sudski (Criminal Statistics) i policiski (Supplementary Statistics) statistiki. Izvori na statisti~ki podatoci vo SAD se Uniform Crime Reports {to po~nuvaj}i od 1930 godina, edna{ godi{no se izrabotuva od strana na Ministerstvo za pravda i Federalnoto istra`no biro (FBI). Vo niv se sodr`ani podatoci za za~estenosta na dva vida izbrani krivi~ni dela: nasilni~ki (ubistvo - umisleno i nebre`no, te{ki napadi na telesniot integritet, siluvawe so upoterba na nasilstvo, razbojni{tvo) i imotni (provalna kra`ba, kra`ba nad 50 dolari i kra`ba na motorni vozila, a od 1978 i podmetnuvawe na po`ari) koi slu`at kako indeks na celokupniot kriminalitet. Drugi izvori se National Crime Surveys kako i godi{nite izve{tati za viktimizacija. 78 Zasega postojat opredeleni statisti~ki evidencii {to se formiraat pri ON i Me|unarodnata organizacija za kriminalisti~ka policija (INTERPOL) kako i pri Sovetot na Evropa vo Strazbur.

72

dela koi kako takvi se utvrdeni po sudski pat. Vistinskiot (realen) kriminalitet e zbir na prijavenite dela i delata koi ne se prijaveni, odnosno poznati na policijata me|utoa, objektivno imaat karakter na krivi~ni dela. Me|u prijavenot i vistinskiot kriminalitet postoi u{te eden del na kriminalitetot za koj }e zboruvame podocna, a koj se narekuva temna brojka na kriminalitetot. Vo pogled na brojot na izvr{enite krivi~ni dela i storiteli mo`e da se ka`e deka najblisku do vistinata e statistikata {to ja vodat organite za vnatre{ni raboti. Taa vo najgolema mo`na mera go opfa}a vistinskiot kriminalitet, odnosno vkupniot broj na povedenija {to imaat karakter na krivi~ni dela bez ogled na toa dali se otkrieni ili toa ne e slu~aj, ottamu {to gi evidentira site podneseni prijavi i site krivi~ni dela bez ogled na na~inot na koj za niv se dobieni soznanija. Treba me|utoa, da se ima predvid deka site prijaveni povedenija ne mo`at da se tretiraat kako krivi~ni dela. Natamo{en nedostatok na statistikata na organite za vnatre{ni raboti e vo toa {to ne gi opfa}a krivi~nite dela {to se gonat po privatna tu`ba. Statistikata na javnite obvinitelstva gi opfa}a i onie postapki od koi izvesen broj vo sudskata postapka zavr{uvaat so osloboditelna ili odbivatelna presuda. Sudskata statistika go opfa}a samo sudski evidentiraniot kriminalitet {to zna~i site onie krivi~ni dela za koi se osudeni nivnite storiteli. Taa me|utoa, ne gi sodr`i onie krivi~ni dela kaj koi od bilo koi pri~ini bila zaprena postapkata, na primer, storitelot umrel ili nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe. I pokraj toa, najgolemiot broj avtori sudskata statistika ja smetaat za najsigurna i najverodostojna, za{to gi evidentira samo onie krivi~ni dela koi kako takvi se utvrdeni vo krivi~nata postapka. Toa e sudski utvrden kriminalitet koj pretstavuva broj na pravosilno osudeni lica i lica na koi im e izre~ena vospitna merka, kako i site krivi~ni dela koi se izvr{eni od strana na navedenite lica. Ottamu, sudskata statistika naj~esto se zema kako osnov za sledewe na kriminalitetot. Vo ovaa smisla, me|utoa, mo`at da se sretnat i maliciozni zabele{ki, kako onaa na eden avtor,79 deka edinstveno od pri~ina {to sudskata statistika go izrazuva najmaliot obem na kriminalitetot, vladite na mnogu zemji toj izvor go koristat kako oficielen izvor na podatoci za sostojbata na kriminaliteto vo zemjata. Eden od natamo{nite nedostatoci na site, a osobeno na policiskite statistiki, e sodr`an i vo okolnosta na ocenuvaweto na vrednosta na podatocite {to gi merat. Toa e slu~aj toga{ koga statisti~kite evidencii se pojavuvaat kako neto~ni poradi slu~ajni (nenamerni), no duri i poradi namerni (falsifikuvawe) gre{ki. Do nenamerna neto~nost mo`e da dojde poradi gre{ki vo reagiraweto na re79

Davidovi}, D. op. cit. str. 12.

73

presivnite organi (evidentirano e krivi~no delo ili negov storitel, za koi podocna se utvrduva deka ne bilo krivi~no delo, odnosno izvr{itel na deloto bilo drugo lice) ili poradi gre{ki pri sobiraweto i obrabotka na podatocite. Do namerni gre{ki, odnosno do falsifikuvawe na podatocite, mo`e da dojde od najrazli~i pri~ini me|u koi sekako deka se najzna~ajni onie opredeleni od dnevno politi~ki motivi (na primer, da se sokrie enormniot porast na odreden vid kriminalitet poradi smiruvawe na javnosta). Zaedni~ki nedostatok na site navedeni statistiki e i vo toa {to vo niv, vo golem del, se pojavuva procent na krivi~ni dela so nepoznati izvr{iteli.80 Spored eden avtor, toj procent kaj vkupniot kriminalitet dostignuva i do 50% od vkupno prijavenite krivi~ni dela. Po pravilo, veli natamu istiot avtor, polovinata od tie dela, a vo mnogu zemji i 2/3, zasekoga{ ostanuvaat nerasvetleni, t.e. za niv nikoj ne e obvinet ili osuden.81 Ovde vsu{nost, stanuva zbor za filtrirawe na statistikite na kriminalitetot. Toa filtrirawe redovno pretstavuva opredelen, pomalku ili pove}e, pravilen proces na namaluvawe ("is~eznuvawe") na krivi~nite dela od momentot na nivnoto prijavuvawe, preku prethodnata krivi~na postapka, podnesuvaweto na obvinenieto i sudeweto (donesuvaweto na osuditelna presuda). Vo ovaa smisla Hentig (H. Hentig) veli deka e dolg patot od ogromniot broj na izvr{eni krivi~ni dela do relativno maliot broj na te{ki krivi~ni dela vrz koi e staven pe~atot na "osuda". Na edno smaluvawe se nadovrzuva drugo i taka se doa|a do edna koli~ina koja odvaj deka e vredna za spomnuvawe. Me|utoa, postoi sklonost za zlostorot i zlostornikot da se sudi spored onoj `alosen ostatok i ovie nezna~itelni ronki.82 Toj, natamu se pra{uva, {to e so onie 65% koi izvr{ile krivi~ni dela razbojni{tva, siluvawa, izmami i kra`bi, a koi nikoga{ ne go pre~ekorile pragot na zatvorot? Neli tie, barem numeri~ki, vo najmala raka, se mnogu pove}e slika i prilika na "vistinskiot" prestapnik odo{to se toa samite osudenici. Da ne go zaboravime i toa deka ovie zatvorenici se samo mal ostatok na onoj ogromen broj na prestapnici koi uspeale celosno da ostanat neotkrieni. Ne mo`e da se negira, osven nekoi isklu~oci koi se rezultat na ~ista sre}a, deka osudenicite mora da se smetaat za najnizok sloj na kriminalniot svet, 80

Eden na{ ugleden avtori istaknuva "nesporen fakt e deka brojot na nepoznatite izvr{iteli na krivi~ni dela od godina vo godina e vo postojan porast, bidej}i pove}e od edna tretina na novoprimenite krivi~ni prijavi e za nepoznati izvr{iteli. Marina, P. Problemot na nepoznati izvr{iteli na krivi~ni dela, Bezbednost, Skopje, 1972/4, str. 4. 81 Davidovi}, D. Kriminologija, skripta, Vi{a {kola za unutra{nje poslove, Beograd, 1973, str.10. 82 Hentig, H. op. cit. str. 91.

74

imeno za negov proleterijat.83 Zatvorenicite, zaklu~uva istiot avtor, samo delumno go pretstavuvaat kriminalot i kriminalcite, iako e lesno da se brojat, intervjuiraat i studiraat.84 Ostanatite zna~ajni prigovori koi mo`at da im se upatat na navedenite statistiki, }e gi izlo`ime spored sumarnata sistematizacija na Igwatovi}.85 Stanuva zbor za slednite nedostatoci: 10 Ako se izbere modelot na pretstavuvawe na kriminalitetot preku krivi~noto delo - brojot na izvr{itelite ostanuva sporeden, a ako toa e modelot na storitelot (vo statistikite figurira samo eden pokazatel, obi~no najte{koto delo) - evidencijata e manliva. 20 Vo sekoja od niv pred se figuriraat pravni kategorii, a ostanuvaat zapostaveni op{testvenite, psiholo{kite i moralnite aspekti na prestapite koi se od posebno zna~ewe za kriminalitetot. 30 Vo globalnite statistiki (koi se odnesuvaat na site krivi~ni dela) delata imaat ist numeri~ki izraz, bez ogled na te`inata. 40 Ako vo eden ~len od KZ, se prevideni alternativni dejstvija na izvr{uvawe, od koi nekoj mo`at da bidat so ili bez upotreba na nasilstvo (kako kaj siluvaweto), vakvite slu~ai vrz osnova na oficielnata statistika ne e mo`no da se razdelat. 50 Iako kako biten element na evidencijata na kriminalitetot se pojavuva vremenskata dimenzija, taa e mnogu uslovno opredelena. Ako za moment go zapostavime faktot deka vo site zemji ovie statistiki docnat so pojavuvaweto, prv problem e okolnosta deka e te{ko da se utvrdi vo koja godina se izvr{eni delata koi vo statistikata se vrzuvaat so nea. 60 Vrz podatocite, osobeno onie za obemot na kriminalitetot silno vlijae dejnosta na zakonodavecot. Od zonata na kaznivost {to toj }e ja opredeli }e zavisi i obemot na masata na delata koi figuriraat vo statistikite. Toa e pri~inata za{to se napu{teni ideite za izrabotka na me|unarodnite statistiki koi so tolku optimizam se zapo~nati u{te vo minatiot vek.86 83

Vo ovaa smisla i Eliot naglasuva deka "Onie koi se uapseni, sudeni i osudeni mo`eme da gi smetame za stradalnici za svoite ugledni sogra|ani". Eliot, M. op. cit. str. 49. 84 Ibid, str. 93 85 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 73-74. 86 Na Op{tiot statisti~ki kongres vo Brisel vo 1853 godina be{e istaknata potrebata za izgradba na sistem na internacionalna krivi~na statistika, pra{awe koe podocno posebno go okupira{e vnimanieto na Kongresite na Me|unarodnata fondacija za krivi~no pravo i kazneni zavodi. Kako rezultat na tie nastojuvawa vo 1932 godina be{e formirana me{ovita komisija za sporedbeno prou~uvawe na kriminalnite statistiki koja deluva{e do 1939 godina. Ve}e pri nejzinaat rabota bea zabele`ni te{kotii poradi koi Me|unarodniot statisti~ki institut vo Hag vo 1936 i 1955 godina, na site

75

70 Koga kon ova }e se dodade deka podatocite za kriminalitetot vo niza zemji se falsifikuvani od ideolo{ki (doka`uvawe na prednosta na sistemot nad konkurentskiot) ili ekonomski pri~ini (za da se namali stravot na potencionalnite turisti), jasno se kolkava pretpazlivost treba da mu se prio|a na samoto sporeduvawe na podatocite koi poteknuvaat od razli~ni zemji. Na~elno, vakvite sporeduvawa se mo`ni, no treba da se primenuvaat kaj konkretni inkriminacii pod uslov tie i so zakonite na tie zemji da se opredeleni na ist na~in. 80 Za kraj e ostaven najva`niot prigovor na site oficielni statisti~ki evidencii. Toj se odnesuva na nesigurnosta na odgovorite koi se davaat na osnovnoto pra{awe koi kaj niv se postavuva: "koi se vistinskite dimenzii na kriminalitetot"? Pritoa obi~no se misli na postoeweto na golema masa na izvr{eni, a so statistikite neregistrirani dela. Pomalku vnimanie mu se posvetuva na toa deka statistikite, osobeno policiskite, sodr`at gre{ki i vo sprotivna nasoka kaj tn. "brojki na preteruvawe". 2. PRIMENA NA STATISTI^KITE METODI VO KRIMINOLO[KITE ISTRA@UVAWA (STATISTI^KA ANALIZA)

1. Poradi slo`enosta na pojavite so koi se zanimava kriminologijata potrebno e podatocite do koi se doa|a so primena na oddelnite tehniki na ispituvawe, redovno da se podlo`at na statisti~ka analiza. Statistikata slu`i za utvrduvawe na vistinskite vrednosti na nekoja kriminalna pojava {to ja ispituvame, odnosno za utvrduvawe na toa {to e tipi~no, karakteristi~no i relativno stabilno vo sklopot na podatocite koi, obi~no izobiluvaat so toa {to e promenlivo, individualno i slu~ajno. Statisti~kata analiza zafa}a ~etiri ramni{ta na sukcesivno prou~uvawe i se javuva kako: 10 analiza na strukturata na masovnite pojavi (na primer, starosna struktura na nositelite na kriminalitetot),87 20 analiza na karakteristikite na kriminalnite zemji im prepora~a svoite krivi~i statistiki da gi potkrepat so ekspoze za krivi~noto zakonodavstvo i so pravosudniot sistem, so uka`uvawe na izvorite i metodite na sobirawe na podatocite i kriteriumite za klasifikacija. Zaradi navedenoto, mnogumina istaknuvaat deka e te{ko da se najde minimum za sozdavawe na me|unarodna statistika. 87 Strukturata na masovnite pojavi se utvrduva so otkrivawe na posebni sostavni delovi na statisti~kata masa i u~estvoto vo nea. Tehnikata za iznao|awe na ovie sostavni delovi i nivnoto u~estvo vo masata se sostoi vo utvrduvawe na procentualnoto u~estvo na goleminata na sekoj sostaven del na masata vo goleminata na celata masa (procenti na apsolutnite broevi). Poradi toa pokazatelite na strukturata se narekuvaat procentni pokazateli na strukturata. Vo analizata na kriminalitetot od izvonredna va`nost (osobeno koga apsolutnite broevi so koi se izrazeni delovite i celata masa se

76

pojavi (sredni golemini), 30 analiza na nivniot vremenski razvoj i 40 analiza na zaemnite vrski i odnosi me|u izu~uvanite i drugi pojavi. Za taa cel vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava se upotrebuvaat razni statisti~ki metodi kako {to se: metod na primerok, metod na korelacija, zakon na verojatnosta, sredna vrednost i sl. Toa se metodi ili tehniki na sobirawe i sreduvawe na podatoci, a ne metodi na nau~no objasnuvawe na kriminalitetot. Ottamu, vrz osnova na primenata na ovie metodi ne mo`e da se sudi za kauzalitetot na kriminalnoto povedenie, nitu da se otkrie negovata su{tina i da se soznaat negovite vnatre{ni vrski i odnosi so oddelnite pojavi. Koristeweto na statisti~kite rezultati treba da se vr{i pretpazlivo i sekoga{ da se proveruvaat so primena na navedenite metodi, za{to mo`e da se dojde do sosema sprotivstaveni zaklu~oci. Spored toa mo`e da se zklu~i deka statisti~kite metodi mo`at da poslu`at samo kako pomo{en metod vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava, a ne kako edinstven i isklu~iv metod. 2. Vo kriminologijata statisti~kite metodi ili, poprecizno, statisti~kite tehniki se koristat za: 10 grupirawe na podatocite. Za taa cel, vrz osnova na vidot na obele`jata, tie se razvrstuvaat na statisti~ki (numeri~ki, atributivni, vremenski i geografski) grupi i serii. 20 prika`uvawe na podatocite (tabelarno i so pomo{ na grafikoni) i, 30 opi{uvawe na podatocite i utvrduvawe vrski megu pojavite. Za taa cel vo kriminologijata se koristi tehnikata na sredna vrednost i so nea povrzanite sredstva za merewe na disperzijata, analizi na vremenskite serii (relativni broevi, indeksni broevi, trendovi), pokazateli na sezonski otstapuvawa na pojavata, korelacii, teorijata na verojatnost, zakonite na golemi broevi i metodot na primerok. 3. Zbirot na podatocite vrz koj se primenuvaat statisti~kite metodi se ozna~uva kako statisti~ka masa. Sekoja od edinicite na taa masa ima opredelena vrednost koja se utvrduva so merewe. Poradi skrateno prika`uvawe na taa masa, ~esto se koristat tehniki za utvrduvawe na sredna golemina (aritmeti~ka sredna golemina, ponderirana aritmeti~ka sredina, harmonska sredna golemina, medijana i moda (normala) so koi site poedine~ni vrednosti se sveduvaat na edna. So dobienite sredni golemini se vr{i analiza na karakteristikite na masovnite pojavi.88 golemi cifri, a ima potreba od vr{ewe na sporedbi na razni strukturi i za sledewe na promenite koi so tek na vremeto nastanuvaat vo tie strukturi) e da se utvrdi polnoletni~kata i maloeltni~kata struktura na izvr{itelite, strukturata na krivi~nite dela, polovata struktura itn. 88 Sporeduvaweto na dve ili pove}e masovni pojavi ne mo`e da se zamisli bez nivno sveduvawe na karakteristi~ni sredni golemini, za{to ne e

77

Presmetuvaweto na srednata vrednost e povrzano i so utvrduvawe kolku taa prose~na vrednost otstapuva od vistinskata vrednost na edinicite vo masata. Toa se vr{i so pomo{ na metodi za utvrduvawe varijacii ili disperzija. Za taa cel se upotrebuvaat metodi za utvrduvawe na rasponot na varijaciite (razlika me|u najgolemata i najmalata vrednost vo statisti~kata masa), sredni otstapuvawa (se zema predvid nasokata na otstapuvaweto) i srodni metodi. 4. Vo prou~uvaweto na vremenskite serii na pojavata naj~esto se koristat relativni broevi za da se utvrdi odnosot na dve pojavi sprema satisti~kata masa ili sprema nekoja druga pojava. Za taa cel se presmetuvaat procenti - relativni broevi koi uka`uvaat na strukturata, odnosno na sostavot na statisti~kata masa vo stoti delovi od celinata, indeksni broevi - koi gi poka`uvaat dinami~nite promeni na edna pojava vo odnos na daden moment vo koj nejzinata vrednost se ozna~uva so 100 i trendovi kako matemati~ki izrazi na dvi`eweto na edna pojava vo opredeleno vreme. 5. Vo kriminologijata se koristat i metodite na presmetuvawe na verojatnosta i zakoni na golemite broevi. Izrazot verojatnost vo naukata ima dve zna~ewa. Vo svoeto prvo zna~ewe se odnesuva na verojatnosta na hipotezata (se koristi za testirawe na hipotezata), a vo vtoroto na verojatnosta na nastanite (se koristi za predviduvawe na idnite kriminalni povedenija i dvi`eweto na kriminalitetot voop{to). Zakonot na golemite brojki trgnuva od brojnosta na istovidnite slu~ai za da se dojde do opredeleni pokazateli za stabilnosta na odnosite vo pojavata. 6. So primena na eden od statisti~kite metodi se utvrduva i tn. kvota na kriminalitetot. Imeno, za prou~uvawe na dvi`eweto na kriminalitetot, pokraj negovata apsolutnata, potrebno e da se poznava i negovata relativna golemina. Apsolutna golemina na kriminalitetot pretstavuva vkupniot broj na storiteli na krivi~ni dela na opredeln prostori vo opredelno vreme. Ako toj broj se dovede vo vrska so brojot na naselenieto, se dobiva relativnata golemina na kriminalitetot koja go poka`uva brojot na krivi~nite dela {to otpa|aat na opredelna edinica naselenie. Kako takva edinica obi~no se zema 100.000 krivi~no sposobno naselenie. Tokmu ovaa relativna golemina se narekuva kvota na kriminalitetot. Kvotata na kriminalitetot se presmemo`no da se sporeduvaat razni koli~ini na varijacii. Za izbegnuvawe na opasnostite koi mo`at da se pojavat kaj srednite golemini poradi nivnata voop{tenost potrebno e pravilno da se pristapi kon nivnoto utvrduvawe. Toa vo prv red se postignuva so obezbeduvawe na ednorodnost na masata i potoa eventualno, so nejzino diferencirawe (na primer, za da se utvrdi sredna starost na izvr{itelite na krivi~nite dela, najprvin e potrebno da se izvr{i nivna diferencijacija na maloletni i polnoletni lica). Za seto ova vidi: Supek R. Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968, str. 114-123.

78

tuva za opredeln vremenski period, naj~esto za edna godina i toa posebno za ma{koto i `enskoto naselenie, kako i za oddelni starosni grupi na prestapnici, odelni vidovi na krivi~ni dela i sl. 7. Za~estenosta na vr{eweto na krivi~nite dela na opredelno podra~je se presmetuva so gustinata na kriminalitetot. Gustinata na kriminalitetot go poka`uva vremenskiot prostor na vr{eweto na krvi~nite dela so ogled na opredelena edinica na naselenieto koja i ovde obi~no iznesuva 100.000. Presmetuvaweto na kvotata i gustinata na kriminalitetot e od osobeno zna~ewe za sledewe na dvi`eweto na kriminalitetot vo edna zemja. Kako osnova za nivnoto presmetuvawe obi~no se zema sudskiot kriminalitet, no so ogled na toa {to, posebno od aspekt na postoeweto na temnata brojka, ni toj ne odgovara na vistinskiot kriminalitet, pri donesuvaweto na statisti~kite zaklu~oci i kvotata i gustinata na kriminalitetot treba da se zemat so nu`na pretpazlivost. 8. So pomo{ na metodot na korelacija se ispituvaat me|usebnite vrski i me|usebnata zavisnost vo razvojot na dve ili pove}e pojavi so cel da se otkrijat nivnite statisti~kite zakonitosti. So primena na ovaa metodolo{ka tehnika mo`e da se utvrdi odnosot me|u kriminalitetot i drugite op{testveni pojavi (kako {to se op{testveniot i politi~kiot sistem, op{testveniot razvoj, op{testvenata stabilnost i sl.), zna~ajnosta i nasokata (pozitivna i negativna korelacija) i nivnata povrzanost. Samata tehnika se sostoi vo merewe na povrzanosta (me|usebnite odnosi) na dve pojavi kako varijabli (obele`ja) za da se utvrdi: dali voop{to postoi nivna povrzanost, a ako postoi, stepenot na taa povrzanost i karakterot na tie odnosi. Numeri~kiot odnos na povrzanosta poka`uva celosna korelacija koga ima vrednost +1 ili -1. Vo dvata slu~ai se raboti za ista vrednost so toa {to znakot pred brojot uka`uva na nasokata na korelacijata, a ne na nejzinata ja~ina. Koga korelacijata e pozitivna i dvete varijabli rastat ili opa|aat (na primer, raste brojot na nevrabotenite, no i brojot na kriminalitetot). Koga koeficientot na korelacijata e izrazen so ekstremnata vrednost od 0.00, uka`uva na nepostoewe na me|usebna povrzanost na pojavite koi se istra`uvaat. Pri koristeweto na metodot na korelacija istra`uva~ot treba da bide osobeno vnimatelen, za{to dve zavisni varijabli mo`at da poka`at pravilnost vo dvi`eweto no, nivnata vrednost sosema slu~ajno da se soglasuva. Toa e slu~aj so tn. prividni korealacii koga vneseniot tret faktor ostvaruva vlijanie vrz dvete ispituvani nezavisni pojavi (na primer, koga vo utvrdenata korelacija me|u nevrabotenosta i kriminalitetot se vnese tret faktor - urbanizacijata na gradovite, prividnosta na korelacijata se sostoi vo toa {to urbanizacijata istovremeno gi uslovuva i dvete pojavi: nevrabotenosta i kriminalitetot). Ottamu proizleguva, deka so koristeweto na ovoj metod ne mo`at da se 79

utvrduvaat pri~inski vrski me|u pojavite tuku samo nivnite simetri~ni odnosi. 3. TEMNA BROJKA, BROJKA NA PRETERUVAWE I BROJKA NA POKRIVAWE NA KRIMINALITETOT

3.1. Temna brojka na kriminalitetot 1. Napred ve}e govorevme za opredeleni nedostatoci na statisti~kata evidencija na kriminalitetot. Pritoa, namerno ne go analiziravme glavniot nedostatok na poedine~nite statistiki koj se sostoi vo toa {to nitu so edna od niv ne se opfateni neotkrienite krivi~ni dela. Toa se onie krivi~ni dela koi od najrazli~ni pri~ini ostanale neotkrieni i ottamu neregistrirani od strana na organite na krivi~niot progon. Toj broj na izvr{eni no, neotkrieni krivi~ni dela se narekuva "temna brojka."89 Vo literaturata se smeta deka japonskiot dr`aven obvinitel Obe, e prviot koj vo 1908 go upotrebil ovoj termin za da go ozna~i onoj del na kriminalitetot koj ostanuva nepoznat za dr`avnite organi.90 Ottoga{, so opredeleni razliki vo negovoto tolkuvawe, ovoj termin se sre}ava vo delata na mnogu kriminolozi. Spo89

Za ozna~uvawe na oficielno neregistriranite izvr{eni krivi~ni dela se upotrebuvaat razli~ni nazivi. Francuzite i italijanite taa brojka ja ozna~uvaat kako "temna brojka" (chiffre noir, odnosno numero oscuro), vo germanskata literatura se srekava i izrazot "temno pole" (Dunkefield), a vo anglosaksonskata pokraj navedenite dva termini: (Dark figure i Dark field) i latenten, skrien kriminalitet (Hydden criminality). Nekoj avtori pravat razlika me|u temnata i "sivata brojka"(Grey figure) na kriminalitetot. Ovaa podelba ima osnov za{to pridonesuva za distinkcija me|u dve srodni, me|utoa razli~ni pojavi. Dodeka temnata brojka mo`e da se opredeli kako razlika me|u vistinski izvr{eniot i zvani~no evidentiraniot kriminalitet, sivata brojka e zaedni~ka oznaka za site prijaveni dela koi ne se rasvetleni. Ignjatovi}, \, op. cit. str. 74-75. 90 Fakt e me|utoa, deka iako ne go upotrebil terminot temna brojka, ovaa pojava jasno ja voo~il u{te Ketle vo svoeto delo: A Traesite on Man, od 1842 godina. Toj veli: "Na{ite opservacii mo`at da se odnesuvaat samo na odreden broj na poznati i osudeni prestapi, od nepoznatiot, vkupen broj na zlostori. So ogled deka ovoj vkupen broj na storeni zlostorstva za segoga{ }e ostane nepoznat, celokupnoto rezonirawe vrz osnova na toj broj }e bide pomalku ili pove}e defektno. Ne se dvoumam da ka`am deka seto znaewe koe go poseduvame za statistikta na zlostorstvata }e bide sosema beskorisno ako bez pogovor ne priznaeme deka skoro sekoga{ postoi edna srazmernost me|u poznatite i osudeni prestapii nepoznatiot vkupen broj na storni zlostori. Navedeno spored: Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, Policiska akademija, Beograd, 1997, str. 55.

80

red Kurt Majer (Kurt Mayer) so ovoj termin se izrazuva brojot na izvr{enite (na policijata poznati) krivi~ni dela {to ne se pravosilno presudeni. Hentig go upotrebuva termionot "temno pole" kako posoodveten, za{to smeta deka so broj ne mo`e da se izrazi golemina koja mo`e samo da se naseti. Pritoa pravi razlika me|u "apsolutno temno pole" - kriminalitetot {to voop{to ne mu e poznat na policijata, i relativno temno pole - kriminalitet {to mu e poznat na policijata me|utoa, od bilo koi pri~ini ne e rasvetlen ili presuden.91 Ostavajki gi na strana razli~nite gledawa na ovoj poim, moj stav e deka pod temna brojka na kriminalitetot treba da se podrazberat site izvr{eni krivi~ni dela na opredelen prostor i vo oprede-

leno vreme, koi po slu`bena dol`nost voop{to ne se otkrieni ili za koi ne e podnesena krivi~na prijava do nadle`nite dr`avni organi, pa so ogled na toa za niv ostanale nepoznati. Temnata brojka se izrazuva so relativen broj (na primer, 1 : 10) koj go ozna~uva odnosot me|u statisti~ki evidentiraniot kriminalitet i vistinskiot kriminalitet na opredelno podra~je vo opredlen vremenski period. Goleminata na temnata brojka na kriminalitetot nikoga{ ne mo`e precizno da se opredeli, tuku samo da se pretpostavi. No, spored nekoi amerikanski istra`uvawa, toj se naj~esti se dvi`i vo raspon od 1:3 do 1:13. Edno me|utoa, e sigurno, deka brojot na neotkrienite krivi~ni dela ne e za potcenuavwe, t.e. deka poznatite i otkrieni krivi~ni dela pretstavuvaat samo eden mal broj od celokupniot broj od vkupno izvr{enite krivi~ni dela. Vo dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa e utvrdeno deka temnata brojka zna~itelno varira vo zavisnost od oddelni vidovi na krivi~ni dela i nivnite storiteli. Imeno, vo brojni studii na oddelni avtori se tvrdi deka temnata brojka osobeno e golema kaj: krivi~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal, krivi~nite dela kra`bi (osobeno onie polesnite), vo oblasta na stopanskata aktivnost (predivikuvawe prinudna likvidacija, o{tetuvawe na doveriteli, zloupotreba na ovlastuvawe vo stopanstvoto, zaklu~uvawe na {tetni dogovori), nedozvolena trgovija, nedozvolen abortus, kaj siluvaweto, potkupot, iznudite i ucenite, kaj krivi~nite dela ~ii `rtvi se turisti, migranti, deca, `eni, me|u bliski srodnici i bra~ni i vonbra~ni drugari i kaj nekoi drugi vidovi krivi~ni dela. 92 91

Germanskiot kriminolog [najder (Hans Joachim Schnaider), osnovnata podlbata na Hentig na apsolutno i relativno temno pole ja nadopolnuva so u{te edna kategorija - temno pole na kriminalnite karieri. Tuka go pomestuva golemiot broj krivi~ni dela {to bile izvr{eni od stana na osudeni lica a organite na krivi~niot progon ne mo`ele da gi otkrijat ili doka`at. Vidi: Schneider, H. J. op. cit. str. 182-183. 92 Gurvi~ ja dava slednava klasifikacija na tie dela: prvata kategorija ja so~inuvaat zlostorstvata izvedeni mnogu ve{to ili vo tolku povolni

81

Od druga strana temnata brojka na kriminalitetot e pomala kaj ubistvata, te{kite telesni povredi, te{kite kra`bi i razbojni{tva i sl. Empiriski e potvrden i faktor deka temnata brojka e mnogu pogolema kaj kriminalitetot na `enite i kaj maloletni~kata delinkvencija odo{to kaj kriminalitetot {to go vr{at ma`ite. Negovata golemina me|utoa, zavisi i od golem broj drugi okolnosti me|u koi sakako se pozna~ajni: 10 vidot na deloto (obi~no takvi kaj koi `rtvata ne e otelotvorena vo konkretno lice -"victimless crime"); 20 "kriminalen parazitizam" (ostavawe na nezaklu~eni stanovi, avtomobili i drug nebre`en stav i odnos kon svojot imot od strana na `trvata); 30 nespremnosta na gra|anite da gi prijavuvaat krivi~nite dela (naj~esto poradi stavot na `rtvata deka: a) poradi bagatelnosta na nastanot toa ne se ispla}a, b) deka prijavuvaweto e samo gubewe vreme i tormozewe, za{to nema da dovede do nikakva akcija na policijata, v) storitelot bil poznanik na `rtvata koj taa ne saka da go prijavi i g) poradi zakanata od strana na storitelot, mo`e da se dovede vo opasnost samata `rtva ili nejzinite bliski rodnini); 40 sporosta na organite na krivi~niot progon ili nivnata nemo} da otkrivat opredeleni vidovi na krivi~ni dela (finansiski dela, nepla}awe danok, "perewe" pari, izvoz na kapital i sl.); 50 svojstvata na izvr{itelite na krivi~noto delo (roditeli, starci, `eni, deca, politi~ki li~nosti, bogati, popularni i lica so ugledni profesii, organizatori i ~lenovi na kriminalni bandi), 60 ume{nosta na storitelost da ne bide otkrien i faten (tn. sovr{eni zlostorstva") i sl.

okolnosti {to ne ostavile nikakva traga: toa se tn. "sovr{eni zlostorstva". Tie igraat bezna~ajna uloga vo celokupnata masa na kriminalitetot. Pobrojni se onie zlostorstva za koi iako vlastite zadol`eni za javnata sigurnost doznavaat, ne prezemaat nikakva sudska ili vonsudska postapka, koi ne doveduvaat do apsewe, za{to semejstvoto ili okolinata gi prikriva vinovnicite. Me|utoa, i toa ne glavniot izvor na "crnata brojka." Takvite slu~ai ne se nepoznati nitu vo gradskite sredini, no osobeno se ~esti na selo kade {to nekoja semejna ili lokalna solidarnost tvrdokorno, najpove}e so pasiven otpor ili so mol~ewe, im se sprotivstavuva na deluvaweto na javnite vlasti i mnogu ~esto ubistvoto ili ~edomorstvoto go prika`uva kako nesre}en slu~aj, na trueweto mu se dava privid na bolest, volevoto podmetnuvawe na po`ar se objasnuva so deluvaweto na prirodni pri~ini itn. Sepak, najgolemiot broj na zlostorstva {to so nea se opfateni go so~inuvaat ona {to Amerikancite go narekle white collar criminality, kriminalitet na ~inovnicite, so drugi zborovi kriminalitetot na imotnite ili barem na srednite klasi. Gurvitch, G. i dr. Sociologija, Tom II, Naprijed, Zagreb, 1966, str. 235.

82

Mejbl Eliot (M. Elliott) smeta deka temnata brojka e osobeno golema kaj krivi~nite dela: sitni kra`bi koi retko se prijavuvaat,93 kaj izmamite (na primer, pri naplata na osiguruvawe), proneveri, la`ni ve{ta~ewa na lekari koi zastapuvaat osiguritelni dru{tva (koi nikoga{ ne se kaznuvaat),94 kaj seksualnite delikti95 i kaj ucenite (osobeno ako se izvr{eni sprema lica so pogolem op{testven ugled). Temnata brojka ~esto se pojavuva poradi korumpiranost na policijata96 i pogre{ni apsewa izvr{eni od nejzina strana.97 Postoi i tn. zavera na mol~ewe vo pogled na krivi~nite dela na soperni~ki reketari, gangsteri i komarxii.98 Ne smee me|utoa, da se zaboravi, veli Eliot (M. Elliott), deka ime i golem broj la`i prijavi motivirani od odmazda, qubomora i `elba da se svrti vnimanieto od sopstvenata kriminalna dejnost.99 Spored Hentig (H. Henting), javuvaweto na temnata brojka naj~esto e posledica od neprijavuvaweto na opredeleni krivi~ni dela ili poradi otsustvoto na nivnoto gonewe. Krivi~nite dela ~esto ostanuvaat neprijaveni kaj krivi~i~nite dela {to ostanale vo obid (ako izostanala materijalna {teta),100 kaj krivi~nite dela kaj koi `rtvata pogre{no smeta ili ne znae deka e o{tetena (kaj nekoi izmami i kaj tn. plevewe - vleguvawe vo prodavnica so kalauz, odzemawe na stoka i ostavawe sî vo najdobar red so cel sopstvenikot da ne ja zabele`i {tetata),101 kaj izmamite izvr{eni vrz lu|e so povisok ugled (poradi sram da se priznae nivnata lekovernost),102 kaj ucenite i seksualnite delikti (poradi strav od javnosta),103 kaj opredeleni rasni i verski mal93

"Golem broj od doma{nata posluga, na primer, vr{i sitni kra`bi na namirnici i obleka, a ponekoga{ krade i zna~ajni predmeti (nakit, umetni~ki predmeti itn.). Me|utoa, zaradi te{kotiite na doka`uvaweto deka takvata kra`ba ja izvr{ila poslugata, nivnite rabotodava~i ~esto smetaat deka }e se izlo`at na opasnost da bidat tu`eni ako gi prijavat prestapite, za{to sekoe lice koe obvinuva drug za krivi~no delo koe ne mo`e da se doka`e mo`e da odgovara za nanesena {teta." Eliot, M. op. cit. str. 57. 94 Vidi. Ibid, str. 56. 95 Vidi. Ibid, str. 58. 96 "Ako policajcite se vme{ani vo lotariskiot reket, o~igledno e deka nema da gi apsat poedincite koi so nego se povrzani . Vo takvi slu~ai tie mo`at da izvr{at simboli~ni apsewa za da zadovolat izvesna kritika na javnosta, no ni{to pove}e od toa nema da storat. Ibid, str. 60-61. 97 Ibid, str. 61 98 Vidi. Ibid, str. 58 i 60. 99 Vidi: Ibid. str. 60. 100 Hentig, H. op. cit. str. 35 101 Ibid, str. 77. 102 Ibid, str. 79. 103 Ibid, str. 78.

83

cinstva koi se trudat da go so~uvaat svojot presti` so re{avawe na me|usebnite prestapi vo svojot zatvoren krug, a ova e na~in na presmetuvawe i me|u kriminalcite,104 kaj abortusite, izmami vo vrska so osiguruva na imot i lica i sl.105 Goneweto ~esto otsustvuva kaj krivi~nite dela za koi policijata ne saka da znae, koga policijata mo`e da znae za zlostorstvata, a nikakvo ime ne zabele`ila vo policiskite spisi,106 kaj krivi~nite dela izvr{eni vrz zatvorenici,107 kaj potka`uva~ite koi se osloboduvaat od obvinenie za nivnite kriminalni aktivnosti (vo vakvi slu~ai zlostorstvoto ostanuva nezabele`ano, za{to pridonesuva vo borbata protiv zlostorstvata).108 Ili, sumarno, sekade kade {to postoi li~na i ekonoimska zavisnost, kade {to javnosta e isklu~ena, kade {to e uskrateno pru`awe na dokazi (na primer, vo situacija zatvorenik - slu`benik), mora da ima disproporcija me|u izvr{enite i poznatite zlostorstva.109 Interesno e da se spomne deka za pojavata na temnata brojka na kriminalitetot mo{ne zna~ajna uloga ima i postoeweto na institutot na tn. procesno dogovarawe, odnosno spogoduvawe za vinata - plea bargaining karakteristi~en za amerikanskata pravosudna praktika. Imeno, poznato e deka vo SAD policijata, osnosno javniot obvinitel mo`e da se dogovori so prestapnikot deka nema da bide obvinet za izvr{enoto krivi~no delo, ako se soglasi vo toa ili vo deloto na drugi storiteli da se pojavi kako svedok. Obvinitelot kaj ovoj institut, vsu{nost, na obvinetiot mu nudi niza otstapki kako {to se: obvinuvawe za polesnoto krivi~no delo,110 trajno odnosno privremeno otstapuvawe od gonewe, preporaka na sudot da ja namali kaznata111 ili nekoja kombinacija od navedenoto, pod uslov obvinetiot da ja priznae vinata za deloto {to mu se stava na tovar.112 Na toj na~in, u{te eden del na kriminalitetot ostanuva nepoznat za krivi~nite statistiki. 104

Ibid, str. 35 i 79. Vidi. Ibid. str. 80 106 "Glavno e da e pru`ena za{tita od nekoj pripadnik na policiskite sili. Kradcite velat deka rabotata sekoga{ mo`e prakti~no da se sredi ako zlostornikot ima dovolno pari. "Davaweto na procent" mora da e prili~no ~esta pojava iako ne pretstavuva op{t fenomen. Jasno e deka vo ovie slu~ai zlostorstvata se izvr{eni, no tie ostanuvaat nepoznati." Ibid, str. 75. 107 Ibid. str. 35 i 81. 108 Ibid. str. 76. 109 Ibid, str. 81. 110 Vo ovaa smisla, Hentig naveduva karakteristi~n primer na lice koe namesto za ukreden dijamant bilo osudeno za sitna kra`ba na sedum meseci zatoa {to se spogodilo da go vrati dijamantot. Vidi. Ibid, str. 89-90. 111 Primer za takov slu~aj vidi: Ibid, str. 73. 112 Za kriti~kite zabele{ki kon ovoj instituta vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 430. 105

84

So temnata brojka se povrzani i situaciite vo koi policijata

"gleda niz prsti". Stanuva zbor za tn. "moralen odmor" ("moral holidys") kakvi {to se proslavi i veselbi po povod na nova godina, karnevali, golemi sportski spektalki, nacionalni praznici, svadbi i sl., koga policijata retko vr{i racii, na primer, na alkoholiziranosta na voza~ite i predupreduvawe i priveduvawe za pote{ki ili polesni prestapi povrzani so konkretniot nastan. 2. Poradi soznavawe na temnata brojka na kriminalitetot vo sovremeneta kriminologija se koristat tri vida tehniki na sobirawe na podatoci: anketi na samoobvinuvawe (self-reported crime survey"),113 anketi za viktimizacija ("reports victimization")114 i anketi so lica koi vo vr{eweto na svojata dejnost se vo situacija da doznaat za izvr{eni krivi~ni dela. Anketite na samoobvinuvawe se zasnovaat na priznanie na liceto deka bilo izvr{itel na nekoe krivi~no delo i za posledicite od istoto, anketite na viktimizacija na svedo~ewe na `rtvata na nekoe kriminalno odnesuvawe, a poslednata anketa, vrz iskazi na bilo koe lice ~ija profesija (ugostitelski rabotnik, prodava~, direktor ili slu`benik vo soobra}ajno preprijatie ili zdravstvena ustanova, inspekciski organ, policaec i sl) ili na posebni lica tn. informatori so koi se ovozmo`uva doa|awe do soznanie za nekoi vidovi na neotkrien kriminalitet. Celta na site ovie anketi e sobirawe na podatoci za obemot, strukturata i prirodata na vistinskiot kriminalitet i za karakteristikite na negovite izvr{iteli i `rtvi. So nivna pomo{ se doa|a do odgovor i za pri~inite poradi koi nekoi krivi~ni dela ne bile otkrieni kako i do pri~inite poradi koi nekoi krivi~ni dela ne bile prijaveni od strana na `rtvata. Od druga strana, na ovie metodolo{ki postapki im se prefrla na nivnata golema ograni~enost i se upatuvaat brojni drugi prigovori. Neiskrenosta vo davaweto na odgovorite, osobeno kaj tehnikata na samoobvinuvawe, se smeta kako eden od nivnite osnovni problemi. Ottamu, se istaknuva deka od `elbata za istaknuvawe maloletnicite mo`at da "priznaat" mnogu pove}e, a poradi prisustvoto na sram, nelagodnost i somevawe vo anonimnosta na ispituvaweto, postarite lica mnogu pomalku od navistina izvr{enite dela. Natamu, se smeta deka licata so 113

Za nekoi pokarakteristi~ni studii vo koi e koristena ovaa istra`uva~ka tehnika Mrki}, S. Tamna brojka kriminaliteta - statisti~ki pristup, JRKKP, Beograd, 1987/3. str. 114-116 i Ignjatovi}, \. op. cit. str. 77-78. 114 Ovie studii, za ~ii pionir se smeta Hans fon Hentig, vo osnova se sostojat vo ispituvawe vrz reprezentativen primerok, za opredelen vremnski period, na okolnosta dali nekoi lica bile `rtvi na krivi~ni dela i dali istite gi prijavile na policijata. Za ovoj tip na istra`uvawa i opredeleni istra`uva~ki studii i nivni rezultati vidi: Mrki}, S. op. cit str. 116-121 i Ignjatovi}, \. op. cit. str. 78-79.

85

pobogata kriminalna kariera poradi pote{ko se}avawe ne mo`at vo celost da gi navedat site dela nitu precizno da go opredelat vremeto na nivnoto izvr{uvawe. Toa e slu~aj i so ispitanicite so ponisko inteligencija i obrazovanie. Golema slabost na ovie istra`uva~ki tehniki e sodr`ana i vo na~inot na izborot na respondentite (vo ovie istra`uvawa od niza pri~ini naj~esto ostanuvaat nedostapni tokmu onie lica za koi se pretpostavuva deka poseduvaat opredeleno kriminalno minato), nevozmo`nosta da se utvrdat nekoi vidovi na kriminalitet (respondentite obi~no odbivaat da se samoobvinuvaat za nedozvoleni povedenija od oblasta na organiziraniot, ekonomskiot, politi~kiot kriminalitet i, se razbira, za kapitalnite krivi~ni dela ubistvata). Nekoi avtori so pravo go postavuvaat i pra{aweto za sigurnosta115 na ovie istra`uvawa i vrednosta na nivnite zaklu~oci (poradi otsustvoto na verodostojni sredstva i indikatori za nivna proverka), taka {to vo posledno vreme se poka`uva tendencija na svrtuvawe na nivnoto prioritetno vnimanie od istra`uvawata na temnata brojka (dali respondentite bile storiteli ili `rtvi na opredeleni dela, kolkav bil nivniot broj i od koi pri~ini ne bile otkrieni ili ne go prijavile deloto) kon ispituvawe edinstveno na na~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

3.2. Brojka na preteruvawe na kriminalitetot Brojkata na preteruvawe na kriminalitetot ili na tn. "fantomski kriminalitet" go pretstavuva onoj kriminalitet koj nepravilno e evidentiran vo krivi~nite statistiki. Do vakvoto preteruvawe na kriminalitetot doa|a od pove}e pri~ni. Osnovnata me|u niv se sostoi vo nedovolno preciznoto normativno razgrani~uvawe na kaznivite dela, {to ponekoga{ doveduva do arbitrerni procenki. Ottamu, nekoe povedenie koe {to vo del od stranskite zakonodavstva se pomestuva megu prestapite i istapite, a kaj nas me|u prekr{ocite, se slu~uva da bide okvalifikuvano kako zlostorstvo, odnosno kako krivi~no delo. Vo na{eto pravo, kako mo{ne pogodena "klima" za vakvi gre{ki pretstavuva paralelnoto inkriminirawe na nekoi dejstvija osobeno od oblasta na javniot red i pravniot soobra}aj, za koi se propi{ani sankcii vo KZ i vo Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir. Eklatanten primer e komarot koj e propi{an kako krivi~no delo i kako prekr{ok. Kako pri~ina za preteruvaweto nekoi avtori gi istaknuvaat i povremenite kampawi osobeno od strana na policijata poradi koi pred pravosudstvoto se pojavuva pogolem broj na storiteli od voobi115

Pod verojatnost (sigurnost, pouzdanost) se podrazbira stepenot na sovpa|awe na rezultatite na istra`uvaweto na pojavite so predviduvawata utvrdeni vo proektot na istra`uvaweto.

86

~aeniot. Potoa vo statistikite se registrira porastot na tie dela iako nivnata vistinska brojka mo`e da opa|a vo odnos na porane{niot period.116 Ovde, me|utoa, ne se raboti za preteruvawe vo vistinska smisla, za{to delata navistina se izvr{eni, tuku samo za menuvawe na vpe~atokot za nivnoto vkupno u~estvo vo struktura na kriminalitetot. Najte`ok vid na manipulirawe so policiskite evidencii pretstavuvaat slu~aite, za koi postojat i konkretni primeri vo praktikata na odelni zemji, koga policijata gi naduvuva realnite sostojbi so cel da dojde do dopolnitelni buxetski sredstva zaradi otvarawe na novi rabotni mesta, re{avawe na stambenite pra{awe na postojnite vraboteni lica ili nabavki na novi vozila, opredeleni tehni~ki sredstva i sl.117

3.3. Brojka na pokrivawe na kriminalitetot Pod brojka na pokrivawe na kriminalitetot se podrazbira onoj kriminalitet {to mu e poznat na organite na krivi~niot progon, no od koi i da e pri~ini se sokriva i ne se pojavuva vo kriminalnite statisti~ki evidencii. Imeno, poznata e okolnosta deka policijata ponekoga{ go prikriva vistinskiot broj na prijavenite krivi~ni dela kaj koi ne mo`ela da gi otkrie izvr{itelite so cel da ja so~uva reputacijata vo pogled na uspehot vo otkrivaweto na kriminalitetot. Vo ovaa smisla kriminologot Kori (R. Coru) naveduva tipi~en primer od ^ikago, kade vo 1928 godina policijata prika`ala deka vo tekot na taa godina bile izvr{eni 879 provalni kra`bi i 1.263 razbojni{tva. Me|utoa, vo 1913 godina opredelena komisija utvrdila deka vo taa go116

"Tipi~en primer se povremenite akcii so koi vo mnogu zemji, glavno od politi~ki pri~ini, vo deluvaweto na organite na represijata prioritetot vo eden period se stava vrz krivi~ni dela od opredelen vid. So ogled deka se raboti za krivi~ni dela, na koi poradi nivnata koristoqubiva priroda mo`e da se deluva so zaostruvawe na progonot (prestapi povrzani so trgovijta so narkotici, stopanski kriminalitet i sl) vo op{testvoto doa|a do realno smaluvawe na brojot na zabranetite dela. Te{ko e voop{teno da se zboruva za korisnosta na vakvite povremeni "izlivi na energija na vlasta". Ponekoga{ takvata hiperaktivnost slu`i samo zatoa vlasta da ja zasili svojata legitimnost, a mo`e i navistina da bide motivirana so iskreno nastojuvawe da se predupredat najopasnite vidovi na zlostorstva. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 82. 117 Vo literaturata se naveduva deka prviot obid za falsifikuvawe na podatocite od strana na policijata e zabele`en vo Wujork vo 1958 godina, kade {to mesniot {ef na policijata go zgolemil brojot na izvr{enite krivi~ni dela so cel od Gradskiot sovet da izdejstvuva odobruvawe za zgolemuvawe na brojot na pozornicite.

87

dina bile prijaveni 18.689 provalni kra`bi i 14.544 razbojni{tva.118 Vakvata razlika sekako ne se dol`i samo na nagliot porast na kriminalitetot, tuku i od nekoi drugi celi. Vo ovaa sfera na manipulacii so statisti~kite evidencii treba da se pomesti i tn. "prikrivawe" na vistinskite izvr{iteli na odelni krivi~ni dela. Toa e slu~aj toga{ koga nevini lica se apsat, obvinuvaat, a ponekoga{ duri i osuduvaat za krivi~ni dela {to ne go izvr{ile. Do toa naj~eto doa|a koga zaradi smiruvawe na javnosta, koja poradi za~estenosta, na primer, na kra`bite na opredeleno podra~je, stanuva rastrevo`ena i bara brza i efikasna intervencija, policijata fa}a eden ili dvajca od svojata poznata klientela i niv im gi propu{uva site izvr{eni kra`bi. 4. OCENKA NA PRIMENATA NA STATISTI^KITE METODI VO KRIMINOLOGIJATA

1. Vo kriminolo{kata literatura mo`at da se sretnat napolno divergentni stavovi vo pogled na zna~eweto na primenta na statistikata koi odat duri vo krajnosti. Opredeleni avtori ja vozvi{uvaat i apsolutiziraat, a drugi smetaat deka taa nema nikakvo zna~ewe vo izu~uvaweto na kriminalitetot. Vo prvata grupa mo`e da se pomestat privrzanicite na sciencizmot vo humanitarnite nauki koi sakaa ovie disciplini {to pove}e da gi dobli`at do prirodnite nauki.119 Kon vtorata krajnost, odat pretstavnicite na tn. kvalitativna kriminologija, koi go negiraat zna~eweto na prou~uvaweto na masovnite, kvantitativni pojavi vo kriminologijata. Spored niv zlostorstvoto i pojavite vo vrska so nego ne mo`at da se merat, nitu, ako e toa mo`no, so prou~uvawe mo`e da se opfati su{tinata na pojavata.120 2. Postoi me|utoa i edno sredno stojali{te na koe mu se priklonuvaat najgolemiot broj avtori. Spored toa sfa}awe, statistikata mo`e i treba da se koristi vo kriminolo{kite istra`uvawa me|utoa, so nu`na pretpazlivost vo vrska so nejzinata ograni~enost i gre{kite {to mo`at da se pojavat pri koristeweto na nejzinite metodi. Takvo stojali{te na primer, zastapuva crnogorskiot kriminolog Pe{i}. Spored nego, prednosta na statisti~iot metod vo odnos na drugite metodi se sostoi vo toa {to operira so matemati~ki edinici. Na toj na~in pri utvrduvaweto na faktite se postignuva preciznost koja vo taa mera ne ja postignuvaat drugite metodi. Karakteristika na matemati~kite edinici e merlivosta. Ovaa osobina na statisti~kite podatoci gi pravi pogodni za matemati~ki dejstvija. Statisti~kite podatoci 118

Coru, R. Criminology and Penologu, Chicago, 1966, p. 49. (Davidovi}, D. op. cit. str. 12) 119 Ignjatovi}, \, op. cit. str. 83. 120 Ibid, str. 83.

88

mo`at da se sporeduvaat, merat, sobiraat, grupiraat (klasifikuvaat) spored razli~ni svojstva i kriteriumi, {to e pote{ko da se pravi so vrednosti koi ne se svedeni na matemati~ki vrednosti. Od tie pri~ini, pri pro~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava, sekade kade {to toa e mo`no, potrebno e da se iska`at drugite vrednosti i nivnite obele`ja so statisti~ki edinici. Primenata na statistikata, kako op{t metod, e neophodna za prou~uvawe na kriminalitetot, a posebno za utvrduvawe na interakciite na kriminogenite faktori. So nejzina primena (so koristewe i na drugite nau~ni metodi) se postignuva pogolem stepen na verojatnost (sigurnost, pouzdanost). I natamu, blagodarenie na sî pogolemoto koristewe na statistikata, vo oblasta na op{testvenite pojavi, vklu~itelno i na prestapni{tvoto predviduvawata se ostvaruvaat vo sî pogolema mera. Toa o~igledno zboruva za nu`nosta pri prou~uvaweto na prestapni{tvoto maksimalno da se koristi statisti~kiot metod. Vo prilog na ova barawe odi i faktot deka validni nau~ni dostigawa vo prou~uvaweto na pojavite postignuvaat onie nauki koi uspe{no i maksimalno ja koristat statistikata i drugite matemati~ki metodi, vklu~itelno i na kibernetikata. Sî na sî, za uspe{no da ja ostvari svojata prakti~na i nau~na funkcija, kriminologijata e neophodno maksimalno da ja koristi statistikata i metodite na matematikata. Na pretodnoto razmisluvawe donekade se nadovrzuvaat i site onie iskazi od tipot "nie ne tvrdime deka statisti~kiot metod na istra`uvawe i izvestuvawe na planot na kriminalitetot treba da e edinstven i da gi isklu~uva site ostanati me|utoa, tvrdime deka toj e najva`niot i najdobar metod za toa"121 ili deka samo ispravnite statisti~ki dokumenti ovozmo`uva temelno pou~uvawe na fenomenot na zlostorstvoto.122 3. Ograni~enosta na statisti~kiot metod vo prv red proizleguva od negovata priroda - so nego mo`e da se prou~uva samo kvantitativnata, a ne i kvalitativnata strana na pojavite. Statisti~kite pravilnosti pak, se samo ramkovni i pribli`ni predviduvawa na masovnite pojavi i pred sî od deskriptiven, a ne od eksplikativen karakter, so {to se zapostavuva konkretnata pojava i individuata na ~ovekot kako nejzin nositel.123 Natamu, kriminalitetot spored svojata priroda e mo{ne heterogena i slo`ena pojava, uslovena od postoeweto i deluvaweto na niza drugi pojavi. Tie okolnosti te{ko mo`e vo dovo121

Mirkovi}, D. Statisti~ko istra`ivanje kretanja kriminaliteta i njegova uloga u borbi protiv istog, Pravni `ivot, Beograd, 1956/4, str. 8. 122 Gurvitch, G. i dr. Sociologija, Tom II, Naprijed, Zagreb, 1966, str. 237. 123 "So statisti~kiot metod neposredno se soznava samo kvantitativnata i toa numeri~ka opredlenost na pojavite. Kvalitativnata opredelenost samo se zema predvid i se nastojuva posredno t.e. kvantitativno da se opredeli. Ova e principielen nedostatok i ednostranost na statisti~kiot metod". [e{i}, B. op. cit. str. 108.

89

lna mera da gi rasvetli statisti~kiot metod. Opredelena slabost na statisti~kiot metod se sostoi i vo nemo`nosta da gi razlikuva bitnite od nebitnite osobini vo op{testvenite pojavi, kako i da ja doka`e vistinitosta deka izvesen broj pojavi i slu~ai mora da va`at za celata masa na pojavite. Poseben problem pretstavuva statisti~kata evidencija poradi nejzinata nesigurnost (postoeweto na temnata brojka, brojkata na preteruvawe i brojkata na pokrivawe na kriminalitetot). Ottuka, vo javnosta postojat pove}e interesni anegdotski iskazi od tipot: "Statistikata e nauka koja dava to~en zbir na neto~ni podatoci" ili " Statistikata e kako devojka vo bikini - se gleda mnogu, me|utoa, ne i ona bitnoto". Ottamu se vo pravo site onie {to tvrdat, deka pri koristeweto na statisti~kite evidencii treba da se bide svesen za dve raboti: prvata - deka podatocite vo niv, vo prv red se pokazatel na koj na~in gra|anite i oficielnite organi odgovaraat na prestapot, odo{to indikator na vkupnosta na samite {tetni povedenija, i vtoro - deka, za sekoj nau~nik od humanitarnite nauku, stvarnosta izrazena vo kvantitativnite dimenzii i kvalitativnite osobini na pojavite koi se prou~uvaat, vo golema mera ostanuva misteriozna. Toa zna~i deka morame da se pomirime so faktot deka do vistinskite razmeri na pojavata so koja se prou~uva nikoga{ ne mo`e da se dode, {to nikogo ne go osloboduva od odgovornosta od postojano barawe na sî posigurni metodi za osvetluvawe na neotkrienite zlostorstava i na sokrieniot kriminalitet.124 V. METODI NA PROGNOZIRAWE VO KRIMINOLOGIJATA Nau~noto objasnuvawe na edna kriminolo{ka pojava pokraj utvrduvawe na nejzinite pri~ini go podrazbira i nejzinoto predviduvawe.125 Ottamu, vo kriminologijata se razviva metodot na prognizirawe koj kako i samiot predmet na kriminologijata ima dve ramni{ta. Prvoto, individualno ramni{te ili nivo, se sostoi vo prognozirawe na 124

Ibid. str. 84. "Sekoe nau~no predviduvawe poa|a od osnovnata pretpostavka deka ako isti pri~ini pod isti uslovi predizvikuvaat nekoja pojava, toga{ so najgolema verojatnost }e mo`e da se pretpostavi deka taa pojava }e se slu~i ako postojat istite tie pri~ini i op{ti uslovi. Ovoj stav vo kriminolo{kata prognoza e konkretiziran na sledniov na~in: ako vrz osnova na brojni istra`uvawa na kriminalni slu~ai e utvrdeno deka opredeleni semejni, li~ni, potesni i po{iroki op{testveni faktori go predizvikuvaat kriminalnoto povedenie, a tie isti faktori ne se pronajdeni kaj nekriminalnata populacija, toga{ }e bide mo`no da se predvidi idnoto kriminlno povedenie i kaj onie poedinci ili grupi kaj koi }e se pronajdat tie isti faktori." Davidovi}, D. Osvrt na metodologiju predvi|anja kriminalnmog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1980/ 3-4, str. 529. 125

90

idnoto povedenie na izvr{itelite na krivi~nite dela i otkrivawe na potencilanite prestapnici. Ovde se raboti za povrzuvawe na subjektivnite svojstva na li~nosta (individualnite kriminogeni faktori) so nejzinite idni uslovi na `ivotot. Vtoroto nivo e prognozirawe na kriminalitetot kako op{testvena pojava, koe se zasnova vrz predviduvaweto na vlijanieto na socilanite kriminogeni faktori vrz idnoto dvi`ewe na kriminalitetot kako masovna pojava. 1. INDIVIDUALNO PROGNOZIRAWE

Individualnoto prognozirawe se vr{i so primena na klini~ki (klini~ka prognoza) i statisti~ki (statisti~ka prognoza) metod. 1. Klini~kata prognoza se zasnova vrz komparirawe na vostanoveni psihi~ki osobini na li~nosta i karakteristikite na okolnostite na `ivotot so strukturata i dinami~niot razvoj na prose~niot ~ovek, vo prose~ni okolnosti na `ivotot i so stru~ni, teoretski voop{tuvawa na oddelni vonredni manifestacii. Celosnata ocenka na site okolnosti na `ivotot {to ja formirale li~nosta do opredelen moment, stanuva osnova za predviduvawe na idniot na~in na agirawe i reagirawe na li~nosta vo dadeni op{testveni uslovi.126 Prognozata ja sostavuva klini~ki tim, sekoga{ sostaven od iskusni psiholozi i psihijatri, koi vr{at posmatrawe na li~nosta (razli~ni biolo{ki i psiholo{ki dificientnosti na li~nosta, na~inot na koristeweto na slobodnoto vreme) i negovata okolina (nepovolnite ekonomski i emocionalni okolnosti vo `ivotot, osobeno vo sferata na rabotnite i semejnite odnosi; razli~ni pre~ki i pritisoci; nepovolnata op{testvena sredina; neuspehot vo op{testvoto i drugi nepovolni okolnosti na op{testveniot `ivot). Metodolo{kite postapki za sobirawe na podatocite naj~esto se psihodijagnosti~ki testovi, telesni pregledi i drugi klini~ki tehniki. Glavniot nedostatok na klini~kite prognozirawa se sostoi vo toa {to se ostvaruvaat so pomo{ na tehniki koi se sproveduvaat i proveruvaat samo vrz ekstremni grupi (sostaveni samo od prestapnici), vrz pomal broj li~nosti, ~ii izbor, zgora na toa, ne e slu~aen. Golem nedostatok na primenata na klini~koto prognozirawe pretstavuva i negovata prakti~na neisplatlivost so ogled na obemot na istra`uvanata populacija i dobienite rezultati koi, pokraj toa, ne sekoga{ se dovolno sigurni. 2. Osnova na statisti~ki~kata prognoza pretstavuva prou~uvaweto na karakteristikite, odnosno faktorite kaj populacijata koja slu`ela kako primerok vo prognosti~kata studija. Toa zna~i deka metodolo{kata osnova na sekoja prognoza (predikcija) ja so~inuvaat dve 126

Vodopivec i dr. Kriminologija, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966, str.

124.

91

kategorii: prediktori (faktori, odnosno karakteristiki) vrz koi se zasnova prognozata na idnoto povedenie i kriterium koj se nastojuva da se predvidi kako oblik na povedenie. Zaklu~okot za vrskata me|u prediktorite i kriteriumite, t.e. dali opredelen faktor vo pomala ili pogolema mera vlijae na podocne`noto povedenie, se odnesuva vrz osnova na porano zabele`anite odnosi (iskustvo, istra`uvawa) i mereweto odnosno presmetuvaweto na korelaciite me|u faktorite i povedenijata na izbran primerok na populacija.127 Prediktor mo`e da bide bilo koe svojstvo (atribut, karakteristika) koe e prisutno kaj poedincite koi go so~inuvaat primerokot, a za koja se pretpostavuva deka e, ili deka mo`e da bide vo zna~itelna korelacija so idnoto povedenie. Taa svojstvo mo`e da se ustanovi so: li~na izjava, posmatrawe, ispituvawe, ocenka na drugi i so psiholo{ki instrumenti (testovi).128 Kriterium kako oblik na povedenie, ~ija verojatnost se saka da se prognozira vo oblasta na kriminalitetot, naj~esto se sostoi vo recidivizmot, kr{ewe na uslovite na probacijata ("parole"), odnosno na uslovniot otpust, a vo posledno vreme i rea|iraweto na opredeleni oblici na tretman i rehabilitacija.129 Izrabotkata na instrumentite za predviduvawe se sostoi od nekolku fazi: 10 To~no definirawe na ona {to se prognozira, 20 Izbor na svojstvata, odnosno na faktorite za koi se smeta deka se relevantni za povedenijata koi se prognoziraat, 30 Utvrduvawe na korelacii me|u site izbrani faktori (koi se site prediktori) i kriteriumi na reprezentativen primerok na populacija za koja se sozdava prognosti~kiot instrument, 40 Verifikacija na vostanovenite korelacii vrz nov primerok na populacija (validacija), 50 Izbor na faktori za koi utvrdeno deka se najpogodni prediktori so ogled na nivnata korelacija so kriteriumot i me|usebnata vrska me|u faktorite, 60 Sozdavawe na prognosti~ki tabeli koi ja prika`uvaat zavisnosta na prisutnite faktori i podocne`noto povedenie vrz osnova sledewe na povedenieto na ispituvanata populacija i presmetuvawe na procentot na "uspehot" i "proma{uvaweto" za sekoja bodovna, odnosno prognosti~ka grupa, so {to se izrazuva stepenot na "verojatnosta" na opredeleno povedenie.130 Vo odnos na prediktorot mora da se istakne deka toj mora da odgovara na dve osnovni barawa: 10 da e diskriminatoren (zna~itelno zastapen kaj eden vid na povedenie, nasproti toa, da otsustvuva kaj drugiot oblik na povedenie) i 20 da e siguren (pouzdan, to~en) i relativno 127

Coti}, D. Savremena prognoza kriminaliteta, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 33. 128 Ibid, str. 33. 129 Ibid, str. 33. 130 Ibid, str. 33

92

stabilen.131

Prognosti~kite tabeli se instrumenti koi se so~ineti preku vospostavuvawe korelacii me|u karakteristikite na pogolem broj grupi na delinkventi vo daden moment i nivoto na nivniot recidivizam opredeleno vreme podocna. Nivnata smisla se sostoi vo toa, opredeleni okolnosti od `ivotot na ispitanikot da se sporedat so opredeleni elementi ozna~eni vo tabelite i vrz osnova na nivnata za~estenost da se utvrdi koi od ispituvanite lica i so kolkava verojatnost mo`at da se smetaat za potencijalni prestapnici. Prognosti~kite tabeli treba da gi zadovolat opredeleni uslovoi so cel uspe{no da slu`at na osnovnata namena na istra`uvaweto, odnosno da bidat ednostavni, efikasni, pouzdani ili povtorlivi i validni.132 Karakteristi~ni se za amerikanskata kriminolo{ka {kola.133 Vo literaturata se smeta deka prvite prognosti~ki tabeli gi sozdale Vorner (S. B. Warner), Hart (Hornell Hart) i Barxes (Ernest. W. Burgess), a deka gi usovr{ile bra~niot par Glikovi (Sheldon and Eleanor Gluek). Profesorot od ^ikago Ernest Barxes (Ernest. W. Burgess) izloliral 21 faktor kaj tri grupi na osudeni lica. Sekoja grupa opfa}ala po 1.000 osudenici od razni ustanovi pu{teni na "parole". Sekoj faktor e podelen na subkategorii, na primer, tip na krivi~noto delo razbojni{tvo, provalna kra`ba, kra`ba i sl. Koga go presmetal procentot na site onie koi go prekr{ile uslovniot otpust na{ol deka oddelni kategorii se pozna~itelno prisutni, Po ova, na osudenikot kaj koj na{ol povolen faktor za sekoj faktor opredelil pozitiven bod, dodeka negativnite bodovi gi zapostavil. So taa tehnika izgradil prognosti~ka skala spored koja poedinec so 2-4 povolni boda ima 76%, a so 16-21 bodovi 1,5% {ansi da go povredi uslovniot otpust.134 Glikovite sozdale serija instrumenti za otkrivawe na potencijalnite delinkventi vo pogolem broj studii.135 Ovde }e ja spomneme nivnata najpoznata, me|utoa, istovremeno i najsporna studija "Razotkrivawe na maloletni~kata delinkvencija,"136 so koja sakaa da ja prog131

Ibid, str. 34 Vidi: Davidovi}, D. op. cit. str. 534-537. 133 Se pretpostavuva deka najneposreden pottik za primena na nau~no predviduvawe vo kriminologijata se dol`i na brojnite pogre{ni procenki na pogodniot moment koga zatvorenikot treba da se pu{ti na usloven otpust ("parole"), {to predizvika burni rea|irawa vo javnosta na SAD. Vidi. Cavan, R. S. Criminology, Second Edition, Thomas Y. Crowell Company, New York, 1960, str. 449-451. 134 Ibid, str. 14 135 Sumaren prikaz na nekoi od tie studii vidi kaj Eliot, M. op. cit. str. 282-286. 136 Unraveling Juvenile Delinquency, The Commonwelalth Fund, Harvard University Press, Cambridge, 1951. 132

93

noziraat podocne`nata delinkvencija na maloletnicite. Za taa sprovele istra`uvawe vrz grupa od 500 maloletni delinkventi od edna kazneno-popravna ustanova i kontrolna grupa od 500 nedelinkventni maloletnici od edno osnovno u~ili{te na vozrast od 11 do 17 godini, i vrz osnova na opredelni socijalni, psiholo{ki i psihijatriski faktori na predelinkventnost, kreirale prognosti~ki tabeli. Grupite bile izedna~eni vo pogled na vozrasta, etni~koto poteklo i inteligencijata kako i spored prestojuvali{teto (opredeleni delovi na Boston so naselenie so niski prihodi). Po mnogu eksperimenti, Glikovite usvoile ~etiri grupi instrumenti zasnovani vrz faktori koi mo`at da se utvrdat vo ranoto detstvo. Se raboti za: 10 tabela na socijalni faktori, 20 tabela na strukturata na karakteri (izvedena spored Ror{ahoviot test), 30 tabela na crtite na li~nosta (psihijatriski intervju) i 40 tabela na test na inteligencija (izvedena od testot Wechler - Bellevue i Stanfordoviot test na uspehot). Tabelata na socijalno predviduvawe sodr`ela pet faktori izbrani me|u onie koi poka`ale najgolem raspon na za~estenost od dvete grupi. Sekoj od faktorite imal svoja subkategorija. Procentot na prestapnicite me|u iljada maloletnici kaj koi navistina se javuva opredelena subkategorija na nekoj faktor, pru`il osnova za konstruirawe na vkupniot zbir, izveden so sobirawe na individualnite zbirovi spored subkategoriite na site pet faktori od sekoj maloletnik. Pette faktori koi ja so~inuvaat tabelata na socijalnoto predviduvawe so proporcija na prestapni{tvo na sekoja potkategorija se: a) Tatko - dete: na~in na disciplinirawe (mnogu stog no nedosleden - 72,5; labav - 59,8; cvrst no dobronameren - 9,3), b) Majka - dete: na~in na nadzor (neprikladen - 83,2; prose~en - 57,5; prikladen - 9,9), v) Tatko dete: odnos vo pogled na qubovta (indiferenten ili neprijatelski 75,9; topol - 33,8), g) Majka - dete: odnos vo pogled na qubovta (indiferenten ili neprijatelski - 86,2; topol - 43,1) i d) Kohezija vo semejstvoto (ne postoi kohezija - 96,9; postojat nekoi elementi na kohezija - 61,3; postoi kohezija - 20,6). Broj~anite vrednosti iska`ani vo procenti za sekoja potkategorija se dobieni na sledniov na~in: ako se utvrdi deka nekoj maloletnik bil pod stoga discipina na tatkoto }e mu se pripi{e zbir od 72,5, za{to me|u site iljada maloletnici ~ii tatkovci sekoga{ bile premnogu strogi, navistina imalo 72,5% prestapnici. So sobirawe na bodovite rasporedeni za sekoja potkategorija na faktori se dobiva broj koj opredelen slu~aj go svrstuva vo edna od klasite spored zbirot:

94

Klasa spored zbirot

Pod 200 200 - 249 250 -299 300 ili pove}e

Verojatnost na uporno prestapni{tvo Procent na Verojatnost na prestapni{tvoto prestapni{tvoto koe se javuva vo soodvetnata klasa 8,2 - zanemarliva 37,0 - mala 63,5 - pogolema od podednakva {ansa 89,2 - golema

Spored toa ako eden maloletnik ima vkupen broj na bodovi po potkategorii 320 toga{ postoi 89,2% verojatnost (golema verojatnost) da stane delinkvent. Vo periodot od dvaesetite godini navaka na podra~jeto na SAD se ni`at brojni prognosti~ki studii koi se pomesteni prognosti~ki tablici so koi se vr{at novi, ili se proveruva validnosta na ve}e postojnite tablici. Site tie studii vo osnova se potpiraat na tn. sistem na bodovi na Barxes ili na prognosti~kite tablici na Glikovite. Me|u avtorite na ovie studii se spomenuvaat George B. Vold, Elio D. Monachesi, Lloyd E. Ohlin, Moris G. Caldwell, Albert L. Reiss, Norman Fenton, Edwin Powers i Helen Witmer, Walter Webster Argow, Ashley Weeks, Wiliam Kvaraceus, Erris Laune, Wilkins McNaughton Smith i mnogu drugi.137 Megu najnovite prognosti~ki tablici se pomestuva onaa na Grinvud (Greenwood) od 1982 godina. Vo nea kako pokazateli na prediktibilnosta, so koi toj gi klasifikuva zatvorenicite spored za~estenosta na nivnoto prestapni~ko povedenie, se pomesteni: 10 osuduvanost pred {esnaeset godi{na vozrast, 20 okolnosta deka zatvorenikot bil upaten vo ustanova za maloletnici, 30 narkomanija vo adolescentniot period, 40 sega{na narkomanija, 50 okolnosta deka bil bez rabota pove}e od polovinata na vremeto vo tekot na dve godini koi mu prethodela na poslednata osuda, 60 okolnosta deka bil vo zatvor pove}e od polovinata na vremeto vo tekot na poslednite dve godini i 70 okolnosta deka bil osuduvan za onoj vid na kriminalitet za koj se vr{i predviduvaweto. Razvojot na prognosti~kite tabeli vo Germanija glavno se vrzuva za kriminolozite [id (Robert Schied), Majarek (Maywerk), [vab (F. Schwaab), koi na opredelen na~in se usovr{eni od strana na Konli (E. F. Kohnle), Emering (V. Emmering), Majer (Fritz Mayer), Gerek (Gerecke) 137

Mo{ne pedanten opis na studiite na ovie avtori mo`e da se najde kaj Coti}, D. op. cit. str. 18-24. Za kriminolo{kata prognoza e raspravano i na ~etvrtata sekcija na III Megunaroden kongres za kriminologija, odr`an vo London, od 12 do 18 septemvri 1965 godina.

95

kako i od {vajcarecot Frej (Erwin, Frey).138 Metodot koj go sozdadoa germanskite teoreti~ari se sostoi od dva stadiumi. Vo prviot stadium se vr{i izbot na petnaeset faktori (nasledni mani, psihopatija, alkoholizm i sl.) i socijalni faktori (lo{i uslovi za vospituvawe, neuspeh vo {koluvaweto ili pri rabotata, vr{ewe na krivi~ni dela pred 18 godi{na vozrast i sl.) i se istra`uva procentot na nivnoto vlijanie vrz povratot na odredena grupa na delinkventi. Vo vtoriot stadium koj pretstavuva prognosti~ka tabela vo vistinska smisla, za sekoj delinkvent se utvrduva kolku ima osobini koi go pravat podlo`en na povrat, a potoa i kolkav e procentot na verojatnost deka povtorno }e izvr{i krivi~no delo. Prognosti~kite tabeli koi so usovr{uvawe na prethodnata gi sozdadoa Gerek i Frej (Erwin Frey) pretstavuvaat kombinacija na intuitivniot metod i metodot na bodirawe na faktori. Taka Gerek, na sekoja osobina na delinkventot í dal posebna statisti~ka vrednost koja mo`e da se pomno`i so koeficientot ~ija vrednost se dvi`i od 1 do 4. Na toj na~i, vsu{nost, se dobiva zbir na negativni poeni koi uka`uvaat na stepenot na mo`nosta na nastapuvawe na recidivot. Frejoviot metod e tesno povrzan so metodot {to go razvil Gerek, so toa {to od nego se razlikuva vo pogled na brojot na faktorite, odnosno osobinite koi predisponiraat kon recidivizam, kako vrednosti koi toj im gi dava na tie faktori i na koeficientot na prediktibilnost.139 Od angliskoto podra~je, vredno e da se spomnat istra`uva~kite usilbi na Menhajm i Vilkins (Hermann Mannheim and Leslie Wilkins) koi go prou~uvale efektot na institucionalniot tretman na maloletnicite vo ramkite na angliskiot Borstal sistem vrz osnova na prognoza na nivnotot delinkvetno povedenie. 3. Strukturalnata prognoza pretstavuva metod za kiminolo{ko prognozirawe koj, poa|ajki od potrebata da se izbegnat nedostatocite na klini~koto i statisti~koto prognozirawe, vr{i nivno eklekti~ko povrzuvawe. 4. So ogled na navedenoto mnogu kriminolozi smetaat deka kriminalitetot mo`e da se predvidi so pomo{ na navedenite prognosti~ki instrumenti, deka toa predviduvawe mo`e da se verificira i deka mo`e da ima aplikativen karakter osobeno pri: 10 donesuvaweto na krivi~nata presuda (vo prv red vo odnos na izrekuvaweto i odmeruvaweto na parapenalnite sankcii, vospitnite merki i institucionalnite merki na bezbednost), 20 predviduvaweto na povedenieto na usloven otpust, i 30 sproveduvawe na opredelen preventiven i represiven tretman. Od druga strana nesporna e okolnosta deka prognoziraweto na 138 139

96

Vidi: Ibid, str. 24-29. Vidi: Coti}, D. op cit. str. 28-29 i Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 65.

kriminalnoto povedenie vrz osnova na prognosti~kite tabeli ima niza nedostatoci. Osnovnite prigovori koi im se upatuvaat se deka tie se nedovolno nau~no zasnovani i deka dosega{nite istra`uvawa ne dovele do potvrdeni rezultati i do vistinska mo`nost za nivna prakti~na primena. Na planot na nivnata nau~na zasnovanost stoi prigovorot deka ~ovekovoto povedenie e rezultat na vlijanieto na dinami~en splet na najrazli~ni okolnosti koi izviraat kako od li~nosta taka i od situaciite koi izobiluvaat so nastani koi, tokmu zatoa, ne mo`at ili te{ko mo`at da se predviduvaat. Nasproti toa site prognosti~ki istra`uvawa se baziraat vrz ispituvawe na malubrojni (nekolku) faktori koi se samo bled odblesok na su{testvenite op{testveni i individualni faktori vo ovaa oblast. Na planot na nivnata prakti~na primenlivost sosema osnovano se zabele`uva deka pri odmeruvaweto na kaznata prognozata ja ima vo vid samo specijalnata, a ne i generalnata prevencija, deka vo sferata na prognoziraweto na tretmanot ~esto se zasega vo pravata na ~ovekot, deka kon prognoziraweto postoi izrazena nedoverba i averzija od strana na pravosudnite stru~waci, a se odi duri i dotamu {to se tvrdi deka od prognozata nema nikakva prakti~na, odnosno op{testveno korisna smisla,140 tuku samo {teta.141 I pokraj uverenosta vo izdr`anosta na navedenite nedostatoci, najgolemiot broj avtori se opredeluvaat za stavot deka ne e osnovano vo celost da se otfrli idejata na prognoziraweto. Vo taa smisla se istaknuva deka so kriminolo{kata prognoza treba da se prodol`i "vodej}i pritoa smetka deka idnoto povedenie mo`e da se prognozira kako verojatno, a ne kako izvesno,"142 deka vo otsustvo na prognozata ne e mo`e da se planira ~ovekototo povedenie143 i so ogled deka dene{nata 140

Vo ova smisla eden avtor gi postavuva slednive dve prta{awa: "Vo koja mera ima smisila so stoprocentna sigurnost da se tvrdi deka nekoe lice na usloen otpust }e stori krivi~no delo, koga op{testvoto ne samo {to e nemo}no vo toa da go spe~i, tuku kon toa, duri i go prisiluva?" i "Vo {to e prakti~nata vrednost na soznanieto deka nemo`nosta za vrabotuvawe na uslovno otpu{teniot vlijae so tolku i tolku procentna verojatnost na negovoto kr{ewe na uslovniot otpust, koga op{testvoto e svesno deka na takvo lice isklu~itelno retko mu se dava rabota?" Davodovi}, D. op. cit. str. 543. 141 "Ponekoga{ se slu{aat glasovi deka so ovaa slo`ena metodologija ne se oti{lo ni{to podaleku od ona {to obi~no ni go pru`a logi~noto zaklu~uvawe bez primena na kompliciranata statisti~ka tehnika i deka postignatite rezultati ne go opravdale vlo`uvaweto na ogromnite materijalni sredstva. Coti}, D. op. cit. str. 42. 142 Milutinovi}, M. Kriminologija, str. 78. 143 Mannheim, H. Comparative Criminology. Volume One, Routledge and Kegan Paul, London, 1965. str. 141.

97

kriminalna prognostika sî u{te go nema nadminato svojot eksperimentalen stadium,144 nabrzo mo`e da se o~ekuvaat posigurni rezultati vo ovaa oblast. Se tvrdi i toa, deka statisti~kite prognosti~ki metodi zaedno so klini~kata prognoza mo`at da poslu`at kako korisno sredstvo vo niza akcii na planot na krivi~nata represija i prevencija, kako i deka mo`at da bidat usvoeni kako zna~aen metod za soznavawe na opredeleni oblasti na etiologijata na kriminalitetot.145 2. PROGNOZIRAWE NA KRIMINALITETOT KAKO MASOVNA POJAVA

Prognoziraweto na kriminalitetot kako masovna pojava (predviduvawe na op{tata dinamika na kriminalitetot) se vr{i so koristewe na statisti~kite metodi kako {to se zakonot na verojatnosta i drugi statisti~ki zakonitosti. Vrz nivna osnova mo`e da se predvidi porastot, stagnacijata ili opa|aweto na kriminalitetot za opredelen pokratok ili podolg period. So ogled na dol`inata na periodot za koj se vr{at, predviduvaweta se razlikuvaat kratkoro~ni, srednoro~i i dolgoro~ni prognozi. Prognoziraweto na kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava se potpira vrz zakonitosti na op{testveniot razvoj, odnosno vrz osnova na idnite pretpostaveni op{testveni promeni, kriminogeni vlijanija i drugi okolnosti na ovaa pojava. I ovoj vid na prognozi imaat relativna vrednost so ogled deka nitu so niv ne e mo`no dokraj da se sogleda idnoto dvi`ewe na kriminalitetot. Za toa ima pove}e pri~ini kako, na primer, nepostoeweto sigurni podatoci za sostojbata na kriminalitetot i efikasnosta na merkite za negovo suzbivawe, postojanoto varirawe na vlijanieto na op{testvenite faktori, pojavata na nepredvideni okolnosti i sl. Ottamu se veli, deka so pomo{ na ovie prognozi mo`at da se soznaat samo tendenciite na idnoto dvi`ewe na kriminalitetot, i deka toa e maksimumot {to so niv mo`e da se postigne.146 Me|utoa, toa ne go namaluva nivnoto zna~ewe osobeno na planot na prognozata na preventivnata akcija na kriminalitetot. VI. TRIANGULACIJA 1. Vo prethodnite izlagawe imavme prilika da sogledame brojni metodi i tehniki na istra`uvawe, a vo odreden del i kriminolo{ki koncepcii, {to uka`uva deka sovremenata kriminologija se potpira vrz pove}esrani priodi kon svoite istra`uvawa. Toa potreba 144

Kajzer, G. op. cit. str. 442. Coti}, D. op. cit. str. 43. 146 Milutinovi}, M. op. cit. str. 79. 145

98

proizleguva od slo`enosta na problemite so koi se sre}ava kako i od ograni~enosta na sekoj od poedine~nite metodi da gi objasni pojavite vo kriminologijata. Istra`uvawata, osven toa, se vr{at ekipno od strana na pogolem broj stru~waci koi nastojuvaat kriminalitetot ne samo da go opfatat tuku i da gi objasnat od site negovi aspekti i dimenzii. Nakratko, brojnite problemi na kriminalitetot ni od daleku ne mo`at so sigurnost da se re{at vo otsustvo na raznovidni i soodvetno odbrani metodi i tehniki za pribirawe na kriminolo{kite podatoci. Ottamu, kako neizbe`en uslov za postignuvawe na sigurnosta vo kriminolo{kite istra`uvawa se javuva triangulacijata. Terminot triangulacija poteknuva od geografijata kade zna~i merewe na povr{inata so pomo{ na trijagolnik (triangl - na latinski zna~i triagolnik). Terminot triangulacija se odomakil i vo drugite nauki, a ottamu i vo kriminologijata kade {to mo`e da se definira kako upotreba na razli~ni metodi, metodolo{ki postapki, kako i na razli~ni teoretski pristapi vo edno isto kriminolo{ko istra`uvawe, so namera preku po{irok opfat na predmetot na istra`uvaweto da se dojde do pocelosno objasnuvawe na kriminalitetot i do posiguno proveruvawe na dobienite rezultati. 2. So ogled na me|usebniot odnos na kombiniranite metodi i tehniki, vo literaturata se razlikuvaaaat: vnatre{ni i nadvore{ni triangulacii. Za vnatre{na triangulacija stanuva zbor toga{ koga vo ramkite na ist istra`uva~ki zafat se kombiniraat razli~ni tehniki na sobirawe na podatocite. Vo kriminologijata, vo ova najtesno zna~ewe, triangulacijata se sveduva na tehni~ki termin koj ozna~uva upotreba na dva ili pove}e metodolo{ki postapki za sobirawe na podatoci, odnosno vo anga`irawe na najmalku dvajca istra`uva~i vo ist istra`uva~ki proekt so cel da se izbegnat gre{kite {to se javuvaat kako posledica na nivnite predrasudi i ednostranosti. Nejzinoto zna~ewe vo smisla na upotreba na pove}e metodolo{ki postapki vo isto istra`uvawe denes e najprisutno vo istra`uva~kata praktika. Vo ovaa smisla kombiniraweto na najrazli~ni metodi i metodolo{ki tehniki se ogleda od nejzinoto najelementarno nivo kako, na primer, kombinirawe na eksperimentot so posmatrawe, etnografskiot metod so intervju, posmatraweto so anketa itn. Vo vtoriot slu~aj se raboti za upotreba na raznovidni metodi na istra`uvawe pri prou~uvaweto na ist predmet. Vo ova najtesno zna~ewe, triangulacijata se sveduva na poslo`eno isprepletuvawe vo ovoj slu~aj na nivo na metodite, do koe doa|a vo ramkite na istra`uvawata koi se odnesuvaat na ednovremeno sogleduvawe na kriminalitetot kako individualna i kako masovna op{testvena pojava (kombinirawe na klini~kiot so statisti~kiot, istoriskiot i so komparativniot metod i sl.). Mo`en e i tret vid na teoretska triangulacija ili triangulacija na teorii. Toa e slu~aj koga se kombiniraat razli~ni teoretski 99

pristapi vo edna studija, odnosno koga kriminalitetot se objasnuva od aspekt na pove}e teoretski koncepci. Ovoj vid na triangulacija najmalku e primenuvan vo kriminolo{kite istra`uvawa iako spored svojata korisnost treba da dobie prioritenoto mesto. So negova pomo{ mo`at da se izbegnat brojnite zastranuvawa na koi im podlegnuvaat mnogu kriminolozi koi nastapuvaat pod isklu~ivo vlijanie na sopstveniot op{t teoretski pristap. Nejzinite natamo{ni prednosti se sostojat proverlivosta na teoriite, pogolema dostapnost i me|usebna razmenlivost na nivnite soznanija, kako i vo sozdavaweto na sigurna podloga za nadminuvaweto na neplodotvornite teorii. Posledniov moment, kako {to so pravo zabele`uva eden avtor, e od ogromno zna~ewe za natamo{niot razvoj na krimninologijata kako nauka, za{to nejziniot dosega{en razvoj poka`uva deka nitu edna teoretska ramka ne ovozmo`uva celosno i univerzalno objasnuvawe na zlostorstvoto i site vidovi na kriminalitetot. Za opredeleni vidovi na krivi~i dela, kao {to se siluvaweto i ostanatite vidovi na seksualni delikti, po se izgleda deka re{ava~ko zna~ewe go imaat individualnite dispozicii, dodeka op{testvenite uslovi i strukturata se so vtorostepeno dejstvo. Vtorite vlijanija (na primer, preku neednakvata polo`ba na polovite) se samo sredstva za naso~uvawe na tie individualni sklonosti. Kaj nekoi drugi dela, odnosot na individualnite i op{testvenite vlijanija ima obraten raspored. Tokmu vo navedenoto, kako {to natamu tvrdi istiot avtor, mo`e da se najde argumentacijata za istovremno razgleduvawe na brojnite razli~ni koncepcii i postavki koi gi pru`aat postojnite teorestki pristapi vo kriminologijata.147 VII. FUNKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA 1. Po ovie razgleduvawa mo`eme kone~no da go zaokru`ime utvrduvaweto na poimot na kriminologijata. Spored moe dlaboko nau~no uveruvawe, kriminologijata pretstavuva samostojna sinteti~ka nauka

koja koristejki se so soodvetni metodi, teoretski i empiriski gi pru~uva fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot so cel za negovo nau~no objasnuvawe i efikasno suzbivawe. Navedenata definicija gi sodr`i elementarnite obele`ja na kriminologijata kako nauka: 1. predmetot ({to se prou~uva) - delot od definicijata vrz koj se zasnova opredelbata za prou~uvawe na etiologijata i fenomenologijata na kriminalitetot, 2. metodot (kako se pru~uva) - delot od definicijata za istra`uva~kata postavenost na kriminologijata so koristewe na metodi od naukite koi se zanimavaat so prou~uvawe na op{etstvoto i ~ovekot koi me|utoa, nu`no se prilagodeni na nejziniot predmet, i 3. funkcijata (zo{to se prou~uva) - del 147

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 86.

100

od definicijata vrz koj se zasnova pru~uvaweto na celite, zada~ite i vidovite na nejzinata primena. Od navedenata definicija mo`e da se zklu~i i slednoto: 10 Kriminologijata pretstavuva samostojna (avtonomna) nauka so poseben predmet i metod na prou~uvawe. Spored toa kriminologijata ne e nitu zaedni~ki naziv za redica na kriminolo{ki disciplini, ni zaeni~ki poim so koj se opfateni site krivi~nopravni nauki. 20 Kriminologijata e integrativna (edinstvena) nauka {to zna~i deka sosema e izli{no nejzinoto ras~lenuvawe na op{ta i posebna, teoretska i prakti~na, klini~ka i teraperutska, ~ista i primeneta nauka. So ogled deka kriminologijata gi integrira site soznanija koi postojat za kriminalniot fenomen taa e i sinteti~ka, a ottamu i interdisciplinarna nau~na disciplina, {to zna~i deka za prou~uvawe na nejziniot predmet e potrebno da se koristat istra`uva~kite metodi i postapki i da se obedinuvaat soznanijata i nau~nite dostigawa na drugi nauki kako {to se: sociologijata, biologijata, psihologijata, psihijatrijata, statistikata i dr. 30 Kriminologijata e teoretska i empiriska nauka. Kako teoretska nau~na disciplina taa gi voop{tuva soznanijata do koi se doa|a preku konkretni nau~ni istra`uvawa. Kako empiriska nauka kriminologijata se zanimava so realnite pojavi i procesi koi mo`at neposredno da se zabele`at i prou~at. 40 Predmet na kriminologijata e prou~uvawe na kriminalitetot kako op{testvena pojava i krivi~noto delo i li~nosta na storitelot kako poedine~ni pojavi. Takviot pristap se ostvaruva preku nejzinite dve podra~ja: kriminalna fenomenologija - koja gi prou~uva pojavnite oblici, strukturata i razvojot na kriminalnoto povedenie i kriminalnata etiologija koja gi prou~uva korenite i neposrednite faktori ("kriminogenite fatori") na kriminalnoto povedenie. 50 I najposle, funkcija (zada~a, cel) na kriminologijata e da ja utvrdi strukturata i strukturnite promeni na kriminalnoto povedenie, da gi otkriva negovite koreni vo dadeni op{testveni uslovi, da gi soznae zakonitostite na negovoto javuvawe, odnosno da objasni zo{to se javuva kriminalnoto povedenie i pokraj postoeweto na krivi~nopravnite normi i sankcii koi se predviduvaat za takvo odnesuvawe, i pokraj drugite razli~ni merki koi se prezemaat vo ramkite na kriminalnata politika. 2. Posledniot stav, poradi koj, vsu{nost, i gi pravime ovie sumarni zaklu~oci, zaslu`uva da mu posvetime u{te malku prostor. 10 Nesomneno e deka prvata i osnovna zada~a na kriminologijata kako posebna nau~na disciplina e da dosegne do opredelen fond na nau~ni soznanija istra`uvajki ja vistinata za kriminalitetot. Vo ovaa smisila od nea se bara da bide sistemati~na (da postigne celosnost i sredenost na nejzinite rezultati) i objektivna (da obezbedi poklopuvawe na nau~nite soznanija za faktite za kriminalitetot so 101

negovata vistinska sostojba). Ovaa e soznajna dimenzija ili uloga na kriminologijata. Kriminologijata, vsu{nost, treba da odgovori na koj na~in doa|a do kriminalitetot kako poedine~no povedenie i kako masovna pojava vo edno op{testvo, na koj na~in se formira li~nosta na delinkventot i koi se objektivnite i subjektivnite faktori koi go predizvikuvaat takvoto povedenie. Utvrduvaj}i gi zakonitostite vo nastanuvaweto i dvi`eweto na kriminalitetot, kriminalnata etiologija gi pru`a site ovie objektivizirani elementi koi se neophodni za izgraduvawe na celukupniot teoretski preventiven i represiven sistem na merki i programi za negovoto suzbivawe. 20 Kako i drugite nauki, kriminologijata nastana od odredeni potrebi na lu|eto koja vo konkretniov primer pretstavuva za{tita na op{testvoto od op{testveno negativni povedenija. So samiot toj fakt kriminologijata ima izvonredno va`na prakti~na op{testvena funkcija koja vo sovremeni uslovi na postojan porast na kriminalitetot i postojano iznao|awe na negovi novi i porazvieni formi sî pove}e dobiva na svoeto zna~ewe. Toa e prakti~na dimenzija na kriminologijata. Vo ovaa sfera kriminologijata ima zada~a da pru`a takvi soznanija koi imaat prakti~ni implikacii na planot na kontrolata na kriminalitetot. Pritoa, vo prv red se misli na nejzinot pridones vo usovr{uvaweto na krivi~noto pravosudstvo sfateno kako sistem na orani (policija, obvinitelstvo i sudovi) koi se zadol`eni na sveduvawe na kriminalitetot na podnoslivo nivo - deluvawe vo polza na kriminalnata politika. Me|utoa, ni{to pomalo ne e i zna~eweto na nejziniot prakti~en pridones vo sekojdnevnoto rabotewe. Vrz koj sektor }e se naso~at raspolo`ivite sili vo bobata protiv kriminalitetot, protiv koj vid na krivi~ni dela i izvr{iteli }e se zaostruva represijata, na koi krivi~ni dela }e im se dava prioritet vo istragata i presuduvaweto, ne smee da zavisi od slu~ajna ocenka na nadle`niot organ, tuku od podatocite za dvi`eweto na krivi~nite dela, nivniot porast ili opa|awe, nivnata op{testvena {tetnost, kako i op{testvenata {tetnost na nivnite izvr{iteli. Tie podatoci, nu`ni za pravilna orientacija po odnos na ovie pra{awa mo`e da gi dade samo dobra statistiti~ka evidencija.148 148

"Statististi~koto pribirawe na podatoci za pravosudnite organi e ona {to za edno preprijatie pretsatvuva knigovotstvoto. Kako {to preprijatieto bez knigovodstvo ne mo`e da go sledi dvi`eweto na proivodtvoto, uspehot ili neuspehot vo raboteweto, produktivnosta na trudot i sl., taka, vo otsustvo na statisti~ki podatoci i nivnata analiza ni pravosudnite organi ne mo`at da go sledat dvi`eweto na kriminalitetot, rezultatite od borbata

102

So problemot na utvrduvaweto na kriminalitetot tesno e povrzano ne samo pra{aweto za suzbivaweto na kriminalitetot i vodeweto na kaznenata politika vo edna zemja, tuku i tretmanot na osudenite lica. Ottamu, kako {to podrobno }e vidime podocna, kriminalnata etiologija e vo tesna vrska ne samo so kriminalnata politika na edna zemja, tuku i so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii - deluvawe vo polza na penologijata. Soznajnata i prakti~nata dimenzija na kriminologijata se nepozredno povrzani i zaemno usloveni i ne mo`at izolirano da se posmatraat vo ostvaruvaweto na nejzinata funkcija.149 Vo ovaa smisla vo kriminolo{kata literatura sî pove}e se predlagaat re{enija {to }e dovedat do pogolema primenlivost na kriminolo{kite istra`uvawa vo praktikata. Imeno za nadminuvawe na ograni~enata primenlivost na pogolemiot broj kriminolo{ki istra`uvawa vo sovremeni uslovi se nudi ostvaruvawe na dve pretpostavki. Prvata se sostoi vo sî pogolemo naso~uvawe kon aplikativni kriminolo{ki istra`uvawa so cel organite na formalnata kontrola da dobijat podatoci koi ovozmo`uvaat podobro sfa}awe na kriminalitetot. Vtorata pretpostavka se odnesuva na podobruvaweto na komunikacijata me|u kriminolozite koi se zanimavaat so kriminolo{ki istra`uvawa i raboticite od oblasta na pravosudnata administracija. No toa se ve}e problemi so koi poprodlabo~eno se zanimava kriminalnata politika i ottamu na ovde nema podrobno da gi eksplicirame.150 30 Nesomnena funkcija na kriminologijata treba da bide i doa|aweto do soznanijata za toa vo koja mera kriminalitetot pretstavuva ekonomski teret za dr`avata. Pritoa, mislime na istra`uvawata koi treba da ja poka`at ne samo neporednata materijalnata {teta od izvr{uvaweto na krivi~nite dela, tuku i na site tro{oci koi pa|aat na tovar za izdr`uvaweto na celokupniot pravodusen sistem: policijata, obvinitelstvoto, sudstvoto i penietncijarnite ustanovi. 40 I na krajot, zaradi celosno razjasnuvawa na funkcijata na kriminologijata smetame deka e potrebno da uka`eme na dva zna~ajni stava na Kajzer, koi ovde gi prenesuvame vo celost. "Kriminologijata kako i sekoja druga nauka", veli Kajzer, "se legitimira preku svojot odnos kon vistinata i potragata po vistinata. Samo nie ne mo`eme da protiv istiot, uspesite ili neuspesite vo taa borba i sl". Mirkovi}, D. op. cit. str. 8. 149 "Vo krajna linija, kako i kaj drugite zla, kako na primer, bolesta zlostorstvoto i kriminalitetot ne gi prou~uvame od druga pri~ina, tuku toa soznanie da go iskoristime za nivno suzbivawe i spre~uvawe." Ignjatovi}, \. op. cit. str. 31. 150 Toa me|utoa ne e slu~aj i so onie teoreti~ari koi vo predmetot na kriminologijata ja pomestuvaat i reakcijata na op{testvoto na kriminalnoto povedenie. Vidi: Ibid, str. 31-32

103

go previdime faktot deka tragaweto po vistinata vo nekoi vremiwa i vo nekoi op{testva se zapostavuva, potisnuva, pa duri i zabranuva. Do ova mo`e da dojde preku dr`avna, odnosno partiska cenzura ili preku verski institucii, potem preku tn. "dr`avni istra`uvawa" no i preku samata nezavisna nauka. Za{to toa sekoga{ sledi opredelen na~in na postapuvawe pra{awa. Toa vo golema mera presuduva za toa {to }e se predava, ispituva i objavuva. Toa natamu odlu~uva za toa koj mo`e da se klasificira spored vladea~kite paradigmi i da dobie povolni {ansi za podem, kako i za toa koj nema da bide zemen seriozno, koj }e bide "zamol~en" ili podlo`en na drugi negativni sankcii (na primer, preku tn. "kasapewe" vo recenziite). I dene{nata nauka gi poznava ovie mehanizmi, i toa kako kaj nas, taka i vo stranstvo."151 Dokolku kriminologot se svrtuva kon istra`uva~kite problemi so na~elno neograni~ena qubopitnost, konfliktite se neizbe`ni sî dodeka vo ostvaruvaweto na svoite istra`uva~ki planovi e upaten na podr{kata od dr`avnite i istra`uva~ko-birokratskite organi, a pomo{, vsu{nost, voop{to i ne dobiva Ova pred sî doa|a do izraz preku ograni~uvaweto na pristapot do sakanite podatoci i pri dodeluvaweto sredstva. Za da mo`e, me|utoa, nau~no da se traga po vistinata, potreben e pristap do informaciite i soodvetni sredstva za istra`uvawe. Slobodata na istra`uvaweto mo`e da bide ograni~ena na razli~ni na~ini so vlijanie vrz pristapot do podatocite i nivnoto dobivawe. Pokraj nedostigot od sredstva, tuka prvin doa|a zabranata ili nedavaweto pristap, potem odbivaweto sorabotka vrz nivnoto pribirawe, da re~eme vo penitencijarnite ili vo pravosudnite ustanovi. Natamo{na mo`nost e zakanata so plenidba vo slu~aj na otkrivawe informacii relevantni za rasvetluvaweto na nekoj kriminalen slu~aj. Osven toa, treba da se zemat predvid i ograni~uvawata preku istra`uvawata po nalog i preku izdavawe naredbi. Slobodata na istra`uvaweto ponatamu ja ograni~uvaat i merkite na za{tita na podatoci.152

151 152

Kajzer, G. op. cit. str. 12. Ibid, str. 13.

104

G l a v a III KRIMINOLOGIJATA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE NAU]I I. KRIMINOLOGIJATA I SRODNITE NAU]I Da se opredeli predmetot na kriminologijata zna~i da se odgovori na pra{aweto {to izu~uva ovaa nau~na disciplina, so {to taa se zanimava. Toa zna~i od brojnite me|usebno povrzani slu~uvawa vo op{testvoto da se izdvojat onie posebni i so zaedni~ki obele`ja povrzani celini koi ja pretstavuvaat kriminolo{kata materija kako objekt na kriminolko{kite istra`uvawa. Taa zada~a ve}e ja ispolnivme vo prethodnite izlo`uvawa, me|utoa so ogled deka kriminologijata ne e edinstvenata nauka koja se zanimava so problemite na kriminalitetot, neophodno e nejzinoto razgrani~uvawe so site onie nauki koi na izvesen na~in ja obrabotuvaat ili samo ja dopiraat ova materija. So prou~uvaweto na vrskite na kriminologijata i drugite nauki se ovozmo`uva da se sogleda nejzinata nau~na i prakti~na funkcija. 1. KRIMINOLOGIJATA I KRIVI^NOTO PRAVO

Krivi~noto pravo i kriminologijata se posebni nau~ni disciplini koi zaemno tesno se povrzani i me|usebno zavisni, ottamu {to i dvete za osnoven predmet na svoeto prou~uvawe go imaat krivi~noto delo koe {to go prou~uvaat od razli~ni aspekti. Krivi~noto pravo vo osnova e vrzano za krivi~noto zakonodavstvo. Toa pretstavuva zbir na propisi za krivi~nite dela i sankciite za izvr{itelite na tie dela ~ija funkcija e za{tita na va`ni vrednosti na poedincite i zaednicata.153 Ili poinaku, toa e sistem na pravni 153

Krivi~noto zakonodavstvo e pravno sredstvo za ostvaruvawe na opredeleni op{testveni celi. Kako instrument na politikata na suzbivaweto na kriminalitetot toa ima svoi trajni funkcii od koi osnovnata e tn. za{titna ili protektivna funkcija. Za{titnata funkcija na krivi~noto pravo vo osnova se odnesuva na dve vrednosti: 1 0 gra|aninot i negovite slobodi i prava i negovata op{testveno - ekonomaka polo`ba i 20 op{testvenoto ureduvawe, nezavisnosta i bezbednosta i so Ustavot utvrdeniot praven poredok. Ovaa funkcija krivi~noto zakonodavstvo ja ostvaruva so opredeluvawe koi op{testveno opasni dela se smetaat za krivi~ni dela, so propi{uvawe na kazni i drugi krivi~ni sankcii koi mo`at da se izrekuvaat za tie dela i so

105

poimi za krivi~noto delo, vinovnikot i krivi~nata sankcija (sistem na poimi za krivi~nopravnite instituti). Negova cel e nau~na analiza na tie krivi~nopravni instituti i nivna sistematika, a krajna cel prevencija i suzbivawe na kriminalitetot. Krivi~noto pravo go ispituva kriminalitetot i site krivi~nopravni poimi kako pravni (normativni) fenomeni. Pritoa se slu`i so specifi~ni pravni metodi kako {to se induktivno-deduktivniot metod, istoriskiot, komparativniot, teleolo{ki i drugi metodi. Od stojali{te na krivi~noto pravo kriminalitetot vo prv red e pojava koja se izrazuva vo sprotivstavuvawe na pozitivno pravnite propisi. No, ottamu {to kriminalitetot e i op{testvena pojava, naukata na krivi~noto pravo ne ja zapostavuva ni negovata sociolo{ka sodr`ina. Me|utoa, so ogled na toa {to taa sodr`ina najdobro mo`e da se zabele`i i spoznae vo ramkite na kriminologijata, krivi~noto pravo nu`no e upateno na nejzinite istra`uvawa. Vo taa smisla kriminologijata mu uka`uva na krivi~noto pravo na vlijanieto na op{testvenite promeni vrz kriminalitetot; na vlijanieto na industrijalizacijata, demografskite promeni, promenata na uslovite na `ivotot i sl. pojavi; na razvojot na novite formi na kriminalitetot vo sovremeni uslovi kako {to e kriminalitetot na belite jaki; na vlijanieto na krivi~nopravnite instituti i inkriminacii vrz ovaa pojava, na ulogata na recidivizmot, `rtvata, vlijaniteto na treti lica vo pojavata na kriminalitetot i sl. Nakratko, krivi~noto pravo od kriminologijata gi dobiva neophodnite podatoci za razmerot i uslovnosta na krivi~nite dela {to ima isklu~itelno zna~ewe za racionalna izgradba na inkriminaciite i sankciite. Od druga strana, vo prou~uvaweto na kriminalniot fenomen i kriminologijata e zavisna od krivi~noto pravo. Imeno krivi~oto pravo opredeluva koi povedenija pretstavuvaat krivi~no delo so nivnoto vnesuvawe vo krivi~iot zakonik. So ogled na toa deka kriminologijata go zema za predmet na svoite prou~uvawa krivi~noto delo na na~in kako {to toa go opredeluva krivi~noto pravo, proizleguva deka krivi~oto pravo go opredeluva nau~noistra`uva~kiot interes, odnosno predmetot i obemot na kriminologijata. Nu`no e da se spomne i toa deka, bez ogled na toa {to stanuva zbor za stabilna granka na zakonodavstvoto vo koe ne se po`elni ~esti i parcijalni izmeni, krivi~noto pravo e nu`no i dinami~no. Toa mora da go prilagoduva svojot instrumentarium na aktualnite problemi vo borbata protiv kriminalitetot. So cel da bide op{testveno racionalno i efikasno vo ostvaruvaweto na svoite celi, toa mora da rea|ira izrekuvawe i izvr{uvawe na ovie sankcii vo zakonski utvrdeni postapki. Krivi~noto zakonodavstvo ostvaruva i tn. garantna funkcija, za{to im obezbeduva na gra|anite deka ne mo`e da im se izre~e kazna ili druga krivi~na sankcija za delo koe pred da e storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no delo i za koe so zakon ne bila propi{ana kazna .

106

na novite oblici na op{testveno-opasni povedenija naso~eni protiv osnovnite za{titeni vrednosti odnosno da gi dopolnuva svoite re{enija dokolku tie se necelosni i nadminati. 2. KRIMINOLOGIJATA I KRIMINALNATA POLITIKA

Kriminalnata politika pretstavuva granka na naukata na krivi~noto pravo i prakti~na dejnost koja se zanimava so pra{aweto na najcelishodnoto ureduvawe na krivi~noto zakonodavstvo i toa ne samo vo odnos na represijata, tuku i na sredstvata koi se potrebni za prevencija na prestapite, ote`nuvawe na nivnoto pojavuvawe i spre~uvawe na nivniot porast. Pritoa, mora vedna{ da se istakne deka denes re~isi nema avtor koj vo osnova ne se soglasuva deka terminot kriminalna politika e krajno neadekvaten vo odnos na poimot {to go izrazuva i deka vo toj pogled e mnogu pocelishodno da se zameni so izrazot politika na spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot ili antikriminalna politika.154 Kriminologijata se nao|a vo tesna povrzanost i so kriminalnata politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni~kiot predmet na interes koj vo osnova se posmatra od razli~ni aspekti. Pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so toa gi o{tetuvaat ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to, pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata politika.155 Nejzinata osnovna zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi efikasen sistem na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na kriminalitetot. Osnovnite celi na taa borba na planot na op{tata, posebnata i individualnata prevencija gi definira kriminalnata politika. Vo taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testveni merki i akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalno-higienski i drug za{titen karakter. Od druga strana celite {to treba da se ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe, izreknuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na kriminalnata politika ñ se dadeni od strana na krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata. Toa me|utoa, ne zna~i deka i samata kriminalna politika ne mo`e da sugerira merki so poinakva generalnopreventivna i specijalnopreventivna naso~enost. Naprotiv, mo`e slobodno da se ka`e deka toa e tokmu i nejzinata osnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri~ina zaradi koja ovaa nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite so154

Sulejmanov, Z. Kriminalna politka, Fondacija Fridrih Ebert, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa i Grafohartija, Skopje, 2001, str. 19. 155 Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike , JRKKP, 1990/4, str. 3. Vidi i Kajzer, G. op. cit. str. 506-512.

107

znanija za registerot i primenata, no i so soznanijata za efikasnosta ili neefikasnosta na oddelni krivi~ni sankcii {to gi pru`a ili mo`e da gi pru`i krivi~noto pravo i penologijata. So ogled na toa {to kriminalnata politika inicira niza pra{awa od nau~en i prakti~en karakter za poefikasno spre~uvawe na kriminalitetot, taa treba da raspolaga i so empiriski soznanija za fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot. Zaradi soznavaweto na tie karakteristiki na kriminalitetot taa nu`no e upatena na kriminologijata. Ottamu, vo ostvaruvaweto na svojata prakti~na zada~a - primena na najrazli~ni merki od preventivna i represivna priroda, kriminalnata politika vo golem del e zavisna, pred sî, od dostigawa na kriminologijata. Od druga strana kriminologijata gi koristi nau~nite rezultati do koi doa|a kriminalnata politika, za{to niz prakti~nata proverka na poedine~nite merki za suzbivawe na kriminalitetot na najdobar na~in se proveruva nau~nata relevantnost na kriminolo{kite soznanija. Od dosega{nata zaemna upatenost na kriminologijata i kriminalnata politika nakratko mo`e da se konstatira slednoto. Kriminologijata samo gi osmisluva konkretnite aktivnosti vo suzbivaweto na kriminalitetot, a kriminalnata politika slu`i za proverka na nau~nite postavki na prvata. Od takvata povrzanost pridonesot na kriminologijata vo kontrolata na kriminalitetot mo`e da se sogleda vo: ukinuvaweto na niza nepotrebni inkriminacii, reformata vo oblasta na vinosta, ostvaruvaweto na poseben re`im sprema nekoi kategorii na storiteli (maloletnici i du{evno rastroeni lica), voveduvaweto na merkite na bezbednost, ispituvaweto na li~nosta na prestapnikot vo krivi~nata postapka i sl. 3. KRIMINOLOGIJATA I KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO

Krivi~noto procesno pravo kako poim so koj se opredeluva naukata so koja se ureduva krivi~noto zakonodavstvo i krivi~nata postapka - nauka koja se zanimava so definiraweto na osnovnite teoretski poimi i na~ela i so soznavaweto i nadminuvawe na problemite vo goneweto, odbranata i presuduvaweto na storitelite na krivi~nite dela, zaradi obezbeduvaweto najsoodvetno krivi~no zakonodavstvo i krivi~na postapka {to }e bidat vo funkcija na najefikasna borba protiv kriminalitetot. Naukata na krivi~noto procesno pravo ja izu~uva krivi~nata postapka vo nejzininata vistinska realizacija vo `ivotot na edno konkretno op{testvo so cel da izgradi, vospostavi i postojano da go razviva i unapreduva sistemot na krivi~noprocesnite poimi, na~ela i drugi znaewa za krivi~nata postapka. Nakratko, krivi~noprocesnoto pravo nastojuva da izgradi soodveten op{t teoretski pristap i adekvatni metodi i metodolo{ki tehniki za su{tinsko unapreduvawe na krivi~nata postapka vo funkcija na nejzina korisna pri108

mena vo realniot `ivot na opredeleno op{testvo.156 Ili pokratko, krivi~noto procesno pravo e zbir na pravni propisi so koi se opredeluavaat procesnite subjekti kako vr{iteli na procesnite dejstvija i nivnata pravna polo`ba, prava i dol`nosti.157 Krivi~nata postapka e povrzna so kriminologijata na na~in {to pri fakti~koto i pravnoto formulirawe na kriminalniot nastan crpi golem del od fondot na nejzinite soznanija za kriminalitetot, osobeno za li~nosta na krivi~noto delo. Ili, so drugi zborovi, tie soznanija na kriminologijata se koristat pri ispituvaweto na obvinetiot, a vo tekot na istragata i dokaznata postapka vo formiraweto na tn. kriminolo{ka ekspertiza.158 Kriminolo{kata ekspertiza pretstavuva socilano, psiholo{ko i psihopatolo{ko i medicinsko ispituvawe na li~nosta na prestapnikot vo fazata na krivi~nata postapka od istragaat do izvr{uvaweto na kaznata. Prou~uvaweto na li~nosta go opfa}a kako procesnot na kriminalizacija (razvojot na li~nosta do momentot na preminot kon deloto), kako i samiot akt na preminuvaweto kon deloto. Rezultatite na kriminolo{kata ekpertiza, koja ja vr{at stru~ni profili od najrazli~ni nau~ni oblasti vo specijalizirani ustanovi, ovozmo`uvaat celosno sogleduvawe na li~nosta na prestapnikot vo fazata utvrduvaweto na negovata vina i presuduvaweto na deloto. Od druga strana kriminologijata gi koristi materijalite do koi se doa|a vo krivi~nata postapka (krivi~nite predmeti) za svoite fenomenolo{ki i etiolo{ki istra`uvawa. 4. KRIMINOLOGIJATA I PENOLOGIJATA

Penologijata e pravna, teoretska i empiriska nauka koja {to so nu`no koristewe na opredelni soznanija od drugite nauki go prou~uva izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii zaradi poefikasno ostvaruvawe na nivnite poedine~ni celi i nivnata op{ta op{testvena uloga vo re156

Sulejmanov, Z. Krivi~no procesno pravo, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2002, str. 26. 157 Vasiljevi}, T. Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Beograd, 1981, str. 23. 158 Zakonot za krivi~nata postapka ne sodr`i odredbi za kriminolo{kata ekspertiza, me|utoa predviduva deka istra`niot sudija, pred zavr{uvaweto na istragata, }e pribavi podatoci za obvinetiot, a po potreba i drugi podatoci za porane{niot `ivot na obvinetiot, za prilikite vo koi `ivee, kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost. Istra`niot sudija mo`e da opredeli medicinski pregled ili psiholo{ko ispituvawe na obvinetiot koga e potrebno da se dopolnat podatocite za li~nosta na obvinetiot. Vo ovaa smisla se zna~ajni i odredbite za izu~uvawe na li~nosta na maloletnite delinkventi.

109

presivnata broba protiv kriminalitetot.159 Penologijata i kriminologijata se isklu~itelno tesno povrzani disciplini bez ogled na toa {to penologijata vo osnova e normativna nauka za razlika od kriminologijata koja i pokraj faktot {to se zanimava so kriminalitetot e vonpravna krivi~na nauka. Kriminologijata go prou~uva kriminalitetot sledej}i go od biolo{ki, psiholo{ki, psihijatriski, sociolo{ki i drugi vonpravni stojali{ta nastojuvaj}i preku svoite dve osnovni podra~ja na nau~en interes da gi prou~i pojavnite oblici, strukturata i razvojot na kriminalnite povedenija (kriminalna fenomenologija) i, pred sî, da gi utvrdi korenite, pri~inite i uslovite ili tn. kriminogeni faktori na ovie povedenija (kriminalna etiologija). Penologijata e tesno povrzana so kriminologijata vo ~ii ramki dolgo vreme be{e asimilirana i vo koja, spored misleweto na nekoi avtori, taa i natamu treba da egzistira. Vo sovremeni uslovi dominira stavot deka so ostvaruvaweto na uspe{nata individualizacija na predmetot na svojot nau~en interes, penologijata ostvari celosna samostojnost. Toa me|utoa, ne zna~i deka so odvojuvaweto na krivi~noto pravo i kriminologijata, penologijata treba da se oddale~i i izolira od naukite od koi izniknala. Toj fakt treba osobeno da se naglasi, za{to kriminologijata otsekoga{ pretstavuvala nau~no teoretska osnova i nau~no metodolo{ka potkrepa za prodlabo~uvawe na penolo{kite soznanija.160 Koncipiraweto i natamo{niot razvoj na penologijata vo golem obem e zavisna od prou~uvaweto na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo i vo toj kontekst od primenata na ve}e potvrdenite metodi i tehniki koi vodat kon verodostojni znaewa za biopsihosocijalnata uslovenost na li~nosta i op{testveno ekonomskite mo`nosti za nejzino uspe{no ostvaruvawe. Osobeno vo penitencijarnata praktika kade {to se nalo`uva prezemawe na raznovidni oblici i metodi na tretman nu`no e poznavaweto na biokonstitucionalnite svojstva na ~ovekot, negoviot psihi~ki `ivot, stavovi, naviki, vrednosni orientacii i nivno manifestirawe vo dadena socijana sredina.161 Go159

Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 31 160 "Postapkata na izvr{uvaweto na kaznite (i drugite krivi~ni sankcii) ima za cel da otstrani nekoi od faktorite koi doveduvaat do kriminalitetot. So ogled deka tie faktori gi prou~uva kriminologijata, bez nea, penolo{koto postapuvawe bi gi izgubile tie dragoceni naso~uva~ki soznanija. Od druga strana delotvornosta na tie postapuvawa e vo neposredna vrska so sigurnosta na kriminolo{kite stavovi i slu`i kako nivna najdobra proverka". Ignjatovi}, \. op. cit. str. 28. 161 "Zemeno voop{to, mo`e da se ka`e deka vo penitencijarnata praktika i penolo{kite istra`uvawa doa|aat do izraz elementi na kriminologijata - pri ispituvaweto i klasifikacijata na osudenite lica, opredeluva-

110

lem del od tie soznanija mo`e da pru`i kriminologijata i nejzinite vo izvesna smisla ve}e osamostoeni disciplini: kriminalnata biologija, kriminalnata antropologija, kriminalnata psihologija i kriminalnata sociologija. Od faktot deka ovie kriminolo{ki disciplini se dvi`at vo ramkite na izolirano posmatrawe na kriminogenite faktori {to imaat sekundarno vlijanie za javuvaweto na kriminalnite povedenija ne mo`e da se ospori nivnoto golemo zna~ewe za zbogatuvaweto na soznanijata vo vrska so li~nosta na osudenikot i nasokite za negovo menuvawe. Nesomnenoto zna~ewe za kriminolo{kite isra`uvawa proizleguva i ottamu {to dobienite rezultati mo`at da se koristat za zazemawe ispravni stavovi i re{avawe na opredeleni problemi vo normativnata oblast, t.e. vo sferata na izvr{noto krivi~no zakonodavstvo. Pritoa, se razbira deka golem del od kriminolo{kite soznanija i predlozi ne smeat da se prifa}aat avtomatski, bez nivno kriti~no preispituvawe i sogleduvawe vo svetlinata na op{testvenite uslovi, sovremenite celi na krivi~nite sankcii i vistinskite mo`nosti za nivnata prakti~na primena. 5. KRIMINOLOGIJA I KRIMINALISTIKA

Kriminalistikata e posebna nauka ~ija zada~a e otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli. Taa, vsu{nost, gi utvrduva na~inite i metodite na sobirawe, pronao|awe i ispituvawe na dokazite koi se koristat za otkrivawe na izvr{telite na krivi~ite dela. Pritoa, kriminalistikata primenuva metodi na razni prirodni i op{testveni nauki kako {to se: fizika, hemija, matematika, biologija, psihologija, socijalna psihologija, so cel za pribirawe na dokazi.162 Kriminalistikatata se deli na kriminalisti~ka tehnika, kriminalisti~ka taktika i kriminalisti~ka metodika. 10 Kriminalisti~kata tehnika gi prou~uva i nao|a najsoodvetnite metodi i sredstva od oblasta na prirodnite i tehni~kite nauki. So pomo{ na ovie metodi i sredstva se pronao|aat, obezbeduvaat, fiksiraat i tolkuvaat makro i mikro tra|i, kako i predmeti na krivi~noto delo so cel da se razjasnat bitnite okolnosti vrzani za rasvetluweto i primenata na tretmanot, prognoziraweto na nivnoto povedenie i sli~ni pra{awa." Milutinovi}, M. op. cit. str. 87. 162 "Kriminalistikata e nauka koja gi prou~uva, pronao|a i usovr{uva nau~nite i vrz prakti~no iskustvo zasnovanite metodi i sredstva, koi se najpodesni da se otkrie i razjasni krivi~noto delo, da se otkrie i privede kon krivi~na sankcija storitelot, da se obezbedat i fiksiraat site dokazi poradi utvrduvawe na (objektivnata), vistina kako i da se spre~i izvr{uvaweto na idnite planirani i neplanirani krivi~ni dela. Vodineli}, V. Kriminalistika, treto izdanie, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 3.

111

vawe na krivi~noto delo i identifikacijata na izvr{itelot i drugite lica (kako {to se na primer, `rtvite na krivi~noto delo). Taa isto taka, izu~uva i pronao|a tehni~i metodi i sredstva za spre~uvawe na krivi~nite dela.163 20 Kriminalisti~kata taktika se zanimava so oblicite vo koi mo`e da se pojavat krivi~nite dela, so motivite i celite na nivnoto izvr{uvawe, potoa so stru~nite znaewa, ve{tini, obi~ai, sfa}awa, so na~inot na `ivot i psihologijata na izvr{itelite na krivi~nite dela.164 30 Kriminalisti~kata metodika e poseben del na krimninalisti~kata tehnika koja gi prou~uva metodite i pravilata za otkrivawe i razjasnuvawe na opredeleni specifi~ni krivi~ni dela.165 Glavite podra~ja na povrzanosta me|u kriminologijata i kriminalistikata mo`at da se pomestat na tri ramni{ta. Najprvin, mo`e slobodno da se ka`e deka postojat opredeleni tesni vrski me|u kriminalnata fenomenologija i kriminalistikata. I dvete se interesiraat za pojavnite oblici na kriminalitetot, me|utoa samiot pristap kon ova pra{awe su{tinski im se razlikuva - sekoja od niv go prou~uva od svoe stojali{te. Kriminalistikata vo prv red ja interesira na~inot na izvr{uvaweto (modus operandi), koristeweto na sredstvata, a ottamu i rasvetluvaweto na krivi~noto delo. Kriminologijata pak, se interesira za tipologijata na krivi~nite dela i prestapnicite, a ne za nivnite poedine~ni manifestacii i poedinci. Ottamu, kriminologijata od kriminalistikata gi izvlekuva soznanijata za novite pojavni formi na kriminalitetot, a od svoja strana na kriminalistikata i ovozmo`uva soznanija za nivnoto podveduvawe pod nekoj od op{tite kriminalni tipovi. Poznato e deka preku na~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo se izrazuva i samata li~nost na izvr{itelot. Ottamu, poznavaweto na na~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, {to go utvrduva kriminalistikata, pridonesuva za zapoznavawe na li~nosta na delinkventot i za rasvetluvawe na motivite na izvr{enoto krivi~no delo. Ili, kako {to toa ubavo go veli Eksner (Franz Exner), "kriminalnata fenomenologija kako posebno podra~je na kriminologijata í podgotvuva materijalna osnova opi{uvaj}i gi: kriminalnite tehniki, organiziranite bandi, osobinite na izvr{itelite na krivi~nite dela, tehnikite na izvr{uvawe na krivi~nite dela (xepni kra`bi, krvni zlostorstva, razbojni{tva, falsifikati, pale`i i sl.) i na kriminalistikata i liferira skapocen materijal za izu~uvawe.166 Od druga strana, me|u kriminalnata etiologija i kriminalistikata postoi zaemna vrska so ogled na pra{aweto zo{to se vr{i 163

Ibid, str. 4. Ibid, str. 4 165 Ibid, str. 5. 166 Exner, F. Kriminologie, Berlin, 1957, str. 6. 164

112

krivi~noto delo. So ova pra{awe vo prv red se zanimava kriminologijata ottamu {to toa e problem na pri~inite na kriminalitetot, no i kriminalistikata koja treba da gi utvrdi site modaliteti na izvr{uvaweto na nekoe krivi~no delo (vreme, mesto, na~in, sredstvo). I najposle, kriminalistikata mo`e od kriminologijata da crpi podatoci koi }e í pomognat da go usovr{i metodot na identifikacija i istra`uvaweto, a kriminologijata mo`e od kriminalistikata da bara da í pru`a podatoci za deskriptivno izu~uvawe na zlostorot i zlostornicite.167 6. KRIMINOLOGIJATA I SUDSKATA PSIHOLOGIJA

Sudskata psihologija vo po{iroka smisla e nauka koja se zanimava so prou~uvawe na site psihi~ki nastani ~ie zapoznavawe e korisno za uspe{no vr{ewe na pravosudnata funkcija. Sudskata psihologija vo potesna smisla e nau~na disciplina koja ja prou~uva psihologijata na odelni procesni u~esnici i psiholo{kiot razvoj na sudskata postapka kako celina.168 Vo ramkite na sudskata psihologija se razlikuva psihologijata na krivi~nata postapka kako najobemen i najzna~aen del na sudskata postapka. Predmet na izu~uvawe na psihologijata na krivi~nata postapka se psiholo{kite osnovi i manifestacii na kriminalitetot, so osobeno vnimanie vrz razvojot na li~nosta i preminot kon deloto; psihi~kite nastani i soodvetno so niv povedenija na u~esnicite na krivi~nata postapka (obvinetiot, branitelot, svedocite, ve{tacite, tolkuva~ite, zapisni~arite, sudiite, sudiite porotnici) i razvojot na taa postapka kako celina; psihi~kite nastani pri prezemaweto od strana na organite na vnatre{ni raboti na merkite koi ja so~inuvaat pretkrivi~nata postapka (psihologija na pretkrivi~nata postapka; psiholo{kite pojavi kaj `rtvata na krivi~noto delo; psiholo{kite pojavi kaj licata li{eni od sloboda (zatvorska psihologija) i objasnuvawe na psiholo{kite poimi od krivi~noto zakonodavstvo (krivi~nopravna psihologija: vinost, svest, volja, umisla, nebre`nost, odgovornost, opasna sostojba, namera, cel, motiv, naviki, sklonosti, ~uvstva, psiholo{ki problemi vo vrska so kaznata i nejzinata cel).169 Uslovenost me|u kriminologijata od edna, i sudskata psihologija i psihologijata na krivi~nata postapka, od druga strana vo osnova se sostoi vo zaemnata razmena na podatoci i nadopolnuvawe na soznanijata za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva od o~ekuvawata izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredeleno op{testvo. 167

Pinatel, @. Kriminologija, str. 16. A~imovi}, M. Psihologija su|enja, Savremena administracija, Beograd, 1987, str. 9. 169 Konstantinovi} - Vili}, Slobodanka i Nikoli~ - Ristanovi~, Vesna: Osnovi kriminologije, Ni{, 1997. str. 65. 168

113

7. KRIMINOLOGIJATA I SUDSKATA MEDICINA

Sudskata medicina e posebna granka na medicinata ~ija osnovna zada~a e da vr{i analiza i da utvrduva opredleni promeni koi nastanale vo vrska so organizmot i telesnoto zdravje na o{teteniot so cel da gi tolkuva za potrebite na krivi~nata i gra|anskata postapka. Kriminologijata gi koristi soznanijata na sudskata medicina pri vr{eweto na svoite empiriski istra`uvawa, osobeno pri analizata na na~inot i sredstvata na izvr{enite krivi~ni dela kaj oddelni oblici na kriminalitetot (na primer, kaj razni oblici na hendikepiranost, povredi i smrtni posledici poradi upotreba na nasilstvo i sl). 8. KRIMINOLOGIJATA I SOCIJALNATA PATOLOGIJA

1. Ako devijacijata terminolo{ki zna~i otstapuvawe, op{testvenata devijacija ne e ni{to drugo tuku otstapuvawe od edna "normalna" op{testvena sostojba, ili zbir na ~ove~ki svesni povedenija so koi se kr{at op{testveni normi. Tie povedenija imaat op{testveni pri~ini i pridonesuvaat kon vospostavuvawe na, vo osnova konfliktni op{testveni odnosi. Vo odgovorot na ova pra{awe vo sociologijata glavno postojat tri pristapi: normativen, reaktiven i vrednosen. Spored normativniot pristap devijantno e seto ona {to ne e vo soglasnost so op{testvenite normi.170 Spored reaktivniot pristap, reakcijata na neformalnata i formalnata socijalna kontrola na poedincite koi se 170

"Koga devijantnosta se opredeluva normativno, najgolemo vnimanie im se posvetuva na poedine~nite povedenija so koi se naru{uvaat normite, a predmetot na istra`uvawe obi~no se opredeluva kako devijantno povedenie. Prototip na devijantnoto povedenie e kriminalitetot - povedenie so koe se naru{uvaat krivi~nopravnite normi. Od stojali{te na normativnoto opredeluvawe, devijantno e sekoe so zakon zabraneto povedenie, bez ogled dali se raboti za ubistvo ili za politi~ka opozicija. Me|utoa, devijantni se i onie povedenija so koi se naru{uvaat drugi nepravni normi. Site op{testveni ulogi se normativno opredeleni, pa ottamu devijantni se site povedenija koi ne se vo soglasnost so op{testvenata uloga na akterot. Ma` koj se odnesuva "kako `ena" potpa|a pod normativnata definicija na devijantnoto. Najposle, kako {to zabele`uvaat nekoi avtori, povedenieto treba da se razbere vo naj{iroka smisla, ne samo kako fizi~ko storuvawe ili propu{tawe, tuku i kako stavovi i mislewa. Devijacijata postoi i toga{ koga poedinecot gi izrazuva svoite stavovi i mislewa ako taa sloboda e uskratena so formalni i neformalni normi na povedenie vo konkretnoto op{testvo." Jankovi} - Pe{i}, Dru{tvene devijacije, Kritika socijalne patologije, Vi{a {kola za socijalne radnike, Beograd, 1981, str. 10.

114

nositeli na opredeleni povedenija im dava status na devijanti.171 Za vrednosniot pristap se karakteristi~ni dve varijanti. Spored prvata - devijantni se site onie pojavi koi ne se vo soglasnost so vrednostite koi vo konkretnoto op{testvo se priznaeni kako va`e~ki,172 a spored vtorata - devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od avtenti~nite ~ove~ki vrednosti (univerzalnite vrednosti koi se izveduvaat od ~ovekovata priroda) bez ogled na toa dali tie vrednosti vo konkretnoto op{testvo se priznaeni ili toa ne e slu~aj.173 2. Trgnuvajki od navedenite osnovni pristapi vo literaturata mo`at da se sretnat brojni definicii na socijalnata patologija.174 Ovde }e navedeme samo nekoi od niv. Taka, spored Dirkem, socijalnata patologija e nauka za socijalnite bolesti i nepovolnite op{testveni okolnosti. Spored Kvin (S. A. Queen) i Grener (J. R. Greuener) socijalnata patologija gi prou~uva poedincite so opredeleni fizi~ki, zdravstveni, mentalni, ekonomski nedostatoci koi, poradi tie nedostatoci, se ograni~eni vo nivnata socijalna participacija vo `ivotnata sredina i kulturnite grupi, odnosno pretstavuvaat socijalen problem. Vo soglasnost so toa tie gi razgleduvaat socijalnite problemi koi nastanuvaat kaj poedincite (koi mo`at da se nare~at devijantni, defektni, 171

"Na site poedinci i grupi koi se ozna~eni kako devijanti im e zaedni~koi toa {to trpat represija: devijaciite se obezvredneti povedenija, a nivnite nositeli se op{testveno stigmatizirani. Zatoa sprema ova sfa}awe, ne treba da se pra{uvame, zo{to lu|eto go pravat ova ili ona, tuku zo{to opredeleni poedinci dobivaat etiketaa na devijanti. Odgovorot e deka do negativnata reakcija doa|a poradi sudir na interesi i poradi razlikite vo op{testvenata mo} so koja raspolagaat grupite i poedincite. Vo soglasnost so stavot deka povedenijata sami po sebe ne mo`at da bidat devijantni, ovoj pristap za predmet na svoeto istra`uvawe ja zema devijantnosta kako etiketa koja na povedenieto mu ja dodeluva op{testvenata reakcija. Na reaktivniot pristap me|utoa, mu se potkradnuvaat site slu~ai na naru{uvawe na normite vo koi ne doa|a do negativna op{testvena reakcija. Takvite slu~ai ne se retki: prekr{itelot na normite mo`e da bide tolku mo}en {to nikoj ne se osmeluva da mu se sprotivstavi." Ibid, str. 10-11. 172 "Tuka spa|aat i pojavi koi ne mo`at da se svedat na volevi akcii na poedincite - nevrabotenost, nezgri`enost na decata i starite, neefikasno funkcionirawe na nekoi op{testveni ustanovi, itn. Poa|ajki od vakvoto {iroko opredeluvawe na devijantnite pojavi e formirana i posebna nau~na disciplina - sociologija na socijalnite problemi." Ibid, str. 11. 173 "Spored ovoj pristap devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od avtenti~nite ~ove~ki vrednosti bez ogled dali im se protivat na pozitivnite normi i dali nao|aat na negativna reakcija." Ibid, str. 11. 174 Samiot termin socijalna patologija (nauka za op{testvenite bolesti) e kovanica od starogr~kite zborovi patos - bolest, stradawe i logos - nauka, prou~uvawe, kako i od latinskiot zbor societas {to zna~i op{testvo.

115

delinkventni, socijalno neadekvatni) poradi starost, osakatenost, slepilo, gluvost, {e}erna bolest, srcevi zaboluvawa, tuberkoloza, mentalni naru{uvawa, mentalna zaostanatost, veneri~ni bolesti, niski prihodi, nevrabotenost, migracii, neobrazovanost, rasni predrasudi, klasni barieri, personalni stigmi (nema`enost, neo`enetost), alkoholizam, drogi, degradacija na semejstvoto, vrabotuvawe na deca, celosna vrabotenost na `enata. Spored Jakovqevi}, socijalnata patologija e nauka koja gi prou~uva site sogledivi naru{uvawa na ~ovekoviot `ivot vo op{testvoto kako izrazi na zapirawe na op{testveniot razvoj ili op{testveno nazaduvawe. Toj razlikuva tri vidovi na socijalno patolo{ki pojavi: socijalni bolesti (somatski bolesti, mentalni i psihosomatski naru{uvawa), sociopatii (toksikomanii - alkoholizam, drogi, poroci seksualni delikti i perverzii, prostitucija i agresii - samoubistva, samopovredi, delinkvencijata na maloletnici i na deca) i socijalni dezorganizacii (dezorganizacii na semejstvoto, brakot, komunata i rabotnite grupi i globalnoto op{testvo).175 Spored [eparovi}, socijalnata patologija se zanimava so socijalnopatolo{kite, odnosno so negativnite op{testveni pojavi i iznao|aweto najdobri na~ini za nivnoto suzbivawe i otstranuvawe, kako i na {tenite vlijanija vrz poedincite, grupite i op{testvoto.176 Spored Milosavqevi}, taa e nauka za socijalnite pojavi koi so svoeto patolo{ko projavuvawe vo vid na agresii (kriminalitet, samoubistva), toksikomanii (alkoholizam, narkomanija), iskol~enosti (prostitucija), negativno vlijaat na sostojbata i razvojnite mo`nosti vo pomalite i pogolemite socijalni grupi.177 Ottamu proizleguva i nelogi~nosta na negovoto tvrdewe, deka kriminologijata e samo granka na socijalnata patologija koja vo prv red se zanimava so prou~uvawe socijalnopatolo{kata pojava koja se narekuva kriminalitet.178 3. Moj stav e deka najblisku do realnosta e sfa}aweto na Bavcon, spored koe "socijalno patolo{ki pojavi se onie ~ove~ki deluvawa i povedenija ~ii zaedni~ki imenitel e sprotivnosta na va`e~kite, op{testveno priznaeni i prifateni normi i vrednosti" koi vo isto vreme se povedenija koi okolinata gi smeta za nemoralni, asocijalni ili antisocijalni."179 Takvi sociopatolo{ki pojavi bi bile: alkoho175

Jakovljevi}, V, Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971.

str. 40-46. 176

[eparovi}, Z. op. cit. str. 391. Milosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, Institut za dokumentaciju za{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativno-izdava~ku delatnost, NI{, 1983. str. 7 i 14. 178 Ibid, str. 27. 179 Bavcon, Lj. i dr. Socijalna patologija Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969, str. 20. 177

116

lizmot, narkomanijata, vagabunda`ata, hazardiraweto, nasilni{tvoto, seksualnite devijacii (na primer, prostitucijata, homoseksualizmot), samoubistvoto, a mo`ebi i nekoi psihi~ki pre~ki dokolku imaat opredelno op{testveno zna~ewe. Nakratko, devijantno povedenie na poedinecot e ona koe predizvikuva opredelena reakcija vo op{testvenata sredina i toa samo toga{ koga okolinata na takvite dejstvija nadovrzuva nekakva sankcija. Devijantnite povedenija pretstavuvaat posebna op{testvena pojava dokolku gi ispolnat slednive uslovi: 10 ako se masovni (poedine~nite povedenija na pogolem broj lu|e treba da zna~at ne{to pove}e od nivniot mehani~ki zbir), 20 ako mo`at kvantitativno da se opredelat, i 30 ako so naru{uvaweto na op{testvenite normi se vospostavuva a) specifi~en op{testven odnos (odnos na sudiri i prisilba) me|u prekr{itelot i op{testvenata zaednica, b) vnatre{na struktura i, v) ako nivnoto javuvawe, postoewe i dvi`ewe vo prv red zavisi od op{tite op{testveni procesi i dvi`ewa (kvalitativna opredelenost). Zaedni~i etiolo{ki imenitel na site poedine~ni devijacii i posebni sociopatolo{ki pojavi (koi pretstavuvaat zbir od site poredine~ni devijacii), vo krajna konsekvenca se opredeleni od otu|enosta na ~ovekovoto bitie. Pritoa vo objasnuvaweto na alienacijata, Bavcon poa|a od dve karakrteristiki na objektivnata polo`ba na poedinecot vo op{testvoto. Prvata, e nezadovoluvaweto na osnovnite potrebi. Takvata polo`ba na ~ovekot vo sebe krie latentna mo`nost deka poedincite ili celi grupi na lu|e zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi }e se orientiraat i kon takvi sredstva koi }e gi dovedat vo sudir so normite na drugite op{testveni grupi i globalnoto op{testvo. Vtorata karakrteristika se sostoi vo nezadovoluvaweto na duhovnite, psihi~kite t.e. nematerijalnite potrebi na ~ovekot. Neuspehot vo nivnoto zadovoluvawe povtorno vodi kon grupni sudiri. Me|utoa, seto ova ne dava odgovor za{to samo opredelen procent od ~lenovite na nekoja konkretna op{testvena zaednica vr{at krivi~ni dela ili se oddavaat na opredeleni sociopatolo{ki pojavi. Faktorite poradi koi mo`nosta za nastanuvawe i postoewe na devijantnite povedenija i sociopatolo{kite pojavi se pretvora vo stvarnost, spored Bavcon bi mo`ele da se svedat na a) op{testvenata polo`ba na ~ovekot vo procesot na op{testvenata diferencijacija na nastanatite op{testveni grupi, b) pogolemata ili pomalata uspe{nost na socijalnata kontrola, ili so drugi zborovi od pogolemiot ili pomaliot stepen na op{testvgenata organiziranost, odnosno dezorganiziranost (od sistemot na socijalnata dezorganizacija), i v) procesot na ~ovekovata socijalizacija, sfaten vo naj{iroka smisla na zborot.180 4. Ona {to me|utoa, od dosega{nite i brojni drugi opredelbi, objasnuvawa i klasifikacii mo`e da se zabele`i e deka sepak ne dava180

Ibid, str. 30.

117

at odgovor na osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame, za{to seto toa mo`e ednakvo da se koristi i pri objasnuvaweto na kriminalitetot. So drugi zborovi, etiologijata na sociopatolo{kite i kriminalnite povedenija e napolno ednakva. Toa nakratko zna~i, deka sekakvo barawe na nivnata razlika vo taa sfera e sizifova rabota. Ottamu za vistinsko diferencirawe i opredeluvawe na odnosot me|u kriminologijata i socijalnata patologija za nas od su{testveno zna~ewe se slednive dva apspekti: 10 naso~enosta na opredeleno negativno povedenie i, 20 vidot na op{testvenata reakcija na takvoto povedenie. 10 Prviot, aspekt jasno uka`uva deka posledicite od odnesuvawata {to vo literaturata se opredeluvaat kako devijantni (sociopatolo{ki) sekoga{ poka`uvaat opredelena destruktivnost naso~ena kon sebe, i obratno, kriminalnite povedenija - destruktivnost naso~ena kon drugi. Pritoa, vedna{ mo`e da ni se upati zabele{aka deka toa e to~no koga se raboti za razlikuvaweto na ubistvoto i samoubistvoto, no ne i za ostanatite sociopatolo{i pojavi, za{to sosema e realno i mo`no tie negativno da se odrazuvaat i da ostavaat zna~itelni posledici i vrz drugi lica: od devijantnoto povedenie na alkoholi~arot i te kako mo`at da stradaat negovite najbliski. So toa me|utoa, ni od daleku ne se obezvrednuva na{iot stav vo koj e zna~ajno deka nadvore{nite i vnatre{nite pri~ini na devijantnoto povedenie vodat kon destrukcija sprema sebe, a deka istite tie nadvore{nite i vnatre{nite pri~ini {to go uslovuvaat kriminalnoto povedenie, vodat kon destrukcija sprema drugi. Posledicata ovde ne e va`na. Taa dobiva zna~ewe samo vo procenuvawe na zna~eweto vo ramkite na ednoto, odnosno drugoto povedenie. 20 Vtoriot aspekt vo razlikuvaweto na devijaciite i kriminalitetot, a ottamu i vo opredeluvaweto i razgrani~uvaweto na predmetot na nivniot interes, se sostoi vo vidot na op{testvenata reakcija. Razlikata se sostoi, ili treba da se sostoi, vo toa {to vo prviot slu~aj op{testvenata reakcija treba da bide isklu~ivo neformalna, a vo vtoriot raboti za formalna kontrola. NEGATIVNI POVEDENIJA

Povedenija naso~eni kon Povedenija naso~eni kon sopstvena {teta (naj~esto sopstvena korist (naj~esto svrteni protiv sebe, no ~esto i svrteni protiv drugite i nivnite svoite bliski) bliski) Sociopatolo{ki pojavi Kriminalitet (smoubistvo, komar, alkoholozam narkomanija, prostitucija, vagabunda`a, itn.) Socijalna patologija Kriminologija Kriminalna politika

118

Obedinuvaweto na rezultatite (posledicite) na socijalnata patologija i kriminologijata treba da go izvr{i kriminalnata politika vo funcija na nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. 9. KRIMINOLOGIJATA I VIKTIMOLOGIJATA

1. Viktimologijata (od latinskiot zbor victima - `rtva, i gr~kiot zbor logia - nauka) najednostavno mo`e da se definira kako nau~no soznanie za `rtvite na kriminalitetot. Vo pogled na opredeluvawetona nejziniot predmet me|utoa, postojat razli~ni sfa}awa koi vo osnova zavisat od sva}aweto na poimot na `rtvata. Vo ovoj pogled, vsu{nost, postojat dve sfa}awa: 10 sfa}awe na viktimologijata vo potesna i 20 viktimologijata vo po{iroka smisla. 10 Spored prvoto sfa}awe koe go zastapuvaat golem broj avtori (H. Hentig, Ezzat Abdel Fattah, Schneider, P. Nuvolone, Paul Cornil, Holyst, V. N. Ristanovi˚, Ante Cari˚ i dr.) "viktimologijata se zanimava so prou~uvawe na neposrednata `rtva na zlostorstvoto i toa posebno so nejzinata li~nost, so biolo{kite, psiholo{kite i moralnite crti, nejzinite sociokulturni karakteristiki, vrskata so delinkventot, nejzinata uloga i so pridonesot vo genezata na zlostorstvoto."181 20 Za razlika od ova za nas sosema prifatlivo stojali{te, postojat i brojni definicii za viktimologijata sfatena vo po{iroka smisla vo ~ii predmet na istra`uvawe, pokraj `rtvata na kriminalitetot, se pomestuvaat site mo`ni `rtvi od najrazli~ni deluvawa i nastani. Spored edna od tie definicii: "Viktimologijata e nauka za `rtvata, koja ja izu~uva li~nosta na `rtvata i mehanizmot na stradaweto na lu|eto od krivi~noto delo i nesre}nite slu~ai so cel za nivno suzbivawe i spre~uvawe"182 Od vakvata koncepcija proizleguva deka interesna `rtva za prou~uvawe pretstavuva sekoe lice koe trpi povredna na svoite prava poradi protivpravno dejstvie i drugo nasilstvo ili nesre}en slu~aj.183 Me|u avtorite {to go zastapuvaat po{irokiot pristap na viktimologijata treba da se istaknat: izraelskiot advokat 181

Fattah, E. A., La victimologie: Qu'est-elle e quel est son avenu, Revue internationale de droit penale et de police tehnique, 1967/2, str. 113. 182 [eparovi}, Z. op. cit. str. 366. 183 Privrzanicite na viktimologijata vo po{iroka smisla pod poimot `rtva gi podrazbiraat "site onie koi trpat vo svoite prava na `ivot, zdravje, integritet, sigurnost kako individualni ili kolektivni `rtvi, bez ogled na toa dali stradaweto e izvedeno so dejstvie ili so propu{tawe na fizi~ko ili pravno lice predvideni so izre~ni normativni propisi ili pak so univerzalniot koncept na ~ovekoviet prava." [eparovi}, Z. Viktimologija - studija o `rtvama, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1985, str. 16.

119

Mendelson (Benjamin Mendelshon), [eparovi˚ i dr.184 2. Ako go ostavime na strana sfa}aweto na viktimologijata vo po{iroka smisla kako neprifatlivo i za nas neinteresno gledi{te, pra{aweto za odnosot so kriminologijata treba da se odnesuva samo na viktimologijata sfatena kako nauka za `rtvite na kriminalnite odnesuvawe, bez ogled na toa dali se raboti za `rtva kako fizi~ko ili pravno lice, ili mo`ebi za tn. posredni `rtva. No i kaj vakviot reduciran pristap vo objasnuvaweto na odnosot na kriminologijata so viktimologijata, denes glavno se izvdojuvaat dva stojali{ta. Prvoto poa|a od stavot deka kriminologijata i viktimologijata pretstavuvaat posebni i samostojni nau~ni disciplini koi i pokraj taa okolnost stojat vo nu`na zaemna povrzanost (Mendelshon, Nuvolone, Holyst, [eparovi˚, Zagorka Simi˚ - Jeki˚185), a vtoroto, ottamu deka viktimologijata e integralen del (granka) na kriminologijata, odnosno deka prou~uvaweto na `rtvite na kriminalitetot e predmet na kriminologijata (Fattah, Cornil, Pinatel, Selin, Milutinovi˚, Cari˚, Ristanovi˚ i dr.). So ogled na dosega{nata izgradenost na predmetot, metodite i celite na viktimologijata, moj stav e deka treba da se prifati prvoto stojali{te.186 Ako se zadr`ime samo vrz predmetot na viktimologijata lesno se zabele`uva deka taa, pokraj za nas najzna~ajnite kriminolo{ki, opfa}a i se zanimava i so brojni drugi problemi na `rtvata od aspekt na krivi~noto pravo, kriminalnata politika, penologijata, kriminalistikata itn. Ottamu, svojata definicija Ristanovi˚ ja formulira na sledniov na~in: "Viktimologijata e zbir na soznanija za `rtvata na kriminalitetot, vklu~uvaj}i gi tuka posebno kriminolo{kite, krivi~nopravnite, krivi~noprocesnite, gra|anskopravnite, kriminalnopoliti~kite, terapeutskite i kriminalisti~kite soznanija."187 Vrz taka 184

Mendelson pokraj `rtvite na kriminalitetot, gi pomestuva i `rtvite na sopstveno povedenie (poradi nesre}a na rabota, soobra}ajni nesre}i), `rtvi na elementarni nerpogodi (zemjotresi, poplavi i sl), `rtvite na industriskiot napredok (zagaduvawe na prirodnata sredina), `rtvite na dejstvijata na dr`avnite i drugi organi, i sl. Mendelshon. B. "La victime dans la genese du crime, T. II, Paris, 1975, str. 157. 185 Spored ispravnoto stojali{te na ovoj avtor, viktimologijata ve}e dovolno se afirmirala kako samostojna nauka za da se postavuva ova teoretsko pra{awe. Vo ovoj moment mo`e da se postavuvaat samo teoretskite razgleduvawa okolu definiraweto na nejziniot predmet na izu~uvawe vo potesna (selektivna viktimologija) i vo po{iroka (sinteti~ka viktimologija) smisla. Simi}-Jeki}, Z. Razgrani~enje viktimologije od drugih krivi~nih nauka, Pravni `ivot, Beograd, 1985/12, str. 1181-1194. 186 Poinaku: Ignjatovi}, \. op. cit. str. 31. 187 Nikoli}-Ristanovi} Vesna, Uticaj `rtve na pojavu kriminaliteta, IRO Svetozar Markovi˚, Beograd, 1984. str. 38.

120

opredeleniot predmet se nadovrzuvaat i brojni celi i zada~i na kriminologijata vo ~ie iscrpno naveduvawe ovde ne mo`eme da navleguvame.188 Spored toa, logi~no e kriminologijata vo prv red da se intersira za viktimolo{kite soznanija koi se odnesuvaat na kriminolo{kite problemi na `rtvata, a toa se: 10 viktimizacijata, 20 viktimogenite predispozicii (biopsihosocijalni karakteristiki na `rtvata), 30 odnosot na `rtvata so prestapnikot (odnos na kriminalniot par: storitel-`rtva), i 40 pridonesuva~koto povedenie na `rtvata za izvr{uvawe na deloto (razni vidovi na intervencija na `rtvata vo nastanuvaweto na deloto: pritisok, nagovarawe, i sl.), i tipolo{kite klasifikacii na `rtvite. Me|utoa, i toa zna~i samo da gi pomesti vo svojot interes, a ne i vo predmetot na kriminologijata, za{to poinakvoto postapuvawe bi zna~elo apsorbirawe na viktimologijata od kriminologijata, a so toa ne samo gubewe na nejzinata samostojnost tuku i su{tinsko ograni~uvawe na nejzinite nau~ni mo`nosti i dostigawa vo ovaa oblast. II. KRIMINOLOGIJATA I DOPOLNITELNITE NAU]I 1. KRIMINOLOGIJATA I SOCIOLOGIJATA

Sociologijata e op{ta nauka za op{testvoto, koja gi prou~uva zakonitostite na nastanuvaweto, strukturata i razvojot na op{testvenite pojavi. So ogled deka kriminalitetot isto taka pretstavuva opredelena op{testvena pojava, ve}e vrz taa osnova potrebno e kriminologijata da gi koristi koncepciite, metodite i nau~nite dostigawa na sociologijta. Sociolo{oto ispituvawe na kriminalitetot ima golemo zna~ewe, ottamu {to gi pru`a osnovnite soznanija za op{testvenite pojavi i glavnite ilustracii za odnosot na poedinecot i op{testvoto kako i za sudirot na individualnite i op{testvenite interesi. Vo tie ramki kriminologijata gi crpi svoite po~etni soznanija. Nejzinata povrzanost e u{te potesna so posebnite granki na sociologijata. Zna~ajno e da se istakne i toa deka do sociolo{kiot poim na krivi~noto delo 188

Spored V. N. Risranovi˚ "Osnovna cel na viktimologijata e obezbeduvawe nau~no vredni soznanija za pri~inite na kriminalitetot vrzani za `rtvata koi se pogodni da bidat iskoristeni vrz prakti~en plan za obezbeduvawe na efikasna preventivna politika, otkrivawe na nepoznatiot storitel i adekvatno odmeruvawe na kaznata na storitelot, a isto taka i prou~uvawe na problemite koi nastanuvaat za `rtvata po izvr{enoto krivi~no delo." Avtorot natamu zboruva za zada~i na viktimologijata na: 1 0 teoretski plan, kako i na planot na 20 kriminalnata etiologija, 30 kriminalnata fenomenologija, 40 profilaksata i prevencijata, 50 na praven plan, 60 na terapeutski plan, i 70 na planot na kriminalistikata. Vidi: Ibid, str. 38-39.

121

kriminologijata mo`e da dojde samo ako se ispita razvojot na ovoj poim i negovata povrzanost so site formi na op{testveni pravila i site faktori na op{testvenitot `ivot. Kriminologijata mora da vodi smetka i za vlijanieto na oblikot na vladeeweto i op{testvenata struktura, religijata, kulturata i brojni drugi socijalni faktori vrz formiraweto na poimot na razli~nite kategorii na krivi~ni dela. Na toj na~in se doznava kako i vo koj oblik niz istorijata se postavuvale potrebite na op{testvoto za inkriminirawe na oddelni ~ove~ki aktivnosti kako krivi~ni dela. Poradi povekestranata zavisnost na sociologijata i kriminologijata, opredelen broj avtori, osobeno vo SAD, kriminologijata ja opredeluvaat kako posebna granka na sociologijata. 2. KRIMINOLOGIJATA I PSIHOLOGIJATA

Psihologijata nau~no i prakti~no e povrzana so site nauki koi se zanimavaat so kriminalitetot i povedenieto na lu|eto voop{to so oled na toa {to psihi~kite sostojbi i procesi pretstavuvaat eden od faktorite na kriminalnoto povedenie. Za da gi razjasni razli~nite vidovi na kriminalno povedenie, potrebno e kriminologijata da gi ispituva funkciite na psihi~kite procesi kako eden od elementite na toa povedenie. Za taa cel kriminologijata gi koristi nau~nite dostignuvawa na psihologijta za vlijanieto na psihi~kite procesi vrz povedenieto na li~nosta. Soglasno vakviot stav, mo`e slobodno da se ka`e deka viktimologijata í pru`a na kriminologijata zna~ajni etiolo{ki soznanija za podobro sogleduvawe na pri~inite, osobeno na nasilni~kiot kriminalitet, podobro osvetluvawe na odelni biolo{ki, psiholo{ki i sociokulturni aspekti na li~nosta na zlostornikot i za poobjektivno procenuvawe na opredelni merki povrzani so prevencijata i represijata na kriminalitetot. 3. KRIMINOLOGIJATA I SUDSKATA PSIHOPATOLOGIJA

Sudskata psihopatologijata e nauka za nenormalnata psiha i nenormalnite psihi~ki pojavi.189 Taa gi prou~uva du{evnite sostojbi i osobeno bolnite du{evni sostojbi na storitelite na krivi~nite dela koi stojat vo vrska so vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela. Taa, vsu{nost, se zanimava so prou~uvawe na du{evnoto zdravje za potrebite na pravnata teorija i pravosudnata praktika. Sudskata psihopatologija pridonesuva kon pravilno razbirawe i objasnuvawe na oddelni krivi~ni dela i karakteristikite na nivnite storiteli, a so nejzinite rezultati se koristi kriminologijata vo 189

Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1966, str. 1.

122

prou~uvaweto na krivi~nite dela izvr{eni od strana na psihoti~ni i psihi~ki rastroeni izvr{iteli. Kriminologijata gi koristi soznanijata na sudskata psihopatologija pri prou~uvaweto na vlijanieto na mentalnite bolesti, psihopatskite, neuroti~nite, oligofrenite i drugi du{evni rastrojstva vrz kriminalnoto povedenie. Od druga strana, sudskata psihopatologija gi koristi soznanijata na kriminalnata etiologija za objasnuvawe na opredeleni du{evni sostojbi kako masovna pojava.

123

124

II DEL KRIMINOLO[KI TEORII

125

126

GlavaI ISTORISKI RAZVOJ NA KRIMINOLO[KATA MISLA Pred da preminime na prika`uvaweto na razvojot na kriminolo{kata misla, vo celost }e se poslu`ime so izvonredniot lapidaren voved na Hentig. Toa go pravime ottamu {to po na{e li~no uveruvawe vo nego na najprecizen i najslikovit na~in e dadena su{tinata na ona {to treba na startot da se znae i nikoga{ da ne se ispu{ti od vid, ne samo koga se sledat razli~nite idei vo kriminologijata, tuku i sekoga{ koga se razmisluva za bilo koj od etiolo{kite problemi na krimialitetot. Spored Hentig, zna~eweto na kauzalnoto prio|awe na fizi~kite i op{testvenite fenomeni e o~igledno. Kauzalnoto prio|awe ni poka`uva na koj na~in da spre~ime nekoj nesakan rezultat so otstranuvawe na eden od antecedentite. Namesto otstranuvawe na eden od antecedentite, nie mo`eme isto taka da vneseme edna nova pri~ina, eden protivmotiv vo kauzalniot tek koj inaku bi se zavr{il so kriminalen akt. Zna~i, nie mo`eme da razlikuvame dva vida pri~inost: "skastrena" i "zbogatena" pri~inost. Primer na zbogatena pri~inost pretstavuva voveduvaweto na ve{ta~kata opasnost - kaznata, vo sekojdnevniot tek na ~ovekovite dejstvija. Nie o~ekuvame deka stravot }e vleze vo presmetkite na onoj koj bi mo`el da stane zlostornik i da dejstvuva kako protivmotiv. Kaznata kako protivpri~ina se vklopuva vo eden stak koj inaku bi dovel do ubistva, kra`bi ili siluvawa. Me|utoa, kaznata e samo edna gruba forma na primenetoto, prakti~no soznavawe na pri~inosta. Toa e obid da se spre~i zlostorot. Me|utoa, sekoga{ koga }e se slu~i nekoj zlostor, nie doa|ame do soznanie deka metodot na sprotivstavuvawe, na{iot strav i propi{uvaweto na zbranite pretrpele nesupeh. Na{iot sleden potez e poostruvawe na kaznata. Namesto ispituvawe na brojnite pri~inski antecedenti nie razgleduvame samo edna proizvodna sila, imeno ~ovekovata volja. Ako pritisokot na ovaa to~ka ostanuva bez dejstvo, toga{ ja zgolemuvame silata na pritisokot, t.e. strogosta na kaznata, o~ekuvaj}i so sigurnost deka nejzinoto poostreno dejstvo }e ja popravi slikata na zlostorot. Na{ite kriminalni statistiki poka`uvaat deka ovoj predvremen potez e nekorisen. Me|utoa, javnoto mislewe, na{ite zakonodavci i mnogumina koi se zanimavaat so op{testvenite problemi ostanuvaat neubedeni i natamu pogre{no rezoniraat. Krivi~noto pravo sî u{te e privrzano na pretpostavkata za slobodnata volja. Vsu{nost, postoi samo edna pri~ina na zlostorot: 127

zlostorni~kata volja, zlostorni~kata namera. Ovaa zlostorni~ka namera e direkten naslednik na onaa univeralna pri~ina od porane{nite vremiwa koja e poznata pod imeto |avol. ... Da se ograni~i razmisluvaweto za nedozvolenoto povedenie na edna takva pri~inost, na slobodnata i zla volja, zna~i neminovno da se bide odveden vo }orsokak. Ovaa teorija gi zapostavuva silnite pri~inski impulsi, koi vrz voljata dejstvuvaat od nadvor, kako i slo`enata struktura na sekoj volev akt. Delumnata pri~inost so koj se slu`i na{eto zakonodavstvo pod najpovolni uslovi mo`e da dade samo delumni rezultati. Za kriminologot povedenieto na sekoe ~ove~ko su{testvo e usloveno. Vo nastojuvaweto da vospostavi izvesen red vo spletot na pri~inite, toj natamu razlikuva dve glavni grupi: na edna strana ja gleda nastroenosta, dispozicijata, `iviot nukleus na reakciite na prilagoduvaweto, odnosno na neprilagoduvaweto, a na drugata strana, mnogubrojnite pottici na silata na okolinata kakvi {to se prijatnoto vreme i nepogodite, hranlivite i otrovnite rastenija, `ivotni koi mo`at da slu`at za ishrana i divi yverovi, prijateli i neprijateli, op{testveni gupi koi se od pomo{ i neprijalelski grupi na lu|e"... A {tom pri~inskite komponenti bea otkrieni vo pogolem broj, se pojavija i raznite {koli koi go istaknuvaa ovoj ili onoj pri~inski element. Borbata se vode{e me|u fatalisti~kite i optimisti~kite gledi{ta, iako ne nedostasuvaa i nau~ni argumenti. So ogled deka toa se emocionalno vsadeni mislewa, tie me|usebno ne mo`ea da se ubedat so istaknuvawe na svoite isklu~ivi naodi i so izvlekuvawe na razli~ni zaklu~oci od istovetni okolnosti. Be{e neizbe`no razli~nite gledi{ta vo odnos na osnovnite pri~ini, da prepora~uvaat i razli~ni lekuvawa.190 I. ANTI^KATA MISLA ZA KRIMINALITETOT I PERIODOT

NA SREDNIOT VEK 1. ANTI^KA MISLA ZA KRIMINALITETOT 1. U{te od po~etokot na zaedni~koto `iveewe niz svoite religiozni i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkru`uva ~ovekot mu posvetil opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni. Me|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat neophodni uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot na materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na opredeleni op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata filozofija vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u niv }e se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat su{tinata na kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata i celite na 190

Hentig, H. op. cit. str. 117-120.

128

kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi problemi {to bile konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa e karakteristi~no deka ovie misliteli ne se zadr`uvale vrz nekoja sistematska razrabotka na kriminalitetot i op{testvenata reakcija od toa vreme tuku, so seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite filozovski dela i raspravi. 2. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so Pitagora i negoviot stav deka kaznata vo su{tina e op{testvena odmazda za storenoto delo. Vo soglasnost so negoviot glaven interes za matematikata i nejzinoto povrzuvawe so filozofijata }e proizleze i pitagorejskoto zalagawe za striktno pridr`uvawe do na~eloto na talionot so koe se bara ekvivalenten (matemati~ki) odnos me|u zloto sodr`ano vo krivi~noto delo i vozvratenata op{testvena odmazda. So vakvoto razmisluvawe na Pitagora i negovite sledbenici, vsu{nost, samo se odrazuva{e i brane{e postojnata op{testvena sostojba i praktika na kaznuvaweto.191 3. Najzna~ajniot pretstavnik na sofistite - Protagora ima{e sprotivno mislewe za ova pra{awe. Toj be{e golem protivnik na sfa}aweto deka kaznata treba da bide odmazda za storenoto delo, za{to e besmisleno da se odmazduva samo zatoa {to e povreden pravniot propis. Kaznata treba da bide racionalna, a rezultatot od umnoto kaznuvawe treba da gi spre~uva idnite naru{uvawa na pravoto i toa ne samo od strana na osudenikot tuku i od drugite. Kaznuvaweto se vr{i zaradi popravawe i zastra{uvawe, a ne poradi odmazda. Me|utoa, so ogled na toa {to Protagora dopu{tal deka ima i nepopravlivi storiteli, proizleze i negoviot kontroverzen stav spored koj za takvite lica e prepora~livo izreknuvawe i izvr{uvawe na kaznite progonstvo i li{uvawe od `ivotot.192 4. Spored misleweto na Platon (428-347) pri~inite na zlostorstvata mo`at da se podelat vo dve grupi: psiholo{ki (vnatre{ni) i fiziolo{ki (nadvore{ni). Pri~inite od prvata grupa se javuvaat kako posledica na "bolnata du{a" koja {to od svoja strana e uslovena od "vlijanieto na strastite, baraweto na zadovolstva ili pak ednostavno od neznaewe." Pri~inite od vtorata grupa se sveduvaat na oblicite na biolo{kata degeneracija.193 Ottamu i negoviot stav za postoewe zlostornici {to kako takvi se ra|aat i za koi so ogled na nivnata nepopravlivost nu`no se nalaga primena na smrtni kazni kako edinstveno re{enie. Za ostanatite osudenici sprema koi spored Platon e mo`no popravawe, toj predlaga{e primena na takvi merki {to }e se vo 191

Vidi: Ivo{evi}, D, Drevno ka`njavane, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 703-

192

Ibid, str. 704. Milutinovi}, M, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976,

704. 193

str. 76.

129

soglasnost so negovata teza deka celta na kaznata e stradawe na du{ata koja {to se zarazila so zlostorot. Od ovie stavovi zastapuvani vo negovite rani trudovi od tn. sokratovski period, }e dojde do opredeleno otstapuvawe vo poznatoto delo "Zakoni." Tuka Platon ve}e go zastapuva misleweto deka celta na kaznata e popravawe na storitelot, opomena na drugite da ne vr{at krivi~ni dela i za{tita na op{testvoto, a ne odmazda za storenata nepravda. Ni edna kazna {to se odreduva vrz osnova na zakonot nema za cel nekoe zlo, tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot, ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe.194 Ponatamu Platon veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, sîedno dali krupen ili siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata i da go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli volevo da izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno poretko. Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon le`i vo toa so dela ili zborovi, so pomo{ na u`ivawe ili bolka, so uka`uvawe po~esti ili odzemawe na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili na bilo koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata i da ja zasaka pravdata.195 Spored toa, te`i{teto na krivi~nite zakoni ne treba da bide naso~eno kon kaznuvawe na zlostornicite, tuku vo prv red kon vo suzbivaweto na vr{eweto na krivi~nite dela, odnosno tie, pred sî, treba da imaat preventivna odo{to represivna priroda. Zakonite treba pove}e da vlijaat vrz razumot na ~ovekot, da gi uveruvaat lu|eto deka ne treba da vr{at krivi~ni dela, a ne samo da predizvikuvaat strav od kaznata. Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata, Platon smeta deka treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~noto delo (te`inata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen, premnogu star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici {to storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i dr`avata) se zalagal za smrtna kazna,196 dodeka za istite dela storeni od ludi, bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe.197 Me|utoa, ovie idei za individualizacijata vo kaznuvaweto, Platon ne mo`el dokraj da gi razvie,198 iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im poma194

Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355. Ibid, str. 368. 196 Ibid, str. 355. 197 Ibid, str. 371-372. 198 Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne mo`el da ja razvie svojata ideja za individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli deka se krijat vo negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne mo`at dobro da ja vr{at taa funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to }e ja neutraliziraat slabosta na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne mo`at da se 195

130

gaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe.199 Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni. Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dr`avata, za vol{ebni{tva so koi nekomu mu se pravi {teta.200 Mo{ne interesno i zna~ajno e i negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna kazna. Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite (ku}i na kaewe) i treta za popravlivite zlostornici.201 5. Aristotel (384-322), kako i Platon e prestavnik na idealisti~kata filozofija. Toa mo`e da se vidi vo negovoto indeterministi~ko sfa}awe na vojlata. Spored nego vrz odlukata na poedinecot za izvr{uvawe na krivi~noto delo nemaat nikakvo vlijanie nadvore{nite okolnosti, odnosno toj go vr{i krivi~no delo samo poradi negovata moralna rasipanost. No, za razlika od Platon, Aristotel priznava deka mnogu pojavi na op{testveniot `ivot sepak imaat vlijanie vrz pojavata na kriminalitetot. Spored Aristotel, prestapni~koto povedenie na ~ovekot e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj, prirodna nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost.202 Sekoj zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni za{to so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa ja povredil konkretnata pravednost.203 Kaznata e sredstvo {to treba predvidat site okolnosti od koi zavisi individualizacijata, takvoto re{enie ne mo`elo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V, Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204. 199 Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da ja trpi ne zatoa {to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot i drugite {to }e vidat kako e kaznet napolno da zamrazat sekoja nepravda ili da ostavat golem del od taa nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka za site takvi slu~ai i za sekogo da pogodat to~na golemina na kaznata, kako {to strelecot to~no pogoduva: najposle mora da go odredat i nejziniot to~en na~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata treba da mu pomaga na zakonodavecot koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za toa {to treba da pretrpi ili da plati zlostornikot sprema koj se izreknuva presudata. A zakonodavecot mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba da se pridr`uva pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podle`at na zakonite" Platon, op. cit, str. 482. 200 Ibid, str. 378. 201 Ibid, str. 482. 202 V. \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. XXXIII. 203 Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na aritmeti~ka proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata i {tetata i tuka sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ - "va`no e samo toa da se utvrdi deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva, deka

131

povrotno da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na eden mu se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i podlegnal na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go izvr{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so pomo{ na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na onaa strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema.204 Su{tinata na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za drago").205 Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to go smiruva ~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so zadovolstvo.206 Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so ~ovekovata ~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana, za{to samo robovite mo`at da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne e glup ili so ropska priroda, slobodniot ~ovek treba da se luti i na sekoe zlo mora da vozvrati so zlo.207 Srazmernoto vra}awe za pretrpenoto zlo e uslov za odr`uvawe na ~ovekovata zaednica.208 Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredeleno otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden slu~aj e predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo soglasnost so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i deka: "ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide vozvraten. No, ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to }e bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet.209 Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so karakterot na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj sekoe delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo) ili nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se delat na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni (sveeden napravil {teta, a drug ja o{teten" (str. 125). Korektivno pravi~no postapuvawe zna~i sredina me|u vr{eweto nepravda i trpeweto nepravda. Prvoto zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{ pomalku (str. 126). "Nepravednosta ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za nepravedniot li~no vi{ok na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e {tetno." Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127. 204 Ibid, str. 120. 205 Ibid, str. 123. 206 Ibid, str. 101. 207 Ibid, str. 101. 208 Ibid, str. 123. 209 So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na ~lenovite na zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa se rakovodi od ~esta, ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pripadnost na poedinecot, a se ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e pogolema vrednosta na ~ovekot, tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala {tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121.

132

sni, no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za nepravedno ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima predvid deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi afekti vo koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri kaznuvaweto na tie slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na `rtvata.210 Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne mo`e da se ka`e deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak, za dejstvie {to ne mo`e da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni ~ove~ki). Od seto ova mo`e da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten opredelen streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite postapki od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto. Pogre{no e da se misli, veli natamu toj, deka lu|eto se rakovodat od altruisti~ki pobudi pri donesuvaweto na odlukata da go izvr{at krivi~noto delo. Ona od {to prose~niot ~ovek se rakovodi pri donesuvaweto na site svoi odluki toa e li~nata korist. Nakratko, poedinecot da ne stane izvr{itel na zlostorni~ki akt, mora da dojde do zaklu~ok deka od toa ima pogolema {teta odo{to korist. Ottamu, site zakoni treba da bidat uredeni na na~in kolku {to e mo`no pove}e da go istaknuvaat ovoj moment. 6. Kaj Rimjanite, za ~ii {to duh mo`e da se ka`e deka pove}e be{e pragmati~en odo{to misloven, ne mo`e da se sretnat zna~ajni kriminolo{ki razmisluvawa i idei, osven takvi koi zna~at o`ivuvawe na ve}e sozdadenite od strana na gr~kite filozofi. Sepak, rimjanite kako majstori za sozdavawe na aforizmi, ostavile zna~ajni formuli vo koi se odrazuvaat opredeleni idei za kriminalitetot. Me|u niv denes mo`at da se najdat takvi maksimi koi pretstavuvaat osnovni na~ela na krivi~nopravnite sistemi. Takvi se, na primer, aforizmite: Ne bis in idem, Nemo prudens punit quia peccatur est, sed ne peccatur; Cogitationis poenam nemo pattitur, itn. Od ovie brojni formuli mo`at da se izvle~at slednive idei za kriminalitetot. Ekvivalencija me|u te`inata na krivi~noto delo i izvr{uvaweto na kaznata, pri {to pod te`ina na krivi~no delo se podrazbira ne samo prirodata na krivi~noto delo, tuku i stepenot na subjektivnata odgovornost (Ne maior poena quem culpa sit) od {to proizleguva i na~eloto na individualizacijata na kaznata. Sleduva idejata za za{tita na op{testveniot interes spored koja op{testvoto mora da kaznuva so cel da go za{titi 210

"Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez predumisla, za{to za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go predizvikal afektot" Ibid, str. 132.

133

kako interesot na poedinecot, taka i interesot na drugite gra|ani i na op{testvoto vo celost. Nakrtako, filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na kaznata i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim, ne uspeale da dadat nekoi novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov e primerot so Ulpijan (Domitius Ulpianus), Ciceron (Marcus Tullius Cicero, 106-43 p.n.e.)211 i nekoi drugi misliteli od toa vreme. Me|u niv, sepak, }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (Lucrius Anneus Seneca, 4-65) so svoeto zna~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti mnogu pogolem prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva golemo vlijanie od Protagora i Platon, negovite sfa}awa zna~at ~ekor ponapred vo ovaa oblast, za{to niz povrzuvaweto na celite na kaznata so opredeleni endogeni faktori na kriminalitetot (strastite) genijalno ja anticipriral sovremenata individualizacija na kaznuvaweto, a so svojot streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva ne samo pred svoeto, tuku i pred na{eto vreme. Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj treba da se ubla`i gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spored nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na voljata i rasuduvaweto212 i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv, ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno izre~eni kazni.213 Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev (prestap)214 treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto sredstvo za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na narodot treba najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za dobroto i zamrazuvaweto na nepravdata preku dejstvoto na blagiot zbor (sovetuvawe), a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor) i najposle so blagi 211

Vo soglasnost so gr~kite filozofi, Ciceron tvrdi deka nade`ta vo nekaznivosta se javuva kako edna od glavnite pri~ini na kriminalitetot. Ottamu bara kaznata da bide neizbe`na, me|utoa toa ne go vrzuva so zastra{uvaweto tuku so principot na ekonomijata kaj kaznuvaweto. Pokraj toa toj podrobno gi izlaga kriminalnopoliti~kite tendencii na kaznata. Krivi~noto pravosudstvo treba da se vr{i "ad reipublicae autoritatem", sojuzot na gra|anite da go napravi nedopirliv i siguren, kaznuvajki go sekoj napad na ovoj sojuz i vrz interesite na negovite ~lenovi. Me|utoa, idejata na op{testvenata sigurnost ne mo`e da se zeme kako edinstven kriterium kaj kaznuvaweto: kaznata se nalo`uva za vinata i mora da í odgovara na taa vina: Neka kaznata ne bide pote{ka od vinata (Ne maior poena culpa sit). ^ubinski, M. op. cit. str. 42. 212 Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30. 213 Ibid, str. 5-6. 214 Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot za{to toj e del od tatkovinata (a delovite zaslu`uvaat po~it, ako ja zaslu`uva celinata)." Ibid, str. 56.

134

kazni {to mo`at da se otpovikaat, no i so onie najostrite rezervirani za najlo{ite prestapnici.215 Koja kazna }e se izbere, dali taen ili javen ukor, javno `igosuvawe, progonuvawe ili smrtna kazna216 i spored Seneka zavisi od toa dali se raboti za popravlivi ili nepopravlivi zlostornici.217 Sudijata e toj {to treba da znae deka edna kazna se upotrebuva za popravawe a druga za otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai treba da se ima predvid idninata a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen ne kaznuva za ona {to e storeno, tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i, ona {to e pominato ne mo`e da se otpovika, a idninata mo`e da se predupredi.218 Vo dvata slu~ai treba da se bara korista {to kaznata ja nosi za idninata, a taa korist e razli~na: vo prviot slu~aj - popravawe na zlostornikot,219 a vo vtoriot - otstranuvaawe na prestapnikot da ne stori novo delo i zastra{uvawe na drugite.220 Ottuka proizleguva, deka Seneka pravi jasna distinkcija me|u celite {to treba da se ostvarat sprema popravlivite (samo za niv e predviden zastra{uva~kiot element na kaznata) i nepopravlivite zlostornici. Od druga strana, Seneka jasno gi oddeluva razgleduvawata za odmazdata koja {to vo nitu eden moment ne ja brka so celite na kaznata. Toj ja opravduva javnata odmazda kako neophodno sredstvo za odbrana na op{testvoto, a privatnata odmazda kako dol`nost {to proizleguva od qubovta i po~ituvaweto kon najbliskite.221 Me|utoa, i vo dvata slu~ai Seneka e protiv onaa odmazda {to poa|a od gnevot, lutinata i omrazata bilo na poedinecot,222 bilo na sudijata.223 Na ovoj problem mu posvetuva golemo vni215

Ibid, str. 11 Ibid, str. 20. 217 Ibid, str. 19. 218 Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo prudens, quia peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura prohibentur". 219 "Nie ne bi gi ubivale ni otrovnite ni vodenite zmii nitu site onie koi so svoeto kasnuvawe ili udar {tetat, koga bi mo`ele da gi pripitomime ili da postigneme da ne bidat opasni ni za nas ni za drugite. Zatoa nema da mu pravime zlo ni na ~ovekot {to pogre{il, tuku zatoa da ne gre{i i kaznata nikoga{ nema da se odnesuva na minatoto tuku samo na idninata" kaznata ne luti, taa ~uva. Za{to, ako treba da bide kaznet sekoj onoj ~ij duh e opak i zatruen, od kaznata ne bi bil izzemen nikoj." Ibid, str. 57. 220 Ibid, str. 11-12. 221 Ibid, str. 16. 222 "Nema ni{to ponedoli~no odo{to da se lutime na onoj {to go kaznuvame, kaznata sepak pove}e }e koristi za popravawe na zlostornikot ako e donesena so sudska odluka. Zatoa Sokrat mu veli na robot - Bi te i{ibal da ne sum lut." Ibid, str. 19. 223 "Dobriot sudija go osuduva ona {to zaslu`uva osuda, no ne mrazi" Ibid, str. 21. 216

135

manie i toa, pred sÒ, za da se zapre privatnata odmazda koja vo negovo vreme bila mo{ne prisutna. Vo taa smila iznesuva brojni nasoki {to treba da go iskorenat gnevot kako kaj mladite taka i kaj vozrasnite i pritoa se obiduva da doka`e deka onaa okolnost {to go sozdvava prestapnikot vo ednakva mera e neprifatliva kaj odmaznikot, za{to nejzinoto prisustvo doveduva do apsurdot: eden prestapnik da bide kaznet od drug prestapnik.224 Odmazdata {to ne e oslobodena od gnev mo`e da predizvika i drugi posledici kako na primer: bezobyirno i nesrazmerno kaznuvawe,225 sozdavawe novi sudiri,226 psihi~ki nemiri,227 itn. Najgolem lek za gnevot e odlo`uvaweto na odmazdata.228 Ako e storena nekoja navreda, odlo`uvaweto mo`e i treba da vodi kon potisnuvawe na lutinata.229 No kaj pote{kite dela ne mo`e da dovede do kone~no oprostuvawe na zloto, odnosno kon celosno odlo`uvawe na odmazdata.230 Ottuka se gleda svesta na Seneka za toa deka prevospitnoto dejstvo {to í se pridava na kaznata bez ogled na svojata uloga ne mo`e da ja izmeni su{tinata na kaznata voop{to.231 Kaj starite Rimjani mo`at da se najdat opredeleni razmisluvawa i vo delata na pistelite kako {to se Horacio, Plaut, Ovidie i drugi, koi ~esto plenat so svojata ostroumnost, pa duri i gi nadminuvaat ideite na samite pravnici od toa vreme. Opredeleni stavovi vo vrska so pri~inite na kriminalitetot mo`at da se sretnat i kaj rimskite poeti. Kako takvi tie naj~esto gi istaknuvale: op{toto opa|awe na moralot, strastite (osobeno koristoqubieto), streme`ot kon po~esti, ludosta, zlobata, zovrivaweto na vinoto i krvta, a osobeno te{kata siroma{tija na narodnite masi.232

224

Vidi: Ibid, str. 19. "Niedna strast ne te`nee pove}e kon odmazda odo{to gnevot i zatoa toj ne e sposoben da se odmazdi: nagol ili bezumen kako skoro sekoja strastvena `elba, samiot si pre~i sebesi vo ona kon {to brza." Ibid, str. 17. 226 Vidi: Ibid, str. 71-73. 227 Vidi: Ibid, str. 95. 228 Ibid, str. 54. 229 Vidi: Ibid, str. 55. Vo ovaa smisla na strana 55 Seneka go veli i slednovo: "Onaa golema du{a koja umee samata da se ceni ne se odmazduva za navreda za{to ne ja ni ~uvastvuva." Ottamu, se ~ini deka i vo negovo vreme nemalo golema razlika me|u pri~inate {to doveduvaat do odmazdata so onie sostojbi {to va`at i denes. Vo taa smisla i Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zabor, Skopje, 1995, str. 194. 230 Seneka, Ibid, str. 102. 231 Vidi: Ibid, str. 8. 232 Vidi: ^ubinski, op. cit. str. 43. 225

136

2. PERIOD NA SREDNIOT VEK

1. Toa {to su{tinski go odbele`uva celokupniot sreden vek se odnosite me|u Crkvata i dr`avata, borbata na verskata i svetovnata vlast ili sudirite me|u tie dve sili. Rimskite papi (osobeno Grgur VII, 1073-1085, Aleksandar III, 1159-1181 i Inokentie III, 1198-1261), u~ej}i deka se bo`ji zastapnici i deka sekoja vlast e dadena od Gospod, deka imaat pravo da gi simnuvaat carevite i knezovite, kako i pravo na dr`avata da í gi diktiraat zakonite, uspale da postignat svetovnata vlast da bide podredena na re{ava~koto vlijanie na Crkvata. So toa Crkvata stana najgolem feudalec koj se stremi preku politi~kata prevlast da obezbedi golemi prihodi. Toj politi~ki podem na Crkvata se gleda i vo postojanoto jaknewe na crkovnoto pravo vo odnos na dr`avnoto pravo, kako i vo razvojot i {ireweto na crkovnoto pravosudstvo, vklu~itelno i na crkovnoto krivi~no pravosudstvo. Crkovniot podem zapo~nat vo XI vek, svojot najvisok domet go dostignuva vo XII vek. Me|utoa, tuka ve}e po~nuva nejzinoto postisnuvawe kako dr`avna vlast, nejzino slabeewe i podocne`no gubewe na primatot na teolo{kite nazori za svetot kako i monopolot vo naukata i obrazovanieto. Toa slabeewe na nejzinoto vlijanie, kako {to }e vidime podocna, vo prv red e vrzano za jakneweto na kapitalisti~kite elementi vo feudalnoto op{testvo, kako i na jakneweto na nacionalnite dr`avi.233 Kako i da î, so vleguvaweto vo sredniot vek nastanuva zastoj vo razvojot na kriminolo{kata misla koj vsu{nost e svojstven na op{tiot zastoj na nau~nata rabota vo sredniot vek. Sekoja nau~na dejnost, dokolku za takvo ne{to voop{to mo`e da se zboruva vo ovoj period, se nao|a{e pod vlijanie i kontrola na Crkvata. Toa e i razbirlivo so ogled na toa {to crkovniot stale` kako glavno oru`je za za{tita na svoite klasni interesi, go smeta{e neznaeweto. Naukata be{e rezervirana samo za pripadnicite na crkovnite stale`i koi po sekoja cena nastojuvaa da ja sokrijat nau~nata vistina od {irokite narodni masi i na toj na~in prirodnite i op{testvenite pojavi {to e mo`no pove}e da gi obvijat so tainstvenost i nedopirlivost. Nakratko, nivnata glavna zada~a se sostoe{e vo toa da se uni{ti ~ovekovata `elba za soznavawe na nau~nata vistina i nivno zaveduvawe od vistinskite pati{ta {to vodat kon nivnata sre}a, so uka`uvawe na magii i najrazli~ni vra`bini. Opsednata so nastojuvaweto da stane edinstven regulator na op{testvenite osnosi, Crkvata se javi kako istoriski ko~ni~ar na napredokot vo site sferi na zdravorazumskata misla i ottamu na sekoj obid da se dojde do opredeleni soznanija za pojavata na kriminalitetot. Negativnostite posledici od toa se sostojat vo slednoto: 233

Ba~i}, F. Op}i ogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-VIV vjek), Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5, str. 687.

137

10 Zapostavuvawe i stavawe vo zaborav na site idei koi vo odnos na kriminalitetot postoea vo stariot vek. 20 Namesto postavuvaweto na pravilni postavki za su{tinata i problemot na kriminalitetot se doa|a do slednite protivre~nosti. Krivi~noto delo se izdena~uva so metafizi~kiot poim na zloto. Toa e povreda na izvesni bo`enski zakoni, na bo`anskata pravda, zna~i na poimi koi sosema mu se nepristapni na nau~noto ispituvawe i koi se podudiraat so objektivnite nau~ni razultati. Zlostornikot ne e realno su{testvo kaj koe krivi~nata odluka e uslovena so nizata na op{testveni i individualni okolnosti, tuku ~ovek vo kogo se nao|a zol duh, sredstvo so ~ija pomo{ vodat borba ve~nite metafizi~ki sili na dobroto (angelite) i zloto (|avolite). Od vakvoto sfa}awe na krivi~noto delo i vinata proizleguvaat osobeni celi na kriminalnata politika. Kaznata ima za cel odmazda za povreda na bo`jite zakoni, za naru{uvaweto na bo`jata pravda. Popravaweto, dokolku toga{ e cel na kaznata, ne se sostoi vo popravawe vo dene{na smisla na zborot, tuku vo smisla na kaewe, odevawe za storeniot grev. Zaradi samata te`ina na grevot kaznite se surovi. Kaznuvaweto zasnovano vrz ovoj princip ni najmalku ne vodi smetka za potrebata na individualizacijata, tuku kaznata se izrekuva spored {ablonsko kategorizirawe na vinovnicite vo "bogohulnici", "eretnici", "gata~i" i sl. 30 Samata pogre{na pretstava za prirodata na krivi~noto delo kako gre{no delo ima{e za posledica sozdavawe na cela kategorija krivi~ni dela koi od dene{en aspekt se sosema nerzbirlivi. Osobeno te{ki bea krivi~nite dela navreda na bo`enstvata, eres i sl. koi sekoga{ povlekuvale smrtna kazna. Verskata netolerancija podignata na stepen na dogma, isto taka ima{e za posledica inkriminirawe na novi krivi~ni dela. Posebena kategorija se onie krivi~ni dela koi navodno uka`uvaat na vrskite na obvinetiot so vra`bini, magija, pa duri i samoto osporuvawe na postoeweto na ovie nadzemni sili. 40 Vo kolkava mera crkvata go poni`ila ~ovekoviot um i li~nosta na ~ovekot se gleda i od monstruoznata postapka so obvinetite poznata pod imeto inkviziciona postapka. Za da se dobie to~na pretstava za ovoj period dovolno e da se pro~ita koja i da e istorija na inkvizicijata. Ona {to, me|utoa, e najinteresno e deka site lica koi gi sozdavaa tie krivi~ni dela se narekuva pravnici, a ~esto i doktori na nauki. Samo po sebe se podrazbira deka vo ovoj period ne nao|ame nikakvi misli za kriminalitetot {to bi bile vredni za spomnuvawe. Seto ona {to ni go ostavija toga{nite pravnici skolasti~ari e kako ne treba da se posmatra problemot na kriminalitetot. 2. Me|u glavnite pretsatvnici na srednovekovnata misla koi raspravale za zlostorstvata i kaznuvaweto na nivnite storiteli spa|aat Avgustin i Toma Akvinski.

138

Sv. Avgustin (354-430) vo svoeto poznato delo "Za bo`jata dr`ava," vo soglasnost so svojata teolo{ka koncepcija na apsolutna bo`ja pravda, istaknuva{e deka edinstvenata cel na kaznata e stradawe i odevawe za izvr{enoto krivi~no delo. Ottamu, Avgustin e i protiv smrtnata kazna smetajki deka so nea bi do{lo do neopravdano skratuvawe na makite na zlostornikot. Ili poednostavno, so smrtnata kazna na zlostornikot mu se uskratuva mo`nosta da strada i na toj na~in da se pokae i pomiri so navredenoto bo`enstrvo. Toma Akvinski (1225-1274) vo deloto "Summa Theologica" pokraj idejata za apsolutna bo`ja pravda ja istaknuva i tn. relativna pravda koja se postignuva so zabrana na najte{kite krivi~ni dela {to go zagrozuvaat ~ovekovoto op{testvo. Spored Avgustin, krivi~noto delo nema karakter na povreda na ve~niot bo`ju red, tuku so nego se navreduva op{toto ~ove~ko dobro (bonum commune). So izrekuvaweto na kaznata se izvr{uva bo`jata volja i se ostvarva potrebniot op{testven mir. II. SOCIJALUTOPISTITE, PERIOD NA RENESANSATA I FRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI So po~etokot na raspa|aweto na feudalizmot od XVI se javuva cela plejada misliteli {to se zalaga za popravedno op{testvo i za osloboduvawe na naukata od stegite na teologijata. 1. SFA]AWA NA SOCIJALUTOPISTITE

1. Od krajot na XIV vek pa se do prvata polovina na XIX vek, so problemite na kriminalitetot na izvesen na~in se zanimavaa i pretstavnicite na tn. utopisti~ki socijalizam. So socijalutopistite, vsu{nost, zapo~nuva eden dolg period koj vo pogled na kaznata zna~i zalo`ba za najzina humanizacija, ukinuvawe na telesnite, smrtnata i voop{to strogite i surovi kazni i barawe srazmernost vo kaznuvaweto. Socijalutopistite ne se zadr`uvaa samo vrz toa. Tie ne se dvoumea vo pogled na pri~inite na kriminalitetot i devijantnite pojavi. So ogled na nivniot stav deka ~ovekoviot karakter se formira isklu~ivo pod vlijanie na sredinata, taa sredina, odnosno op{testvoto go smetaa odgovorno za site ~ovekovi poroci i mani. Spored niv, ~ovekovata neednakvost ne e biolo{ki tuku socijalno uslovena. Nea ja proizveduvaat opredeleni op{testveni ustanovi i op{testveni uslovi koi mo`at i treba da se izmenat. Ukinuvaweto na privatnata sopstvenost, poinakva organizacija na brakot i smejstvoto, ovozmo`uvawe op{to i ednakvo obrazovanie, se sredstvata so koi ve{ta~kite (ekonomski, moralni i drugi) neednakvosti me|u lu|eto mo`at da se ukinat. 2. Tomas Mor (Thomae Mori, 1478-1535) vo deloto "Utopija" se

139

pobuni protiv smrtnite kazni {to bile izrekuvani i izvr{uvani za kradcite, smetaj}i deka takviot na~in na kaznuvawe "gi preminuva granicite na pravdata i ne mu koristi na op{toto dobro." Kako odmazda za samata kra`ba, takvata kazna e premnogu svirepa, a sepak nedovolna da ja suzbie. Bidej}i, nitu obi~nata kra`ba e taka stra{en prekr{ok {to bi trebalo da se plati so glava, nitu koja bilo kazna sama po sebe e kadra da gi odvrati od kra`bi onie {to ne raspolagaat so drugi sredstva za odr`uvawe na `ivotot. Na kradcite im se odmeruvaat te{ki i svirepi kazni, a mnogu pokorisno bi bilo da se raboti vrz toa da se obezbedat izvesni sredstva za `ivot, taka {to nikoj ne }e zapadne vo prokletata nu`da da mora da zapo~ne so kra`ba, a da zavr{i na gubili{te.234 Vo vrska so toa, Mor go istaknuva i slednoto: "Smetam deka sekoj mo`e da sogleda kolku e ne samo besmisleno, tuku za dr`avata i opasno koga na ist na~in se kaznuvaat ubijcite i kradcite. Koga eden neranimajko znae deka za nego postoi ista opasnost da go obvinat za kra`ba, ili, pokraj toa i za ubistvo, toga{ i samoto toa somnenie go pottiknuva i da go ubie onoj ~ovek kogo inaku sakal samo da go ograbi.235 Gledaj}i ja pri~inata na kra`bite vo sostojbata do koja dovede prvobitnata akumulacija na kapitalot, toj se zalagal za preventivni merki {to }e zna~at lekuvawe na op{testvoto, a namesto smrtnite i telesnite kazni predlagal da se vovede kaznata zatvor so prisilna rabota smetaj}i deka taa mo`e da obezbedi popravawe na prestapnicite dokolku humano se postapuva so niv. 3. Interesni razmisluvawa za individualizacijata na kaznata nao|ame i kaj Tomazo Kampanela (Thomae Campanellae, 1568-1630). Vo "Gradot na sonceto" (delo {to e objaveno me|u 1620-1623 god.) toj predviduva pove}e kazni, od ukor do smrtna kazna i se zalaga za brza sudska postapka, no e protiv voveduvaweto na kaznata zatvor. "Za nasilstvo se osuduva na smrt ili se izrekuva kazna oko za oko, nos za nos, zab za zab itn. spored zakonot na odmazdata, ako deloto e umisleno i ako postoela namera"..."Ako zlostorstvoto e storeno vo karanica i bez predumisla, presudata se ubla`uva"..."Grevovite storeni od slabost i neznaewe se kaznuvaat samo so ukor i so primenuvawe vozdr`livost ili izu~uvawe na onie nauki ili ve{tini protiv koi nekoj zgre{il"... "Ako nekoj bide obvinet po vtor ili tret pat, toa povlekuva dvokratna kazna.236 4. Teorijata za kriminalitetot na Robert Oven (Robert Owen, 1771-1858) 237 se sostoi vo toa deka ~ovekoviot karakter, koj e sostaven 234

Mor, T. Utopija. Kultura, Beograd, 1964, str. 55-56. Ibid, str. 63-64. 236 Kampanela, T. Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964, str. 44-45. 237 Robert Oven e avtor na pove}e dela {to imaat vrednost vo pogled na kriminalitetot. Me|u niv se osobeno zna~ajni: "The book of moral worlds" (1849) i "Esseys on the principle of the formation of the human characher" (1850). 235

140

del na moralnata li~nost na ~ovekot, se sozdava pod vlijanie na nadvore{nata sredina. Na toj na~in toj pretstavuva nekoja sredna vrednost me|u onie koi kriminalitetot go sfa}aat kako isklu~iv produkt na ekonomskite uslovi i onie koi vo kriminalitetot gledaat samo dejstvo na moralnite osobini na zlostornikot, sfateni kako vrodeni osobini na ~ovekot. Oven priznava deka zlostornikot e ~ovek so niski moralni osobini, no site niv gi smeta za steknati osobini koi mo`at da se promenat. Ulogata na op{testvoto vo formiraweto na karakterot e presudna ne samo vo negoviot razvoj, tuku i vo pogled na negovata natamo{na promena. Poimite na dobroto i zloto, doblesta i porokot besramnosta i krivi~noto delo mo`eme najdobro da gi sfatime kako osobini koi zavisat od op{testvenata sredina vo koja se nao|a ~ovekot. Zna~eweto na Oven, sepak, ne e vo ovie negovi idei, tuku vo negovite usilbi i prakti~no da gi doka`e. I pred nego mnogu drugi avtori dale mnogu umesni idei za problemot na kriminalitetot, no nikoj pred nego ne se obidel da gi doka`e so fakti. Toj saka{e site svoi idei prakti~no da gi potvrdi, da pru`i prakti~ni rezultati, da mu doka`e na svetot deka proektiranata reforma na op{testvoto ne e samo neostvarliv son. Za taa cel toj sozdal kolonija vo Nov Lanark (New Lanark) vo [kotska, vo koja se obidel da gi primeni svoite proektirani reformi za novoto op{testvo. Na mestoto kade {to do toga{ uslovite za `ivot bile najlo{i, kade {to kriminalitetot i porocite cvetale, toj uspal za 20 godini da sozdade edno malo primerno op{testvo kade {to navedenite negativni pojavi re~isi is~eznale. Koga e osnovana kolonijata vo ova mesto kriminalitetot bil vo golem porast, kra`bite i izmamite bile sekojdnevie. So cel da gi suzbie ovie pojavi, Oven ne pristapil kon nikakvi zakonski merki na kaznuvawe ili zatvorawe. Nikoj ne bil zatvoren makar i na eden ~as. Namesto toa, do{lo do vospituvawe i ostru~uvawe na ~lenovite na kolonijata za korista {to mo`e da se ima od toa ako lu|eto se otka`at od vr{ewe na krivi~nite dela. Lu|eto bea podu~uvani za toa na koj na~in mo`at svoite sposobnosti da gi iskoristat za drugi celi vo socijalno korisni preprijatija i deka od toa }e imaat pogolema korist odo{to od vr{eweto na krivi~ni dela. Pokraj toa, na site im bile pru`eni i mo`nosti, svoite sposobnosti da gi koristat vo op{testveno korisni celi. Krivi~nite dela se namalile, mo`nosta za nivnoto otkrivawe stanala u{te pogolema. @itelite na Nov Lanark, najposle zapo~nale da se natprevaruvaat vo izrazuvaweto na svoite doblesti. Lagata, indolentnosta i izmamata is~eznale. Materijalnite pretpostavki koi go ovozmo`ile seto ova oplemenuvawe na lu|eto bea isto taka primertni. Podobreni se uslovite za rabota, skrateno e rabotnoto vreme, be{e zabraneta rabota na deca, se zgolemila zarabotuva~kata. @itelite mo`ele da gi kupuvaat site potrebni raboti po cena na ~inewe blagodarej}i mu na zadrugarstvoto. Bile otvoreni op{testveni kujni, biblioteki, organizacii za razonoda. Za prekr{uvaweto na op{testvenite pravila, na 141

mesto kazni se vovedeni merkite ukor i opomena, a samo vo kraen slu~aj merkata proteruvawe od kolonijata. Rezultatite bile iznenaduva~ki, pa ottamu i drugi zapo~nale da osnivaat sli~ni kolonii. Sepak negovoto preprijatie bilo likvidirano i toa isklu~ivo poradi vme{uvawe na nadvore{ni okolnosti i intrigite na onie koi so nedoverba gledale na negoviot obid na op{testvenite reformi. 5. Vo svoeto delo "Patuvawe vo Ikaria" ("Voyage en Icarie") od 1845 god, Etien Kabe (Ñttienne Cabet) go opi{uva `ivotot vo edna zamislena dr`ava nare~ena Ikarija. Vo ova zemja so socijalisti~ko ureduvawe, problemot na kriminalitetot voop{to ne se postavuva. Vo nea nema krivi~ni dela, za{to tie ne mo`at da postojat vo op{testvo zasnovano vrz politi~ka ednakvost. Sekoj `ivee samo od svojot trud, pa nema ni motivi koi vodat kon kriminalitet. Ne se poznati poimite na kra`bi, ubistva, razbojni{tvo, podmetnuvawe na po`ar i sl. Od krivi~nite dela ostanuvaat samo mrzlivosta, omrazata sprema rabotata i klevetata. Nema ni sudii nitu sudski izvr{iteli. Ako sepak se slu~i nekoj nepo`elen nastan, na prestapnikot mu sudi samata grupa vo ~ija sredina e izvr{eno deloto, a kako kazni se opredeluvaat ograni~uvawe na pravata vo rabotilnicite i pravata na izbor na izvesni dol`nosti. Najte{kata kazna e objavuvawe na presudata vo vesnicite. @itelite na ovaa zemja samo od slu{awe doznavaat za problemot na kriminalitetot vo zemjite so poinakvo op{testveno ureduvawe. Vo tie drugi op{testva sî se zasnova vrz kriminalitetot. Pred sî, ekonomskite razliki se ogromni. Ottamu, onie koi nemaat ni{to, postojano mislat samo na toa kako da gi iskradat pobogatite. Ne mo`at nitu da se nabrojat site oblici na kriminalitetot {to tamu se javuva. Zaludno bogatite sozdale strogi zakoni protiv kra`bite, zaludno se prepolni zatvorite, pa zaludno se primenuva duri i smrtnata kazna. Me|utoa, isto taka i bogatite vr{at kriminalni dejstvija, samo {to nivnite dela se zavitkuvaat vo oblici na zelena{tvo, falsifikati, berzijanstvo od site vidovi, monopolstvo i lihvarstvo. Zarem e mal kriminalitetot na onie koi pottiknuvaat na vojni i koi na smetka na narodot prigrabuvaat zlato? A {to da se ka`e za onie koi go naru{uvaat zdravjeto na {irokite narodni sloevi so falsifikuvawe na `ivotnite artikli? Site tie dela se pote{ki od krivi~nite dela, samo {to zakonite ne gi kvalifikuvaat kako takvi. Onie dela koi se naj{tetni, najopasni za op{testvoto u`ivaat nekakov op{testven imunitet, iako nivnite dela spored eden zdrav moral se pote{ki odo{to site drugi krivi~ni dela. 6. Spored [arl Furie (Charles Fourier, 1772-1837) kriminalitetot e neizbe`na posledica ("fatalen produkt") na sovremeniot op{testven razvoj. Brojnite pri~ini na kriminalitetot, toj gi nao|a vo trgovijata koja ja narekuva "organizirano zlostostorstvo." Trgovijata ima svoi sopstveni krivi~ni dela kako na primer: pravewe la`ni ispravi, falsifikuvawe na trgovski knigi, zelena{tvo, trgovija so dr`avni hartii od vrednost i akcii, la`ni bankrotstva, krium~arewe i ra142

zni vidovi na izmami. Osven toa Furije uka`uva na kriminogenoto zna~ewe na op{testvenite paraziti. Dene{nata civilizacija, veli toj, mu ovozmo`uva na golem broj lica koi go nao|aat svojot izvor na prihodi vo socijalno {tetna rabota, da `iveat na smetka na op{testvoto. Nivnata aktivnost ne samo {to pretstavuva kriminal, tuku tie okolu sebe sobiraat lica skloni na vr{ewe kriminalni dejstvija i im pru`aat pogodni priliki za vr{ewe na krivi~ni dela. Takvi paraziti se na primer, onie koi dr`at kockarnici od najrazli~en vid, prireduva~ite na razni lotarii, sopstvenicite na javni ku}i, i drugi hoh{tapleri. Za podobruvawe na sostojbite vo vrska so kriminalitetot predlaga izgradba na falansteri (ogromni zgradi za `ivot i rabota) vo koi dobivkata od rabotata bi se raspodeluvala me|u kapitalistite, rabotnicite i talentiranite nau~nici. Pritoa, veruva deka na toj na~in bi se uni{tilo golemoto socijalno zlo nare~eno kra`ba, za{to nikoj nema da krade ako ona {to go ukral ne mo`e da go prodade, i ako pove}e nema gladni, bezdomnici i nezgri`eni bolni lica.238 7. Sen-Simon (Claude Saint-Simon, 1760-1825) i negovite privrzanici Bi{e (Buchez, 1796-1865) i Bazar (Bazar, 1791-1832) glavnata pri~ina na kriminalitetot ja gledaa vo ekonomskata neednakvost i vo nepravednosta na op{testvenoto ureduvawe. Edni rabotat i dobivaat premalku, a drugi `iveat vo nerabota i gi imaat site bogatstva. Ottamu, predlaga op{testvoto da se pretvori vo edna rabotna asocijacija, kade {to nema da ima bezrabotica i privilegii i kade sekoj }e prima spored svojot trud i svoite sposobnosti. Op{testvoto }e strada od kriminalitetot se dodeka ne go ukine redot koj se stremi preku kazni i kazneni zavodi, kako mesta na moralno propa|awe, da se uredi moralnoto vospituvawe. Za smaluvawe i omeknuvawe na kriminalitetot e potrebno da se vovede radikalna reforma na vospituvaweto i da se vovede carstvo na bratstvo i humanost vo koi }e bide dovolna samo moralnata osuda. Tie ja kritikuvaat i odale~enosta na krivi~noto zakonodavstvo od vistinskiot `ivot. Poradi toa zakonodavstvoto se pretvora vo mrtva bukva na hartija, a sudiite vo bezdu{ni ma{ini za negovata primena.239 8. Prudon (Pierre Joseph Prudhon, "De la justice dans la révolution et dans l'église", 1841) e porealen vo kritikata na kapitalisti~koto op{testvo vo ~ii ramki ja priznava egzistencijata na pravosudstvoto i odgovornosta na zlostornicite. Spored nego, so zlostorstvoto se navreduva idejata na socijalna solidarnost koja e neophodna za postoeweto na site op{testveni ureduvawa. Opravdanosta na krivi~nopravnata represija ja bara vo za{titata na op{testvoto, no, ne so primena na 238

^ubinski, M. Kriminalna politika (Pojam, sadr`aj i odnos prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwi`arsko preduzeÊe Geca Kon, Beograd, 1937. str. 122-123. 239 Vidi: Ibid, str. 123.

143

kazni koi se sostojat vo vra}aweto so zlo i stradawe (odmazda), tuku vo proporcionalna nadomest na {tetata i streme`ite zlostornikot da se vrati na ~esen pat (specijalna prevencija) i od vr{weto na krivi~nite dela da se otka`at site onie koi se so poslaba sovest (generalna preverncija). Toj uka`uva na op{testvenata priroda na moralot i kriminalitetot i na toa deka za zlostorstvoto ne e edinstveniot vinovnik poedinecot tuku i op{testvoto. Ottamu, se zalaga za opredeluvawe na socijalnite faktori na kriminalitetot i izgradba na racionalen sistem na prevencija. Vakvite stavovi vo negovo vreme pretstavuvaa barawe za radikalna kaznena reforma, koja me|utoa, spored Prudon, mo`e vistinski da se ostvari samo so promena na celokupnoto socijalno i ekonomsko op{testveno ureduvawe.240 2. SFA]AWA ZA KRIMINALITETOT OD PERIODOT NA RENESANSATA

1. Po Mor i Kampanela sleduva `iva aktivnost, prosledena so filozovski i nau~ni razmisluvawa od epohata na humanizmot i renesansata od XVII i XVIII vek, od strana na golemite misliteli - kontraktualistite: Grocius, Hobs, Lok, Ruso, Monteskie, a podocna i od francuskite enciklopedisti: Volter, Didro, Holbah i dr. Kaj niv mo`at da se sretnat i zna~ajni misli za individualizacijata i celite na kaznuvaweto inspirirani od nivniot interes za polo`bata na ~ovekot vo dr`avata, za negovite prava (povtorno se javuva idejata za prirodnoto pravo i op{testveniot dogovor) i odnosot na dr`avata kon gra|anite. 2. Vo pogled na sfa}aweto na prirodata na pravoto i pravnite propisi, {to zna~i i na krivi~nopravnite propisi, vo ovoj vek e karakteristi~no toa {to poimot na pravoto i zakonot sî u{te se me{aat so poimot na religijata. Vo oblasta na krivi~noto pravo se nao|aat re~isi site krivi~ni dela. Taka, eden od toga{nite pretstavnici na krivi~nata nauka Karpcov, smeta deka najte{ki krivi~ni dela se eresot, vol{ebni{tvoto, vrskata so ve{terki itn. Ottamu, Hugo Grocius (Hugo Grocijus, 1583-1649) vo duhot na {kolata na prirodnoto pravo ~ii e i osnova~, stanuva osobeno protiv me{aweto na poimot na krivi~noto delo so prestapite vo smisla na religioznite zabrani. Sakajki da uka`e na toa koi dela mo`at da se smetaat za krivi~ni dela, toj veli deka postojat izvesni prirodni prava (na primer, pravo na `ivot, na sloboda, na po~ituvawe na ~ovekot kako moralna li~nost itn) i site onie dela koi se javuvaat kako napad na ovie prava treba da se smetaat za krivi~ni dela. Za ovie krivi~ni dela mo`at da se predvidat strogi kazni koi se opravduvaat so interesite na op{testvoto: ovie osnovni prirodni prava sekoga{ i od sekogo da se za{tituvaat. No sosema poinaku stoi rabotata so ostanatite krivi~ni dela na toga240

Vidi: Ibid, str. 123-124.

144

{nite krivi~ni zakonodavstva koi ne se pojavuvaat kako povreda na ovie prirodni prava na ~ovekot. Ovie krivi~ni dela nemaat realna podloga, objektivno ne se {tetni, pa ottamu ne mo`at da se smetaat za vistinski krivi~nio dela. Tie dela, Grocius gi izedna~uva so site toga{ni verski krivi~ni dela. Idejata za prirodnite prava, pa spored toa i za prirodnite krivi~ni dela, mo`e da se sretne i vo ponovo vreme. 3. Interesni idei za problemot na kriminalitetot mo`at da se sretnat i kaj Tomas Hobs (Thomas Hobbes, 1588-1679).241 Op{testvoto e sostaveno od ~lenovi so sosema sprotivni interesi. Koga lu|eto bi se prepu{tile sami na sebesi bi nastanale ve~ni sudiri i uni{tuvawa. Egoizmot e glaven razdvi`uva~ na op{testveniot `ivot. Nikakva solidarnost ni altruizam nema vo op{testvoto vo koe vo celost va`i zakonot "Homo homini lupus est." Edinstvenata sila koja mo`e da go spre~i ova ~ove~ko uni{tuvawe e silna dr`avna organizacija. Dokolku op{testvoto kako celina e pove}e za{titeno, dotolku op{testveniot avtoritet e posilen. Ovoj op{testven avtoritet, pak, go obezbeduva krivi~noto zakonodavstvo. So kaznenata represija se obezbeduva prividna harmonija me|u ~lenovite na op{testvoto. Ottuka prozleguva potrebata zakonite da bidat strogi taka {to }e odvra}aat od vr{ewe na krivi~ni dela. Od druga strana, Hobs priznava deka kriminalitetot ne mo`e da bide spre~en edinstveno so kazni, tuku deka e potrebno da se otstranat izvesni pri~ini koi doveduvaat do kriminalitetot. Najgolema za{tita od kriminalitetot e blagosostojbata na {irokite narodni sloevi. Sekoja nema{tija ve}e zna~i eden ~ekor vo kriminalitetot. Sostojbata na siroma{tvo naveduva kon pobudi, a stravot od gladot mo`e da bide pri~ina na sekoe krivi~no delo. Spored Hobs, kaznata e zlo {to javnata vlasta go nanesuva vrz onoj {to storil ili propu{til ne{to {to taa vlast go smeta za povreda na zakonot, so cel voljata na lu|eto da se napravi sklona na po241

Spored nego vo prirodata se e pri~inski zasnovano, se e nu`no nastanato po silata na prirodnite zakonitosti i zatoa ne treba da se veruva vo ~uda i nepredvidlivi sili. Vo objasnuvaweto na nastanuvaweto na dr`avata toj poa|a od prirodnata sostojba vo koja sekoj ~ovek e ednakov i ima prirodno pravo da se odr`i vo `ivot. No i drugite lu|e imaat vakvo pravo koe ne e ograni~eno i ne mo`e da se ograni~i. Ottamu proizleguva nedoverbata {to vodi do vojna na sekoj protiv sekogo. Za da se odr`i vo `ivot, ~ovekot mo`e da odzema dobra i da ubiva i nema nikakvi moralni ili pravni pre~ki vo toa. No op{tata volja na site protiv site mo`e da dovede do istrebuvawe na ~ovekoviot rod. Za da se izbegne ovaa opasnost, razumot e toj {to nalaga deka lu|eto treba da gi prenesat svoite neograni~eni prava vrz dr`avata koja }e ja zeme obvrskata da gi {titi nivnite `ivoti i imoti, Vidi: Hobz, T. Levijatan, Kultura, Beograd, 1961, str. 105-110.

145

slu{nost.242 Pravoto na kaznuvawe se izvlekuva ottamu {to narodot ne gi dal tuku samo gi napu{til svoite prava i so toa go zajaknal pravoto na suverenot da upotrebuva kazna sekoga{ koga smeta deka toa e celishodno za odr`uvawe na site.243 So svoeto zalagawe za izreknuvawe samo na onie kazni {to predhodno se predvideni so zakon244 i samo toga{ ako im predhodi javna osuda,245 kako i so protiveweto da se kaznuvaat nevinite.246 Hobs be{e mnogu blisku do sovremenoto na~elo na zakonitosta vo kaznuvaweto. Me|utoa, vo toa ne uspea, za{to dopu{ta{e arbitrernost (proizvolnost) vo kaznuvaweto vo slu~aite koga zakonot ne opredelil nikakva kazna ili ne ja odredil nejzinata visina za ve}e predvideni krivi~ni dela.247 Pokraj toa bil uveren vo nevozmo`nosta za kaznuvawe na suverenot.248 Nadvor od negovite otstapki stoi izrazeniot streme` za takvo kaznuvawe {to treba da bide srazmerno na te`inata na krivi~noto delo.249 Toa se gleda od negoviot stav deka nanesenoto zlo (kaznata) ne smee da bide ni pomalo nitu pogolemo od zadovolstvoto {to prirodno go sledi izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Vo dvata slu~ai, veli Hobs, ve}e ne se raboti za kazna, tuku za naneseno zlo {to se sveduva na cena ili otkup ili na akt na neprijatelstvo.250 Po odnos na pra{aweto za registerot na kaznite, Hobs e na linijata so koja ñ se pru`a podr{ka na ve}e postojnite kazni. Toa se: smrtnata kazna, so ili bez prethodno izma~uvawe, telesnite kazni me|u koi go vbrojuva i li{uvaweto od telesni zadovolstva {to porano bile zakonski u`ivani, pari~nite kazni vo ~ii ramki gi pomestuva i konfiskacijata na imotot i obes~estuva~kite kazni (li{uvaweto na osudenite lica od nivnite {titovi, tituli i slu`bi, ili proglasuvawe deka se nesposobni vo idnina da gi steknuvaat), a na progonuvaweto mu go odre~uva karakterot na kaznata.251 242

Ibid, str. 274. Ibid, str. 275. 244 Ibid, str. 277. 245 Ibid, str. 275. 246 Ibid, str. 280. 247 "Ako kaznata e ve}e odredena so zakon toga{ storitelot e podlo`en na taa kazna. Ako pak kaznata ne e opredelena, podlo`en e na arbitrerni kazni." Ibid, str. 258. 248 Vidi: Ibid, str. 277 i 278. 249 "Stepenot na te`inata na krivi~noto delo se opredeluva spored razni merila i se meri prvo, spored zloto koe pretstavuva izvor ili pri~ina, vtoro, spored zaraznosta na primerot, treto, spored {tetnosta na posledicite i ~etvrto, zemaj}i go vo vid vremeto, mestoto i liceto {to e vo pra{awe". Ibid, str. 267. 250 Ibid, str. 276. 251 Tolkuvaj}i ja prirodata na ovaa kazna toj smeta deka vo onie slu~ai koga ne e sledena so odzemawe na imotot i prihodite, progonuvaweto ne e ka243

146

Hobs nakratko se zadr`uva i vrz celite na kaznata koi, spored nego, se sostojat vo naveduvaweto kako na storitelot taka i na drugite kon po~ituvawe na zakonot. Toj izre~no veli deka celta na kaznata ne e odmazda tuku popravawe na storitelot na zlostorstvoto ili zastra{uvawe na drugite zaradi nivno pravilo naso~uvawe.252 Me|utoa, i pokraj toa {to ispravno smeta deka celta e sekoga{ ne{to idno toj ne go napu{ta terminot odmazda i veli: "deka odmazduvaj}i se t.e. nagraduvaj}i go zloto so drugo zlo (podvlekol Z.S.) lu|eto ne gledaat na minatoto zlo tuku na goleminata na idnoto dobro {to treba da dojde.253 Kontradiktornosta na ovoj stav e o~igledna za{to zloto kako su{tina na odmazdata nikakvi dobri nameri ne mo`at da go napravat (pretvorat) vo nagrada. Faktot deka Hobs ja me{a su{tinata so celite na kaznata mo`e da se vidi i od zbrkata {to ja sozdava koga kaj vidovite na kaznite, a osobeno kaj kaznata zatvor go dopu{ta samo stradaweto na osudenikot "zaboravaj}i" da go vklu~i i obrazlo`i ona {to go rekol za negovoto popravawe. Vo vrska so negovite stavovi za kaznata bitno e me|utoa, da se odbele`i zalo`bata za ednakvost pred zakonot. Kaznite opredeleni so zakonot treba da se primenuvaat vrz site bez ogled na ne~ie bogatstvo, plemenita krv ili pamet i zatoa treba da se spre~at raznovidnite prijatelski i srodni~ki vrski i podtkup na sudiite.254 Za taa cel toj se zalaga za predviduvawe poostri kazni, za{to pogre{niot primer i probivaweto na paja`inata na zakonot,255 ja zgolemuvaat te`inata na deloto.256 4. Pra{aweto za kaznata Xon Lok (John Locke, 1632-1704)257 go zna tuku naprosto "samo promena na vozduhot" na onoj protiv kogo e izre~ena. Dokolku pak pri progonuvaweto se odzeme zemji{teto i drugite dobra na prestapnikot takvata merka treba da se pomesti me|u pari~nite kazni. Vidi: ibid, str. 280. 252 Ibid, str. 134 i 276. 253 Ibid. str. 134. 254 Vidi: Ibid, str. 261. 255 Ibid, str. 260. 256 "Voop{to zemeno, site krivi~ni dela se tolku pote{ki kolku {to predizvikuvaat pote`ok skandal, {to }e re~e dokolku pretstavuvaat kamen na prepnuvawe na slabite lu|e koi ne gledaat tolku na patot po koj odat, kolku na svetlosta {to drugi lu|e pred niv ja nosat." Ibid, str. 271. Vidi i str. 267 i 271. 257 Vo objasnuvaweto na dr`avata, Lok isto taka trgnuva od prirodnata sostojba koja ja narekuva sostojba na sovr{ena sloboda, kade site u`ivaat ednakvost (ramnopravnost i nezavisnost) i postapuvaat vo granicite na prirodnite zakoni. No, kako i sekade, i vo prirodnata sostojba se javuvaat prekr{iteli na zakonite (ovde prirodnite zakoni) i tie se gonat i kaznuvaat. Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na lu|eto voop{to i

147

izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvikuva zadovolstvo ili u`ivawe se narekuva "dobro", a ona {to predizvikuva bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo." Dobroto vodi kon sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}a.258 Dobroto i zloto se, vsu{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so onoj zakon {to se temeli vrz voljata i mo}ta na zakonodavecot da donesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, u`ivaweto i bolkata, koi po naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridr`uvawe ili naru{uvawe na zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna.259 Ottuka proizleguva deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto, vr{ewe nepravda260 i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za izvr{eni ubistva sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj lie ~ove~ka krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena."261 [to se odnesuva do polesnite prestapi, nivnite storiteli, spored Lok, treba da bidat kazneti vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat dovolni prestapnikot da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade prilika za pokajuvawe i da se zapla{at ostanatite.262 5. @an @ak Ruso (Jean Jacques Rousseau, 1712-1778)263 malku se zanimaval so problemite na kriminalitetot, a ottamu i so problemite na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah, najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie stanuvaat pristrasni kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata, strastite i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dr`avata. Vidi: Parsons, T. Teorije o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105-106. 258 Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str. 239 i natamu. 259 Ibid, str. 377. 260 "Ni{to ne mo`e da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na nekoj zakon" Ibid, str. 233. 261 Vidi: Persons, T. Teorije o dru{tvu, str. 105. 262 Ibid, str. 105-106. 263 Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki {to go sopiraat ~ovekovoto samoodr`uvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj poedinec {to mo`e da gi upotrebi za da se odr`i vo taa sostojba. Zaradi sopstvenoto samoodr`uvawe poedinecot mora da go izmeni na~inot na `ivotot i da se zdru`i vo dr`ava obrazuvaj}i sili {to mo`at da gi nadminat silite od nadvor. Prirodnata sostojba ja zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil sloboden, nezavisen i moralno nerasipan. So voveduvaweto na privatnata sopstvenost i podocna so razvojot na civilizacijata zasnovan vrz op{testvenata neednakvost, lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @. @. Op{testveniot dogovor, Misla i dr. Skopje, 1978.

148

opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot stanuva buntovnik i predavnik na svojata tatkovina, veli Ruso. Toj prestanuva da bide nejzin ~len pa duri i vojuva protiv nea. Vo toj slu~aj opstanokot na dr`avata se kosi so negoviot opstanok. Eden od dvajcata mora da propadne, a koga zlostornikot se osuduva na smrt, toa se pravi protiv nego ne kako sprema dr`avjanin, tuku kako sprema neprijatel. No, za razlika od Lok, Ruso se izjasnuva protiv za~estenata primena na smrtnite kazni smetaj}i deka tie se znak na slabost ili mrzlivost na dr`avata. Za{to nema zlostornik koj ne mo`e da se osposobi barem za ne{to, pa zatoa ne smee da se ubiva duri ni za primer, osven onoj ~ij opstanok e opasen za drugite.264 6. [arl Monteskie ([arl Luj de Sekonda, baron od Bred i Monteskie, 1689-1755) vo svoeto najpoznato delo "Za duhot na zakonot" (De L'esprit des lois) od 1748 godina, ostro go kritikuva formalizmot i apstraktnosta na krivi~nite zakoni i dava predlozi za nivno sostavuvawe.265 Zakonodavecot ne mo`e da bide semo`en vo opredeluvaweto na krivi~nite dela, tuku e vrzan so izvesni realni okolnosti koi postojat vo sekoja op{testvena zaednica. Ako tie ne se zemat predvid pri donesuvaweto na sekoj zakon, me|u koi i na krivi~nite, toga{ se raboti za zakoni koi se izraz na samovolie na zakonodavecot. Tie okolnosti koi ja uslovuvaat sodr`inata na sekoj zakon se tesno vrzani za opredelena ~ove~ka zaednica i mo`at da se podelat vo dve grupi. Tie najprvin se opredeleni so prirodata na samoto zemji{te, odnosno pretstavuvaat izraz na geografskite osobini na edna zemja. Ovie prirodni uslovi go odreduvaat `ivotot vo sekoja zaednica i vlijajat vrz formiraweto na li~nosta kako celina. Razli~nite geografski uslovi sozdavaat i razli~ni potrebi na `ivotot. Ottamu pak, {to celta na sekoj zakon mora da bide zadovoluvawe na izvesni potrebi na zaednicata, kvalitetot na zakonot vo prv red zavisi od toa dali pri negovoto donesuvawe se vodi smetka za ovie geografski uslovina ~ovekovata zaednica. Zakonite, pred sî, mo`at da bidat lo{i ako ne im soodvetstvuvaat na ovie prirodni uslovi na `ivotot vo sekoja zaednica. Toa vo prv red va`i za krivi~nite zakoni koi go reguliraat odnesuvaweto i postapkite na lu|eto, pa mora da vodat smetka za razli~nite potrebi na ~lenovite na zaednicata usloveni so ovie geografski uslovi. Vo vtorata grupa se pomesteni okolnostite koi se izraz na samiot `ivot na edna zaednica. Tie se rezultat na zaedni~koto `iveewe vo opredelena zaednica niz pove}e generacii. Toa se razni op{testveni ustanovi, op{testveni kategorii, kako na primer sistemot na moralnite pravila, religioznite veruvawa, obi~ate, poimite i sfa}awata vo sekoja op{testvena zaednica. Krivi~nite zakoni mora da bidat 264 265

Vidi: Ibid, str. 44-46. Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 295-

300.

149

izraz na ovie op{testveni faktori. Zakonite ne mo`at da bidat apstraktni pravila, tuku mora da vodat smetka za stvarnosta. Dobar e samo onoj zakon koj vodi smetka za site okolnosti. Ova va`ii za krivi~nite zakoni. Kako krivi~ni dela mo`at da se smetaat samo onie dela koi se pojavuvaat kako takvi so ogled na ovie op{testveni potrebi. Site ostanati krivi~ni dela se neopravdani, izraz na samovolieto na zakonodavecot i zna~at napad vrz slobodite i bezbednosta na gra|anite. Toj re{itelno stanuva protiv denunciraweto,266 primenata na tortura vo krivi~nata postapka,267 kako i protiv toa sudskata vlast da bide soedineta so bilo koj del od zakonodavnoto telo.268 Monteskie mu se protivi i na zakonskoto i na sudskoto samovolie vo propi{uvaweto i izreknuvaweto na kaznite, a osobeno na izborot i primenata na te{ki i svirepi kazni. Me|utoa, i pokraj toa za golem del od negovite idei, osobeno za onie vo vrska so kaznite i kaznuvaweto, mo`e da se ka`e tokmu ona {to samiot mu go prefla na Tomas Mor: "deka pove}e zboruva za ona {to go pro~ital odo{o za ona {to go mislel."269 Spored Monteskie, site zlostorstva mo`e da se podelat vo ~etiri grupi: prvite ja povreduvaat verata, vtorite moralot, tretite spokojstvoto, a ~etvrtite sigurnosta (bezbednosta) na gra|anite.270 Kazna e seto ona {to zakonot go narekuva kazna.271 Taa e opravdana ako e izvedena od prirodata na ovie dela. Toga{ taa go gubi karakterot na nasilstvo i samovolie na zakonodavecot vrz gra|anite i stanuva izraz na nivnata politi~ka sloboda koja se sostoi vo bezbednosta, ili barem vo uverenosta za sopstvenata bezbednost.272 10 Sledej}i ja predhodnata ideja, vo prvata grupa Monteskie gi pomestuva samo onie zlostorstva so koi neposredno se povreduva vr{eweto na verski obredi. Kaznite {to treba da se izrekuvaat za tie dela mora da se sostojat vo li{uvawe od site prednosti {to gi pru`a religijata: progonuvawe od hramovi, povremeno ili trajno isklu~uvawe od zaednicata na vernicite, izbegnuvawe na nivno prisustvo, izlo`uvawe na omraza, op~inuvawe.273 Ona {to pritoa e zna~ajno e deka, iako bil dlaboko religiozen ~ovek,274 koj na religijata i pridava zna~ajna 266

Ibid, Tom I, str. 95 i 213. Ibid, Tom I, str. 106. 268 Vo ovoj pogled Monteskie sepak dozvoluva tri isklu~oci, Vidi: ibid, Tom I, str. 183 i natamu 269 Vidi: Ibid, Tom II, str. 301. 270 Ibid, Tom I, str. 209. 271 Ibid, Tom I, str. 97. 272 Ibid, Tom I, str. 208-209. 273 Ibid, Tom I, str. 210. 274 Spored Monteskie, onoj koj od religijata se pla{i i ja mrazi nalikuva na div yver koj go grize sinxirot {to go spre~uva da im se nafrli na minuva~ite, onoj koj ne se rakovodi od nekakva religija, e kako grozno `ivotno, 267

150

uloga vo vospituvaweto na gra|anite, vospostavuvaweto mir me|u niv,275 zgolemuvawe na mo}ta na zakonot276 i stabilnosta na politi~koto ureduvawe,277 toj bil protiv nejzinata zloupotreba,278 osobeno vo kaznuvaweto tvrdej}i deka religijata treba da dava pove}e soveti odo{to propisi. Vo taa smisla se zalagal i za mo{ne golema pretpazlivost pri progonite na magijata i eresot.279 20 Vo vtorata grupa spa|aat zlostorstvata protiv obi~aite od koi se gradi moralot vo edna zaednica. Za navreda na javniot moral ili moralot na poedincite kaznite se: skratuvawe na korista {to op{testvoto ja povrzalo so ~istotata na moralot, globi, izlo`uvawe na sram, prisilba na storitelot da se sokriva, javno posramuvawe, progonuvawe od gradot i op{testvoto, i, najposle, site kazni {to gi predviduva sudskata prekr{o~na postapka ako se dovolni da ja suzbijat preteranata smelost me|u polovite.280 30 Tretata grupa zlostorstva ja so~inuvaat samo povedenijata so koi se zagrozuva spokojstvoto na gra|anite. Kaznite za ovie dela treba da se naso~eni protiv spokojstvoto na storitelot. Takvo dejstvo, spored Monteskie mo`at da ostvarat: kaznite li{uvawe od sloboda, progonuvawe, popravnite merki kako i ostanatite kazni {to gi skrotuvaat nemirnite duhovi i gi vra}aat granicite na vospostaveniot poredok.281 40 Za onie storiteli koi storile pote{ki zlostorstva protiv javniot red, so koi ednovremeno se naru{uva sigurnosta na gra|anite, Monteskie predlaga telesni merki. Stanuva zbor za telesni kazni koi spored nego se "nekoj vid odmazda so koja op{testvoto mu ja skratuva sigurnosta na gra|aninot koga ovoj }e go li{i ili sakal da li{i od sigunost drug gra|anin.282 Gra|aninot {to ja povredil sigurnosta na drug vo tolkava mera {to mu go odzel `ivotot, ili pomognal vo toa zaslu`uva smrt. "Smrtnata kazna e ne{to kako lek za bolnoto op{testvo" - veli Monteskie.283 A koga se povreduva bezbednosta vo pogled na imotot, mo`e da se ima pri~ina kaznata da bide smrtna, no mo`ebi bi koe se ~uvstvuva slobodno samo koga raspar~uva ili `dere." Ibid, Tom II, str. 136. 275 Vidi: ibid, Tom II, str. 147. 276 Vidi: ibid, Tom II, str. 144-145. 277 Vidi: ibid, Tom II, str. 146. 278 Ibid, Tom II, str. 148-149. 279 Ibid, Tom I, str. 212. Pritoa Monteskie ne propu{ta da podvle~e: "Ovde ne rekov deka eresot ne treba voop{to da se kaznuva tuku velam deka vo toj pogled treba da se bide mo{ne pretpazliv." Ibid, Tom I, str. 213. 280 Ibid, Tom I, str. 211. 281 Ibid, Tom I, str. 211. 282 Ibid, Tom I, str. 211 283 Ibid, Tom I, str. 211.

151

bilo podobro i popravedno kaznata da bide naso~ena kon odzemawe na imotni dobra. Toa bi moralo da bide taka koga site bogatstva bi bile zaedni~ki i podednakvi, no bidej}i na tu|ata sopstvenost pobrzo se naso~uvaat onie koi voop{to nemaat imot, pari~nata kazna treba da se zameni so telesna.284 Od ovie osnovni stavovi vedna{ se zabele`uva deka Monteskie ne e protiv nitu edna od kaznite predvideni vo toga{niot represiven sistem. Toa go poka`uva negoviot strav, ili pomoderno ka`ano, negoviot uset za op{testvenata realnost vo vreme koga be{e opasno da se baraat poradikalni promeni vo sistemot na kaznite. Voden od tie pri~ini, toj gi vlo`uva site svoi usilbi kon doka`uvawe deka so primenata na preventivnite merki, izreknuvawe poblagi kazni i so delumno humanizirawe na nivnoto izvr{uvawe mo`at da se postignat pogolemi efekti vo suzbivaweto na zlostorstvata. Vo taa smisla e negovoto tvrdewe deka dobriot zakonodavec treba pove}e da nastojuva da gi spre~uva zlostorstvata so toa {to }e gi razviva dobrite obi~ai, odo{to da izrekuva kazni.285 Vo odbrana na idejata za poblago kaznuvawe istaknuva argumenti deka lu|eto se naviknuvaat na te{ki kazni i deka slabee stravot od niv, za{to ~esto se primenuvaat i toa vrz site vidovi zlostorstva.286 "Ako se razgleda pri~inata na taa iskol~enost," veli natamu Monteskie, "}e se sogleda deka toa po~iva vo nekaznetiot zlostor, a ne vo ubla`uvaweto na kaznata."287 Vo zalagaweto na Monteskie za srazmernost me|u zlostorot i kaznata,288 lesno se prepoznatlivi ideite na Tomas Mor i pokraj negoviot nekorekten odnos kon ovoj avtor kogo voop{to ne go citira. Najposle, po odnos na humaniziraweto na na~inot na izvr{uvaweto na kaznite, Monteskie ne e tolku radikalen kolku {to obi~no mu se pripi{uva. Me|utoa, mora da se priznae deka vo ovoj pogled zna~at premnogu289 i negovite skromni razmisluvawa, osobeno ako se znae deka se raboti za avtor koj, na primer, crncite ne gi smetal za lu|e.290

284

Ibid, Tom I, str. 211-212. Ibid, Tom I, str. 96. 286 Ibid, Tom I, str. 98-102. 287 Ibid, Tom I, str. 99. 288 Vidi: ibid, Tom I, str. 104-106. 289 Vidi, ibid, Tom I, str. 99, 220 i Tom II, str. 165, 172 i 245. 290 "Nevozmo`no e i da se pomisli deka spomenatite su{testva se lu|e, za{to ako pretpostavime deka se lu|e, naskoro }e se poveruva deka nie samite ne sme hristijani"... "Onie za koi stanuva zbor crni se od glava do petici, nosot im e tolku splesnat taka {to e nevozmo`no nekoj da gi `ali." Ibid, Tom I, str. 270. 285

152

3. FRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI

1. Francuskite enciklopedisti od XVIII vek isto taka se zanimavaa so problemot na kriminalitetot. Kritikuvaj}i gi toga{nite lo{i op{testveni okolnosti i porastot na kriminalitetot vinata ja prefrluvaat vrz zakonodavecot. Tie tvrdat deka zakonodavstvoto za edno op{testvo go ima istoto zna~ewe kako i vospituvaweto za poedinecot. Raznite op{testveni procesi se vo o~ekuvana zavisnost od pozitivnoto zakonodavstvo, odnosno se nao|aat sokrieni vo dnoto na sekoe zakonodavstvo. Reformata na zakonodavstvoto e edinstvena mo`na merka za otstranuvawe na ovie poroci. Revizijata na moralot vo edno op{testvo mora da zapo~ne so revizija na zakonodavstvoto. 2. Vo taa smisla Didro veli, koga zakonite vo edno op{testvo se dobri i moralot e dobar, koga zakonite ne ~inat, lo{i se i op{testvenite obi~ai. Didro se izjasnuva i vo odnos na pra{aweto na slobodnata volja. Toj ne veruva vo zastra{uvaweto kako cel na kaznata, no i pokraj toa ne e protiv smrtnata kazna. Pritoa, smrtnata kazna ne ja sfa}a vo smisla na odmazda, tuku kako edinstveno sredstvo za osloboduvawe na op{testvoto od nepopravlivi zlostornici. Vo samata Enciklopedija, na edno mesto koe se odnesuva na problemot na kriminalitetot, e navedeno i toa deka siroma{tijata e majka na site te{ki krivi~ni dela, deka op{testvoto ja ovozmo`uvaa taa siroma{tija koja sozdava bednici, a ovie pak na toa odgovaraat so krivi~ni dela izvr{eni vo siroma{tija. 3. Za Pol Holbah (1723-1789) mo`e slobodno da se ka`e deka pretstavuva eden od najgolemite protivnici na sakralizacijata na op{testvenite pojavi, a me|u niv i kaznata i kaznuvaweto. Spored Holbah, pri~inite na kriminalitetot ne se nao|aat vo li~nosta na zlostornikot, a u{te pomalku vo negovata priroda. Toj go zastapuva gledi{teto na celosna ednakvost na lu|eto spored svoite vrodeni dispozicii. Nadvore{nite okolnosti se tie {to kaj lu|eto sozdavaat razli~ni osobini, me|u koi takvi {to poedincite nu`no gi gonat kon vr{ewe na krivi~ni dela. Holbah osobeno go ispituva vlijanieto na dr`avnata uprava vrz op{testvenite odnosi pa i vrz kriminalitetot i doa|a do slednive zaklu~oci. Porastot na kriminalitetot sekoga{ e znak na tiranijata vo op{testvenata uprava i slabata, nebre`na administracija. Strogosta i preteranosta vo nametnuvaweto na dr`avnite dava~ki, raznite maltretirawa na gra|anite od strana na dr`avnata uprava, ne~uvstvitelnosta na imotnite lu|e - seto toa samo go zgolemuva brojot na lu|eto koi siroma{tijata gi doveduva vo o~ajanie i koi se oddavaat na krivi~ni dela. Sî dodeka vlasta vo edna dr`ava e lo{a, dodeka dobrata ne se ednakvo podeleni taka {to na pove}eto od narodot im nedostasuvaat najnu`nite potrebi, sî dotoga{ brojot na krivi~nite dela }e bide golem i kaznite na nikoj na~in nema da go namalat. Glavnoto sredstvo za 153

suzbivawe na kriminalitetot e mudrata politika na dr`avnata uprava vo smisla da se zadovolat site gra|ani, za{to ~ovekot koj nema ni{to od zadnicata, so ni{to ne e vrzan za taa zaednica. Zlostornicite sekako ne se osameni vo vr{eweto na krivi~nite dela. Primerite za toa ~esto im gi pru`aat lu|eto od taa visoka dr`avna uprava ~ii podmetnuvawa nikako ne se iznesuvaat vo javnosta. Te{ko e gra|anite da se naviknat na pokornost na zakonite koga toa op{testvo jasno im veli deka zakonite se sozdadeni samo za niv i deka nikako ne se odnesuvaat na priviligiranite, deka se nemilosrdni samo koga se vo pra{awe onie koi ne spa|aat vo privilegiraniot stale`. Na toj na~in, Hobah so prili~na ostroumnost go kritikuva op{testvoto od svoeto vreme i prilikite vo nego. Iako trgnuva od apsolutno deterministi~ki pozicii na ~ovekovata sloboda (fatalizam), toj sepak ne go negira pravoto na dr`avata da gi kaznuva prestapnicite.291 Pritoa, osobeno e protiv varvarstvoto so koe golem broj nacii gi kaznuvaat `rtvite na svojata lutina. Vo taa smisla Holbah veli: "Ako stvarno e vistina deka op{testvoto ima pravo da mu go odzeme `ivotot na svoite ~lenovi, ako stvarno e vistina deka smrtta na zlostornikot e beskorisna za nego, a korisna za op{testvoto, {to bi trebalo podlaboko da se razgleda, ~ove~nosta e taa {to bara taa smrt barem da ne bide prosledena so nepotrebni tormozewa so koi preterano strogite zakoni sakaat samata smrt da ja napravat u{te pote{ka. So taa svirepost nepotrebno se ma~i `rtvata {to se prinesuva na javna odmazda, go razdraznuva gleda~ot koj so~uvstvuva so nesre}nikot koj ofka od bolka i se stava na negova strana. Taa svirepost ne gi zastra{uva lo{ite koi gledaj}i gi surovostite stanuvaat u{te posurovi, u{te pogolemi yverovi, u{te pogolemi neprijate291

"Ako op{testvoto ima pravo da se odr`uva, isto taka ima pravo da sozdade sredstva za toa svoe samoodr`uvawe. Tie negovi sredstva se zakonite koi pred voljata na lu|eto postavuvaat motivi {to imaat svojstvo da gi odvtatat lu|eto od {tetni postapki... No od druga strana, zakonot nema pravo da gi kaznuva onie na koi ne im pru`il nu`ni motivi {to mo`ele da vlijaat na nivnata volja. Nema pravo da gi kaznuva onie koi op{testvoto gi li{ilo od sredstvata za opstanok, mo`nostite da go ostvarat svoeto umeewe i svoite talenti, da rabotat za op{testvoto. Zakonot e nepraveden koga gi kaznuva za gre{kite koi tie morale da gi storat poradi potrebite na svojata priroda ili poradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e nepraveden i nerazumen koga gi kaznuva zatoa {to odele spored skolonostite koi samoto op{testvo, primerot, javnoto mislewe i op{testvenite ustanovi vo niv gi odgleduvaat. Najposle, zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni {to se srazmerni na vistinskoto zlo {to na op{testvoto mu e naneseno. Kraen stepen na nepravda i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen i gi kaznuva onie koi na op{testvoto mu slu`at korisno." Holbah, P, Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 152.

154

li na svoite sogra|ani. Koga kaznata so smrt bi bila poretka i bez bolka, bi imala pogolemo dejstvo.292 Celta na kaznata Holbah ja gleda vo zasta{uva~kata mo} na predvidenata kazna sprema onie za koi se pretpostavuva deka mo`at da bidat zapla{eni. Prestapnicite treba da se kaznuvaat spored storenoto zlo i zasekoga{ da se onemozvo`at da mu {tetat na op{testvoto, no, kako {to toa ubavo go zabele`uva Holbah, ako nema nade` deka mo`at da se popravat. Ona {to me|utoa, e posebno zna~ajno kaj Holbah e negoviot stav deka dvi`e~kite sili {to se dovolni da gi odvratat lu|eto od zlostorstvata mo`at da se najdat samo nadvor od religioznite predrasudi i toa vo prevencijata koja í se pretpostavuva na prisilbata na zakonot, na kaznata. Glavnite sredstva na prevencija, Holbah gi bara vo prv red vo vospituvaweto. ^ovekot e lo{ ne zatoa {to e takov roden, tuku zatoa {to takov e napraven.293 Srceto na ~ovekot e po~va koja spored svojata priroda mo`e da proizveduva trwe kako i najkorisni rastenija i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto koe vo nego }e bide zasadeno i gri`ata {to na semeto }e mu bide posvetena.294 4. Poznatiot francuski mislitel Volter (Francois Voltaire, 1694 - 1788), svoite idei za kriminalitetot gi izlo`il vo pogolem broj raspravi.295 Volter vo svoeto vreme so najgolema `estokost vodel borba za reforma na krivi~noto zakonodavstvo. Poznat e, pred sî, negoviot stav sprema verskata netolerancija koja vo krivi~noto zakonodavstvo na negovoto vreme sî u{te be{e zastapena. Negovoto delo "Raspravi za tolerancijata" po povod smrta na @an Kalas, stana poznato {irum svetot i napravi definitivno da prestanat onie `alosni krivi~ni raspravi vo vrska so delata na verska intolerancija, a isto taka da se namalat torturite vo krivi~nata postapka.296 292

Ibid, str. 152-153. Vidi: ibid, str. 152. 294 Ibid, str. 102 i 190. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: "Sinot na ~ovek na visoka polo`ba u{te od detstvoto nau~il da saka vlast, i ako ima sre}a da se vovle~e pod pla{tot na protekcijata }e stane 'r|a i toa }e bide nekazneto. Prirodata zna~i ne gi sozdava lo{i lu|eto tuku na{ite ustanovi koi vrz niv dejstvuvaat da bidat takvi. Dete koe izrasnalo me|u razbojnici mo`e da stane samo zlostornik, da bilo vospituvano me|u ~esni lu|e, }e stanelo dobar ~ovek." Ibid, str. 234. 295 "Traite sur la tolerancÕ Á l'occasion de la mort de Jean Calas", 1763, "Commentaire sur la livre de delits et des peines per avokat de la province", 1786, Prix de la justices et de l'umanitÕ". 296 "Spored nego na sekogo mu pripa|a pravoto da veruva kako {to saka dokolku negovite religiozni uveruvawa ne go navreduvaat op{testveniot red; ne mo`e da se tolerira samo fanatizmot koj e {teten za op{testvoto. Od `alosnite istoriski iskustva na religioznite progoni, avtorot naveduva, deka 293

155

Vo pogled na pri~inite na kriminalitetot istaknuva deka izvr{itelite na imotnite krivi~ni dela obi~no se lu|e so slaba ekonomska sostojba i ja kritikuva dr`avnata uprava {to namesto da po~ne so suzbivaweto na ekonomskata siroma{tija i na pita~eweto, edinstveno demne prilika ovie lu|e da gi stavi vo zatvor. Toj bara zakonodavecot da ispita koi krivi~ni dela se najpove}e povrzani so slabite strani na ~ovekovata priroda za da go svrti vnimanieto vrz tie pri~ini. Vo borbata so ubistvoto na dete pri pora|awe se zalaga za osnovawe na posebni ku}i za pora|awe koi }e go za{titaat `ivotot na plodot i ~esta na nema`enata majka, koi do toga{ moraat da ja sokrivaat svojata bremenost i da se oddavaat na kriminal.297 Vo pogled na kaznuvaweto na vinovnicite ja vovel idejata za "simbioza na krivi~noto delo" koja podocna e prifatena od mnogu kriminolozi. Toj, imeno, zabele`al deka mnogu zlostornici pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo poka`uvaat opredelena posebna sposobnost koja bi mo`ela da se iskoristi. Takvite zlostornici mo`ebi vo svojot porane{en `ivot ne uspeale da gi upotrebat svoite sposobnosti, pa ottamu po izvr{uvaweto na krivi~noto delo toa treba da se iskoristi. Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka idejata za prilagoduvawe na kaznata so ogled na razli~nite sposobnosti na osudenikot, koja podocna e dorazviena od pretstavnicite na kriminolo{kite {koli, poteknuva u{te od samiot Volter. Toj re{itelno stanuva protiv odmazdata, no se zalaga za srazmernost vo kaznuvaweto poradi skrotuvawe na sudiskoto samovolie i poradi borba so svireposta na kaznite. "Vrhoven kriterium kaj kaznuvaweto mora da bide korista za op{testvoto. Sudijata koj ne vnimava na toa, ne e ve}e sudija, tuku "varvarin oble~en vo sudiska toga" ili duri i "ubiec vo toga", koj gi nareduva vistinskite interesi na pravosudstvoto."298 5. Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot na XIX vek, sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata na teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe na naukata od stegite na Crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska revolucija, za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon vistinskiot `ivot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva za menuvawe na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata istoistite nikoga{ ne doveduvale do sakanata cel. Spored su{tinata na rabotite intolerancijata sekade pretstavuva apsurd i varvarstvo." ^ubinski, M. op. cit. str. 76. 297 Ibid, str. 78. 298 Ibid, str. 77

156

rija ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv neznaeweto i predrasudite. Zatoa, vo site ovie razmisluvawa be{e nesomneno prisuten streme`ot kon humanizacija na kaznata i unapreduvawe na krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite slobodoumni idei ne ostvarija skoro nikakov odraz vrz podobruvaweto na toga{nite sostojbi. Glavnata pri~ina za toa e {to sî u{te ne bea sozdadeni op{testvenoekonomski i politi~ki uslovi za koreniti promeni vo ova ~uvstvitelno podra~je na ~ovekoviot `ivot. Ottamu, i upornoto nastojuvawe na Crkvata i kanonskoto krivi~no pravo, kon zadr`uvawe na najsurovite oblici na represija vo ~ii sredstva vo prv red se gleda{e silata {to mo`e da gi zapre naprednite dvi`ewa. So ogled na toa namesto do podobruvawe na sostojbite vo oblasta na kaznuvaweto obi~no doa|a{e do sprotivni efekti - do zasiluvawe na site vidovi na represija. III. PERIOD NA KLASI^NATA DOKTRINA VO KRIVI^NOTO

PRAVO 1. VOVEDNI ZABELE[KI

1. So francuskata revolucija od 1789 godina, kone~no e vospostvaen kapitalisti~kiot op{testven poredok. Namesto feudalnite odnosi zasnovani vrz pot~inetost na kmetovite se preminuva kon sloboda na trudot i kapitalot {to pretstavuva ogromen ~ekor napred vo razvojot na proizvodnite sili. Naporedno so toj razvoj e sozdaden i {irok prostor za ostvaruvawe na site napredni idei me|u koi i onie na slobodata, bratstvoto i edinstvoto dobivaat principielno zna~ewe. Ovie idei stanaa motiv na novata bur`uaska klasa na koja i vo sferata na reguliraweto na op{testvenite odnosi í bea potrebni dlaboki ideolo{ki motivi za zacvrstuvawe na vlasta. Novonastanatiot splet na revolucionerni okolnosti ima{e golemo vlijanie za ostvaruvawe na seto ona {to e novo, progresivno i humano dokolku mu odi na raka na op{testveniot razvoj vo koj se gleda{e realizacijata na interesite na opredeleni grupi lu|e. 2. Novonastanatite uslovi se onoj zna~aen faktor {to mu pogoduva{e na sevkupnite kapitalisti~ki potrebi. Takvite uslovi pretstavuvaa i pogodna op{testvena klima {to ovozmo`i da dojde do vistinska realizacija na krivi~nopravnite, a vo tie ramki i na kriminolo{kite i penolo{kite barawa {to ve}e bea izrazeni vo naprednite misli na celokupniot pred kapitalisti~ki period. Me|u niv osobeno se izdvojuvaat onie {to bea zasnovani vrz naprednite misli od periodot na prosvetniot apsolutizam: 10 Zakonitost na krivi~noto pravo i izvr{uvaweto na kaznite, 20 Po~ituvawe na slobodite na gra|anite i nivna za{tita od samovolieto na sudot, 30 Ednakvost pred zakonot vo pogled na za{titata i kaznuvawe157

to na gra|anite, 40 Osloboduvawe od verskite vlijanija pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost so potisnuvawe i ograni~uvawe na religioznite krivi~ni dela od registerot na kaznite, 50 Humanost vo kaznuvaweto, odnosno napu{tawe na svireposta vo kaznuvaweto, osloboduvawe od telesnite kazni i poretka primena na smrtnata kazna, 60 Postepeno zacvrstuvawe na idejata za socijalno preventivnata uloga na kaznuvaweto itn. 3. So afirmacijata na ovie barawa pretstavnicite na bur`uaskata klasa, vsu{nost, vr{at bespo{tedno raskinuvawe so religioznite predrasudi i i`iveanite dr`avnopravni institucii za da si obezbedat sigurnost vo ostvaruvaweto na svoite klasni interesi. Vo ovoj kontekst me|utoa, bi bilo nepravedno ako se zapostavi faktot deka po~etnite nastojuvawa na novata klasa bea su{tinski vrzani i za ostvaruvaweto na op{tite interesi. Bez ogled na ve{to sokrienite motivi koi slu`ea za celosno osvojuvawe na vlasta {to nabrzo potoa bea napu{teni, od nivnata gri`a za site, proizlegoa i prvite liberalisti~ki i humani normativni akti. Vrz taa osnova najprvin be{e donesena poznatata Deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|anite (26 avgust 1789). Vo nea i vo drugite akti na Ustavotvornoto sobranie,299 gorenavedenite barawa bea pretvoreni vo op{ti delotvorni na~ela.300 Nabrzo potoa, na 6 oktomvri 1791 godina, e donesen i prviot bur`oaski krivi~en zakonik vo koj se dadeni cvrsti garancii na slobodite i pravata na ~ovekot niz edna sistematska pravna razrabotka na krivi~nopravnite na~ela. Vo ovoj zakonik za prvpat e primeneta zakondavno pravna tehnika spored koja zakonot e podelen na op{t ("Za kaznite") i poseben ("Za krivi~nite dela i kaznite") del. Vo op{tiot del bea ra299

Dekretite od 21 januari i 16-21 avgust 1700 godina, za nacionalizacijata na crkovnite imoti i ukinuvaweto na drugite privilegii na crkvata i dr. 300 Me|u ovie na~ela najva`ni se slednite: Ni eden ~ovek ne mo`e da bide obvinet, uapsen ili zadr`an osven vo slu~aite opredeleni so zakon i spored postapkata {to toj ja propi{al. Onie {to go pottiknuvaat, go zabrzuvaat izvr{uvaweto ili ovozmo`uvaat da se izvr{at samovolni naredbi, mora da bidat kazneti, no sekoj gra|anin povikan ili priveden vrz osnova na zakonot mora vedna{ da mu se pokori: negovoto sprotivstavuvawe se smeta za prestap (~l. 7). Zakonot mora da vovede samo strogi i o~igledno nu`ni kazni, a nikoj ne mo`e da bide kaznet osven vrz osnova na donesen zakon {to bil proglasen pred prestapot i ako zakonito e primenet (~l. 8). Bidej}i sekoj ~ovek se smeta za nevin se dodeka ne se proglasi za vinoven, ako negovoto apsewe se smeta za neophodno, sekoja strogost {to ne e nu`na za obezbeduvawe na negovoto prisustvo mora strogo da bide ograni~ena so zakon (~l. 9). Vidi: Deklaracija o pravima ~oveka i grad`anstva, Arhiv, Beograd, 1968/4, str. 621-623.

158

zraboteni principite i institutite na krivi~noto pravo, a vo posebniot del oddelnite krivi~ni dela. I pokraj toa {to vakvata podelba ne be{e konsekventno sprovedena, taa ostana model za site podocne`ni krivi~ni zakonici. Od ona {to vo ovoj zakon e storeno na planot na kaznata, posebno mesto zaslu`uva obemnoto ograni~uvawe na smrtnata kazna i sveduvawe na na~inot na nejzinoto izvr{uvawe isklu~ivo na giqotirawe. Telesnite kazni vo osnova se otstraneti, ukinata e konfiskacijata na imotot i do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, voveden e poblag re`im vo pogled na kaznuvaweto na maloletnicite i sl. 4. Me|utoa, od onoj moment koga bur`uazijata gi zajaknala svoite pozicii, lesno se otka`a od dobar del na ideite {to bea vo polza na {irokite narodni masi. Najdobar dokaz za toa e ve}e Napoleonoviot krivi~en zakonik od 20 fevruari 1810 godina, vo koj povtorno doa|a do poostruvawe na kaznuvaweto osobeno vo onie oblasti {to zna~at direktno zadirawe vo ve}e vospostavenite kapitalisti~ki op{testveni odnosi. So ovoj zakon zna~itelno se zgolemi brojot na zakanite osobeno za tn. politi~ki krivi~ni dela za koi naj~esto bea predvideni smrtni kazni. Vo nego se vrateni i nekoi kazni od minatoto, kako na primer, telesnite i obes~estuva~kite kazni, bilo kako samostojni merki (`igosuvawe so v`e{teno `elezo i sl.) ili kako dopolnitelni izma~uvawa (otsekuvawe na rakata pred izvr{uvaweto na smrtnata kazna za paricid) i sl. Nakratko, Code Napoleon e prviot klasen bur`uaski krivi~en zakonik {to zaedno so Bavarskiot od 1813 godina ostvaril golemo vlijanie vrz ostanatite zakoni doneseni do krajot na XIX vek, vo koi se izrazuvaat interesite na tn. liberalen kapitalizam.301 5. Vo edno kratko rezime na op{testvenata reakcija vrz negativnite odnesuvawa vo po~etokot na noviot vek bi mo`ele da se opredelime za slednite bitni karakteristiki. Najprvin, mora da se priznae radikalnosta na presvrtot kon humanizacija vo oblasta na kaznuvaweto. Zaradi ova obele`je, vo kriminolo{kata i penolo{kata literatura ~esta e opredelbata na ovoj period so nazivot humanitaren period vo suzbivaweto na kriminalitetot {to neosporno e to~no ako se stavi vo korelacija so porane{noto bezzakonie i svirepo kaznuvawe. Ne 301

Me|u pozna~ajnite krivi~ni zakoni od ovoj period vo krivi~nopravnata teorija obi~no se naveduvaat: Pruskiot krivi~en zakonik od 1851 godina, {to bil pripremen u{te vo 1826 godina, a se odlikuva so ne{to pohuman kaznen sistem iako e sozaden spored napoleonoviot kodeks. Ovoj zakonik slu`el kako primer za izrabotka na srpskiot krivi~en zakonik od 1860 godina. Avstriskiot krivi~en zakonik od 1852 godina, koj be{e vo sila i vo Hrvatska i Slovenija od 1 januari 1930 godina. Me|u niv se pomestuva i krivi~niot zakonik na germanskoto carstvo od 1871 koj so niza izmeni i dopolnuvawa i do denes e vo sila vo Germanija.

159

smee me|utoa nikoga{ da se gubi od vid deka odmazdata i zastra{uvaweto ostanaa negovi osnovni karakteristiki. Toa }e se protega se do poslednata ~etvrtina od XIX vek, koga }e dojde do sodr`aen priod kon prevospituvaweto i pomo{ta na zlostornicite. Do toj moment, koj se vrzuva so pojavata na novite {koli vo krivi~noto pravo, kaznite bea edinstvenoto i vo osnova retributivno sredstvo so koe isklu~ivo se vode{e smetka za izrazuvawe na op{testveniot prekor sprema poedinecot. Koga se postavuvaat takvi na~ela toga{ spored zborovite na Ansel, op{testvoto na poedinecot ne mu dol`i ni{to pove}e osven apstraktnata za{tita na zakonot. Osudenikot, od druga strana, ne mu dol`i na op{testvoto ni{to pove}e osven da go plati svojot dolg, da ja izdr`i kaznata.302 6. Gorniot prigovor sepak ne go namaluva sevkupnoto zna~ewe na ovoj period. Negoviot pridones sepak ostanuva zna~aen i pokraj toa {to izostanaa o~ekuvanite rezlutati na planot na suzbivaweto na kriminalitetot i toa, vo prv red, zaradi ru{eweto na srednovekovnoto mra~ni{tvo i otvorawe na procesite vo koi vrz sosema novi osnovi se opredeluva polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto i za{titata na negovite sevkupni prava i odnosi. A toa e onoj svetol motiv {to }e vodi kon permanentni reformi na krivi~nopravnoto zakonodavstvo osobeno vo onoj del {to se odnesuva na kaznite i nivnata primena. 2. KLASI^NATA DOKTRINA VO KRIVI^NOTO PRAVO

1. Vo takvite op{testvenopoliti~ki okolnosti kon krajot na XVIII vek, se pojavi klasi~nata {kola kako humanisti~ka reakcija za za{tita na li~nosta od bezzakonieto i arbitrernosta na feudalnoto krivi~no pravo i pravosudstvo, i za taa cel gi istakna principite na zakonitost, apsolutno slobodna volja, ednakva krivi~na odgovornost na site i apsolutno opredeleni kazni. Nejzinite najzna~ajni pretstavnici bea: Cezare Bekarija, Anselm Foerbah i Xeremi Bentam kako napredno krilo, i Kant,303 Hegel304 i Zaharie, kako nejzino rekcionerno krilo. 2. Za sfa}aweto na ovaa {kola e karakteristi~no celosno zapostavuvawe na storitelot na krivi~noto delo: toj se sfa}a kako apsolutno su{testvo napolno izolirano od osobinite na svojata li~nost i okolnostite na op{testveniot `ivot. Storitelot e gre{nik {to slobodno se re{il za krivi~noto delo i poradi toa mora da mu go vrati svojot dolg na op{testvoto, da ja plati cenata na zlostorstvoto i da 302

Ancel, M. Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1, str. 63. 303 Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, Vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 209. 304 Vidi: ibid, str. 210-211.

160

strada.305 Kaznuvaweto treba da vodi smetka samo za mo`nosta za izrazuvawe na taa slobodna volja, odnosno samo za presmetlivosta i vinata na storitelot, dodeka li~nite svojstva i okolnostite {to gi navele na izvr{uvawe na krivi~noto delo se irelevantni.306 Na toj na~in storitelot e napolno zapostaven i isklu~en od domenot na interesiraweto na krivi~noto pravo, a celokupnoto vnimanie se svrtuva kon krivi~noto delo ~ii {to objektivni okolnosti se zemeni kako glaven kriterium pri odmeruvaweto na kaznata. Trgnuvaj}i od ovoj fakt slobodno mo`e da se ka`e deka pretstavnicite na ovaa {kola ne ja poznavale individualizacijata na kaznata {to ja zema predvid li~nosta na storitelot. Me|utoa, ovaa {kola go zastapuva{e na~eloto na objektivna individualizacija - individualizacija na kaznata vo odnos na krivi~noto delo, za{to pri odmeruvaweto na kaznata vode{e smetka za te`inata na storenoto.307 Spored klasi~arite kaznata ja determinira prirodata na krivi~noto delo, negovata opredelenost vo zakonskite propisi e glavniot kriterium {to go opredeluva izborot i odmeruvaweto na kaznata. Kaznata se diferencira spored kategoriite na krivi~nite dela i e fiksirana od strana na zakonodavecot. Na toj na~in na sudijata mu preostanuva samo mo`nosta da ja primeni "zakonskata tarifa." Taa se pojavuva kako nekoj vid stoka, kako ne{to so ~ija pomo{ mo`e da se kupi drug vid stoka - zlostorstvoto: ispa|a deka dr`avata so svoite sudovi ne e ni{to drugo tuku trgovec so ovie stoki a zakonodavecot - cenovnik so ~ija pomo{ se vr{i taa trgovija.308 Toa e imperso305

Zlostorstvoto se tolkuva kako izraz na slobodnata volja - storitelot samiot izbira dali }e go izvr{i ili nema da go izvr{i deloto, pri{to kalkulira {to dobiva so toa, odnosno {to gubi ako bide otkrien. Ottamu, edinstvenata sankcija ~ija primena doa|a predvid e kaznata. Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 7. 306 Sudijata go gleda storitelot kako toj da se nao|a pod stakleno yvono, t.e. napolno izolirano od negovata organska i socijalna uslovenost. Na toga{nite pravnici im se ~inelo deka uva`uvaweto na li~nosta na storitelot kaj odmeruvaweto na kaznata i izborot na tretmanot vo kazneniot zavod e isto taka nepravedno kako koga trgovecot bi ja menuval cenata na svojata stoka vo zavisnost od kupovnata mo} na sekoj poedine~en kupuva~. Zlatari~, B. Nove tendencije u nauci krivi~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1954/4, str. 199. 307 Iako se raboti samo za delumna (samo zakonska) individualizacija na kaznata vo literaturata se smeta deka principot na individualizacijata za prvpat go vovela klasi~nata {kola. Vidi: Stai}, A, Na~ela legaliteta i individualizacije kazne u krivi~nom pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1, str, 445 i ^ejovi}, B. Istoriski razvoj principa individualizacie krivi~nih sankcija, Arhiv, Beograd, 1971/2-3, str. 301-302. 308 Vidi: Primorac, I. Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP Mladost, Beograd, 1978, str. 44.

161

nalizam i krivi~na dozimetrija pri odmeruvaweto na kaznata309. Poradi seto toa mo`e da se ka`e deka se raboti za individualizacijata na kaznata vrz osnova na pravi~nosta i generalnata prevencija {to vo prilagoduvaweto na kaznata vrz konkretnite slu~ai trgnuva od objektivnite okolnosti na poedine~noto delo bez da se vodi smetka za li~nosta na storitelot koja ostanuva bez vlijanie vo odnos na izborot i odmeruvaweto na kaznata. 3. Treba da se istakne i toa deka ovaa {kola se zalaga{e za kazni (vo ~ii ramki kaznata li{uvawe od sloboda go zazema najzna~ajnoto mesto, i toa dolgotrajnite kazni kako supstituti na smrtnite kazni) kako edinstveni krivi~ni sankcii. Kako merka {to treba da ovozmo`i obnovuvawe na pravniot poredok, kaznata ima retributiven karakter, odnosno nejzinata funkcija e odmazda i stradawe {to se postignuva so izolacija i intimidacija. Ova se postignuva taka {to dol`inata na kaznata se odmeruva proporcionalno so storenoto zlo. Vakvite sfa}awa vlijaea i vrz re`imot na izdr`uvaweto na kaznata vo zatvorite vo po~etokot na XIX vek. Zatvorenicite ne se prevospituvaa, za{to na ovaa {kola í be{e tu|a idejata za resocijalizacija i pomo{ na kriminalcite.310 Tie bea dr`ani vo tesni i nehigienski kelii so primena na surov re`im od koj proizleguvaa mnogubrojni negativni posledici. Vo takvi uslovi edinstvena cel na kaznata li{uvawe od sloboda be{e da se spre~i begstvoto na osudenite lica, a klasifikacijata se ograni~uva{e na podelba na zatvorenicite vo nekolku kategorii (ma`i, `eni, deca i du{evno bolni lica) koi bea dr`ani vo posebni ustanovi. Nikakva druga podelba na zatvorenicite glavno ne postoe{e.311 4. Klasi~nata {kola donese golem napredok vo odnos na feudalnoto krivi~no pravo. Nejzinite pozitivni na~ela ovozmo`ija od oblasta na diskrecionata politika na feudalnoto krivi~no pravo da se prejde vo oblasta na strogo zakonsko regulirawe na nedozvolenite me|u~ove~ki odnosi. Vrz taa osnova se nadgradi i minucioznata teoretska razrabotka na osnovnite instituti na krivi~noto pravo koja {to e zna~ajna i od aspekt na sovremenoto krivi~no pravo.312 Me|utoa, razvivaj}i ja do maksimum krivi~nopravnata dogmatika ovaa {kola ispu{ti od vid deka krivi~nopravnite problemi: krivi~noto delo, 309

^ejovi~, B. op. cit. str. 301. Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 8. 311 Vidi: Davidovi}, D. i dr. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 22-23. 312 Klasi~nata {kola ja usovr{i krivi~nopravnata tehnika na krivi~noto zakonodavstvo, a vo naukata na krivi~noto pravo visoko ja razvi dogmatikata razrabotuvaj}i gi nejzinite osnovni poimi i instituti i gi povrza vo logi~en i koherenten sistem. Zlatari}, B, Krivi~no pravo, prvi svezak, Zagreb, 1972, str. 43. 310

162

storitelot i kaznata ne se apstraktni logi~ki kategorii tuku realni op{testveni pojavi podlo`ni na promeni. Ottamu proizleguvaat i konkretnite prigovori {to mo`at da se upatat na ovaa {kola: 10 Ako krivi~noto delo se sfa}a samo kako povreda na ona {to odnapred podrobno e predvideno so normite, toga{ toa ne e ni{to drugo tuku juridi~ki fenomen ili apstraktna kategorija od sferata na pravnata tehnika. Ottamu i nerealnosta na zaklu~okot deka samo so podobruvawe (usovr{uvawe) na krivi~niot zakon mo`e da se opfati seta realnost na kriminalitetot i da se vodi uspe{na borba protiv nego. 20 So ova u~ewe vo celost se zapostavuva izu~uvaweto na storitelot na deloto. Toj e sokrien zad odredbite za krivi~noto delo i kaznata, kako bezli~no bitie {to e napolno izolirano od negovata biolo{ka i socijalna uslovenost. Ili, so drugi zborovi, ovde voop{to ne se vodi smetka za li~nosta na storitelot, za negovite negativni i pozitivni svojstva i okolnostite {to go navele kon kriminalen akt. Storitelot e samo objekt {to zaradi svoeto zlodelo treba da mu se oddol`i na op{testvoto. 30 Golem nedostatok na ovaa {kola e i toa {to krivi~nata odgovornost ja vrzuva za apstraktnata sloboda na zlostornikot: za toa deka toj sekoga{ na ist na~in se re{ava da izvr{i krivi~no delo iako bil vo sostojba da se odlu~i za sprotivnoto. Spored ova u~ewe, sekoj ~ovek e podednakvo sloboden vo svoeto odnesuvawe pa spored toa zaslu`uva i ednakov moralen prekor za storenoto zlo. Voljata ne zavisi od konkrenata li~nost, od ~ovekovite poednine~ni osobini. Taa e apsolutna, podednakvo svojstvena na sekoj ~ovek sfaten kako uniformno, apstraktno bitie. 40 [to se odnesuva do kaznata, poznat e nivniot stav deka taa e zlo {to se primenuva zaradi storenoto zlo na onoj od ~ija slobodna volja zaviselo dali }e se izvr{i ili nema da se izvr{i deloto. Od slobodnata volja proizleguva negovata moralna odgovornost, a oblikot na vinata (umisla ili nebre`nost) i visoko istaknatoto na~elo na spravedlivosta baraat da se vozvrati so ednakvo zlo, odnosno so takvo zlo {to odgovara na te`inata na deloto. Sudijata e toj {to treba da ja konstatira povredenata norma, da go utvrdi zlostornikot i vrz nego da ja primeni ve}e odnapred opredelenata kazna. Negova zada~a e so matemati~ko sobirawe i odzemawe na ote`nuva~kite i olesnuva~kite okolnosti {to zakonot apstraktno gi propi{al da izvr{i sudska individualizacija na kaznata.313 So izrekuvaweto na takva kazna zavr{uva ne 313

Ovoj inpersonalisti~ki pristap, vsu{nost, doveduva{e do toa kako glavni kriteriumi za odmeruvawe na kaznata da se javat objektivnite okolnosti, a vo prv red te`inata na krivi~noto delo. Toa obezbeduva{e edna slepa pravoliniska, apstraktna pravda koja su{tinski posmatrano sepak ne be{e pravda, za{to prenebregnuvaj}i gi specifi~nite biopsihi~ki i socijalni

163

samo negoviot tuku i op{testveniot interes za nea. Nejzinoto izvr{uvawe e sporedna rabota. Eventualniot neuspeh na planot na suzbivaweto na kriminalitetot ne zadira vo neefikasnosta na izvr{uvaweto na kaznata tuku vo domenot na nivnoto striktno predviduvawe vo zakonot, vo nesovr{enosta na pozitivniot kaznen sistem. A od toa deka borbata protiv kriminalitetot mo`e da se vodi isklu~ivo so primena na kazni, za{to samo tie imaat mo} da vlijaat vrz voljata na ~ovekot, proizleguva i dlabokata nezainteresiranost za ispituvawe na pri~inite na kriminalitetot. Ovaa {kola, vsu{nost, voop{to ne se zanimavala so socijalnite pri~ini na kriminalitetot nitu pak, so pri~inite {to le`at vo biolo{kata i psiholo{kata priroda na ~ovekot. 50 Neprifatlivi se i dominantnite pozicii po odnos na celite na kaznata. Kaj nea preovladuva{e sfa}aweto deka kaznata ima dve funkcii: edna, so izolacija da se oslobodi i za{titi op{testvoto od zlostornicite koi treba da stradaat za storeniot grev, i druga, koja avtomatski proizleguva od su{tinata na kaznata, da se zapla{at eventualnite idni zlostornici so predo~uvawe na ona {to i niv gi ~eka dokolku se re{at da ja iskoristat svojata sloboda vo negativna nasoka.

2.1. ^ezare Bekarija 1. ^ezare Bekarija (Cesare Beccaria, 1738-1794)314 se smeta za osnova~ na klasi~nata {kola i pretstavnik na nejzinoto napredno krilo. Poznat e po svoeto delo "Za zlostorstvata i kaznite" ("Dei delitti e delle pene") od 1764 godina, so koe izvr{i najostra kritika na srednovekovnoto surovo krivi~no pravo i arbitrernoto pravosudstvo. faktori na kriminalnoto povedenie na konkretniot storitel - so ista kazna pogoduva{e razni slu~ai. Atanackovi}, D. Penologija, Nau~na knjiga, Beograd, 1988, str. 36. 314 Cesare Bonasana Marchise de Beccaria, poteknuva od plemsko semejstvo. Iako roden vo Milano i toj kako i ostanatite aristokratski deca prvite osum godini gi pominal vo ezuitskoto {kolo vo Parma. Potoa preo|a na univerzitetot vo Pavija kade zavr{uva pravo i na dvaesetgodi{na vozrast doktorira, {to so ogled na toga{niot re`im na studirawe ne bilo ni{to neobi~no. Iako bil pravnik toj prete`no se interesiral za matematikata i poezijata se do momentot koga se zapoznal so bra}ata Pjetro i Aleksandro Veri. Pod nivno vlijanie i od niv pru`enata mo`nost da poseti nekoi zatvori i da se zapoznae so nivnite problemi, dlaboko se zainteresiral za celokupniot kaznen sistem. Od toj interes }e proizleze i negovoto zna~ajno delo {to }e mu obezbedi istorisko mesto vo teorijata na krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata. Za negoviot `ivot i zna~eweto na ova delo vidi pove}e: Cvitani}, A, Cesare Baccaria, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 5-62 (Predgovor) i Ignjatovi}, \. Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 661-685.

164

So ova, najprvin anonimno objaveno delo, predizvika silen revolt kaj aristokratskite krugovi, no istovremeno dobi i sesrdna podr{ka od strana na naprednite misliteli na toa vreme. Vo nego izlo`il golem broj od ve}e poznatite idei na Lok, Ruso, Monteskie i francuskite prosvetiteli {to ni za ronka ne go namaluvaat zna~eweto na negoviot obid so koj za prvpat na edno mesto se grupiraat i prodlabo~uvaat krivi~nopravnite problemi me|u koi sosema dobro se vklopuvaat i opredelen broj originalni predlozi. Vo ovaa mala kni{ka {to bez nekoja nau~na sistemati~nost e pi{uvana na mo{ne popularen na~in, se sodr`ani brojni razmisluvawa za ~ii {to komentar e potreben dvojno pogolem prostor. Od tie pri~ini }e se zadr`ime samo vrz poso~uvaweto na nekoi negovi osnovni stavovi {to vo prv red se odnesuvaat na sfa}aweto na kriminalitetot i kaznata. 2. Bekarija, {to duri i za negovoto vreme e prili~no neobi~no, pri~inite na kriminalitetot vo prv red gi bara vo ramkite na op{testvoto i vo op{testvenite neednakvosti gleda su{testven faktor na kriminalitetot. Toj veli deka koristite na op{testvoto treba ramnomerno da bidat podeleni me|utoa, kaj lu|eto se zabele`uva postojan streme` za malkumina da se rezerviraat site privilegii, mo} i blagosostojba i deka na mnozinstvoto ne mu ostanuva ni{to drugo osven siroma{tija i nemo}. Zakonite bi trebalo da gi spre~at vakvite poedinci vo nivnite streme`i. Me|utoa, namesto zakonite da se zanimavaat so ova, tie obi~no tretiraat opredeleni okolnosti koi nemaat nikakvo vlijanie na sevkupnata zaednica. Potoa go kritikuva na~inot na nastanuvaweto na zakonite. Ako ja istra`ime istorijata gledame deka zakonite koi bi trebalo da bidat zaedni~ki pravila na sozdadenata sloboda me|u slobodni lu|e, mnogu ~esto se instrument za projavuvawe na strasti na pomal broj na lu|e ili tvorba na slu~aj, a nikako delo na umno istra`uvawe na ~ovekovata priroda, koja treba da gi regulira odnosite na site lu|e vo zaednicata preku maksimata: da se ovozmo`at site dobra za najgolem broj na lu|e. Navleguvaj}i vo sociologijata na odelni krivi~ni dela toj uka`uva na opredeleni pri~ini na kriminalitetot napomenuvaj}i deka tie sekoga{ se predizvikani od siroma{tijata na izvr{itelot. Ubistvata se posledica na zapostavuvaweto na ~uvstvoto na somilost, a kra`bata na lakomosta, no i na siroma{tijata. Kon {ireweto na kriminalitetot pridonesuva i imitacijata i zatoa e pogubno koga primerot na negovoto vr{ewe go davaat povisokite sloevi. Spored nego, sepak, najgolemo vlijanie na pojavata na kriminalitetot vr{i nekaznuvaweto na prestapnicite na vlasta i mo`nosta delumno da se pribavi korist, odnosno prijatnost, koja ne se sledeni so vozvra}awe so zlo (so primena na mehanizmite na pravniot poredok). Ottuka poteknuva i negoviot stav deka najdobrata prevencija na kriminalitetot se sostoi vo toa zakonite da ne gi favoriziraat oddelnite klasi, tuku site lu|e. 3. Filozofskata osnova na negovite idei za kaznata kako i za 165

ostanatite krivi~nopravni problemi e prosveteniot racionalizam potpren vrz teorijata na op{testveniot dogovor i angliskiot utilitarizam. So toj pretpostaven dogovor sekoj poedinec se otka`al od najmaliot del na svoite sopstveni slobodi za da u`iva vo spokojstvoto i sigurnosta {to gi nudi nivniot ostatok. Ottamu poteknuva dr`avata na koja kaznata í e otstapena kako nu`no potrebno sredstvo za spre~uvawe na neograni~enoto nadirawe na poedine~nite interesi od koi se ra|aat zlostorstvata {to nikomu ne mu se od korist. Vrz taa osnova se nudi nova utilitaristi~ka zasnovanost na pravniot osnov na kaznata i voop{to na samiot zakon koj treba da vodi kon "{to e mo`no pogolema sre}a, podelena na {to e mo`no pogolem broj na lu|e."315 Vo zaklu~ocite na svoeto delo, Bekarija naveduva deka niedna kazna ne smee da bide nasilstvo na poedinecot ili pove}emina vrz nekoj gra|anin. Zatoa kaznata treba da bide javna, itna, {to e mo`no poblaga, srazmerna na zlostorstvoto i so zakon predvidena. Toa se, vsu{nost, samo del od ideite {to Bekarija sakal da gi afirmira vo rang na bezuslovni na~ela. [to se odnesuva do celite na kaznata tie mo`at da se sostojat samo vo toa zlostornikot da se spre~i da ne im pravi novi {teti na svoite sogra|ani i drugite da se odvratat od sli~ni nedela.316 Me|utoa, neutralizacijata i zastra{uvaweto ne mo`at da bidat pravedni dokolku vo dadenite okolnosti zakonot ne go upotrebil najdobriot mo`en na~in da gi spre~i zlostorstvata.317 Ottamu proizleguva deka Bekarija bil privrzanik na prevencijata koja {to sekoga{ treba da í predhodi na kaznata. "Podobro e da se spre~at zlostorstvata odo{to da se kaznuvaat,"318 veli toj, pa zatoa zakonite treba da bidat {to pojasni i ednostavni,319 da se ovozmo`i pokraj slobodata da se razviva i prosvetata320 i da se podobri vospituvaweto.321 [ireweto na slobodata na gra|anite i nivnoto prosvetuvawe i vospituvawe se najva`ni vonpravni faktori na spre~uvawe na zlostorstvata. Kolku {to ~ovekot e posloboden, tolku e porezistenten na site negativni vlijanija dodeka "ropskite du{i pove}e im se podveduvaat na strastite i na okrutnosta." Prosvetuvaweto najdobro gi spre~uva delata koi se posledica na neznaewe i na zabludi, a so vospituvaweto na mladite im se vsaduvaat vrednosti vrz koi se zasnova zaednicata.322 315

Vidi: Baccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, vo prevod na Cviteani}, A. str. 69. 316 Ibid, str. 83. 317 Vidi: ibid, str. 115. 318 Ibid, str. 127. 319 Ibid, str. 127. 320 Ibid, str. 128. 321 Ibid, str. 131. 322 Ignjatovi}, \, op. cit. str. 97.

166

To~no e deka Bekarija bil za utilitaristi~ki zasnovana kazna, za kazna {to }e bide op{testveno korisna so toa {to }e pridonesuva za idnoto spre~uvawe na krivi~nite dela. Pogre{no e me|utoa tvrdeweto deka toj i pridaval bilo kakva preventivna uloga na samata kazna vo smisla na prevospituvawe na zlostornicite.323 Kaznata za nego vo su{tina e zlo {to mo`e da se vidi niz celiot tekst na negovoto delo. Vozvratenoto zlo vo vid na kazna za Bekarija ima samo pogolem efekt ako predhodno sî e storeno da ne dojde do toa. No otkako zlostorstvoto e ve}e storeno kaznata nema nikakvi drugi celi nadvor od neutralizacijata i intimidacijata vo koi {to i te kako se odrazuva stepenot na odmazdata za koja sekoga{ treba da se vodi smetka. Taka, na primer, spored Bekarija, za kra`ba pri koja e storena {teta so upotreba na nasilstvo ne e dovolna samo kazna li{uvawe od sloboda so prisilnata rabota tuku i telesno kaznuvawe.324 Vo zaklu~ocite na svoeto delo, Bekarija naveduva deka niedna kazna ne smee da bide nasilstvo vrz poedinecot ili na pove}emina vrz nekoj gra|anin. Zatoa kaznata treba da bide javna, itna, {to e mo`no poblaga, srazmerna na zlostorstvoto i so zakon predvidena.325 Po odnos na vidovite na kaznite negova najgolema zasluga e toa {to bil prviot teoreti~ar koj filozofski go vtemelil baraweto za ukinuvawe na smrtnata kazna. Pokraj toa odlu~no se zalo`il i za namaluvawe na strogosta vo izvr{uvaweto na site postojni kazni.

2.2. Anselm Foerbah Ako Bekarija e osnovopolo`nikot i idejniot tvorec na filozofskata osnova na klasi~nata {kola, toga{ za vtoriot pretstavnik na nejzinoto progresivno krilo Anselm Foerbah (Anselm Fouerbash, 1775-1833) mo`e slobodno da se ka`e deka e arhitekt na nejzinata pravna dogmatika. Nego go interesirala celokupnata problematika od oblasta na krivi~noto pravo i vrz nau~ni osnovi nastojuval da gi vklopi site napredni idei {to vo ovaa oblast bile dotoga{ nastanati. Za nego se smeta deka e prviot teoreti~ar {to uspeal da sozdade eden cvrst nau~en sistem {to i denes pretstavuva osnova na krivi~noto 323

Taka na primer, ^ejovi} veli deka Bekarija bil za takva kazna {to treba da ima za cel popravawe na storitelot na krivi~noto delo i na toj na~in spre~uvawe na negovoto natamo{no vr{ewe na krivi~ni dela... Kaznata treba da e naso~ena kon idninata na storitelot, za{to pretstavuva sredstvo za negovo popravawe, a ne stradawe zaradi izvr{enoto delo. Bekarija zna~i ja istaknuva op{testvenata korisnost na kaznata kako sredstvo za popravawe na prestapnikot." ^ejovi}, B, Krivi~no pravo, Nau~na Knjiga, Beograd, 1987. str. 57. 324 Vidi: Beccaria, C, ibid, str. 97. 325 Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, Vtoro dopolneto i izmeneto izdanie, Grafohartija, 1999, str. 115-118.

167

pravo pa ottamu nekoi go narekuvaat i tatko na modernoto krivi~no pravo. Glavnite dela na Foerbah se: "Revizija na osnovnite postavki i poimi na pozitivnoto kazneno pravo" (1800) i "U~ebnik po op{toto vo Germanija va`e~ko kazneno pravo" (1801). Poznat e i kako redaktor na bavarskiot Krivi~en zakonik od 1813 godina {to zaedno so Napoleonoviot kodeks izvr{il golemo vlijanie vo donesuvaweto na brojni zakoni vo evropskite zemji. Me|u Foerbahovite trudovi od oblasta na krivi~noto pravo posebno se zna~ajni onie za op{tite problemi na umislata, nebre`nosta i stekot na krivi~nite dela. Zaslu`eno mesto zazema i negovata razrabotka na institutot na zabludata, a od nego poteknuva i poznatoto na~elo "Nullum crimen, nula poena sine lege" so koe se svrstuva me|u najgolemite pobornici na zakonitosta. [to se odnesuva do kaznite, Foerbah e poznat po svojata teorija na psiholo{kata prisilba. So nea me|utoa ne napravil nekoe bitno pomestuvawe na osnoviot stav na klasi~arite spored koi, me|u celite na kaznata nema mesto za nejzinata specijalno preventivna uloga.

2.3. Xeremi Bentam 1. Spored golemiot angliski pravnik i filozof Xeremi Bentam (Jeremy Bentham, 1748-1832)326 zada~ata na etikata i pravoto ne se sostoi vo opredeluvawe na nekakvi vrednosti i normi, za{to ona {to e dobro mo`e lesno da se vidi od ~ovekovite streme`i {to prirodno i nu`no se naso~eni kon postiguvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na bolkata. Nivnata zada~a se sostoi vo iznao|awe kriteriumi so ~ija pomo{ posigurno }e se dojde do vistinski zadovolstva za{to, pokraj onie {to samite po sebe se dobri, postojat i takvi zadovolstva {to mo`e da imaat i lo{i, odnosno bolni posledici. ^ovekot treba da se nau~i na posigurno presmetuvawe pri izborot i odlu~uvaweto za dobrite zadovolstva. Osnovite kriteriumi za postignuvawe pove}e zadovolstva, a so toa i podobar `ivot se: intenzitetot, traeweto, izvesnosta (deka zadovolstvoto }e se ostvari), bliskosta, plodnosta (deka zadovolstvoto kon koe se stremime }e bide izvor na novi zadovostva) i ~istotata na zadovolstvoto (deka nema da se pretvori vo nezadovolstvo, bolka). Na kraj treba da se vodi smetka i za vrhovniot kriterium {to ja opredeluva celta na `ivotot kako i na moralot i pravoto, a toa e: postignuvawe najgolema sre}a za najgolem mo`en broj na lica, odnosno pri postignuvaweto na sopstvenata sre}a treba da se vodi smetka i za sre326

Negovi najzna~ajni dela se: Voved vo principite na moralot i zakonodavstvoto (Introduction to the Principles of Moral and Legislation, 1789), Teorija na zakonodavstvoto (Theorye of legislation, 1811), i Teorija na kaznata (Theorie of punishment, 1811).

168

}ata na drugite, za{to samo niz nivnite interesi mo`e najdobro da se ostvari i sopstveniot interes (korist).327 Ovoj kriterium, so koj se nastojuva da se usoglasat interesite na poedinecot i na zaednicata, se obezbeduva so zakon, za{to i zakonodavecot svojata najgolema sre}a ja nao|a vo unapreduvaweto na onie za koi go sozdava zakonot. "Predmet na interes na zakonodavecot treba da bide javnoto dobro, osnovot na negovoto razmisluvawe treba da bide op{tata korist. Poznavaweto na pravnoto dobro na zaednicata ja so~inuva naukata na zakonodavstvoto, umeeweto se sostoi vo iznao|awe sredstva za osvaruvawe na toa dobro.328 Zakonodavecot treba da se rakovodi od tradicijata na najgolema mo`na suma na dobra {to e ostvarlivo ako se potpre vrz moralot i na~eloto na korisnosta.329 Vo takviot zakon prestap e sekoj akt za koj se misli deka treba da bide zabranet, zatoa {to predizvikuva ili nastojuva da predizvika nekoe zlo. A za da se obezbedi po~ituvawe na taa zabrana treba da bide utvrdena kazna. Prestapot {iri trevoga, a kaznuvaweto vospostavuva sigurnost, prestapot e neprijatel na site, a kaznata e protektor na site. 2. Bentam se smeta za eden od najistaknatite avtori po odnos na pra{awata za kriminalitetot. Pred sî, toj mo{ne op{irno, iako ne i sistematski, gi naveduva pri~inite od koi zavisi kriminalitetot i, spored toa, i merkite za koi zakonodavecot treba da vodi smetka pri donesuvaweto na krivi~nite zakoni. Me|u li~nite i socijalnite faktori od koi zavisi kriminalitetot, Bentam gi pomestuva: temperamentot, fizi~koto zdravje, telesnite nedostatoci, kulturata, intelektualnite sposobnosti, silata na duhot, izdr`livosta, raznite sklonosti, poimot na ~esta, religioznite ~uvstva, ~uvstvata na simpatija i antipatija, du{evnite zaboluvawa, ekonomskite uslovi, klimata, rasata, dr`avnata uprava, veroispovesta. Kriminalitetot go smeta kako redovna i neizbe`na pojava vo op{testvoto. Se dotoga{ dodeka postojat 327

"Zaedni~ka op{ta cel koja ja imaat site zakoni, ili treba da ja imaat, e da ja zgolemat vkupnata sre}a na op{testvoto, pa spored toa, na prvo mesto, da go isklu~at seto ona {to se stremi da ja smali taa sre}a, vo mera vo koja e toa mo`no. So drugi zborovi: da gi isklu~at lo{ite dela." Bentham, J. Introduction to the Principles of Moral and Legislation, 1789: Navedeno spored Ignjatovi}, \, Kriminolo{ko nasle|e, Policiska Akademija, Beograd, 1977, str. 49. Toj tvrdi, deka moralot i zakonodavstvoto ne mo`at da imaat drug vodi~ osven korista koja spored nego ne e identi~na nitu so grubiot egoizam, ni so negiraweto na seto ona {to e vozvi{eno i pravedno. ^ubinski, op. cit, str. 83. 328 Benham, J. Theorie of legislation, navedeno spored Frank, S. Teorija kaznenog prava po krivi~nom zakonu od godine 1951, [kolska knjiga, Zagreb, 1955, str. 55. 329 Zakonodavecot ima tri osnovni zada~i: 10 da se gri`i za prevencija na zlostorstvata, 20 na o{tetenite so krivi~noto delo da pomaga vo zadovoluvaweto na {tetata i 30 da gi kaznuva vinovnicite.

169

prava i obvrski, dotoga{ }e postojat i krivi~ni dela. Kako {to pravoto e nerazdelivo od op{testvoto, taka i krivi~noto delo e nerazdelivo od pravoto. Iako ja smeta{e za zlo, Bentam be{e toleranten vo pogled na prostitucijata. Toj smeta deka prostitucijata e neophodno potrebno zlo zaradi postoewe na brojni klasi na celibatori koi ne mo`at da se `enat zaradi slu`beni, ekonomski i drugi priliki. Borbata so prostitucijata so kazni i so policiski merki ja smeta za necelishodna i svirepa, dodeka postojat pri~inite na ova zlo (mladost, neiskustvo, lo{o vlijanie na bliskite, siroma{tvo i sl.). Preziraweto na op{testvoto sprema prostitutkite e nepravedno i svirepo, pa spored toa zakonodavecot "ne smee da ja zgolemuva ovaa nepravednost i da í slu`i so oru`je na ovaa svirepost."330 3. Kaznata predizvikuva zlo od prv red i dobro od vtor red. Taa i zadava bolka na li~nosta koja dobrovolno si ja navlekla vrz sebe, a vo vtor red se pretvora vo dobro, za{to gi zapla{uva opasnite lu|e, gi smiruva nevinite i pretstavuva edinstvena za{tita na op{testvoto.331 Osnovniot princip na Bentam vo pogled na kaznuvaweto glasi deka sekoja kazna vo sebe sodr`i element na {teta i ottamu se javuva kako zlo. Spored toa, kaznata mo`e da se dopu{ti samo vo mera vo koja mo`e da otstrani nekoe pogolemo zlo.332 Ako toa go nema, ne mo`e da postoi ni kaznuvaweto. Takvi se slednite grupi na slu~ai: 10 ako kaznata ne mo`e da bide efikasna (koga doa|a premnogu docna, koga ne e obnarodena, vo slu~aj na nepoznavawe na zakonot, pogre{ka, nepresmetlivost, neotstranliva prisilba, glupost, maloletstvo, du{evna bolest i sl.), 20 ako istata e izli{na, nepotrebna (ottamu {to e mo`na primena na poslabi sredstva za za{tita, na primer vospituvawe), ili 30 330

^ubisnki, M. op. cit. str. 86. Negovoto u~ewe se zasnova na sfa}aweto na ~ovekot kako racionalno su{testvo so koe rakovodi hedonizam. Ottamu, svoeto povedenie poedinecot go izbira vo soglasnost so racionalnoto presmetuvawe, pri{to gi vaga zadovolstvoto i stradaweto koe proizleguva od toj izbor (negoviot poznat princip na "hedonisti~ka presmetka - hedonistic calculus"). Ottamu poedinecot, so kaznuvaweto treba da se odvrati od vr{eweto na zlostorstvoto i naru{uvaweto na pravata na drugite lu|e. Zloto koe mu se nanesuva na prestapnikot so kaznata bi trebalo da bide vramnoet`eno so zadovolstvoto (dobivkata ili prijatnosta) koi mu donesuva vr{eweto na deloto: popercizno - zloto treba da go nadmine zadovolstvoto i toa samo tolku kolku {to e dovolno da go navede potencialniot izvr{itel na deloto da se otka`e od nego. Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 8. 332 "Sekoja kazna e nedelo. Sekoja kazna vo sebe e zlo. Spored na~eloto na utilitarnost, ako voop{to treba da se vovede, toa treba da se stori, samo dokolku vetuva deka }e isklu~i nekoe pogolemo zlo. Bentham, J. Theorie of legislation, navedeno spored Ignjatvovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 49. 331

170

premnogu skapa (ako otstranuvaweto na nekoe zlo na ovoj na~in bi doa|alo po cena na pogolemo zlo), i najposle, 40 ako kaznata e neopravdana, bez osnova (slu~ai vo koi vsu{nost nemalo nedelo, kako na primer, pri soglasnost na o{teteniot ili vo koi nedeloto bilo nadminato so storenoto dobo). Vo ~etvrtata grupa se raboti za slu~ai koga nepostoel vistinski zlostor, tuku samo "izmisleno zlo," odnosno "akt, koj spored svojata priroda ne e zlostorni~ki, me|utoa se vbrojuva me|u krivi~nite dela poradi predrasudi, antipatii, pogre{ni administrativni sfa}awa, apstraktni principi i sl. (kako {to se eresot, vra`binite, nedozvolena emigracija, postapki naso~eni protiv samiot sebesi, koi ne se povrzani so izmama ili so upotreba na sila, so naru{uvawe na zabrani, koi ja pritiskaat ednata klasa vo korist na drugata i sl.). Neposrednata, glavna cel na kaznata e da ja kontrolira: 10 akcijata na storitelot na krivi~noto delo ili, 20 akcijata na drugite lu|e. Akcijata na storitelot, kaznata ja kontrolira so svoeto vlijanie kon prevospituvawe ili onevozmo`uvawe. Na akcijata na drugite lu|e, kaznata mo`e da vlijae samo so svoeto dejstvo na nivnata volja. Vo toj slu~aj se veli deka kaznata deluva kako primer. Eden vid na sporedna cel na kaznata (~ie ostvaruvawe e prirodna tendencija na kaznata) e da im pru`a zadovolstvo (satisfakcija) na licata ~ija zla volja (`elbata za odmazda, m. z.) e pottiknata so zlostorstvoto.333 So drugi zborovi, celata na kaznata koja ja postavuva zakonodavecot {to e rakovoden od na~elata na utilitarnosta e da: a) gi spre~i krivi~nite dela, b) ako ne gi predupredi, da vlijae na storitelot da izvr{i nekoe delo od pomala te`ina (da go spre~i najlo{oto), v) da vlijae na zlostornikot da ne upotrebi pogolemo nasilstvo odo{to za izvr{itelot toa e neophodno, i g) da go spre~i zlostorstvoto na najednostaven (najevtin) na~in.334 Povtoruvaweto na zlostorstvoto vo odnos na zlostornikot mo`e da se spre~i na tri na~ini: 10 so odzemawe na fakti~kata mo`nost da go izvr{i, 20 so odzemawe na negovata strast, i 30 so odzemawe na smelosta i re{itelnosta. Vo prviot slu~aj ve}e voop{to ne mo`e da vr{i zlostorstvo, vo vtoriot toa ve}e ne go saka, a vo tretiot, mo`ebi toa dodu{a u{te da go saka, no ve}e ne se osmeluva. Vo prviot slu~aj postoi fizi~ka nesposobnost, vo vtoriot moralna popravenost, a vo tretiot, zastra{uvawe ili silata na zakonot. Kaznata {to ja trpi prestapnikot na sekoj gra|anin mu dava primer {to treba da podnese ako e pronajdeno deka e vinoven za ist delikt. Zloto predizvikano so kaznata e izdatok {to dr`avata go pravi so cel za dobivka. Taa dobivka e spre~uvawe na zlostorstvata. Kaznata e ekonomi~na ako go proizveduva sakaniot uspeh so najmal mo`en kvalitet na bolka. Taa e premnogu skapocena koga proizveduva zlo koe e pove}e odo{to ekvivalentno na 333 334

Ibid, str. 49. Ibid, str. 51.

171

dobroto, ili koga bi mo`ele da postigneme ednakvo dobro po cena na pomala kazna toa bi bilo akt na rasipni{tvo. Kaj kaznata mo`eme da ja razlikuvame nejzinata prividna i nejzinata vistinska vrednost. Pod vistinska vrednost ja podrazbirame vkupnata vrednost na kaznata, seto ona {to go ~uvstvuva onoj komu mu se zadava. Prividnata vrednost na kaznata e zloto koe si go pretstavuvaat ~lenovite na zaednicata, deka taa verojatno }e nastapi vrz osnova na opisot na kaznata vo zakonot ili so nejzino izvr{uvawe. Vistinskata vrednost e zaguba, a prividnata e dobivka. Ne smee da se zaboravi, iako toa mnogu ~esto se pravi, deka zlostornikot e ~len na zaednicata kako i sekoj drug poedinec, kako i samata povredena strana, i deka ima pri~ini da se vodi pove}e smetka duri i za negoviot interes odo{to za interesot na bilo koj drug. Negovoto dobro e relativno dobro na zaednicata, negovoto zlo, zlo na zaednicata. Ete go temelot, solidniot temel na moralnata ideja na spravedlivosta. Mo`e da se uka`e potreba interesot na prestapnikot delumno da im bide `rtvuvan na interesite na zaednicata, no negoviot interes ne mo`e voop{to da ne se zeme predvid. Mo`e da se reskira te{ka kazna vo nade` deka }e predizvika golemo dobro, me|utoa ~esto ima malku takva nade`, a za nekakvo pomalo dobro bi bilo apsurdno da se reskira te{ka kazna. Toa e na~eloto {to gi vodi lu|eto vo nivnite privatni spekulacii. Od tie pri~ini toa ne go vodi i zakonodavecot.335 Raspravaj}i za principot na individualizacijata na kaznata, Bentam so pravo istaknuva deka pri kaznuvaweto treba da se vodi smetka za op{testvenata polo`ba na vinovnikot, za{to kako poopasen se javuva tokmu zlostornikot na kogo mu pripa|a vlasta. Taa okolnost mo{ne negativno ja karakterizira li~nosta ednakvo kako i okolnostite: ugnetuvaweto na poslabiot, iskoristuvaweto na tu|ata nevolja, nepotrebnata i neopravdana svirepost pri izvr{uvaweto na deloto. Site ovie okolnosti mora da vodat kon postrogo kaznuvawe na zlostornikot. 4. Kriminalitetot ne mo`e da se spre~i samo so kazna. Kolku i da se strogi zakonite, tie ne mo`at samo so kazna da go spre~at kriminalitetot {to se potvrduva so okolnostite od primenata na sekoj krivi~en zakon. Zatoa protiv kriminalitetot vo prv red mo`eme da se borime so preventivni merki koi }e go soprat vo samiot razvoj. Sistemot na preventivni merki koi gi predlaga Bentam, najpove}e se pribli`uva do supstitutite na kaznata koi podocna osobeno |i izrabotil Feri. Vo ovoj sistem na preventivni merki golem del od niv se od ekonomska priroda. ^ovekot li{en od osnovnite sredstva za `ivot e progonet od neodolivata `elba da vr{i krivi~ni dela. Tamu kade {to postojat ovie neotstranlivi pottici za vr{ewe na krivi~ni dela, ne e 335

Vidi: ibid, str. 58.

172

mo`no da se vodi borba protiv kriminalitetot so kazna, odnosno so stravot od kaznata. Kako edna od ovie merki treba da se sfati dol`nosta na op{testvoto na sekogo da mu obezbedi rabota. Potoa doa|a gri`ata za otpu{tenite osudenici koi osobeno te{ko mo`at da najdat vrabotuvawe poradi nedoverbata so koja op{testvoto gleda vrz niv. Natamo{nata pomo{ treba da se sprovede so posredstvo na razni op{testveni organizacii prilagodeni na lokalnite i nacionalnite uslovi na edna zaednica. Vo ovaa smisla za pravilno naso~uvawe na poloviot nagon, predlaga pru`awe pomo{ pri sklu~uvawe na brakovi, olesnuvawe na razvodite i tolerancija za prostitucijata. Za predupreduvawe na odmazdata, treba da se vodi smetka o{tetenite od krivi~oto delo da bidat pravilno obe{teteni so izre~enata kazna, a so cel za otstranuvawe na potkupot, potrebno e da im se obezbedi dobra plata na dr`avnite slu`benici. Kako va`na preventivna merka za suzbivawe na kriminalitetot se smeta i podigaweto na moralnoto nivo na narodot, a toa mo`e da se postigne so moralno vospituvawe koe {to pomalku }e pru`i primeri koi gi zatapuvaat humanite i altruisti~kite ~uvstva kaj lu|eto. Kako preventivni gi smeta i izvesni merki od policiska priroda: fizi~ko spre~uvawe na licata da izvr{at krivi~no delo, proteruvawe na lica koi se skloni na kriminalitetot od mestoto na `iveewe vo mesto koe pru`a pomalku priliki za izvr{uvawe na krivi~noto delo, odzemawe na oru`je i predmeti pogodni za izvr{uvawe na krivi~no delo i sl. Najposle, za va`na preventivna merka toj ja smeta i reformata na krivi~noto zakonodavstvo vo smisla na ukinuvawe na onie krivi~ni dela koi ve}e ne se vo soglasnost so potrebite na vremeto, a koi se nao|aat vo krivi~noto zakonodavstvo pove}e poradi nekoja inercija vo poddr`uvaweto na ve}e odamna zastarenite sfa}awa za ona {to treba da bide dozvoleno a {to kaznivo vo edno op{testvo. 5. Od site ovie stavovi na Benatam jasno se zabele`uva negoviot utopisti~ki streme` so pomo{ na dobroto zakonodavstvo da se sozdadat takvi op{testveni priliki vo koi }e is~ezne kriminalnoto odnesuvawe. Toj nerealno smeta deka nositelite na vlasta mo`at lesno da se otka`at od svoite klasni ili li~ni interesi vo korist na nekakva op{ta blagosostojba i da prezemat takvi preventivni aktivnosti vrz ekonomski i socijalen plan so koi }e se nadminat strukturnite razliki, a so toa i site lo{i op{testveni uslovi {to go produciraat kriminalitetot. Na toj na~in, spored Bentam, bi is~eznal najgolemiot del od kriminalitetot, a za suzbivaweto na onoj mal del {to sepak bi ostanal toj predivduva deka }e bidat dovolni merkite: nadomest na {teta i pari~ni kompenzacii. Od druga strana, me|utoa, zna~ajni se negovite razmisluvawa deka kaznata e nepotrebna i deka od nea nema nikakva korist koga se primenuva sprema lica koi ne go sfa}aat zna~eweto na deloto poradi du{evna bolest, maloletstvo, nepoznavawe na 173

zakonot i prisilba. Ista e sudbinata i na neopravdanata kazna do koja mo`e da dojde ako zloto e izmisleno ili ako deloto ne e zlostorni~ko, tuku rezultat na uveruvawe, pogre{no sfa}awe i antipatija.336 So svoite sfa}awa za izgledot i pohumanoto ureduvawe na zatvorite, Bentam }e se pomesti i vo redot na zna~ajnite reformatori na penitencijarnite sistemi. Vo toj pogled glavno se potpira{e vrz ideite na Xon Hauard (John Howard), no i samiot }e dade pove}e originalni i zna~ajni predlozi {to }e do`iveat i prakti~na primena. IV. POJAVA NA EMPIRISKI ISTRA@UVAWA NA KRIMINALITETOT 1. PRVITE STATISTI^KI I SOCIOLO[KI PROU^UVAWA NA KRIMINALITETOT

1. Vo ovoj period zna~ajni idei vo pogled na kriminalitetot se sre}avaat kaj avtorite koi se zanimavale so sobirawe na statisti~ki podatoci za brojnite odnosi na me|usebnata zavisnost na razni pojavi vo op{testvoto. Site avtori {to dosega gi navedovme, svoite zaklu~oci za vlijanieto na razni op{testveni pojavi vrz kriminalitetot gi zasnovaa vrz izneseni apstraktni nasetuvawa, so ogled deka im nedostasuvaa bilo kavi empiriski podatoci za vistinskiot odnos na ovie pojavi so kriminalitetot. Duri so pojavata na statistikata, so upotreba na pravilni metodi za sobirawe na relevantni podatoci, stanalo mo`no to~no da se izlo`i vistinskiot odnos me|u razvnovidnite li~ni i op{testveni okolnosti i kriminalitetot. Toa ne e slu~ajno, za{to krajot na XVIII i XIX vek e period, koga namesto golemite filozofski misli za poedinecot i op{testvoto, se pojavuva empiriskoto prou~uvawe na stvarnosta. Pokraj natalo`enite znaewa za prirodata i op{testvoto toa go ovozmo`ija i zna~ajnite nastani od toa vreme. Pojavata na klasnite sprotivnosti, gra|anskite vojni, siroma{tijata, nevrabotenosta i moralnata rasipanost, predizvikaa golem porast osobeno na maloletni~kiot kriminalitetot i na recidivizmot. Vo takvite okolnosti treba da se bara sogleduvaweto na kriminalitetot kako nu`na posledica na realnite op{testveni uslovi. 2. Kako najva`ni avtori - statisti~ari vo ovoj period koi se zanimavale so problemot na kriminalitetot, vo kriminolo{kata literatura naj~esto se naveduvaat pretstavnicite na tn. "kartografska {kola:" Ketle, Geri i Dikpetio. Sociolo{koto prou~uvawe na kriminalitetot vo dene{na smisla vo prv red mu go dol`ime na izvr{enite statisti~ki istra`uvawa od strana na belgijanecot Adolf Ketle 336

Navedeno spored Proevski, V. Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986, str. 40.

174

(Adolphe Jucqes Quetelet, 1796-1874),337 za kogo se smeta deka e osnova~ot na prvata kriminalna sociologija i kriminalna statistika. Sodr`inata na negovoto delo se sostoi vo toa {to so razni statisti~ki metodi ispituval brojnite odnosi me|u raznite individualni faktori i socijalnite pojavi i nivnoto vlijanie vrz kriminalitetot. Toj, kako i drugite pretstavnici na tn. socijalna fizika ili moralna statistika, gri`livo izrabotuval karti338 od koi mo`ele da se vidat razlikite vo za~estenosta na kriminalitetot vo odelni zemji i regioni. Ovie karti poka`uvale opredeleni pravilnosti, me|u koi e i edna koja ja zabele`al Ketle i ja formuliral vo tn. "termi~ki zakon na zlostorstvata." Spored ovoj "zakon" klimata precizno ja opredeluva prirodata na kriminalitetot vo sekoja zemja. Spored Ketle, kako {to vo prirodniot svet vladeat izvesni zakoni so apsolutna to~nost (fizi~ki zakoni), isto taka i vo op{testvoto (vo moralniot svet) mo`at da se zabele`at izvesni zakonitosti spored koi se ostvaruvaat site op{testveni pojavi kako i site ~ovekovi dejstvija. Na ovie zakoni, Ketle im pridava ista va`nost kako i na prirodnite zakoni. Kriminalitetot kako op{testvena pojava isto taka se razviva spored ovie zakoni. Postoi i izvesna fatalnost vo ovoj pogled. Spored brojot na delata, nivnata priroda, vremeto i mestoto kade se izvr{eni, krivi~nite dela postojano se karakteriziraat so odnapred utvrden raspored. "Postoi eden danok koj ~ovekot go pla}a

so pogolema revnost odo{to onoj koj í go dol`i na prirodata ili na op{testvenata blagajna - toa e danokot koj se pla}a na zlostorot! Ta`na sudbina na ~ovekoviot rod! Odnapred mo`eme da nabroime kolku lu|e }e gi izvalkaat racete so krv na svoite bliski, kolkumina }e bidat falsifikatori, kolumina truja~i, isto taka kako {to odnapred mo`eme da go predvidime brojot na ra|awata i umirawata"339 Vo 1825 godina, Ketle go realiziral najstaroto istra`uvawe na kriminalitetot vo Belgija vo vrska so negovata geografska raspredelba. Toj utvrdil deka ubistvata i telesnite povredi se po~esti vo ju`nite oblasti kade {to obrazovanieto e na ponisko nivo, i obratno deka kra`bite se po~esti na sever, a posebno vo bogatite oblasti. Vagabunda`ata i prita~eweto se ra{ireni vo industriskite oblasti. Vo pogled na pri~inite na kriminalitetot, Ketle smeta deka sekoj ~ovek poseduva izvesni sklonosti koi mo`at da go odvedat vo kriminalno povedenie (kako {to sekoj ~ovek stapuva vo brak, ra|a deca i 337

"Recherches statistiques", 1829, "Phisique sociale ou essai sur le dÕveloppment des facultes de l'homme" 1839, Le system social et les lois qui le regissent" 1848. 338 Ottamu vo literaturata ova {kola ~esto mo`e da se sretne i pod imeto "kartografska {kola" ili "geografska {kola". 339 Quetelet, A. Phisique sociale ou essai sur le dÕveloppment des facultes de l'homme, Tom 2, C. Miquardt, Bruxeles, 1869, str. 97.

175

umira, isto taka mo`e da stane i izvr{itel na krivi~o delo). Takviot ~ovek kaj kogo postoi mo`nost da stane izvr{itel na krivi~o delo e poim na prose~en ~ovek (teorija na "prose~en ~ovek"). Me|utoa, site lu|e sepak ne stanuvaat izvr{iteli na krivi~ni dela. Za prose~niot ~ovek (koj se karakterizira so op{ti sklonosti za izvre{uvawe na krivi~ni dela) da stane zlostornik, potrebno e prisustvo na izvesni okolnosti koi }e gi realiziraat op{tite sklonosti. Ottamu e potrebno da se ispita koi se tie nadvore{ni okolnosti koi mo`at da gi predizvikaat sklonostite za vr{ewe na krivi~ni dela. Za taa cel, toj go ispituva vlijanieto na klimata i godi{noto vreme, vospituvaweto, obrazovanieto, zanimaweto (profesijata), polot, vozrasta, kako i na ekonomskite uslovi na koi ne im ja priznava presudnata uloga. Ispituvajki ja pojavata na kriminalitetot vo Holandija i Francija, toj doa|a do zaklu~ok deka ekonomski poslabite krai{ta ~esto imaat pomal kriminalitet i obratno. Toa proizleguva ottamu, veli toj, {to poimot na siroma{tvoto ne treba da se sfati vo apsolutna smisla. ^estopati ekonomski posilnite se karakteriziraat so pogolema moralna siroma{tija, odo{to ekonomski poslabite poedinci.340 Na drugo mesto, toj naveduva deka ekonomskite krivi~ni dela sepak se predizvikani so potrebi od ekonomska priroda. Na Ketle, mnogumina mu prefrluvaat deka zakonot na razvojot na op{testvoto go sfatil premnogu mehani~ki i deka ne ja voo~il negovata dinamika. Me|utoa, ako vnimatelno se ispita negovoto u~ewe, mo`e da se vidi deka toj ne e taka ednostran kako {to prv pogled izgleda. Kriminalitetot e op{testvena i zakonita pojava koja {to vo pogled na svojot obem, dinamika i struktura poka`uva opredelena pravilnost pod pretpostavka deka nema isklu~itelni i su{testveni potresi me|u koi gi vbrojuva vojnite, revolucite, zamjotresite, su{ite i sl. Seto toa mo`e nau~no da se utvrdi so pomo{ na egzatni metodi. So promena na toj socijalen poredok se menuva i zakonot na razvojot na kriminalitetot. Spored toa, Ketle se zalagal za racionalna reforma na op{testvoto koja }e poslu`i kako najdobra prevencija na kriminalitetot. Mehani~kiot zakon spored koj se razviva kriminalitetot, spored nego, va`i samo dodeka postojat pri~inite poradi koi toj se javuva. Ona {to mu dava podloga na takviot razvoj na kriminalitetot e sepak postojniot socijalen poredok. Zaslugata na Ketle e vo toa {to be{e prviot avtor koj vrz osnova na podatoci poka`al deka kriminalitetot e op{testvena pojava. Toj zabele`a deka od godina vo godina zlostorstvata se pojavuvaat so golema pravilnost, koja odi duri i vo podrobnosti. So toa doka`a deka kriminalitetot e zakonita op{test340

"^ovekot ne e pottiknat na zlostor za{to e siroma{en, tuku zatoa {to brzo preo|a od sostojba na udobnosti vo sostojba na beda i nesposobnosta da gi zadovoli ve{ta~kite potrebi koi gi sozdal." Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 59.

176

vena pojava i deka ottamu mo`e da bide predmet na egzatni nau~ni istra`uvawa. Zna~aen e i negoviot stav deka protiv kriminalitetot e mo`na borba koja se sostoi vo promena na uslovite vo koi `iveat lu|eto. 3. Belgijanecot Dikpetio (Eduard Ducpetiaux)341 vrz osnova na statisti~ki podatoci utvrduva jasna povrzanost megu siroma{tvoto i neznaeweto na {irokite narodni sloevi, a ottamu i so kriminalitetot. Toa go potvrduva so statisti~kite soznanija, na primer, vo [panija i Italija, koi vo toa vreme bile prili~no ekonomski slabi dr`avi, i koi ottamu imale najgolema stapka na krivi~i dela. Ekonomskata siroma{tija vo SAD re~isi e nepoznata i zatoa tamu kriminalitetot e nezna~itelen. Dikpetio natamu uka`uva deka kriminalitetot (osobeno imotnite krivi~ni dela) se mnogu poza~esteni vo gradovite odo{to vo ruralnite podra~ja. Zna~ajni se i negovite istra`uvawa na ekonomskite krizi vo prvata polovina na XIX vek i nivnata povrzanost so pojavata na kriminalitetot. Vo taa smisla ja poka`a tesnata vrska me|u `estokite krizi od 1845-1849 i 1856-1857 i porastot na kriminalitetot vo Flandrija. 4. Francuskiot advokat Geri (AndrÕ Michel Guerry, 1802-1866)342 isto kako i Ketle se zanimaval so ispituvawe na pri~inite na brojni op{testveni pojavi, me|u koi i onie na kriminalitetot so primena na statisti~ki metodi. Toj osobeno go istra`uval vlijanieto na klimata, polot i vozrasta na kriminalitetot. Na ekonomskite uslovi ne im posvetil osobeno vnimanie. Posebno go istaknal zna~eweto na motivite na kriminalitetot kako i povrzanosta na alkoholizmot i kriminalitetot. Od negov neposreden interes be{e i geografskata rasprostranetost na krivi~nite dela istra`uvani vo pet oblasti na Francija. Ottamu ja izvlelol konstatacijata, deka vr{eweto na imotnite krivi~ni dela e karakteristi~no za nejzinite pobogati podra~ja, {to se dol`i na tamo{nata golema diferencijacija me|u bogatoto i siroma{no naselenie. Toj isto taka konstatira{e deka zgolemuvaweto na populacijata, slabeeweto na obi~aite i mo`nosta da se izbegne postapkata na gonewe ja uslovuva pomalata za~estenost na prestapite protiv li~nosta, iako negovite podatoci poka`uvaat golema kvota na nasilstva vo urbaniziranite oblasti na ju`na Francija. Vo 1860 godina ja objavil i svojata komparativna studija "Za moralnata statistika na Francija." 5. Me|u drugite avtori {to se zanimavale so utvrduvawe na opredeleni statisti~ki korelacii me|u op{testveni pojavi i kriminalitetot vredno e da se spomenat i angli~anecot Kristof (Cristophe, 341

"De la justicare de prevoyance et partiqulierment de l'influence de la misere de L'aisonce, de l'ignorance et de l'instruction sur le nombre des crimes", 1927. 342 "Essai sur la statistique morale de la France," (Esej za moralnata statistika vo Francija, 1833).

177

1791-1888), Fon Etingen (Von Oettingen, 1827-1905) i germanecot Majer (Mayer, 1841-1925). Kristof gi prou~uval vrskite me|u industriskiot razvoj i pauperizacijata na naselenieto so kriminalitetot, Etingen takvite vrski gi baral vo vlijanieto na ekonomskite krizi i doka`al deka vo takvi uslovi raste brojot na kra`bite osobeno kaj `enite i decata, a Majer ja postavil problemasti~nata teorija za povrzanosta na porastot na cenata na `itoto so kriminalitetot. 6. Osnovnoto zna~ewe na ovie statisti~ki istra`uvawa se sostoi vo toa {to pridonesoa za nadminuvawe na apriornite religiozni i metafizi~ki objasnuvawa na kriminalitetot i otvorawe na patot za negovo postavuvawe kako realna op{testvena pojava. Toa {to me|utoa, pretstavuva nivna slabost e, sî u{te, slabata razvienost na statisti~kite metodi i metodolo{ki tehniki, poradi {to golem del od nivnite zaklu~oci bea povr{ni, ednostrani, a ~estopati i neto~ni. 2. PRETHODNICI NA KRIMINALNATA BIOLOGIJA

1. Vo po~etokot i vo tekot na XIX vek se pojavi grupa od pove}e avtori koi ne gi interesira{e tolku kriminalitetot kako pojava na socijalniot `ivot, tuku izvr{itelot na krivi~noto delo kako psihofizi~ko su{testvo. So drugi zborovi storitelot na krivi~noto delo stana predmet na interes niz psihologijata, psihopatologijata, pa duri i niz anatomijata i fiziologijata. Spored na~inot na sfa}aweto na problemot na kriminalitetot tie se javuvaat kako prethodnici na kriminalnata biologija (antropologija i psihologija). Avtorite za koi stanuva zbor vo prv red se lekari, psiholozi, psihijatri. Na ova mesto }e gi spomeneme samo najva`nite od niv. 2. Franc Jozaf Gal (Franc Joseph Gall, 1758-1828)343 tvrde{e deka ~ovekoviot mozok se sostoi od niza poednine~ni organi {to vlijaat na oblikot na ~erepot. Zada~ata na frenologot e so obi~en dopir na ~erepot da gi utvrdi negovite vdlabnatini ili ispup~enija koi uka`uvaat na pomalku ili pove}e razvieni organi na mozokot, a so toa i na onie lica koi sî ili }e stanat kriminalci, odnosno na onie koi toa ne sî. Spored nego, razvojot i aktivnostite na sekoj ~ovek zavisi od konstrukcijata na mozo~niot sistem. Mozokot e sostaven od pove}e zoni (organi), koi me|usebno se nezavisni. Sekoja od tie mozo~ni zoni ima svoja zasebna funkcija {to odgovara na edna od glavnite funkcii na mozokot taka {to postojat tolku mozo~ni zoni kolku {to ima glavni mozo~i funkcii. Od sostavot na mozokot zavisi ne samo fizi~kata konstitucija na ~ovekot, tuku i negovite du{evni sposobnosti. Me|utoa, sekoja psihi~ka aktivnost ne e opredelena so celokupniot razvoj na mozokot, tuku samo od razvojot na onoj del na mozokot za koj taa e vrz343

"Introduction au cours de physiologie du cerveau," 1808, "Sur les fonction du cerveau etr sur celles de chacune de ses parties," 1822.

178

ana. Na toj na~in podobnosta za nastanuvaweto i ravojot na sekoja psihi~ka aktivnost e lokalizirana so edna mozo~na zona (teorija na lokalizacija na mozo~nite funkcii). Ako site mozo~ni zoni se ednakvo razvieni, site psihi~ki aktivnosti se razvivaat harmoni~no. Toa e sostojba na ramnote`a na site mozo~ni funkcii i ottamu aktivnostite i deluvaweto na takviot ~ovek e najpogodno vo odnos na socijalnata sredina. Sprotivno od toa, ako se slu~i atrofija ili hipertrofija na nekoja mozo~na zona, naru{en e i odnosot vo postapkata i razvojot na psihi~kite sposobnosti - toa e sostojba na nevramnote`enost na mozo~nite funkcii. ^ovekot so vakov nevramnote`en razvoj na mozo~niete funkcii e nezgoden za socijalnata sredina: nego go karakteriziraat so poroci i i krivi~nite dela. Teorijata na Gal se razlikuva od dene{nite antropolo{ki teorii na kriminalitetot spored toa {to razvojot na kriminalnata psiha e predizvikan so naru{uvawe na edna mozo~na zona, eden del na mozokot. Ova naru{uvawe mo`e da se zabele`i i od nadvor spored oblikot na ~erepot na soodvetno mesto kade {to se lokalizirani konkretnite psihi~ki funkcii. Site strasti, site krivi~ni sklonosti imaa svoj nadvore{en beleg. Vrz osnovana ova u~ewe, vo pogled na nivnite mo`nosti za vr{ewe na krivi~ni dela, Gal gi deli lu|eto na tri grupi. Prvata grupa gi opfa}a onie lu|e koi blagodarenie na harmoni~niot razvoj na mozo~nite funkcii se karakteriziraat so celosna ramnote`a na site svoi postapki. Tie najmalku doa|aat vo sudir so zakonite i so moralnite principi. Vo vtorata grupa spa|aat onie onie kaj koi postoi dezorganizacija vo oblasta na mozo~nite funkcii, pa vo zavisnost od toa, kaj niv se javuvaat razni poro~ni i kriminalni aktivnosti. Tretata grupa gi opfa}a site ostanati poedinci, kaj koi ne se nao|aat zlostorni~ki sklonosti, no poradi otsustvo na silna volja lesno se podlo`ni na negativni vlijanija na socijalnata sredina.344 Negovoto u~ewe za funkciite na mozo~niot sistem denes e zastareno, a negovata klasifikacija isto taka e kritikuvana. Me|utoa, ona po {to toj denes e zna~aen, vo prv red e pomesteno vo okolnosta {to u{te toga{ podvlekol deka krivi~noto delo e vo zavisnost od socijalnata sredina. Krivi~noto delo, veli toj, ne se izvr{uva samo od sebe, ne mo`e da se smeta kako apstraktno su{testvo. Krivi~noto delo e proizvod na li~nosta, toa uka`uva na karakterot na li~nosta i na nadvore{nite uslovi na razvojot na taa li~nost. Pogre{no e krivi~noto delo da se ocenuva samo za sebe bez da se ispituva li~nosta koja go vr{i. Za da se promeni zlostorni~kata volja ne e dovolno da se primenat samo kazni. Celta na zakonodavstvoto, dokolku toa go dozvoluva ~ovekovata priroda, treba da bide kriminalitetot da se spre~i so preventivni merki, a ako ~ovekot ve}e stanal zlostornik, da se popravi i 344

Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. str. 230.

179

op{testvoto da se za{titi od onie zlostornici koi se nepopravlivi. 3. Eskirol (Esquirol)345 spa|a vo grupata na onie avtori koi kriminalitetot go objasnuvaat so patologijata na zlostornikot. Me|utoa, za razlika od drugite, spored nego kriminalnite sklonosti ne se izraz na du{evno zaboluvawe vo vistinska smisla na zborot, tuku samo na izvesni neotstranlivi nagoni. Postojat izvesni du{evno bolni sostojbi, veli toj, koi opfa}aat samo mal broj na psihi~ki sposobnosti, taka {to ostanatite psihi~ki funkcii ostanuvaat sosema normalni, nenaru{eni. Tie du{evni sostojbi, vrzani za kriminalitetot, se karakteriziraat so izvesni nedovolni nagoni koi silno go gonat toa lice na vr{ewe na eden opredelen vid na krivi~ni dela. Na ovoj na~in Eskirol prv go dava poimot monomanija i go objasnuva nejzinoto kriminogeno zna~ewe davaj}i brojni primeri. Monomanijata kako instinktivna sklonost za vr{ewe na opredelen vid na krivi~ni dela se sostoi vo silni impulsi koi vr{at silno vlijanie na deluvaweto na poedinecot vo opredelena nasoka. So ogled na prirodata na impulsite (na sodr`inata, na objektot na nivnite sklonosti), monomanijata mo`e da bide razli~na. Taka, postoi neotstranliva sklonost za ubistvo (homicidna monomanija), za vr{ewe pale`i (piromanija), za kra`ba (kleptomanija) itn. Liceto optovareno se edna od ovie monomanii vo sekoj drug pogled e normano. Izvesni naru{uvawa nao|ame samo vo oblasta na voljata, kade takvite silni impulsi ja opredeluvaat nasokata na negovite posakuvawa. ^ovekot ne e gospodar na svojata volja dokolku e vo pra{awe zadovoluvawe na ovie potrebi. Inaku, inteligencijata celosno e so~uvana. Ispituvaj}i go zna~eweto na monomanijata, Eksirol naveduva i opi{uva golem brojna slu~ai vo koi opredeleni poedinci vr{ele pote{ki krivi~ni dela pod vlijanie na svoite neotstranlivi impulsi. 4. Loverw (Lauvergne)346 gi istra`uval zlostornicite od aspekt na nivnite fizi~ki, moralni i intelektualni osobini. Toj, kako i Gal, kriminalnite sklonosti gi doveduva vo vrska so preteraniot razvoj na eden del na mozokot, pa ottamu e pretstavnik na grupata avtori koi kriminalnata aktivnost ja doveduvaat vo vrska so fiziognomijata i oblikot na mozokot na zlostortnicite (kriminalna fiziognomija i frenologija).347 Loverw, osobeno go naglasi kriminogenoto zna~ewe 345

"Les maldies mentales consideres sous les reports medicial, hvgienique et medicilegal," 1838 346 "Les forcats consideres sous la report physiologique et intellectual, opserves su bengle de Toulen," 1851. 347 Frenologijata ja napravil dostapna do {irokite krugovi novinarot Spurchaim (Johann Gasper Spurzheim, 1776-1832), a vo SAD imala izvesen odek me|u onie koi se zanimavale so izvr{uvaweto na kaznata. Vo Francija, Feliks Voisen (Feliks Voazen) vo 1837, uredil edna studija za "sredniot menliv sostav na pove}eto prestapnici." Vo 1841 Loverw (Lauvargne) go objavil

180

na povratot kaj zlostornicite. Povratnikot e osoben tip na zlostornik so opredeleni kriminalni sklonosti. So sekoe natamo{no vr{ewe na krivi~ni dela, negovite sklonosti samo dobivaat pokonkreten oblik, a samoto kriminalno dejstvie stanuva sostaven del na negovite aktivnosti. Za takvoto lice, vr{eweto na krivi~nite dela e obi~na rabota na koja toj sosema naviknal. Pokraj toa, toj gi ispituva i ostanatite zlostornici i sozdava nivna klasifikacija so ogled na intenzitetot na nivnite sklonosti. Pritoa, osobeno gi zema predvid ubijcite i siluva~ite. Vo prvata kategorija gi pomestuva onie koi vr{at krivi~ni dela na mig. Vo vtorata kategorija gi pomestuva onie koi vr{at krivi~ni dela po izvesno razmisluvawe, i so ogled na toa kaj koi kriminalnite sklonosti se pove}e izrazeni. Me|utoa, najte{ki se onie zlostornici koi vr{at krivi~ni dela poradi divja~ki, surovi i vrodeni sklonosti predizvikani so soodvetni instinkti. 5. Feris (Ferrus)348 posebno se zanimaval so ispituvaweto na re`imot na zatvorite i sredstvata za popravawe na zatvorenicite. Toj jasno go naglasuva principot na individualizacija na kaznata koj denes se smeta za osnovna pridobivka na sovremenoto nau~no ispituvawe na kriminalitetot. Vrz osnova na svoite mnogubrojni zabele`uvawa vo vrska so problemot na individualizacijata, a trgnuvajki od kriteriumot na intelektualniot razvoj (stepenot na inteligencijata), toj ja dva i slednata klasifikacijana zlostornici: 10 Lica koi mo`at da se smetaat za sosema nepopravlivi. Kaj niv inteligencijata e sosema normalna, a kon vr{eweto kriminalni aktivnosti gi gonat izvesni sklonosti od organski karakter. 20 Vo vtorata grupa se pomesteni licata koi se karakteriziraat so slabo razvieno moralno ~uvstvo. Kaj niv inteligencijata e sredna i vr{at krivi~ni dela od seksualni motivi, zaradi svoite sklonosti kon orgii, navikata za lutawe, bezdelni~ewe. Ovie sklonosti kaj niv najpove}e se predizvikani so lo{oto vospituvawe vo ranoto detstvo. Osobeno se podlo`ni na vlijanieto na sredinata. Rasipanosta e ona {to niv gi vodi kon kriminal ne poradi nekoi vrodeni sklonosti, tuku poradi izvesna steknata raskala{enost i inercijata kon sledewe na lo{i primeri. Zgora na toa, takvite steknati tendencii za vr{ewe trudot "Robija{ite izu~uvani vo fiziolo{ki, moralen i intelektualen pogled vo tulunskata zandana." Vo 1865 Broka (Paul Broca, 1824-1880) go osnoval Antropolo{koto dru{tvo, a edinaeset godini podocna po zasluga na Lombrozo, nastanala kriminalnata antropologija. Vidi: Pinatel, Kriminologija, str. 21 i natamu. Vo amerikanskata teorija, frenologijata se vrzuva so imeto na ^arls Koldvel (Charles Caldwell, 1772-1853). Spored nego trite osnovni frenolo{ki karakteristiki se: sklonosta kon ra|awe golem broj deca, `elbata za urivawe i nasitnosta koi se tesno povrzani so kriminalnoto povedenie. Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 261. 348 "Des prisonniers, de l'emprrisonnment et des Prisone," 1850.

181

na krivi~ni dela kaj niv ne se od silen intenzitet, nitu pak silno gi vle~at kon kriminal. 30 Vo tretata grupa spa|aat onie zlostornici koi poradi izve-

sni nedostatoci vo telesnata i du{evnata organizacija se nesposobni za kakvo i da e zanimawe, pa so ogled na toa edinstveniot izvor na svoite prihodi go nao|aat vo vr{eweto krivi~ni dela. Tie najbrzo mo`at da se popravat i da se otrgnat od kriminalot. Treba samo da se jakne nivnata volja, na nivniot misloven `ivot da mu se dade izvesna sodr`ina, da im se odredi izvesna korisna nasoka vo `ivotot i da se vlijae toa postojano da go sledat. Nivniot kriminalitet vo prv red e predizvikan poradi nesposobnosta da izdr`at vo borbata za `ivot so posposobnite rabotnici. Niv im nedostasuva socijalno ~uvstvo: ne gi poka`uvaat i ne se svesni na svoite socijalni dol`nosti. Ottamu, ovie zlostornici mo`at natamu da se grupiraat vo slednite tri podgrupi: a) Zlostornici spored prirodata na svoite sklonosti, perverzni, spored inteligencijata normalni, a spored na~inot na vr{eweto na krivi~nite dela dobri organizatori {to delata gi vr{at spored izvesen sistem, b) Poro~ni zlostornici, tupi, so slaba inteligencija, priglupi no pasivni, koi krivi~nite dela gi vr{at od kukavi~luk ili re~isi od indolentnost, ili zaradi otsustvo na otpornost sprema kriminalnite vlijanija, v) Zlostornici nesposobni za samostoen `ivot, li{eni od socijalno ~uvstvo, koi ne mo`at da go ocenat dostrelot na svoeto deluvawe, koi i koga }e bidat kazneti ne go sfa}aat zna~eweto nitu na deloto ni na kaznata. 6. Morel (Benedict Augustin Morel, 1809-1873)349 e prviot avtor koj sistematski go prou~uval vlijanieto na degeneracijata vrz kriminalitetot. Spored nego, degeneracijata se sostoi vo svrtuvawe (otstapuvawe) od prvobitniot normalen ~ovek. Toa svrtuvawe ne se vr{i odedna{, tuku postepeno niz pove}e generacii i toa so posredstvo na nasledstvoto. Uka`uvajki na golemata uloga na nasledstvoto vrz razvojot na degeneracijata, pa spored toa i vrz razvojot na site psihopatski procesi, toj posredno uka`a i na zna~eweto na nasledstvoto vrz formiraweto na kriminalnite sklonosti so ogled deka ovie gi sfa}a{e kako izvesni tendencii vo ramkite na samata degeneracija. Me|utoa, degeneracijata ne e neizbe`na pojava vo istorijata na ~ovekoviot razvoj. Taa e predizvikana so izvesni nadvore{ni okolnosti, pa spored toa, ako otpadnat ovie okolnosti bi zaprel i samiot proces na degeneracijata. Morel e eden od retkite avtori koi se zanimavale so problemot na degeneracijata, a pokraj toa uka`uva i na vlijanieto na soci349

"Des degenerescences physiquelle et morales" (Za degeneracijata na ~ovekoviot rod), 1857.

182

jalnite faktori vrz procesot na degeneracijata. Toj osobeno go podvlekuva kobnoto vlijanie na lo{ite materijalni uslovi vrz procesot na degeneracijata. Lo{ata ishrana, nezdravite uslovi na smestuvawe, vr{eweto na te{ki raboti, upotrebata na alkohol, nedovolnata nadnica, posledicite na siroma{tijata koi go demoraliziraat ~ovekot, necelosnoto vospituvawe i obrazovanie, veli toj, se pri~ini koi predizvikuvaat dlaboki naru{uvawa vo organizmot i koi natamu se prenesuvaat i akumuliraat preku nasledstvoto. Na toj na~in se sozdavaat celi nizi na degenerici vo oddelni semejstva koi se karakteriziraat ne samo so kretenizam i idiotizam, tuku i so golem broj na izvr{eni krivi~ni dela. Naprotiv, ako nadvore{nite uslovi se normalni (povolni) ~ovekoviot organizam normalno se razviva, zacvrstuva i po pat na nasledstvo niz pove}e generaciite se javuvaat sî pousovr{eni fiziopsihi~ki tipovi, kaj koi nema nitu fizi~ki nedostatoci ni kriminalni sklonosti. Procesot na degeneracijata e postepen koj vo svojot tek mo`e i da bide zapren (mo`e duri da dojde i do regeneracija) ako idnata generacija `ivee vo podobri nadvore{ni uslovi. Ako pak procesot se razviva dokraj, toj neizbe`no vodi kon sozdavawe na li~nosti so fizi~ki defekti, a vo psihi~kiot `ivot kon site perverzii i zlostorstva. Morel go podvlekol odnosot me|u degeneracijata i op{testvenite rastrojstva od edna, i kriminalitetot od druga strana, i tvrdi deka poradi toa kriminalitetot se javuva kako neizbe`na op{testvena pojava neposredno predizvikana so degeneracijata, a posredno so lo{ite uslovina `ivotot. Posebno uka`a na {tetnoto vlijanie na alkoholot vrz procesot na degeneracijata, pa i vrz kriminalitetot. Alkoholot sozdava, veli toj, golemi redovi na nerabotnici li{eni od sekakvo op{testveno moralno ~uvstvo, tupi i oglupaveni, koi se karakteriziraat so brzo iskol~uvawe na instinktite i so golem broj na krivi~ni dela. Pojavata na degeneracijata mo`e da se zabele`i kaj izvesni poedinci u{te vo samoto nivno detstvo. Toa se deca koi u{te vo prvite godini na nivniot `ivot poka`uvaat vistinski zlostorni~ki aktivnosti. 7. Despin (Prosper Despine, 1812-1892)350 se smeta za zna~aen pretstavnik na kriminalnata antropologija. Glaven predmet na negovite istra`uvawa pretstavuva psiholo{kata strana na zlostornicite. Spored svoeto u~ewe toj e najblizok do stavovite na Garofalo, za{to site psihi~ki okolnosti na zlostornikot {to go naveduvaat kon kriminalitet gi objasnuva so otsustvo na moralnite ~uvstva kaj poedinecot. Spored nego, zlostornikot od navika osobeno se karakterizira so redica moralni anomalii. Tie moralni anomalii mo`at glavno da se svedat na dve grupi. Prvo doa|aat onie svojstva na zlostornikot koi go karakteriziraat kako ~ovek bez kakva i da e svest, a potem se poka`uva 350

"De la folie stude psychologique sur les criminales", str. 1875.

183

kako ~ovek bez kakva i da e sovest. Zlostornikot od navika, i koga projavuva nekoj vid gri`a na sovest, za nego toa pove}e e nekoj vid na perfidna gluma, odo{to vistinsko kaewe. Kaj nego nema so~uvstvo za nanesenata bolka na `rtvata na krivi~noto delo. So otsustvo na moralno ~uvstvo ne se karakterizraat samo ubijcite od predumisla i site ladnokrvni zlostornici, tuku i site zlostornici koi vr{at krivi~ni dela bez nikakvo razmisluvawe. So ogled na nedostigot na moralnite ~uvstva, zlostornikot vo mnogu mu e sli~en na divjakot. Zlostornicite se divjaci koi zalutale vo na{eto civiliziano op{testvo, a celiot zlostorni~ki svet e divja~ko op{testvo srede civilizacijata. I Despin vr{i klasifikacija na zlostornicite. Toa go pravi pove}e od psiholo{ko gledi{te i vo vrska so prakti~nite predlozi za nivno popravawe. Najprvin zboruva za zlostornici koi vr{at krivi~ni dela po zrelo razmisluvawe. Potoa sleduvaat zlostornici koi krivi~noto delo go vr{at na mig bez prethodno razmisluvawe. Toa se pove}e slu~ajni zlostornici i pove}e od strast. Tretata grupa ja pretstavuvaat zlostornicite so naru{uvawa vo sferata na psihi~kiot `ivot, no tie naru{uvawa ne se simptomi na du{evni zaboluvawa tuku vo prv red moralni anomalii. Duri vo ~etvrtata grupa se pomesteni

izvr{itelite na krivi~ni dela so jasno projaveni du{evni zaboluvawa, koi gi poka`uvaat vistinskite simptomi na odelni formi na ludilo. Kako {to ve}e spomnavme, spored Despin, najgolemiot broj od vinovnicite se karakteriziraat so moralni anomalii, so otsustvo na moralno ~uvstvo. Zatoa, toj, vo prv red, se zalaga za voveduvawe takvi kazni koi najpove}e }e vlijaat vrz ovoj vid zlostornici. Kon niv, kaznata treba da ima karakter na moralno prevospituvawe. Me|utoa, spored Despin, vospituvaweto ne mo`e sî da napravi. Taa ne mo`e da sozdade nekoi nepostoe~ki psihi~ki sposobnosti, tuku samo da gi razvie, kultivizira sposobnostite koi na nekoj na~in ve}e egzistiraat. Ottamu, pak, {to smeta deka kaj pogolem del na zlostornicite postojat osnovni psihi~ki postavki za razvoj na moralnite ~uvstva i deka brojot na vakvite zlostornici e najgolem, posebno se zalaga za izrabotka na eden kaznen sistem, pred sî zasnovan vrz moralni principi. Toa moralno postapuvawe so zlostornicite go formulira na sledniot na~in. Poedincite najpove}e moralno se iskol~uvaat na toj na~in {to im podlegnuvaat na vlijanijata od ve}e moralno rasipanite lu|e. Zatoa treba da se spre~i dopirot me|u lu|eto skloni kon moralni iskol~vawa i onie koi ve}e se prili~no moralno propadnati. Zlostornicite koi ve}e se poka`uvaat kako lica so otsustvo na moralni ~uvstva vo nikoj slu~aj ne treba da se ostavaat sami, za{to vo nivnata sovest ne se nao|a nikakov pottik za moralno kaewe i moralno popravawe. Vo osamenot tie samo gi prodlabo~uvaat svoite amoralni nameri. Takvite vinovnici treba postojano da se dr`at vo kontakt so lica so silni moralni kvaliteti, so silna volja, koi se gotovi moralno da gi prevospi184

taat prvite. Tie treba da vr{at postojan nadzor vrz ovie zlostornici, celosno da ja ispitaat nivnata priroda, nivnite instinkti, za potoa da mo`at da vlijaat vrz preobrazuvaweto na nivnite karakteri i ubla`uvaweto na nivnite amoralni instinkti. Tie vo osnova treba da ja izmenat nasokata na mislite na vakvite zlostornici, da gi naso~at kon dobri i plementiti idei, sozdavaj}i kaj niv volja, vkus i navika za rabota. Dr`avata treba da vodi postojana gri`a za vakvite zlostornici, postojano da gi dr`i pod nadzor dodeka celosno ne se popravat. Po izleguvaweto od zatvorot, ako e mo`no, treba da se smestat vo vospitni zavodi sli~ni za vospituvawe na zavodite za vospituvawe na mladite. Na~inot na postapuvaweto vo tie zavodi treba da ovozmo`i celosna preobrazba na nivniot karakter, da se napravat ne`ni, ~uvstvitelni sprema stradawata na poedincite, ~esni, polni so milost i plemenitost. Me|utoa, kon vakviot sistem na ureduvawe na zavodite, bea vedna{ upateni brojni zabele{i. Vo taa smisla osobeno be{e uka`ano na negovata prakti~na neizvodlivost so ogled deka za desetici iljadi zlostornici bi trebalo da se anga`ira ist broj na vospituva~i. Duri i koga ova bi se steknalo, te{ko e da se najdat tolku lu|e koi bi gi ispolnuvale site uslovi za vaka zamislenite vospituva~i. Na ovoj sistem, opravdano mu se prefrluva{e deka e nezamisliv i od finansiski aspekt. 8. Kako zatvorski lekar so sta` od 20 godini, Tomson (Thomson)351 gi ispituval biolo{kite i psiholo{kite karakteristiki na 5.432 zatvorenici. Vrz osnova na ovie ispituvawa do{ol do zaklu~ok deka najva`na pri~ina na kriminalitetot e slabata inteligencija. Vo taa smisla naveduva deka devet desetini od zlostornicite bile so potprose~na inteligencija. Pritoa, naveduva deka e pogre{no vrz osnova na izvesni "ostroumni" potfati na zlostornicite da se izvlekuva zaklu~ok za nivnata visoka inteligencija. Toa so {to se karakteriziraat tie, ne e iteligencija, tuku lukavost. Zlostornicite se isklu~itelno lukavi lu|e i ottamu ponekoga{ ostavat vpe~atok deka se ostroumni. Spored Tomson, golema uloga vo pogled na kriminalitetot igra i nasleduvaweto. Nasledstvoto ne mora sekoga{ da se prenesuva po organski pat. Tuka va`na uloga igraat i vlijanijata na tradicijata vo semejstvoto, lo{ite primeri vo nego koi ~estopasti spored svoeto zna~ewe ja nadminuvaat samata okolnost na organskoto nasledstvo. Vo op{tata istorija na kriminalitetot na ~ove{tvoto mo`at da se najdat golem broj primeri kade {to kriminalitetot se prenesuva od koleno na koleno. Me|utoa, kako {to se poznati semejstva spored brojot na registriranite zlostornici niz pove}e generacii, isto taka se poznati i izvesni semejstva spored svojata sjajna tradicija. 9. Spored misleweto na negovite sovremenici, trudovite na 351

"Psuchology of criminals", 1870.

185

angliskiot psiholog Mendsli (Henry Mandsley, 1835-1918)352 se zasnovaat vrz site dotoga{ poznati trudovi od oblasta na psiholo{koto prou~uvawe na problemot na kriminalitetot. Toj vo svoeto vreme stekna golema popurnost, a i denes na nego se povikuvaat brojni avtori od oblasta na kriminalnata psihologija. Spored nego, site zlostornici glavno se karakteriziraat po izvesni naru{uvawa vo oblasta na psihi~kiot `ivot ili so otsustvo na moralni ~uvstva ("molal insanity"). Vo oblasta na psihopatskite osobini na zlostornicite, toj go istaknuva zna~eweto ne samo na du{evnite zaboluvawa, tuku i na izvesni me|u fazi me|u normalniot op{testven `ivot i poedine~nite du{evni zaboluvawa. Toj tvrdi deka postoi izvesna sredna zona kade {to du{evnite naru{uvawa se grani~at so ludilo, no tie u{te ne mo`at da se smetaat kako du{evni naru{uvawa i ottamu i denes pretstavuvaat predmet na diskusija vo op{tata psihiopatologija. Kriminalitetot vo prv red e posledica na ovie op{ti grani~ni fazi od oblasta na du{evnoto rastrojstvo, odo{to na vistinskite du{evni zaboluvawa. Kaj zlostornicite mo`eme da zabele`ime izvesni neurotski sostojbi koi, spored svojata priroda i razvoj imaat prili~na sli~nost so ostanatite neurozi, osobeno so neurotskite vidovi na epilepsija ili so izvesni fazi na delirium. Tie osobeni psihi~ki sostojbi koi stojat na preodot me|u zdraviot organizam i du{evnoto zaboluvawe, a se zna~ajni za kriminalitetot, se narekuvaat kriminalni psihozi. Ovie kriminalni psihozi se razlikuvaat od vistinskite du{evni zaboluvawa spored toa {to konkretnite lica nikoga{ ne doa|aat vo stadium na vistinski delirium. Takvite vinovnici vo sekoj drug pogled vodat normalen `ivot samo {to se skloni na vr{ewe na krivi~ni dela. Drugite karakteristiki na zlostornicite se sostojat vo izvesno naru{uvawe vo oblasta na moralnite ~uvstva. Ovie naru{uvawa se projavuvaat vo izvesni perverzni ~uvstva i silno naglaseni niski instinkti. Kaj takvite vinovnici intelektualniot del na psihi~kiot `ivot e sosema so~uvan. A site tie osobini od moralniot karakter koi se nao|aat kaj zlostornicite, Mensli gi narekuva zaedni~ki simptomi na tn. moralno ludilo ("moral insanity").353 Vrz osnova na ova u~ewe toj ja dava i slednata klasifikacija na zlostornici: 10 Slu~ajni zlostornici koi spored svoite tendencii najlesno se re{avaat kon vr{ewe na krivi~ni dela. 20 Zlostornici od navika koi vo prv red se karakteriziraat so 352

"Mental responsability". 1873, "La crime et la Folie", 1888. Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka poimot moralno ludilo za prvpat go odredil Tomas Aberkrombi vo XVII vek, kako osobenost na edno lice koe so zdraviot razum povrzuva te{ki nedostatoci ili nepravilnosti vo negovite moralni na~ela. Vidi: Pinatel, @. Kriminologija, str. 22. Ovoj poim go upotrebuva i Angliskiot lekar Pri~ard (James. C. Prichard, 17681842), kako pojava koja vodi kon kriminalno povedenie. 353

186

naru{uvawa vo oblasta na moralnite ~uvstva, pa so ogled na toa gi poka`uvaat site osobini na tn. moralno ludilo. 30 Zlostornici so vrodeni kriminalni sklonosti, so postojani kriminalni tendencii, no koi se op{testveno zdravi. Edinstveno kaj niv se zabele`uvaat site pojavi na spomnatata kriminalna psihoza, 40 Du{evno bolni zlostornici koi se optovareni so izvesni vistinski du{evni zaboluvawa. Me|utoa, veli Mensli, ne treba premnogu da se precenuva biolo{kiot moment vo ispituvaweto na kriminalitetot. I pokraj toa {to postojat izvesni svojstva na zlostornicite, koi, spored nego, ja so~inuvaat spomnatata kriminalna psihoza, sepak ne mo`e da se zboruva za nekoja kriminalna konstitucija koja bi mo`ela da ni dade nekoj tip na roden zlostornik, odnosno na ~ovek koj vo sekoj slu~aj mora da stane zlostornik. Spored toa nema lu|e koi od samoto ra|awe se predopredeleni da stanat zlostornici. Site spomnati kriminalni aktivnosti koi gi nao|ame kaj zlostornicite, ne mora sekoga{ da dovedat do krivi~no delo. Nadvore{nite uslovi vo mnogu go namaluvaat ili go favoriziraat konkretiziraweto na kriminalnite sklonosti. Duri ni onie poedinci kaj koi nao|ame jasni simptomi na du{evno rastrojstvo, vo sekoj slu~aj ne stanuvaat zlostornici. Spored svoite psihofizi~ki osobini tie navistina poseduvaat izvesni kriminalni sklonosti, me|utoa, ako takvite lica `iveaat vo povolni uslovi, mo`at da ne stanat zlostornici. Ulogata na nadvore{nite faktori kaj konkretiziraweto na zlostorni~kite sklonosti e u{te pogolema koga se vo pra{awe zlostornicite koi se karakteriziraat so izvesni nastranosti vo oblasta na moralniot `ivot. Site psihi~ki svojstva koi kaj niv go pretstavuvaat moralnoto ludilo ne se stati~ni tuku se vo postojana evolucija: vo samiot po~etok na razvojot, vo prv red, zavisat od semejnoto vospituvawe i obrazovanie. Ovie moralni svojstva od samoto ra|awe ne se vrodeni vo ~ovekot, tuku im se sli~ni na site ostanati psihi~ki svojstva, pa sli~no na niv postojano se menuvaat, kako pod vlijanie na izvesni organski uslovi (na primer, pod vlijanie na nekoe organsko zaboluvawe), taka i pod vlijanie na nadvore{nite uslovi na `ivotot. Iako se razvile vo detstvoto, tie mo`at vo tekot na `ivotot sosema da se izgubat. Zemeno voop{teno, postoi cela gradacija vo razvojot na moralnite ~uvstva, pa i na onie koi se kriminogeni. Taa se dvi`i me|u najvisok stepen na moralen razvoj, so najvisok stepen na `ivotna energija, pa se do do najnizok stepen koga nedostasuva ne samo voljata, tuku vo celost iz~eznalo i samoto moralno ~uvstvo. Pri ova gradacija vo formiraweto na mnogubrojnite nijansi vo moralniot razvoj na eden ~ovek, va`na uloga imaat uslovite na konkretniot poedinec. Sekoj stepen na moralniot razvoj e usloven od nadvore{niot op{testven `ivot na liceto. 10. ^isto biolo{kata varijanta na kriminalnoto odnesuvawe mo`e da se stetne i kaj brojni drugi avtori kako na primer: Lukas 187

(Prosper Lucas, 1805-1885) koj go naglasi postoeweto na vrskite me|u naslednosta i zlostorstvoto, {vajcarskiot teolog Lavater (J. G. Lavater, 1741-1801) - nao|a sli~nosti me|u glavite na delinkventite i `ivotnite, Galton i drugi. Fransis Galton (Francis Galton, 1822-1911) vo svoeto delo od 1869, go opi{al generaciskiot sled na 997 istaknati li~nosti i na 1.000 drugi gra|ani i konstatiral deka me|u pradedovcite na prvata grupa isto taka imalo 500 istaknati li~nosti, a me|u pradedovcite od vtorata grupa samo 4. Spored nego, {ansata da se bide dobar ili lo{, istaknat gra|anin ili marginalna li~nost se steknuva so ra|aweto. Negovata konstatacija deka od genijalci se ra|aat genijalci, mo`e da se protolkuva i vo obratna nasoka, deka od kriminalci mo`e da poteknuvaat samo kriminalci. 11. Za prethodnicite na kriminalnata biologija mo`e da se ka`e deka go poddr`uvaat mehaniciti~kiot organski determinizam na kriminalnoto povedenie. Nivnata osnovna postapka e deka zlostornikot vo sebe nosi nasledni osobini na svoite pradedovci koi niz eden degenerativen proces mo`at da dojdat do izraz kaj opredelen poedinec i da se manifestiraat vo negativno odnesuvawe. V. POJAVA I RAZVOJ NA KRIMINOLO[KITE [KOLI 1. ANTROPOLO[KA [KOLA

1. Krajot na XIX vek e vreme na golem podem na prirodnite i op{testvenite nauki ~ii {to soznanija po~naa {iroko da se koristat vo krivi~nopravnata oblast. Glavni pri~ini za toa, me|u drugoto, se i prvi~nite sogleduvawa na dvi`eweto na kriminalitetot i ottamu izvedenite zaklu~oci deka spre~uvaweto na negoviot natamo{en porast ne mo`e da se postigne samo so usovr{uvawe na krivi~noto zakonodavstvo. Taka na primer, Gabriel Tard (Gabriel Tarde) vo svoeto delo "Sporedben kriminalitet" od 1886 godina, iznesuva podatoci deka vo Francija vo periodot od 1815 do 1880 godina, kriminalitetot porasnal skoro za tri pati. Sli~na bila sostojbata i vo drugite zemji, a vo nekoi od niv toj porast bil duri i poizrazen. Takvite soznanija dovedoa do ostri kritiki na klasi~nata {kola i do potrebata od menuvawe na pristapot vo izu~uvaweto na problemite na kriminalitetot. Vrz tie osnovi nastana antropolo{kata {kola koja {to vo sledeweto na kriminalitetot }e se potpre vrz li~nosta na zlostornikot i pozitivnata nau~na metoda na Ogist Kont. So svrtuvaweto na istra`uvawata kon storitelot, a ne kon negovoto krivi~no delo ovaa {kola se obide radikano da go izmeni krivi~noto pravo, a od dijametralno sprotivstavenite stavovi }e proizlezat i direktni obvinenija na klasi~nata {kola za site neuspesi vo borbata protiv kriminalitetot.

188

2. Pri~nite na kriminalitetot za koi klasi~nata {kola voop{to ne se interesira{e, antropolo{kata {kola }e gi pronajde vo anatomskite, fiziolo{kite i psiholo{kite anomalii na li~nosta na zlostornikot. Najekstremen vo taa nasoka be{e ^ezare Lombrozo (Cesare Lombroso, 1836-1909).354 Toj, kako lekar, antropolog, psihijatar, a potoa i profesor po sudska medicina vo Pavija i Torino,355 vr{el mnogubrojni antropometriski i fiziognomni merewa356 {to go dovedoa do idejata deka prestapnikot e roden atavisti~ki tip koj poradi svoite konstitucionalni svojstva e predodreden za zlostorstvo. Trgnuvaj}i od izvesni degenerativni svojstva (nasledni stigmati na degeneracijata) i promatoidni osobini (posebni karakteristiki svojstveni na majmunite, praistoriskite lu|e i primitivnite rasi) toj go konstruira rodeniot zlostornik vo ~ii obele`ja le`at osnovnite pri~ini na kriminalitetot.357 Tie pri~ini mo`at da se otstranat samo so primena na opredeleni medicinski merki {to treba da gi zamenat kaznite. 3. Vo zavisnost pak od vnatre{niot raspored na navedenite obele`ja, pokraj rodeniot zlostornik postojat i du{evni bolni, zlostornici od navika, zlostornici od strast i slu~ajni zlostornici. 354

Kako prv za~etnik na antropolo{kite idei za kriminalitetot se smeta Platon koj, kako {to vidovme, zlostornicite gi dele{e na onie ~ie povedenie mo`e da se popravi i onie {to se nepopravivi za{to se ra|aat takvi. Sledniot obid vo ovaa nasoka go pravi italijanskiot lekar Xambatista dela Porta (Gambatistta della Porta, 1536-1615) koj go istra`uval odnosot na crtite na liceto na nekoi telesni obele`ja na ~ovekot so negovite duhovni osobini. Dobienite rezultati go iznel vo deloto: "De Humane Psysiognomika." Podocna se javuvaat pretstavnicite na tn. frenolo{ka {kola, za koja pogore ve}e zboruvavme, i kako {to vidovme go otfrli klasi~niot indeterminizam tvrdej}i deka kriminalitetot e neizbe`na posledica na strukturnite elementi na ~ovekoviot mozok. Glavni dela na Lombozo: "L'uomo delinquente", 1878, "L'antrhoppologie criminelle et ses recents progres", 1896, "De crime, causes et remedes", 1899, "Le crime politique et les revolution", 1890, "La forme criminelle et la prostitution", 1900. 355 Lombrozo e roden vo Venecija vo evrejsko semejstvo. Po srednoto {kolo se zapi{al na medicinski fakultet i specijaliziral psihijatrija. 356 Toj izvr{il antropometriski merewa vrz 5907 zatvorenici i u{te 387 ~erepi na mrtvi zlostornici. Pokraj toa svoite istra`uvawa gi dopolnuval i so merewe na glavi na deca od u~ili{na vozrast. 357 Degenerativnite obele`ja na zlostornikot Lombrozo gi bara{e vo formata na ~erepot, formata na koskite, te`inata i oblikot na mozokot, formata na u{ite, poleto na vidot, kosata, pigmentacijata na ko`ata, brojot na prstite (prekubrojni prsti), razvienosta na polnite organi, levu~arstvoto itn.

189

10 Rodeni zlostornici. Kaj rodenite zlostornici se prisutni najgolemiot broj anomalii na li~nosta. Spored Lombrozo, stanuva zbor za slednive vidovi na anomalii: a) Anatomski anomalii koi kaj rodenite zlostornici mo`at lesno da se prepoznaat, za{to se izrazuvaat preku enormno nizok rast, nenormalno golema ili mala glava, kosi i vdlabanti o~i, gusti ve|i, nepravilen nos, predolgo ili pre{iroko lice, ispaknati jabol~nici, isturena vilica (prognatizam), retki zabi, tesni usni, golemi i klempavi u{i, gusta kosa, preterano bledilo na liceto itn. b) Me|u fiziolo{kite anomalii dominiraat: namalenoto ~uvstvo na bolka (analgezija) {to vodi kon ~esto tetovirawe na zlostornicite, otapenost na ~uvstvoto na dopir, daltonizam, levu~arstvo, ekstremna ostrina na vidot, pogolema pigmentacija na ko`ata, sposobnost na brzo zazdravuvawe od povredi, prisustvo na `enski osobini kaj ma`ite (razvieni gradi i karlica, visok glas, }osavost) i obratno (ma{ki stas, dlabok glas, kosmatost i sl.) kaj `enite. Najte{kite zlostornici se karakteriziraat so upadliva grdost na liceto. Pogledot im e isto taka karakteristi~en: bezboen, laden i fiksiran kaj ubijcite, a nemiren, i zbunet kaj kradcite. v) Psihi~kite osobini se izrazuvaat vo moralna ne~uvstvitelnost na zlostornicite kon drugite i isklu~itelna ~uvstvitelnost kon sopstvenata li~nost so poseben koncept kon Gospod i moralnosta. Tie poka`uvaat visok stepen na odmazdoqubivost, golema re{itelnost za vr{ewe zlo zaradi zlo, nedostig na sovest i so~uvstvo {to se gleda vo ladnokrvnoto posmatrawe i i`ivuvaweto so svoite `rtvi (raspar~uvawe, grizewe na organite i piewe na nivnata krv), nepostoewe strav od kazni i sl. Gordosta i suetata se redovni osobini na zlostornicite. Svesni za svojata nevrednost, tie ~uvstvuvaat potreba da privle~at vnimanie vrz sebe i na drug na~in. ^esto se gordeat so krivi~noto delo, a od druga strana se mnogu pla{livi. Nesposobni se za bilo kakva naporna rabota, nevoobi~aeno se indolentni (mrzlivi), a do krajnosti egoisti i patolo{ki la`govci. Vo odsustvo na op{testveni i semejni ~uvstva i nepostojanost na ostanatite ~uvstva, stanuvaat igra~ki na svoite strasti. Koga se vrzuvaat za nekoja `ena vo nea gledaat samo sredstvo za izvr{uvawe na krivi~no delo. Isto taka, projavuvaat slaba volja, golema promenlivost na motivite {to se gleda vo preza~esteno menuvawe na svoite odluki. Kaj niv postoi golema strast kon oddavawe na alkohol i komar, kako i kon orgii i seksualni perverzii. ^esto se skloni kon upotreba na izrazeni gestikulacii i onomatopejski jazik so personifikacija na ne`ivi predmeti. Dokolku nekoj poseduva najmalku ~etiri do pet od ovie anomalii (stigmati) toga{ so sigurnost se raboti za roden zlostornik. Ostantite tipovi na zlostornici mo`at da imaat pomal broj na vakvi stigmati, a po isklu~ok i da ne gi poseduvaat.

190

Rodenite zlostornici se po~esti kaj licata od ma{ki pol odo{to kaj `enite. Anomaliite {to gi poseduvaat se vrodeni i ne mo`at da se iskorenat so nikakvo vospitno dejstvo. Tie zlostornici se nepopravlivi i opasni za op{testvoto pa zatoa mora od nego da se otstranat. Niv gi ima najmnogu, odnosno 40% me|u kriminalnata populacija (podocna, Lombrozao go namali ovoj procent na 33%). 20 Du{evno bolni zlostornici. Kaj ovie zlostornici se prisutni skoro site abnormalnosti kako i kaj rodenite zlostornici, so taa razlika {to kaj niv se nao|aat i izvesni du{evni zaboluvawa (monomanija, melanholija, histerija i sl.). Niv Lombrozo gi deli na tri podgrupi: a) Du{evno bolni vo vistinska smisla se onie zlostornici kaj koi postojat izvesni du{evni zaboluvawa vo razni formi i stadiumi. b) Moralni ludaci koi krivi~nite dela gi vr{at pod vlijanie na neotstranlivi impulsi {to nastanuvaat poradi atrofija na moralnite i socijalnite ~uvstva, odnosno poradi nivnata nesposobnost za pravilno rasuduvawe. Kaj niv se sre}avaat razni oblici na slaboumnost {to mo`e da imaat vrodeno ili steknato poteklo. v) Poluludaci (matoidi) se lica koi se nao|aat na sredinata me|u normalnite i du{evno bolnite zlostornici kaj koi se pojavuvaat samo izvesni psihi~ki anomalii. Vkupnoto u~estvo na site du{evno bolni zlostornici vo kriminalnata populacija ne e golemo. 30 Zlostornici od navika. Ovde se raboti za takov tip na kriminalci koi po izvr{enoto prvo krivi~no delo, obi~no vo ranata mladost i, po pravilo protiv imotot, prodol`uvaat so prestapni~ko povedenie koe {to postepeno im preminuva vo hroni~na navika. Kaj ovie lica nema izrazeni organski i psihi~ki anomalii. Kon vr{eweto krivi~ni dela ne gi vle~at konstitucionalnite obele`ja tuku, pred sî, nivnata moralna slabost i op{testvenata neprilagodenost. Po pravilo vr{at sitni imotni krivi~ni dela i ~esto se recidivisti. 40 Zlostornici od strast. Osnovite karakteristiki na ovie zlostornici prozileguvaat od nivniot afektiven `ivot. Toa se lica vodeni od nivnite strasti, no ne i od onie {to se najniski kaj ~ovekot, tuku od plemenitite strasti kako {to se povredena ~est, roditelska qubov, ambicii, politi~ki motivi i sl. Poradi nivnata preterana ~uvstvitelnost i razdrazlivost zaradi nezadovolenite strasti tie zapa|aat vo afektivni sostojbi vo koi vr{at krivi~ni dela. Samoto delo se vr{i nenadejno, na mig za potoa da se po~uvstvuva gri`a na sovest {to mo`e da dovede i do samoubistvo. Po svojot nadvore{en izgled ovie lica se ubavi i atletski gradeni poedinci koi vo vkupniot broj na prestapnici u~estvuvaat samo so 5-6% slu~ai. 50 Slu~ajni zlostornici. Ova se lica koi nemaat vnatre{na dietaza kon vr{ewe krivi~ni dela tuku na toa obi~no se navedeni pod 191

vlijanie na nadvore{nite pri~ini i povodi. Nivnata golema podlo`nost na tu|i vlijanija i imitacija na lo{i primeri uka`uva na opredelena neprilagodenost na uslovite {to vladeat vo neposrednata sredina vo koja `iveat. Site slu~ajni zlostornici Lombrozo gi narekuva kriminaloidi i gi deli vo dve podgrupi: a) Kriminaloidi vo vistinska smisla se edna varijanta na rodenite zlostornici koi vr{at polesni krivi~ni dela pod dominantno vlijanie na nadvore{ni povodi.358 b) Pseudozlostornici se izvr{iteli na nebri`ni krivi~ni dela ili pak na onie dela {to Lambrozo gi narekuva zakonski (ekonomski, politi~ki i dr.) krivi~ni dela za koi ne bi trebalo da se izrekuvaat kazni.359 Lambrozo ne se zadr`al samo vrz konstruiraweto na gornata tipologija na zlostornici. Toj oti{ol i natamu taka {to opredeleni biolo{ki obele`ja i anomalii na zlostornicite gi doveduva vo vrska so konkretniot vid na storenoto delo. Ottamu, spored nego kradcite se karakteriziraat so osobena podvi`nost na racete, retka brada, istureni u{i, debeli usni, zaripnat glas i sl. Za razlika od niv ubijcite imaat zakrvaveni o~i, orlovski nos, silno razvieni vilici, dolgi u{i, tesni usni i sl. Falsifikatorite i izmamnicite gi karakterizi358

"Vo bologijata na krminaloidite gledame pomal broj anomalii vo dopirot, ~uvstvitelnosta na bolka i psihometrijata, a posebno pomalku zadocneta }elavost, zadocneto gubewe na bojata na kosata i tetovirawe. Me|utoa, od druga strana, sre}avame pogolem broj na striktno morbidni anomalii, zavisno od prethodnata upotreba na alkoholni pijaloci, kako {to se atoremati, pareza i luzni. Osobeno pomalku se izrazeni psihi~kite anomalii. Kriminaloidot go nema cinizmot na rodeniot zlostornik i srasta da vr{i zlostor poradi samoto zlo: toj polesno i poiskreno ja priznava svoata gre{ka i po~esto se kae. Me|utoa, toj e polasciven i po~esto odaden kon alkoholizam, a `enite kriminaloidi po~esto se podlo`ni na sugestija. Kriminaloidot e popretpazliv i po~esto povtorno se vra}a kon zlostorstvo - takov e barem slu~ajot so xepxiite i sitnite kradci. ^estopati vo zlostor go vovlekuva dobrata prilika, iako ponekoga{ i kaj nego se nao|a na nedostig na samokontrola poradi {to epilepti~arot vr{i zlostor bez pri~ina."... "Kriminaloidite, zna~i, se razlikuvaat od rodeniot zlostornik spored stepenot, a ne spored vidot." Lombroso, C. Crime: Its Causes and Remedise, Boston, 1918 - Navedeno spored Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle}e, Policisja Akademija, Beograd, 1977, str. 66-67. 359 "Slu~ajnite zlostornici ili podobro, pseudozlostornici, se onie koi ne baraat prilika za zlostor, tuku skoro sekoga{, vovle~eni vo nego, zapa|aat vo mre`ata na zakonot poradi mnogu neobi~ni pri~ini. Tie se edinstvenite zlostornici koi nemaat nikakva vrska so atavizmot i epilepsijata, me|utoa, kako {to zabele`uva Garofalo, niv, ~esno zboruvaj}i ne treba da gi narekuvame zlostornici." Ibid, str. 68.

192

ra qubezna nasmevka, bledo lice, sitni o~i, preterana sedost ili }elavost, `enski crti na liceto i sl.360 Siluva~ot e so dolgi u{i, splesnat ~erep, kosi i mnogu pribli`eni o~i, svitkan nos, predolga vilica itn. itn.276) 4. Vo soglasnost so vakvata tipologija na zlostornicite nu`no stoe{e i pra{aweto na kaznite. Taka, spored Lambrozo, smrtnata kazna mo`e isklu~itelno da se izrekuva za rodenite zlostornici {to storile pove}e ubistva. Kaznuvaweto na du{evno bolnite zlostornici e nepravedno: tie treba da se dr`at vo posebni ustanovi za lekuvawe na du{evni bolesti do nivno kone~no ozdravuvawe. I za prestapnicite od strast ne se potrebni kazni. Za niv dovolna "kazna" e predizvikanata gri`a na sovest i kaeweto. Zboruvaj}i voop{to za kaznite, toj smeta{e deka za za{tita na op{testvoto od opasnite zlostornici se dovolni pari~nite kazni, strogiot ukor ili oddale~uvaweto na prestapnikot od okolinata na o{teteniot. Na~elno be{e i protiv zatvoraweto za koe kako zamena nude{e telesni kazni, globa i nadomest na {teta, a za maloletnicite predviduva{e primena na niza preventivni merki i metodi. 5. Od brojnite zaklu~oci vo negovite podocne`ni trudovi najinteresni se onie za kriminogenoto dejstvo na zatvorite koi gi narekuva ku}i na moralna zaraza. Pokraj toa, interesna e i negovata zabele{ka koja se odnesuva na negativinoto vlijanie na senzacionalisti~kite novinski izve{tai za zlostorstvata i sudskite procesi koi naveduvaat na imitacija. Nena~itelnoto u~estvo na `enite vo vr{eweto na krivi~nite dela, toj go povrzuva so nivnata namalena sklonost kon alkohol, nivnata nezna~itelna vlu~enost vo stopanskite aktivnosti, kako i so toa {to kaj pomladite lica od `enski pol prostitucijata celosno go zazema mestoto na kriminalot. Zanimlivo e i negovoto mislewe deka nitu edna religija ne e vo sostojba da deluva vo nasoka na spre~uvaweto na kriminalitetot.361 6. Ostanati pretstavnici na antropolo{kata {kola. I pokraj toa {to u{te od samiot po~etok na razvojot na ovaa {kola mnogubrojni avtori uka`aa deka e pogre{no bilo kakvo voop{tuvawe na biopsihi~kite anomalii vrz site zlostornici, sepak mnogumina gi prodol`ile istra`uvawata na Lombrozo. Nivniot broj e mnogu golem, a 360

Vidi: Eliot, M, op. cit. str. 262. Vidi: Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964, str. 21. Pokraj toa Lombrozo tvrde{e deka rodenite zlostornici se atavisti~ki opredeleni da stanat izvr{iteli na to~no opredeleni krivi~ni dela (ubijcite nikoga{ ne kradat, kradcite se pla{at od fizi~ki napadi). Vidi: [eparovi}, Z. Lombrozo i biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4, str. 329-335. 361 Kup~evi}-Mla|enovi}, Rajka. Kriminologija, Svjetlost, Sarajevo, 1982, str. 74-75. 276)

193

re~isi sekoj od negovite sledbenici razviva sopstvena teorija. Ottamu, {to re~isi site tie teorii se javuvaat samo kako nekoja varijanta na u~eweto na Lombrozo (razlikata me|u niv glavno e samo vo istaknuvaweto na dominantnoto zna~ewe na nekoi od navedenite faktori), na ova mesto e izli{no nivnoto naveduvawe. 7. I antropolo{kata {kola be{e izlo`ena na brojni napadi i kritiki. Najzna~ajni se slednive prigovori: 10 Neprifatlivo e tvdeweto na ovaa {kola deka pri~inite na kriminalitetot se isklu~ivo od vnatre{na, endogena priroda. Toa go uvidel duri i samiot Lambrozo davaj}i im opredeleni otstapki i na vlijanijata na op{testvenata priroda. No i so ova dopolnitelno priznanie, toj prakti~no ne otstapil od svojata osnovna koncepcija deka individualnite faktori se prioriteni vo opredeluvaweto na kriminalitetot. Imeno, vo svoeto prvo izdanie na "^ovekot zlostornik" od 1876 godina,362 toj gi razlikuval samo prvite tri gorenavedeni zlostornici. Podocna pod vlijanie na brojni kritiki toj gi priznava zlostornicite od navika i slu~ajnite zlostornici, me|utoa, i niv gi sveduva na nekoj ubla`en vid na rodeni zlostornici. 20 Od gorniot stav deka krivi~nite dela se rezultat na organska degeneracija na ~ovekot sleduva{e i toa deka krivi~nata odgovornost ne mo`e da bide moralna odgovornost koja se zasnova vrz sobodnata volja. Taa ovde se postavuva vrz objektivni osnovi, vrz samoto izvr{uvawe na krivi~noto delo. Ottamu i nerazumniot predlog za radikalno reducirawe na kaznata so koja ne mo`e{e da se eliminiraat antropolo{kite pri~ini na kriminalitetot i baraweto na nivna zamena so medicinski merki. Seto toa zna~e{e voveduvawe na krivi~no pravo zasnovano vrz objektivnata odgovornost ~ie {to vistinsko ostvaruvawe bi mo`elo da ima dalekuse`ni negativni posledici. 30 Ona {to kaj ovaa {kola e posebno neprifatlivo e u~eweto za postoewe na rodeni zlostornici, na tie zalutani divjaci vo sovremenata civilizacija. Vakvata teza ja soboruva postoeweto na golem broj lu|e koi i pokraj poseduvaweto golem broj od osobinite na koi uka`uva Lombrozo, nikoga{ ne izvr{ile kakvo i da e krivi~no delo. Vo taa smisla mnogu brzo í be{e zadaden re{ava~kiot udar od strana na ^arls Goring (Charles Goring) vo studijata "Angliskiot zatvorenik" od 1913 godina. Vrz osnova na rezultatite od antropometriskite merewa vrz 3.000 zatvorenici - recidivisti {to bile komparirani so isti me362

Interesno e da se spomene deka prvoto izdanie na ova delo ima{e samo 252 stranici. Pritisnat od mnogubrojnite kritiki koi doa|aa od site strani Lombrozo be{e prisilen povtorno da gi opravduva i nadopolnuva svoite stavovi so novi argumenti. Ottamu, negovoto vtoro izdanie na ova delo sodr`e{e 740 stranici, tretoto se izdigna na 1241 stranica, a poslednoto petto izdanie od 1896 godina izleze vo tri toma so 1903 strani. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, str. 54.

194

rewa sprovedeni vrz studenti i vojnici, Goring na{ol deka stigmatite na degeneracijata se javuvaat vo Oksford i Kembrix re~isi isto tolku, kolku i vo kaznenite ustanovi vo London.363 6. Me|utoa, i pokraj navedenite nedostatoci mora da se priznaat ogromnite zaslugi na ovaa {kola koja uka`uva na storitelot na krivi~noto delo kako na vistinsko i konkretno bitie {to ne e nekakov apstrakten praven fenomen.364 Nejzina zasluga e i toa {to vo naukata na krivi~noto pravo za prvpat se vovedeni nau~nite metodi eksperiment i posmatrawe. No seto toa, za `al odvede kon edna druga krajnost, kon svrtuvawe na celokupnoto vnimanie vrz li~nosta, kon ednostrano biologisti~ko tretirawe na kriminalnata li~nost so napolno zapostavuvawe na obele`jata na krivi~noto delo kako op{testvena pojava. 2. POZITIVISTI^KATA [KOLA

1. Najgolemiot broj od stavovite na Lambrozo }e bidat ubla`eni od strana na pozitivistite na ~elo so Feri i Garofalo, koi istaknaa deka pri~inite na kriminalitetot se nao|aat kako vo li~nosta na storitelot taka i vo negovata op{testvena sredina. Ovaa {kola koja {to vo osnova zna~i nadovrzuvawe i nadopolnuvawe na antropolo{koto u~ewe365 trgnuva od postavkata deka ~ovekot ne e obdaren so slo363

Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 270. ^arls Goring bil zatvorski lekar koj so pomo{ so statisti~arot Karl Pirson (Karl Pearson) vo svoeto istr`uvawe striktno ja primenile metodologijata na Lombrozo. Rezultatite od nivnoto istra`uvawe koe traelo 12 godini, poka`aa deka ne se najdeni razliki me|u odelnite grupi na osudenici, osven takvi koi mo`at da im se pripi{at na uslovite na `ivot i profesionalnata orientacija od `ivotot na sloboda. 364 "Lombrozo e mogu zna~ajna pojava vo razvitokot na kriminologijata, za{to negovata pogre{na teorija be{e istoriski nu`na za naukata da mo`e posilno da se naso~i vrz prou~uvawe na li~nosta na delinkventot, za da mo`e so toa da se dobie pocelosna slika za kriminalitetot i vo krivi~noto pravo i pred sudot da mo`e da dojde `iva li~nost, a ne samo apstrakten " homo delinquens." Vodopivec i dr. op. cit. str. 10. 365 Faktot deka ovaa {kola vo osnova zna~i nadovrzuvawe i popravawe na osnovnite stojali{ta na antropolo{kata {kola, kako i nejzino razvivawe i pravilno voobli~uvawe od aspekt na socijalnite pri~ini na kriminalitetot, ne pre~i za izdvojuvawe na nejzinoto posebno zna~ewe vo razvojot na krivi~nopravnata, kriminolo{kata i penolo{kata misla. Naprotiv toa mu odi samo vo prilog na sogleduvaweto na nau~noto zna~ewe na ovaa {kola bez ogled na toa dali }e ja nare~eme varijata na antropolo{kata {kola ili }e ja prifatime kako napolno nova i zasebna doktrina koja {to spored samiot Feri se narekuva italijanska pozitivna {kola. Spored Feri, celokupnoto nau~no prou~uvawe na kriminalitetot e predmet na kriminalnata sociologija

195

bodna volja i deka negovoto delo pretstavuva determiniran akt od strukturata na negovata li~nost no, i od nadvore{ni okolnosti. Storitelite se bolni lica {to ne se vo sostojba svesno i volevo da re{avaat za svoite postapki i zatoa ne mo`at da bidat vinovni, a {tom nema vina, ne mo`at da bidat kazneti, tuku sprema niv mo`at da se prezemat edinstveno merki na socijalna za{tita {to za svoja osnova ja imaat opasnata sostojba. Su{tinata na tie merki e inspirirana od potrebata za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot preku prevencija i popravawe na zlostornicite ili pak nivno eliminirawe ako se vo pra{awe nepopravlivi lica. Za pocelosno razbirawe na kriminolo{koto, kriminalnopoliti~koto i penolo{koto zna~ewe na ova u~ewe i ovde e nu`no poblisko zapoznavawe so negovite osnovni stavovi za pri~inite na kriminalitetot, so postavkite za storitelot na krivi~noto delo, osnovot na krivi~nata odgovornost i problemite na kaznuvaweto.366 2. Pojdovnata koncepcija na pozitivistite vo odnos na pri~inite na kriminalitetot e deka sekoe delo na ~ovekot e rezultat na vlijanieto na pove}e vnatre{ni i nadvore{ni faktori {to Feri gi deli vo tri grupi: 10 antropolo{ki (biolo{ki, individualni) faktori, 20 socijalni faktori i 30 fizi~ki (kosmotelurski) faktori. ^ovekot ne go vr{i krivi~noto delo zatoa {to toa go saka (zatoa {to raspolaga so slobodna volja), tuku zatoa {to vrz nego deluvaat mnogu faktori na koi negovata volja, koja samo prividno e slobodna, ne mo`e da im se sprotivstavi. 10 Antropolo{ki kriminogeni faktori se nao|aat vo samiot zlostornik. Toa se vnatre{ni (endogeni) vlijanija {to so ogled na svoeto konkretno poteklo se razlikuvaat na: koja ja sfa}a kako posebna granka na op{tata sociologija. Predmetot na ovaa posebna sociolo{ka disciplina e nau~na teorija za kriminalitetot zasnovana vrz kriminalnata antropologija, fiziologijata, psihopatologijata i statistikata. Samiot pak naziv pozitivna, spored Feri, doa|a od primenata na pozitivni metodi (eksperiment i posmatrawe) so koi se prou~va problemot na kriminalitetot, za razlika od porane{nite neopozitivisti~ki, aprioristi~ki i deduktivni metodi na tolkuvawe na problemite na kriminalitetot (klasi~nata {kola). Spored toa nazivot "pozitivna" ne zna~i nejzin opis spored nekoj sistem prezemen od filozofijata. 366 Spored pozitivisti~kata {kola osnovna zada~a vo borbata protiv kriminalitetot se sostoi vo prezemawe merki {to mo`at da pridonesat za smaluvawe na vr{eweto na krivi~nite dela. Zatoa naukata na krivi~noto pravo treba da gi utvrdi pri~inite na kriminalitetot, da izvr{i klasifikacija na vinovnicite i krivi~nite dela i da go utvrdi osnovot na krivi~nata odgovornost, za da mo`e da se opredelat na~elata i potrebnite merki za odbrana na op{testvoto od kriminalitetot. Radovanovi}, M. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, str. 42.

196

a) organski faktori: faktori {to proizleguvaat od organskata konstitucija na ~ovekot (razni anomalii na ~erepot i mozokot, anomalii na endokrinite `lezdi, vo ~uvstvitelnosta i refleksivnata sfera, funkcionalnosta i sl.), b) psiholo{ki anomalii: faktori {to proizleguvaat od psihi~kata konstitucija (anomalii na inteligencijata, na socijalnite ~uvstva i sl.) i, v) biolo{ki uslovi: faktori {to proizleguvaat od li~nite svojstva (rasa, pol, vozrast), i izvesni socijalni sostojbi (zanimawe, gra|anska sostojba, mesto na prestojuvawe, vospituvawe i obrazovanie i sl.). 20 Socijalnite kriminogeni faktori proizleguvaat od op{testvenata sredina vo koja `ivee zlostornikot. Toa se nadvore{ni (egzogeni) vlijanija {to gi ostvaruva brojot i gustinata na naselenieto,367 sostavot i uredenosta na semejstvoto, sistemot na vospituvaweto, alkoholizmot, siroma{tijata, bezraboticata, na~inot na industriskoto proizvodstvo, ekonomskata i politi~kata organizacija, organizacijata na javnata administracija, pravosudstvoto i policijata, krivi~niot i zakonodavniot sistem, javnoto mislewe, obi~aite, religijata i sl. 30 Fizi~ki (kosmotelurski) kriminogeni faktori se klimata, godi{noto vreme,368 naizmeni~noto smenuvawe na denot i no}ta, godi{nata temperatura, atmosferskite uslovi, geografskoto podra~je, prirodata na zemji{teto, zamjodelskite proizvodi, rasata i sl. Nakratko, toa se site onie fakori koi vlijaat vrz razvojot na aktivnostite na ~ovekot i go pravat tn. fizi~ki ambient vo koj `ivee poedinecot. Krivi~noto delo e rezultat na deluvaweto na site tie faktori, a prete`noto dejstvo na nekoi od niv se opredeluva vo zavisnost od kategorijata vo koja {to spa|a sekoj od poedine~nite zlostornici. 3. [to se odnesuva do storitelite na krivi~nite dela, spored 367

Vo ovaa smisla e interesen obidot na Feri da iznajde kontaktna proporcionalna vrska me|u brojot na naselenieto i brojot na izvr{enite krivi~ni dela spored tn. zakon na kriminalna zasitenost . ("Kako {to opredeleno koli~estvo na voda na opredelena temperatura se pretvora vo to~no opredeleno koli~estvo na hemiski elementi, bez nitu eden atom pomalku ili pove}e, na toj na~in i vo dadeni op{testveni uslovi, so to~no opredeleni psihi~ki karakteristiki na poedincite, }e bide izvr{en to~no opredelen broj zlostorstva - nitu edno pomalku ili pove}e"). Toa zna~i deka obemot na kriminalitetot vo tekot na edna godina e opredelen od razli~ni fizi~ki i socijalni uslovi na sredinata nadopolneti so dominantno dejstvo na vrodenite kriminalni dispozicii i opredeleno vlijanie na slu~ajot. 368 Taka na primer Feri tvrdel deka ubistvata se vr{at vo potoplite krai{ta i vo potopli godi{ni vremiwa, dodeka samoubistvata imaat sosema obraten trend: tie pove}e se vr{at vo postudenite podra~ja, odnosno vo postudenite godi{ni vremiwa.

197

sfa}aweto na ovaa {kola, tie se anormalni i abnormalni lica koi se re{avaat na protivop{testven akt poradi nepovolnite uslovi vo koi se ostvaruvaat nivnite psihi~ki funkcii. Toa se lica {to me|u sebe ne se ednakvi pa, ottamu mo`no e i nivno razvrstuvawe. Vo ovaa smisla, Feri ja prifa}a lombrozovata tipologija na zlostornicite so taa razlika {to pokraj antropolo{kite stigmati vnesuva i opredeleni socijalni anomalii na li~nosta,369 vodej}i smetka za takvo rasporeduvawe {to realno }e go otslika intenzitetot na nivnoto pretpostaveno ili empiriski utvrdeno dejstvo. So ogled na toa, site zlostornici najnapred gi deli na dve golemi grupi: grupa na zlostornici kaj koi dominiraat vnatre{nite i grupa na zlostornici kaj koi dominiraat nadvore{nite t.e. socijalnite faktori. Po ova op{ta podelba se odi i kon konkreten raspored na: 10 Rodeni ili instinktivni zlostornici (delinquenti nati). Glavnoto obele`je na ovie lica se sostoi vo namalenosta ili otsustvoto na nivnite moralni ~uvstva. Krivi~nite dela gi vr{at na prepreden i brutalen na~in. Izrazito se ladnokrvni, svesni za rizikot vo koj vleguvaat i normalno go prifa}aat kako da se raboti za najobi~na dejnost. Stepenot na nivnata opasnost e golem za{to poka`uvaat izrazeni tendencii za postojano manifestirawe na protivop{testveno povedenie. 20 Du{evno bolni (ludi) zlostornici (delinquenti pazzi). Ovde se raboti za takvi lica kaj koi du{evnata bolest ne vodi kon celosno gubewe na svesta za ona {to se pravi. Intenzitetot na nivnata opasnost varira vo zavisnost od vidot na du{evnite nedostatoci i intenzitetot na projavenite moralni defekti. 30 Zlostonici od navika (delinquenti abituali). Za niv e karakteristi~na moralna slabost koja ~esto e pottiknuvana od lo{ite uslovi na sredinata vo koja najneposredno se `ivee. Toa se lica {to vr{at krivi~ni dela u{te od najranata mladost koi podocna naj~esto stanuvaat profesionalni zlostornici. I nivnata opasnost e golema no, ne{to pod nivoto na predhodnite tipovi. 40 Zlostornici od strast ili afekt (delinquenti per passione). Toa se nervozni, sangvinci i premnogu ~uvstvitelni lica koi vr{at dela vo afekt od qubomora i zaradi odbrana na ~esta. Deloto se vr{i prikrieno no, naj~esto vedna{ se priznava. 369

"Feri vo preden plan pove}e ne go stava{e krivi~noto delo kako pravna kategorija, tuku storitelot posmatran vo negovata posebna li~nost, vo negoviot biolo{ki identitet i vo negovata realnost na op{testveno bitie dlaboko zavisen od sredinata vo koja `ivee. Toj naskoro ja istakna i pro~uenata vpe~atliva formula deka storitelot na krivi~noto delo stana "protagonist na krivi~noto pravosudstvo." Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, Pokret humanisti~ke kriminalne politike, Institut za uporedno pravo, Beograd, 1963. str. 20.

198

50 Slu~ajni zlostornici (delinquenti d' occasione). Opasnosta na ovie lica e najmala za{to krivi~noto delo se vr{i samo toga{ koga }e se pojavat opredeleni li~ni i socijalni uslovi i povodi. Navedenite antropolo{ki, socijalni i fizi~ki kriminogeni faktori nemaat ednakvo zna~ewe za nastanuvaweto na kriminalitetot. Osnovnata pri~ina za storuvawe na deloto kaj sekoj zlostorni~ki tip se nao|a vo biolo{kata konstrukcija na ~ovekot, odnosno antropolo{kite pri~ini se primarni za{to ja sozdavaat kriminalnata dispozicija (nastroenost) za vr{ewe zlodela. Ako vrz taa kriminalna dispozicija se nadovrze i vlijanieto na nadvore{nite (socijalnite i fizi~kite) faktori, toga{ so sigurnost doa|a do izvr{uvawe na krivi~noto delo. Od takvata konstelacija na pri~inite se vr{at delata na rodenite, du{evno bolnite i zlostornicite od strast. Postojat me|utoa i situacii koga dominantno mesto mo`at da dobijat i socijalnite pri~ini, no pod uslov makar i malku da e prisutna kriminalnata dispozicija. Na ovoj na~in e opredelena kriminalnata dejnost na zlostornicite od navika i na slu~ajnite zlostornici. Fizi~kite faktori ostvaruvaat podednakvo vlijanie vrz site zlostornici i nikoga{ ne preovladuvaat vo determiniraweto na kriminalitetot. 4. So idejata za pri~inite na kriminalitetot neraskinlivo se povrzani i sfa}awata {to gi ima ovaa {kola vo vrska so krivi~noto delo. Toa, i ovde, ne mo`e da se oddeli od negoviot izvr{itel so {to ja gubi svojata klasi~na samostojnost i apstraktna priroda. No za razlika od postavkite na antropolo{kata {kola, krivi~noto delo ovde dobiva karakter i na cvrsto vtemelena op{testvena pojava za{to negovoto poteklo ne se bara isklu~ivo vo organskata sfera, tuku vo socijalnofizi~kite uslovi zna~ajni za nastanuvaweto i razvojot na li~nosta.370 Vo ovoj kontekst pozitivistite ja vr{at i podelbata na priroden (atavisti~ki) i zakonski (evolutiven) kriminalitet. Prvata grupa ja so~inuvaat krivi~ni dela so koi se povreduvaat op{tite ~uvstva na lu|eto.371 Spored Garofalo, toa se altruisti~kite ~uvstva na so`aluvawe i ~estitost (~esnost), a spored Feri i moralnite, religioznite i patriotskite ~uvstva. Ovie dela se standardni vo site op{testva, za{to ne zavisat od bilo kakva promeni {to zadiraat vo nivnata 370

Za pozitivistite krivi~noto delo "ne e ve}e samo praven tuku priroden i nu`en akt, a pred sÒ simptom na zlostorni~kata sklonost ili delinkventnost na storitelot. Za op{testvoto ne e ve}e opasno deloto koe e storeno, tuku storitelot, negovata kriminalna potencija i virulencija koja se zakanuva so novi delikti." Bavcon, Lj. Noviji kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6, str. 3. 371 Vo ovoj tip na kriminalitet spa|aat site onie krivi~ni dela koi se pojavuvaat kako napad na osnovnite uslovi na li~nosta i op{testvoto, a se vr{at od sebi~ni i antisocijalni motivi.

199

su{tina opredelena kako zlo. Za niv se smeta deka se krivi~ni dela sami po sebe (mala in se) i me|u niv obi~no se vbrojuvaat ubistvata, telesnite povredi, siluvawata, kra`bite i sl. dela {to se vr{at od sebi~ni i antisocijalni motivi. Ovie dela, po pravilo, gi vr{at rodenite i du{evno bolnite zlostornici, mnogu poretko zlostornicite od navika, a ponekoga{ i onie od strast. Zakonskite krivi~ni dela (so koi se atakuva vrz op{testvenata sigurnost na poedincite ili zaednicata) se onie negativni odnesuvawa {to kako takvi gi smeta i so zakon gi opredeluva (mala prohibita) nekoe konkretno op{testvo vo opredeleno vreme. Tie se zavisni od op{testveno-ekonomskite i politi~kite promeni vo edna zaednica pa ottamu se razli~ni od edna do druga zemja. Vo zavisnost od intenzitetot na promenite mo`at da se javat sosema razli~ni dela i vo ramkite na ista zaednica. Vakvi dela naj~esto se politi~kite i ekonomskite zlostorstva.372 Niv gi vr{at zlostornicite od strast (od fanatizam), a ponekoga{ i slu~ajnite zlostornici (kaj tn. kolektiven kriminalitet ili kriminalitet na masite). 5. Vo odgovorot na pra{aweto za krivi~nata odgovornost pozitivisti~kata {kola se rakovodi od restavriranoto u~ewe na Holbah za apsolutniot determinizam (fatalizam). Toa zna~i deka ~ovekot ne e sloboden vo izborot me|u dobroto i zloto poradi biokonstitucionalnata struktura na svojata li~nost. Poedinecot ne mo`e da se re{i za dobroto, za{to vo nego razvienata kriminalna disperzija neizbe`no go turka kon zloto. Negovata predodredenost za zlostorstva ne mo`e da ja izmeni ni dopu{tenoto vlijanie na nadvore{nite faktori. Naprotiv, socijalnite i fizi~kite faktori dobivaat zna~ewe samo na takvi okolnosti {to doveduvaat do zasiluvawe (pouspe{uvawe) na dejstvoto na vrodenite kriminalni tendencii. Ottamu, ovaa {kola smeta deka nema mesto za moralna odgovornost na storitelot na krivi~noto delo. Na poedinecot ne mo`e da mu se upati moralen prekor za ona povedenie {to ne mo`el da go kontrolira so sopstvena volja pa zatoa treba da se vovede op{testvena ili zakonska odgovornost. Spored ovaa koncepcija storitelot sekoga{ e odgovoren za svoeto delo samo zatoa {to `ivee vo ~ove~ko op{testvo koe mora da se brani od vr{eweto krivi~ni dela isto kako od elementarni nepogodi.373 Dovolno e {to e 372

Ovoj tip na kriminalitet se vr{i od altruisti~ki i socijalni motivi. Tuka spa|aat razni aktivnosti na ~ovekot, kako na primer, pripadnost na politi~ki organizacii so revolucionerni celi, usmena i pismena propaganda, klasni organizacii, protivewe na postojnite politi~ki ustanovi i na zakonite itn. Koga se pojavuvaat samo kako manifestacija na izvesni idei, ne mo`at da se smetaat za obi~ni (atavisti~ki) krivi~ni dela. 373 "Poradi toa {to vo slu~aj na postoewe na opredeleni pri~ini nekoj poedinec mora da izvr{i zlostor, isto taka e neophodno i op{testvoto (koe so izvr{uvaweto na toj zlostor se smeta zagrozeno) na nekoj na~in da reagira vo odnos na zlostornikot. Kako {to e nu`no izvr{uvaweto na zlosto-

200

storeno krivi~no delo predvideno so zakon za da se bara op{testvena, odnosno zakonska (legalna) odgovornost bez ogled na toa koj e izvr{itel na deloto (du{evno bolno ili zdravo lice). Osnovot na taa odgovornost izvira od postoeweto na opasnosta za op{testvenite vrednosti i potrebata na toa op{testvo da se {titi od nea. Ovaa opasnost {to Garofalo ja narekuva temibilitÃ, a Feri perocolistÃ, se meri so stepenot na sozdadeniot strav vo svesta na gra|anite od storenoto delo i mo`nosta za negovo povtoruvawe vo opredelena sredina.374 Ottuka proizleguva deka ona {to go zagrozuva op{testvoto ne e krivi~noto delo koe mu pripa|a na minatoto i so ni{to ne mo`e da se reparira, tuku vo opasnosta na storitelot, poim so koj se zamenuva vinata, koja spored pozitivistite ne treba da postoi. Vo soglasnost so dosega izlo`enoto i ovaa {kola veruva deka klasi~arite se vinovni za site neuspesi na planot na borbata protiv kriminalitetot, odnosno vo toa deka represijata i kaznaniot sistem ja poka`aa seta neefikasnost, za{to ne se zasnovaa vrz ispituvaweto na pri~inite na kriminalitetot, tuku na negovite posledici. Ottamu i zalo`bata da se pronajdat novi sredstva za borba protiv kriminalitetot {to }e odgovaraat na negovite pri~ini. Tie smetaa deka treba da se izgradi nov sistem na merki {to }e bide izgraden spored kategoriite na zlostornicite i }e ima za cel da go za{titi op{testvoto od nivnata opasnost. Vo taa smisla bea predlo`eni merkite na socijalna za{tita, odnosno op{testvena odbrana kako svoevidna kombinacija na preventivni i represivni merki. Vidot na ovie sankcii be{e presmetan od vospostavuvaweto srazmernost so opasnosta na li~nosta na zlostornikot, a ne od te`inata na krivi~noto delo. Opasnosta e zna~i taa {to go opredeluva izborot na preventivnite i kurativnite merki od rot, nu`na e i op{testvenata reakcija sprema zlostornikot". Toma{evi}, G. Pojam opsnosti u teoriji E. Ferrija, Zbornik radova pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX, str. 115. 374 Poimot na opasnosta spored Feri i Garofalo nema ista sodr`ina. Temibilità spored Garofalo zna~i deka deluvaweto na storitelot predizvikalo strav kaj gra|anite zaradi mo`nosta od izvr{uvawe novi zlostorstva. Nejziniot intenzitet se ocenuva vrz osnova na subjektivnoto ~uvstvo na zagrozenost {to se javuva kaj okolinata. Za ozna~uvawe na opasnosta Feri go upotrebuva terminot perokolosità {to e opredelen kako mo`nost za izvr{uvawe nov delikt. Intenzitetot na taa opasnost mo`e egzaktno da se utvrdi vrz osnova na razli~ni elementi: vo prv red preku klasifikacijata na zlostornicite no i so pomo{ na nekoi drugi pokazateli kako {to se te`inata na deloto, odlu~uva~kite motivi i li~nosta na delinkventot. Zna~ajno e i razlikuvaweto na opasnosta na op{testvena opasnost (perokolosita sociale) od kriminalnata opasnost (perokolosita criminale) za{to, spored Feri, prviot vid na opasnost ne mo`e da bide osnov za primena na represivni merki. Vidi: Toma{evi}, G. op. cit, str. 115-118.

201

prisilen karakter. Vo soglasnost so taa opasnost e i apsolutno ili neopredelenoto traewe na ovie merki, odnosno nivniot prestanok e vrzan so prestanokot na opasnosta. Spored Feri, postojat ~etiri kategorii na merki na socijalna za{tita: 10 Preventivni merki (mazzi preventivi). Ovie merki se delat na meki na neposredna i merki na posredna prevencija. So merkite na neposredna (direktnata) prevencija se spre~uva samoto krivi~no delo pred negovoto izvr{uvawe. Tie spa|aat vo nadle`nost na policijata i se sostojat vo razni vidovi pomo{, za{tita i nadzor na opredeleni kategorii lica {to sî u{te ne izvr{ile nekoe krivi~no delo, a poka`uvaat pomal stepen na opasnost. So posrednata (indirektnata) prevencija se navleguva vo pri~inite na kriminalitetot pa, so ogled na toa, ovie merki imaat i pogolemo zna~ewe. Vo ramkite na ovaa prevencija Feri predlaga voveduvawe na tn. supstituti na kaznite (sostitutivi penali) {to imaat za cel da gi otstranat brojnite isku{enija {to lu|eto gi vodat vo kriminal. Tie supstituti se izrazuvaat vo niza ekonomski, politi~ki, pedago{ki i socijalni barawa. Me|u ekonomskite barawa se naveduvaat: slobodata na trgovijata i ukinuvaweto na monopolot, slobodata na iseluvawe, osloboduvawe od prekumerni danoci na `ivotnite artikli, organizirawe javni raboti vo zimskite periodi, pogolemo odano~uvawe na alkoholnite pijaloci i ograni~uvawe na nivnata proda`ba, zgolemuvawe na platite na slu`benicite, skratuvawe na rabotnoto vreme i sl. Me|u politi~kite barawa se istaknuvaat: slobodata na pe~atot, reforma na zakonodavstvoto, spre~uvawe brakovi me|u lica nositeli na opredeleni nasledni osobini, ovozmo`uvawe razvodi i olesnuvawe na nivnata procedura zaradi spre~uvawe na bigamijata, brakolomstva i ubistva na ma`ot od strana na soprugite, podobro osvetluvawe na ulicite, dr`avna kontrola vo proizvodstvoto na oru`je, zamena na kni`nite so kovani pari i sl. Pedago{kite barawa se naso~eni kon promeni vo sistemot na obrazovanieto, vospituvaweto i semejnite odnosi, zapoznavawe na po{irokata javnost so medicinskata nauka poradi spre~uvawe na ~estite abortusi i ~edomorstva, osnovawe ustanovi za rekreacija na naselenieto i sl. Me|u socijalnite barawa se pomesteni usilbite za spre~uvawe na vagabunda`ata, pru`aweto pomo{ na napu{teni deca, smestuvawe na deca vo ustanovi i vo drugo semejstvo nadzor vrz odr`uvaweto na ~istotata na ulicite, osnovawe na kasi za zaemna pomo{ i sl. 20 Reparatorni merki (mazzi reparatorii). Toa se merki koi se primenuvaat post deliktum. So niv se nastojuva da se otstranat protivpravnite sostojbi, da se poni{tat posledicite od protivpravnoto povedenie i da se namali {tetata nastanata od storenoto delo. 30 Represivni merki (mazzi repressiva). Od represivnite merki se zadr`ani pari~nata kazna, kaznata li{uvawe od sloboda, prisilnata rabota i zabranata za vr{ewe opredeleni zanimawa ili zanaet. 202

Ovie merki se primenuvaat sprema zlostornicite {to ne se mnogu opasni nitu pak te`inata na nivnite dela e posebno izrazena. 40 Eliminatorni merki (mazzi eliminatorii). Ovie merki se primenuvaat sprema najopasnite zlostornici, a se sostojat vo deportacija vo zemjodelski kolonii, smestuvawe vo du{evni bolnici i primena na smrtna kazna. Primenata na merkite na socijana za{tita zavisi od tipot na zlostornikot: - Sprema rodenite zlostornici koi se nepopravlivi, Garofalo predlaga primena na smrtnata kazna, a Feri do`ivotna deportacija vo zemjodelskite kolonii so rabota na otvoren prostor. - Za du{evno bolnite zlostornici se predlaga smestuvawe vo du{evni ustanovi i azili za ~uvawe i lekuvawe. - Sprema zlostornicite od navika nejpogodno e deportiraweto vo zemjodelski kolonii so prisilna rabota. - Za zlostornicite od strast se smeta deka dovolna sankcija e nivnata gri`a na sovest dopolneta so merkata nadomest na pri~inetata {teta ili oddale~uvawe od mestoto na prestojuvawe, osobeno toga{ ako vo istoto mesto `ivee i `rtvata na krivi~noto delo. - Za slu~ajnite zlostornici se predlaga samo merka nadomest na {teta. Me|utoa, za poopasnite storiteli se nudi i merkata proteruvawe od mestoto na prestojuvawe. Vo soglasnost so predhodnoto lesno se zabele`uva deka spored pozitivistite celta na kaznata e odbrana na op{testvoto od kriminalitetot so stavawe na te`i{teto vrz specijalnata prevencija. Toa zna~i deka kaznata i natamu ostanuva no, so akcentirawe na one sredstva {to imaat posilna mo} od nea vo suzbivaweto na kriminalitetot. Zatoa im se dava prioritet na merkite na socijalnata za{tita so toa {to od niv se bara da bidat prilagodeni na oddelni tipovi na zlostornici t.e. na konkretniot vinovnik. 6. Pokraj golemiot del od ednozna~nite zabele{ki {to ve}e ñ bea upateni na antropolo{kata {kola, na pozitivistite mo`e da im se prefrli i slednovo: 10 Najprvin, neprifatlivo e nivnoto negirawe na slobodnata volja na ~ovekot, preku koja se izrazuva individualniot odnos kon deloto na odredeno svesno i volevo bitie, koe naj~esto vr{i izbor me|u pove}e mo`nosti. 20 Natamu, bitno e da se podvle~e nau~nata nevozdr`anost na klasifikacijata na zlostornicite, ne samo zaradi nejzinata necelosnost, tuku i zaradi eklatantnata stati~nost vo pogled na formiraweto na li~nosta i sozdavaweto na zlostornikot. 30 So istaknuvawe na storitelot vo preden plan pozitivistite otidoa vo druga krajnost, za{to vo celost go zapostavija krivi~noto delo i so toa dlaboko zavlegoa vo subjektivizam pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost koja {to se poka`uva isto tolku {tetna 203

kako i objektivizmot na klasi~nata {kola. Ovaa ideja konsekventno sprovedena, vsu{nost, ja negira vinata, ja negira kaznata, go negira krivi~noto delo kako osnovna pretpostavka na represijata, zna~i gi negira osnovite na krivi~noto pravo, pa spored toa i samoto krivi~no pravo.375 40 Neprifatlivo, i osobeno opasno po gra|anite, e baraweto za primena na preventivni merki {to vo osnova poa|aat od biokonstitucionalnite anomalii na li~nosta i pokraj toa {to ne do{lo do nivno manifestirawe preku kriminalen akt. 50 Nasproti prethodnoto, neprifatlivo e nekaznuvaweto na oddelni vinovnici, osobeno na onie od strast, bidej}i toa doveduva do povreda na ~uvstvoto na pravi~nost i sozdava nesigurnost po odnos na bezbednosta na gra|anite. 7. Me|utoa, pokraj ovie i nekoi drugi nedostatoci mora da se istakne zna~ajniot pridones na ovaa {kola vo oblasta na krivi~nopravnite nauki. 10 So nejzina pomo{, zajakna zna~eweto na li~nosta i potrebata od nejzino prou~uvawe kako individua, koja se formira i deluva pod vlijanie na niza endogeni i egzogeni faktori. So svrtuvaweto kon li~nosta na zlostornikot i potrebata od negovo prou~uvawe se zamenuva sfa}aweto na klasi~arite na individualizacijata zaradi pravi~nost i generalna prevencija so individualizacija iznikanata od potrebata za za{tita na op{testvoto od opasnite kriminalci koja poa|a od kategorijata na zlostornicite, a ne od kategorijata na krivi~nite dela. Vakvata individualizacija, zna~i, za svoja osnova ja zema tipologijata na zlostornicite preku predhodno prou~uvawe na sekoj oddelen storitel i negovata opasna sostojba zaradi opredeluvawe adekavatni merki na socijalna za{tita prilagodena na negovite psihofizi~ki osobenosti. Na toj na~in pokraj zakonskata, vnimanieto se svrte i kon novi vidovni na individualizacija - sudskata i izvr{nata individualizacija na krivi~nite sankcii. 20 Pokraj toa, pozitivistite istaknaa deka kaznata ne e, i ne mo`e da bide edinstveno spasonosno sredstvo protiv kriminalitetot i deka postojat niza drugi socioekonomski i individualni merki {to treba da gi izle~at kriminalnite sklonosti na zlostornikot ili na drug na~in da gi napravat bezopasni za op{testvo.376 30 I na krajot, ne smee da se zaboravi, deka so pozitivisti~kiot iskustven pristap se afirmiraa metodite na opservacija i eksperiment, odnosno primenata na induktivniot metod vo kriminologijata i penologijata, namesto dotoga{niot metod na apstraktno deducirawe i 375

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 53. 376 Bavcon, Lj. Novi kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6, str. 4.

204

logicizirawe na klasi~nata {kola koj be{e primenliv isklu~ivo vo oblasta na krivi~noto pravo.

2.1. Enriko Feri 1. Enriko Feri (Enrico Ferri, 1856-1929) e roden vo provincijata Mantua vo Italija. Studiral vo Bolowa, a potoa stanal profesor po pravo i vo toa svojstvo odr`al brojni predavawa na univerzitetite vo Pariz, Torino, Rim i Piza. Negovite najzna~ajni dela se: "Presmetlivosta i negacijata na slobodnata volja" (La teorica dell Crimputabilitae's la negazione del libere arbitrio - 1875) i "Kriminalna sociologija" (Socialismo e criminalita - 1882, prvoto izdanie pod naslov "Novi horizonti vo krivi~noto pravo i krivi~nata postapka" (I nuovi horizzonti del diritto e della procedure penale - 1881). 2. Osnovnata zada~a {to si ja postavil Feri be{e nau~no otkrivawe na pri~inite na kriminalitetot zaradi iznao|awe efikasni sredstva za suzbivawe na negoviot postojan porast. Za taa cel, ovoj golem pravnik i sociolog, se potprel vrz primena na pozitivnata metoda i koristewe na rezultatite od kriminalnata statistika. Vrz dobienite rezultati go gradi stavot deka za izvr{uvawe na krivi~noto delo ne e dovolno samo postoewe na vrodeni kriminalni dispozicii tuku i opredeleno vlijanie na nepovolnite socijani uslovi.377 Vo otsustvo na ovie uslovi mo`e lesno da se slu~i nieden zlostorni~ki tip da ne dojde vo sudir so zakonot. Me|utoa, nadovrzuvaj}i se na ovaa vo osnova prifatliva konstatacija, Feri zboruva za latentni kriminalci {to dobivaat nau~no nevozdr`ana interpretacija. Spored nego, ovoj tip zlostornici se karakteristi~ni za povisokite klasi kade{to se javuvaat lica koi svoite antisocijalni sklonosti gi i`ivuvaat so vr{ewe izbor na legalni aktivnosti ili profesii. Taka na primer, sinot na bogat trgovec stanuva kasap za da go zadovoli nepomirliviot instinkt za ubivawe, licata skloni kon kra`bi stanuvaat lihvari, siluva~ite se pretvaraat vo zavodnici, a prostitutkite vo otmeni prequbni~ki. 377

Spored Pinatel, Feri vo vistinska i celosna smisla treba da se smeta za osnova~ na Kriminologijata, iako na svoeto glavno delo mu dal naslov Kriminalna sociologija. Toj e prviot koj imal vistinska vizija za kriminalnite problemi. Svoeto eklekti~ko u~ewe, Feri go razvil vo slednive dve postavki. 10 Prestapot ne e nitu isklu~ivo biolo{ka pojava, ni isklu~ivo emanacija na fizi~kata i op{testvenata sredina, tuku, kakov i da e, od najte{kiot do najlesniot vid, sekoga{ e rezultanta vo sekoja antropolo{ka kategorija na prestapnici i kaj sekoj poedinec na ovaa kategorija kako posebna anormalnost. 20 Kaj sekoj prestapnik, za sekoj prestap {to go storil, re{ava~kata prevlast e promenliva, bilo da stanuva zbor za edna od trite nizi na kriminogeni pri~ini, ili da se raboti za edna od posebnite pri~ini vo sekoja od ovie nizi. Pinatel, Kriminologija, str. 26.

205

3. Iako bil protiv kaznata kako moralna sankcija {to vodi kon stradawe i zastra{uvawe na zlostornicite, Feri ne gi otfrla site kazni i delum gi zadr`uva vo edinstveniot sistem na merki na socijalna za{tita. A so istaknuvaweto na potrebata za prilagoduvawe na ovie merki kon razli~nite kategorii zlostornici, toj ja za~na i sovremenata ideja na individualizacijata na krivi~nite sankcii. So nego, vsu{nost, zapo~na izrazeniot interes za medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe na li~nosta na kriminalecot kako vo fazata na izreknuvaweto taka i vo fazata na izvr{uvaweto na sankciite. Od tie pri~ini golem broj penolo{ki avtori so negovata pojava go vrzuvaat po~etokot i natamo{niot razvoj na ovaa ideja i celiot ovoj period go narekuvaat period na individualizacija na kaznata. Ispravnosta na vakvata opredelba ne ja zatemnuva ni toa {to samiot Feri nao|a deka individualizacijata e teoretski prifatliva no prakti~no neizvodliva, zaradi pregolemiot broj na zatvorenici kako i zatoa {to zatvorskiot personal nema dovolno znaewe od kriminalnata biologija i kriminalnata psihologija.378 Zna~ajno e da se spomne i toa deka Feri se zalagal za neopredeleno traewe na merkite na socijalna za{tita so aktivno u~estvo vo fazata na nivnoto izvr{uvawe, a toa e ideja {to podocna }e bide prifatena vo nekoi sovremeni krivi~ni zakonodavstva (SAD, Norve{ka, [vedska i drugi zemji).379 Feri be{e apsoluten protivnik na izrekuvaweto na smrtnite kazni. Toj zboruval i za negativnoto vlijanie na postojniot zatvorski sistem ~ii {to nepovolni uslovi vodat kon kriminalna infekcija so osoben negativen odnos vrz maloletnicite. Pod lupa na negovata kritika bea staveni kratkite kazni zatvor i keliskiot sistem na izvr{uvawe na kaznite so istovremeno zalagawe da se vovede prevospiten tretman za opredeleni kategorii na osudenici. Toj go zabele`uva i faktot deka po izleguvaweto na zatvorenicite na sloboda op{testvoto ne poka`uva nikakov interes za negovo naveduvawe na ~esen `ivot, otstranuvawe na pogubnoto vlijanie na siroma{tijata i drugite isku{enija {to go vodat kon povtorno odlu~uvawe za kriminalna dejnost. 4. Feri, kako i Bekarija, im se protivi na site instituti na krivi~noto pravo koi na vinovnikot mu ovozmo`uvaat da ja izbegne pravdata (pomiluvawe, amenstija i zastarenost). Obrazovanieto od oblasta na kriminologijata go smeta za nu`en del na podgotovkata za sudskiot poziv i go kritikuva lai~koto u~estvo na porotata vo krivi~nata postapka, za{to ja smeta za nedovolno stru~na za donesuvawe na odlukite.380 Svoite idei Feri gi realizira vo proektot na italijanskiot 378

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 366. Prvan, Lj. Enriko Ferri - prete~a modernih ideja u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/5-6, str. 244. 380 Ignjatovi}, \. op. cit. str, 107. 379

206

Krivi~en zakonik od 1921 godina. Ovoj proekt koj se sostoel samo od op{t del so vkupno 131 ~lena,381 ne bil prifaten od parlamentot, za{to gi sodr`el site na~ela na pozitivizmot koi vo toj period ne ñ odgovarale na interesite na fa{isti~kata vlast. Me|utoa, ovoj proekt i voop{to u~eweto na pozitivisti~kata {kola ostvarile golemo vlijanie za donesuvawe na brojni zakoni kako na primer: norve{kiot od 1902, ruskiot od 1903, argentinskiot od 1921, panamskiot od 1922 i mnogu drugi zakonici od podra~jeto na Latinska Amerika,382 kako i na Krivi~niot zakon na Italija od 1930, Grenland od 1954 i dr.383

2.2. Rafaele Garofalo 1. Rafaele Garofalo (Raffaele Garofalo, 1852-1934) poteknuva od ugledno italijansko semejstvo so {pansko poteklo. Po zavr{uvaweto na pravnite studii stanal sudija no, istovremeno bil i profesor po krivi~no pravo na univerzitetot vo negovoto rodno mesto Neapol. Negovoto glavno delo "Kriminologija," najprvin objaveno kako monografija (1880), so zna~itelni izmeni be{e preizdadeno vo 1885 godina. Objavil i drugi zabele`ani trudovi kako na primer: "Me|unarodna solidarnost vo suzbivaweto na kriminalitetot" i "Obid na krivi~no delo so nepogodno sredstvo." 2. Negovata osnovna koncepcija za kriminalitetot e povrzana so idejata za postoewe na prirodni krivi~ni dela (deliti naturale). Toa, spored nego, se op{testveno {tetni dela {to ne zavisat od uslovite na mestoto i vremeto i barawata na zakonot i zatoa go so~inuvaat vistinskiot kriminalitet protiv koj treba da bide naso~ena glavnata op{testvena reakcija. Vrz osnova na toa vr{i klasifikacija na zlostornicite stavaj}i go pritoa akcentot vrz psiholo{kite svojstva na li~nosta za razlika od Lombrozo, pa i Feri, koi im pridavale pogolemo zna~ewe na organskite anomalii na li~nosta. Glavnite tipovi zlostornici, Garofalo gi deli vo slednive grupi: a) tipi~ni zlostornici (ubijci so predumisla), b) polesni zlostornici (impulsivni, violentni zlostornici), v) zlostornici li{eni od ~uvstvoto na so`aluvawe i ~esnost {to vr{at kra`bi i g) pohotlivi, bezsramni, bludni zlostornici.384 Zaradi polesno sfa}awe na negovata podelba na prirodni i zakonski krivi~ni dela (zlostostva), ovde ja naveduvame vo celost. 381

Za sodr`inata na ovoj Proekt vidi: Toma{evi}, G. op. cit, str. 120-

121. 382

Vidi: Radovanovi}, M, op. cit. str. 45. Vidi: Prvan, Lj, op. cit. str. 244. 384 Za poedine~nite karakteristiki na sekoj od navedenite tipovi zlostonici vidi: Francis, A. A. Raffaele Garofalo (1852-1943), Izbor, Zagreb, 1957, str. 398. 383

207

I. Prirodni krivi~ni dela. Prirodniot kriminalitet, Garofalo go pomestuva vo dve {iroki kategorii vo soglasnost so koi, vo prv red, se ocenuva dali e zagrozeno ednoto ili drugoto od dvete iskonski altruisti~ki ~uvstva, i pokraj toa {to krivi~nite dejstvija zagrozuvaat prava od razli~en vid, i iako vo zakonto se vneseni pod razli~ni nazivi. Prvata kategorija - zagrozuvaweto na ~uvstvoto na so`aluvawe ili humanosta - gi opfa}a: 10 Napadite na `ivotot na poedincite i site vidovi aktivnosti ~ija{to cel e da im se nanese fizi~ka bolka, kako {to se: a) zlostavuvawa i sakatewa, b) nedoli~no postapuvawe so slabite i onie koi ne se vo sostojba da pru`at otpor, g) bolesti predizvikani so namera, prekumerna rabota nametnata na deca ili vr{ewe na nekoja rabota koja mo`e da go zagrozi nivnoto zdravje ili da go onevozmo`i nivniot natamo{en razvoj (ovie postapki ne se opfateni so zakonite ili edvaj i da se spomnati me|u prestapite). 20 Fizi~kite dejstvija koi istovremeno nanesuvaat fizi~ka i moralna bolka, kako {to se: a) naru{uvawe na individualnite slobodi od nekoi egoisti~ki pri~ini kako posakuvawe ili `elba za zarabotuva~ka, b) zemawe bez soglasnot, v) samovolno zatvorawe, i sl. 30 Dejstvija koi so nekoe neposredno sredstvo, neizbe`no predizvikuvaat moralna bolka, kade vleguvaat: a) kleveta, b) ogovarawe, v) zaveduvawe so pomo{ na izmama itn. Vo vtorata kategorija - zagrozuvawe na elementarnoto ~uvstvo na ~estitost - gi pomestuva slednive aktivnosti: 10 Nasilni~ki napadi na tu|a sopstvenost, kako: a) kra`ba, b) grabnuvawe, v) pusto{ewe, g) podmetnuvawe na po`ar. 20 Napadi {to ne se nasilni, no koi se storeni so zloupotreba na doverba, kako: a) izmama, b) neverstvo, v) namerna nelikvidnost, g) bankrot, d) oddavawe na tajna, |) plegijat, i) site vidovi na falsifikuvawa so koi se zagrozuvaat pravata na avtorite ili proizveduva~ot. 30 Indirektni naru{uvawa na sopstvenosta ili civilnite prava na lica so koristewe na seriozni lagi, kako {to se: a) la`no svedo~ewe, b) falsifikuvawe vrz avtenti~ni dokumenti, v) zamena na dete, g) poni{tuvawe na li~ni dokumenti, itn. II. Zakonski krivi~ni dela. Nadvor od ramkata na krivi~ni dela {to go so~inuvaat prirodniot kriminalitet, Garofalo gi pomestuva delata od zakonski kriminalitet vo koi, spored nego, vleguvaat: 10 Aktivnostite koi pretstavuvaat zakana za dr`avata, kako {to se: a) onie koi mo`at da bidat pri~ina za neprijatelstvo me|u razli~ni avtoriteti, b) neovlasteni voeni regrutacii, v) buntovi protiv zakonot, g) subverzivni zdru`uvawa, d) buntovni~ki povici, |) krivi~ni dela na javnite glasila, e) pottiknuvawe za za~lenuvawe vo nekoja sekta ili nekoja protivpravna partija, `) predizvikuvawe gra|an208

ska vojna, itn. 20 Aktivnosti so koi se zagrozuva dr`avnata vlast bez nekakva

politi~ka cel, kako i site vidovi otpori na dr`avnite slu`benici (osven koga se raboti za ubistvo, obid za ubistvo i ranuvawe), kako {to se: a) uzurapacija na prava, dostoinstvo ili funkcija bez postoewe namera za nedopu{teno prisvojuvawe na dobivka, b) odbvivawe na vr{ewe na zadol`itelna obvrska sprema dr`avata, v) krium~arewe, itn. 30 Aktivnosti so koi se naru{uvaat javniot mir, politi~kite

prava na gra|anite, po~ituvaweto na slobodata na verosipovest, dobrite obi~ai, kako {to se: a) nasilni~ki napadi na mestoto na `iveali{teto, b) samovolno naru{uvawe na nekoe pravo po pat na sila, v) {irewe la`ni alarmantni vesti, g) begstvo na zatvorenik, d) uzurpacija na prava, |) izborni intrigi, e) navreduvawe na tu|a religija ili kult, `) samovolni apsewa, z) sramni razvratni postapki od koi nema `rtvi. 40 Naru{uvawe na posebnite zakoni na nekoja zemja, kako {to se: a) igrite na sre}a, b) neovlasteno nosewe na oru`je, v) tajna prostitucija, g) naru{uvawe na zakonite vo odnos na `eleznicata, telegrafot, javnata higiena, li~nite podatoci, carinata, lovot, ribolovot, {umskite gospodarstva, re~nite tekovi, d) kako i na op{tinskite propisi za javniot red, itn. Ovie krivi~ni dela ne mo`at da bidat predmet na izu~uvawe za kriminologot. Tie se vrzani za posebnite priliki na edna nacija. Tie kaj svoite izvr{iteli ne otkrivaat nekakva anomalija, nedostig kaj toa delo na moralno ~uvstvo koe evolucijata go napravila re~isi univerzalno. Nema nikakvo somenenie, deka zakonodavecot ne treba da postapuva so ednite na ist na~in kako i so drugite, me|utoa, spored Garofalo, postojat samo vistinski zlostorstva koi mo`at da predizvikaat interes od vistinka nauka so prou~uvawe na nivnite prirodni pri~ini i sociolo{kite sredstva za nivno otstranuvawe. Ostanatite zlostorstva samo gi zgolemuvaat predrasudite ili se samo sprotivni na obi~aite, ili samo gi naru{uvaat zakonite propi{ani za edno odredeno op{testvo koe se razlikuva od zamja do zemja i koi, kone~no, ne se neophodni za op{testvena kategorizacija. Zna~i, prou~uvaweto na biolo{kite pri~ini vo ovie slu~ai e nepotrebno, a koga stanuva zbor za sredstvata za nivnoto korigirawe, postojat samo kazni koi isto taka se promenlivi vo zavisnost od toa dali potrebata za zastra{uvawe pove}e ili pomalku e izrazena. 3. Spored Garofalo, celta na op{testvenata reakcija treba da bide celosno iskorenuvawe na kriminalitetot ili barem negovo progresivno opa|awe. Toa mo`e da se postigne so primena na dva, za Garofalo, sosema logi~ki metodi: eliminacija i represija. Toj smeta deka najte{kite ili tipi~ni zlostornici me|u koi naj~esto se javuvaat ubijcite od egoisti~ki i sadisti~ki motivi se nepopravlivi lica bidej}i 209

se li{eni od site moralni ~uvstva. Za niv, edinstveno efikasno sredstvo e smrtnata kazna. Vtorata grupa na zlostornici vr{at nasilni~ki dela {to proizleguvaat od pogre{noto sfa}awe na osnovnite barawa na ~esta. Ovie zlostonici treba da se izoliraat od op{testvoto so toa {to }e bidat upateni na nekoj pust ostrov ili vo nekoja kaznena kolonija. Sli~ni merki treba da se primenat i sprema zlostornicite koi poradi otsustvo na ~uvstvo na so`aluvawe vr{at dela protiv li~nosta, odnosno poradi otsustvo na ~uvstvo na ~esnost gi vr{at onie dela {to se naso~eni protiv imotot. Sprema zlostornicite od ~etvrtata kategorija na koi im nedostasuva navika za samosovladuvawe treba da se izre~at dva vida na pari~ni kazni: edni vo korist na dr`avata i drugi vo korist na o{tetenata strana.385 3. [KOLATA NA SOCIJALNATA SREDINA

Antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola imaa {irok odek vo site evropski zemji. Neposredno po niv se javuva golem broj na nau~nici koi go obrabotuvaat problemot na kriminalitetot vo ramkite na razni kriminolo{ki nauki. Nekoi od niv ja prodol`uvaat nasokata na antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola (biolo{ko-sociolo{ka {kola), zasnovaj}i go svoeto u~ewe vrz na~elata na biolo{kiot i ili biosociolo{ki determinizam. Me|utoa, pokraj niv, se javuva pogolem broj na avtori koi sosema ili delumno go otfrlaat u~eweto na antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola i na toj na~i sozdavaat novi teorii za kriminalitetot. Vo taa smisla vo Francija se pojavuva kriminolo{kata {kola poznata pod edno od slednite imiwa: francuska {kola, lionska {kola, teorija na sredinata ili kako sociolo{ka {kola. Ova u~ewe kako osnovno podra~je na deluvaweto na kriminogenite faktori go istaknuva tn. milje ili ambient na op{testvenata i ekonomskatata sredina. Taa ima pove}e privrzanici me|u koi kako najva`ni posebno treba da se istaknat: Lakasaw, Tard i Dirkem.

3.1. Lakasaw 1. Lakasaw (J. A. Lacassagne, 1843-1924), profesor po sudska medicina vo Lion, svojata sociolo{ka teorija za kriminalitetot ja izlo`i vo mnogubrojni statii, raspravi i izve{tai na pove}e me|unarodni kongresi. Toj e eden o prvite u~enici na Lombrozo nadvor od Italija, me|utoa brzo se oddeluva od nego i doka`uva deka zlostornikot ne se ra|a kako takov, tuku deka e emanacija na sredinata vo koja `ivee. Faktorite na kriminalitetot se od individualna i socijalna priroda, a poslednive se od re{ava~ko zna~ewe, taka {to zna~eweto na individualnite faktori e dosta ograni~eno. Vo slu~aj da se raboti 385

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 365-366.

210

za onie zlostornici kaj koi nao|ame razni biopsihi~ki anomalii, tuka ve}e ne mo`e da se ka`e deka stanuva zbor za vistinski kriminalci, tuku za du{evno bolni izvr{iteli na krivi~ni dela. Vistina e deka kaj mnogu golem broj na zlostornici se javuvaat anomalii, telesni i psihi~ki, me|utoa, sli~ni anomalii mo`at da se zabele`at i kaj u{te pogolem broj na lu|e koi stanuvaat zlostornici, pa ottamu vakvite svojstva ne mo`at da se smetaat kako dovolna karakteristika na zlostornicite i kako pri~ini na kriminalitetot. Potoa, i koga bi se zelo deka zlostornicite se karakteriziraat so izvesni organski fizi~ki i psihi~ki anomalii, mora da se ima vo vid deka tie se posledica na razni socijalni pri~ini koi go sopiraat normalniot razvoj na li~nosta. Vo sekoj slu~aj, site ovie anomalii mo`at da se svedat na razni socijalni vlijanija koi gi sozdavaat tie anomalii. Na ovoj na~in Lakasaw go otfrla u~eweto na rodeniot zlostornik i istaknuva deka site zlostornici se sozdavaat vo op{testvoto pod vlijanie na razni socijalni pri~ini. Op{testvenata sredina, a ne atavizmot gi sozdava zlostornicite. Bez soodvetni socijalni pri~ini klicite na kriminalitetot ne bi mo`ele ni da se razvijat.386 Ovaa misla na Lakasaw, vo prv red najde mestovo negoviot aforizam: "Op{testvata imaat takvi zlostornici kakvi {to gi zaslu`uvaat." Pritoa, vo socijalnata niza na pri~ini, ekonomskite uslovi igraat zna~ajna uloga. 2. Teorijata na socijalnata sredina na Lakasaw stekna mnogubrojni privrzanici vo Francija me|u koi treba da bidat spomnati i Manuvrie i Leturno. 10 Manuvrie (Manouverier) e najolemiot privrzanik na ovaa {kola. Toj najpove}e pridonese vo celost da se otfrli u~eweto na zlo386

Vo kriminolo{kata literatura ~esto se citiraat slednite razmisluvawa na Lakasaw, izlo`eni u{te na Prviot kongres za kriminalna antropologija vo Rim, 1885: "Ona {to e va`no, toa e socijalnata sredina. Taa e nagnoeno zemji{te na kriminalitetot: zlostornikot mo`e da se sporedi so bakterija koja nema zna~ewe se dodeka ne naide na nagnoena zemja vrz koja mo`e da fermentira (da se umno`uva). Zlostornikot so site svoi karakteristiki, antropometriski i drugi, nam ni se ~ini od mnogu mala va`nost. Site tie karakteristiki mo`eme da gi pronajdeme i kaj i kaj ~esnite lu|e". Interesno e da se spomne deka bea odr`ani vkupno 6 kongresi na Me|unarodnoto zdru`enie za kriminalna antropologija, po {to ova zdru`enie prestana da postoi. Toa se slednite kongresi: 1 0 Rim, 1885, 20 Pariz, 1889, 30 Brisel, 1892, 40 @eneva 1896, 40 Amsterdam, 1901, 50 Torino, 1906 i 60 Keln, 1913. Na kongresot vo Pariz, od strana na Tard, Lakasaw, Manuvrie i Topinard naj`estoko be{e napadnato u~eweto na Lombrozo za tn. zlostorni~ki tip. Na predlog od Garofalo treba{e da se formira duri i posebna me|unarodna komisija koja }e izvr{i niza sporedbeni istra`uvawa vrz najmalku 100 zlostornici i vrz kontrolna grupa od isto tolku ~esni lu|e. Ovaa komisija me|utoa, nikoga{ ne se sostana.

211

storni~kiot tip i biolo{kiot atavizam. Krivi~noto delo e predmet na op{testvenata sociologija, a ne na kriminalnata antropologija. Zlostornikot e isklu~iv proizvod na op{testvenite pri~ini. Diskusijata za anatomskite i fiziolo{kite osobenosti na zlostornicite davaat objasnuvawe samo za nezna~itelen broj na zlostornici i krivi~ni dela koi mo`at da se nare~at patolo{ki kriminalitet. Naprotiv, tie ne pru`aat nikakvi objasnuvawa za obi~niot kriminalitet, kriminalitetot na fizi~ki i du{evno zdravite zlostornici koi brojno najpove}e se zastapeni. Od tie pri~ini kriminalitetot mo`eme podobro da go sfatime i objasnime ako ja istra`ime normalnata anatomija na ~ovekot, za{to krivi~noto delo e rezultat na istite nagoni i potrebi so koi se karakterizira ~ovekot koj ne e kriminalec. Manuvrie rasprava za kriminalitetot pove}e na~elno podlo`uvaj}i gi na kritika osnovnite postavki na italijanskata kriminolo{ka {kola, pa ottamu kaj nego ne mo`at da se najde analiza na pri~inite na kriminalitetot. Spored nego, poedine~nata analiza na odelnite faktori na kriminalitetot ne davaat to~na slika za sociologijata na kriminalitetot. Edinstveno ako se zeme predvid vlijanieto na socijalnata sredina kako celina, mo`e da se objasni va`nosta na taa socijalnata sredina kako faktor na kriminalitetot. No, pokraj toa, Manuvrie ja istaknuva va`nosta na ekonomskite uslovi pri interpretacijata na problemot na kriminalitetot, naglasuvaj}i deka e pogre{no da se potceni va`nosta na prirodnite potrebi na ~ovekot kako pri~ina na kriminalitetot. 20 Leturno (Letourneu) e pomalku jasen vo stavot sprema teorijata na biolo{kiot atavizam. Kaj nego, sî u{te, dominiraat koncepciite za rodeniot zlostornik. Me|utoa, spored svoite idei za problemot na prevencijata na kriminalitetot toj vo celost í se priklonuva na {kolata na socijalnata sredina. Prevencijata na kriminalitetot, veli toj, mo`e da bide efikasna samo ako e vo vrska so koreniti op{testveni reformi. Rodenite zlostornici bi bile mnogu retki, ako ne gi sozdava op{testvoto. Toj ja istaknuva i va`nosta na ekonomskite uslovi. Zna~aen faktor na kriminalitetot se siroma{tijata i alkoholizmot.

3.2. Gabriel Tard 1. Gabriel Tard (Gabriele Tarde, 1843-1904), koj, iako vo celost ne se vklopuva vo koncepcijata na teorijata na socijalnata sredina, sepak e eden od nejzinite pretstavnici, dava originalna teorija za kriminalitetot. Osnovite na svoeto u~ewe za kriminalitetot toj gi izlo`il vo svoite dela: Sporedben kriminalitet ("La criminalitÕ compareÕ, 1886) i Kaznena filozofija ("La philosophie penale," 1890). 2. Potpiraj}i se vrz sociolo{koto sfa}awe na kriminalitetot, vo prv red go otfrla poimot na rodeniot zlostornik i osobeno po212

imot na biopsiholo{ko su{testvo. Namesto ovoj poim, toj go vospostavuva poimot na profesionalniot zlostornik kogo go sozdava socijalnata sredina i na toj na~in zlostorni~kiot svet go sfa}a kako grupa na lu|e koi se razlikuvaat od drugite, ne spored biolo{kite karakteristiki, tuku edinstveno spored svoeto zanimawe. Kako {to postojat lu|e so razni profesii, taka postojat i lu|e na koi vr{eweto na krivi~nite dela im pretstavuva obi~no zanimawe. Psihi~kiot `ivot na zlostornicite e ist kako i kaj drugite lu|e i otuka klasifikacijata na zlostornicite ne mo`e da bide antropolo{ka nitu psiholo{ka, tuku samo sociolo{ka. Kako edna od ovie klasifikacii mo`e da se nazna~i podelbata na gradski i selski kriminalitet. I dvete grupi se celosno razli~ni, no ne spored psihi~kite i organskite karakteristiki na nivnite izvr{iteli, tuku spored sociolo{kite pri~ini koi gi sozdavaat. 3. Preo|ajki vrz analiza na odelni faktori na kriminalitetot, Tard doa|a do slednite zaklu~oci. Vlijanieto na fizi~kite faktori mo`e sekako vo izvesna mera da se po~uvstvuva, osobeno vo pogled na vlijanieto na meteorolo{kite promeni vrz vr{eweto na krivi~noto delo ubistvo. Toj, isto taka, celosno ne go negira nitu fiziolo{koto vlijanie. Izvesni organski predispozicii na polot i rasata mo`at da se zabele`at vo odnos na kriminalitetot. Me|utoa nivnoto kriminalno zna~ewe e vo vrska so ostanatite socijalni vlijanija koi sekoga{ se dominantni. Analiziraj}i go vlijanieto na socijalnata sredina vrz kriminalitetot dao|a do izvesni zakonitosti. Najpove}e se zadr`uva na vlijanieto na imitacijata, koja ja narekuva mo}en socijalen faktor {to ~estopati e nesvesen, tainstven i sekoga{ od pogolemo zna~ewe odo{to obi~no se misli. Spored nego socijalniot faktor na imitacija igra osobeno va`na uloga i vo pogled na kriminalitetot. Vo pogled na vlijanieto na imitacijata, Tard uka`uva na tri zakoni: a) moda (vo gradot) i navika (na selo) - zlostorstvoto se javuva kako moda, a so vreme stanuva navika, b) poniskite sloevi vo op{testvenata sruktura redovno gi imitiraat povisokite, i v) princip na supstitucija - koga }e se sudrat dva vida na odnesuvawe zgolemuvaweto na ednoto doveduva do razvoj na drugoto koe go nadomestuva. Toa zna~i deka zlostorstvoto najprvin se javuva kako moda koja potoa preo|a vo navika so tendencija na postojano {irewe od povisokite kon poniskite op{testveni sloevi. Tard tvrdi deka site zna~ajni postapki na op{testveniot `ivot se izvr{eni pod vlijanie na primerot. Lu|eto ra|aat ili ne se ra|aaat, se oddavaat kon alkohol ili ne se oddavaat, vr{at samoubistva ili ne, se ubiva ili ne se ubiva preku imitacija (zarem denes bi postoela idejata za borba vo dvoboj ako za nea ne se znaelo od baronite, za objavuvawe na vojni, ako ne se znaelo deka toa otsekoga{ se pravelo od strana kralevite). Imitacijata se vr{i od povisokite op{testveni sloevi vrz poniskite, sî do {irokite narodni sloevi. Celokupnata aktivnost vo 213

op{testvoto, jazikot, na~inot na mislewe, potrebite i na~inot na nivnoto zadovoluvawe podle`at na imitacijata, na toj na~in {to poniskite sloevi vo sî gi imitiraat povisokite sloevi. Vo pogled na kriminalitetot mo`e da se zabele`i deka imitacijata e eden od najva`nite zakoni na negoviot razvoj. Porocite i krivi~nite dela koi denes mo`at da se zabele`at kaj poniskite sloevi, isto taka poteknuvaat od imitacijata na poniskite sloevi, kako na primer, pijanstvoto i drugi na~ini na raskala{en `ivot. Lutaweto ima svoj prvobiten oblik vo srednovekovnoto trubadurstvo. Sociolo{ki zemeno ubistvata zna~at imitacija na drugi ubistva zaradi nasledstvo, soperni{tvo i sl. Denes vo odnos na vr{eweto na krivi~nite dela se zabele`uva sli~na pojava i vo imitiraweto na gradovite od selskite `iteli. Tard natamu podvlekuva deka rabotata e sociolo{ki faktor koj go namaluva kriminalitetot. Pogre{no e, veli toj, da se izveduva zaklu~ok deka porastot na industriskata aktivnost ima za posledica porast na kriminalitetot, iako statistikata ni go poka`uva sprotivnoto. Toj porast e posledica samo na organizacijata na industriskoto proizvodstvo {to ne mu odgovara na uslovite na op{testveniot razvoj. Kako va`na pri~ina na kriminalitetot mo`e da se smeta i nezadovoluvaweto na osnovnite potrebi na sekoj poedinec, odnosno otsustvoto na mo`nosti za nivno zadovoluvawe. Pritoa treba da se ima vo vid deka i prezasitenosta vo zadovoluvaweto na potrebite mo`e da bide od kriminogeno zna~ewe. 4. Vo pogled na odgovornosta za krivi~nite dela, Tard izgradil svoevidna teorija za moralnata odgovornost. Spored ovaa psihosocijalna teorija, sostobata na samata li~nost odnosno, sostojbata na nejzinoto se}avawe na op{testvenite obvrski (svest deka so svoeto povedenie gi naru{uva moralnite i op{testvenite vrednosti vsadeni vo li~nosta vo procesot na socijalizacijata) i stepenot na op{testvenata prilagodlivost, pretstavuvaat osnovni elementi spored koi mo`e da se opredeli krivi~nata odgovornost. Ako se}avaweto na op{testvenite i moralnite obrski e normalno i stabilno, li~nosta e odgovorna za svoite dela, a ako toa se}avawe e oslabeno i naru{eno, ne mo`e da stane zbor za odgovornost. Isto taka, ne mo`e da se poviikuva na odgovornost liceto koe nemalo vreme da se prilagodi na novata op{testvena sredina.387 Na toj na~in, Tard elegantno se izvlekuva od filozofskite raspravi za slobodata na voljata, koi osobeno bea prisutni vo negovoto vreme. Kriminalitetot go posmatra kako pojava koja nastanuva od op{testvoto i e svrtena protiv nego. Ottamu se zalaga za prezemawe na site raspolo`ivi merki koi mo`at da ja suzbijat ovaa pojava. Me|u niv, ubeden vo mo}ta na intemidacijata (zastra{uvaweto), ja pomestuva 387

Vidi: Wilson. M. S: Gabriel Tarde (1843-1904), Izbor, Zagreb, 1957/2,

str. 262.

214

i smrtnata kazna. Kaj izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, poradi izbegnuvaweto na vlijanieto na imitacijata, insistira vrz keliskiot na~in na nejzinoto izvr{uvawe kombiniran so poseti na osudenicite od strana na dobrotvorni organizacii i zdru`enija na gra|anite. 5. Spored Tard, za kogo se smeta deka e glavnata li~nost koja go ovozmo`i pristapot na socijalnata psihologija vo kriminologijata, site va`ni dejstvija vo `ivotot na op{testvoto nastanuvaat pod vlijanie na primerot. I navistina, imitacijata bez somenie e zna~aen faktor vo `ivotot na op{testvoto, pa ottamu i vo genezata na kriminalitetot. Me|utoa, imitacijata ne mo`e da dade zadovolitelen odgovor na osnovnite pra{awa na kriminologijata za toa koi se seopfatnite i re{ava~ki pri~ini na kriminalitetot. So drugi zborovi, apsolutizacijata na imitacijata, koja se zema kako re~isi edinstven faktor na kriminalitetot e i osnovnata slabost na negovata teorija. Me|utoa, sepak, vrz negovata teorija se nadovrza edna od {kolite na modernata amerikanska kriminologija - teorijata na diferencijalna asocijacija, za koja }e zboruvame podocna.

3.3. Emil Direkem 1. Spored Emil Dirkem (Emille Durkheim, 1858-1917)388 vo su{tinata na op{testvoto, koe go posmatra kako organska celina, vo odnosot sprema poedinecot i poedine~nite op{testveni pojavi od primarno kauzalno zna~ewe, se dva osnovni elementi: ideen i morfolo{ki (sociologizam). Idejnata sr` na op{testvoto ja so~inuva zaedni~kata kolektivna svest (moralnoto edinstvo na ~lenovite na op{testvoto, ili solidarnost za vrednostite, celite i ideite) koja e sostavena od kolektivni pretstavi. Kolektivnite pretstavi pak, kako izvor na taa solidarnost, se sostaveni od idei i normi. So niv se reguliraat razli~nite oblici na op{testveno povedenie. Tie go opredeluvat kolektivniot na~in na dejstvuvawe, mislewe i ~uvstvuvawe i kako pretpostavka na op{testveniot `ivot se zadol`itelni za site poedinci, ne{to {to vrz nivnata svest im se nalo`uva odnadvor, od niv nezavisna prisilba. Pritoa, op{testvenata prisilba ne mora da deluva samo od nadvor, taa se pretvora vo vnatre{na prisilba {tom preku vospituvawe i zaedni~ki `ivot poedinecot intimno usvoi nekoi kolektivni sodr`ini na kolektivnata (zaedni~kata) svest. Razgleduvajki go natamu problemot na op{testvenite pojavi, Dirkem doa|a do konstatacija deka tie se pojavi sui generis, koi ne se 388

Glavni dela: "De la division du travail social" ("Za podelbata na op{testveniot trud," 1893), Le suicide ("Samoubistvo," 1897), "Les formes elementaires de la vie religieuse" ("Elementarno oblici na religiozniot `ivot," 1912), "L'education et sociologie" ("Edukacija i sociologija") i dr.

215

nitu ekonomski, ni psihi~ki i idejni, tuku pojavi na kolektivnata svest, kolektivni pretstatvi koi se razlikuvaat od pojavite na individualnata svest, za{to pretstavuvaat nekoja posebna supstancija. Vrz osnova na seto toa kolektinata svest mo`e da se nare~e totalitet na veruvawa i sentimenti, zaedni~ki za prose~niot gra|anin na isto op{testvo od koi se oblikuva opredelen sistem koj ima svoj sopstven `ivot.389 Poedincite gi usvojuvaat ovie osnovni elementi na kolektivnata svest preku vospituvaweto. Vospituvaweto pak, Dirkem go sfa}a re~isi isklu~ivo kako proces na socijalizacija. A osnovnata zada~a na socijalizacijata e da ja izmeni vrodenata individualisti~ka i nesocijalna priroda na lu|eto, so interiorizacija na moralnite principi da se pridonese za so~uvuvawe na op{testvoto od patolo{ki procesi i ramnote`ata i funkcionalnosta na negovite delovi. Poedinecot po priroda e sebi~en, orientiran sprema svoite li~ni interesi i duri op{testvoto, so vospituvaweto i so prisilnite normi go pretvora vo op{testveno su{testvo. Za razlika od drugite `ivi su{testva ~ii potrebi se ograni~eni so nivnata organska priroda, ~ovekovite strasti i barawa nemaat nikakvi prirodni granici. ^ovekovata al~nost mo`e da se vpregne samo koga poedinecot }e mu se podlo`i na op{testvoto i na negovite moralni zakoni i na toj na~in }e se osposobi za normalno u~estvo vo op{testveniot `ivot. Za da ja ozna~i razlikata na kolektivnata od individualnata svest, Dirkem naglasuva nekolku elementi. Prvo, op{testevnite pojavi (fakti, podatoci),390 mora da se tetirat kako predmeti, t.e. kako ne{to {to postoi nadvor od individualnata svest,391 i vtoro, kolekt389

"Bez somnenie taa nema specifi~en organ kako supstratum; taa, spored definicijata e difuzna vo sekoj del na op{testvoto... taa ima posebni karakteristiki, koi ja pravat razli~na stvarnost. Spored celta, taa e nezavisna od posebnite uslovi vo koi postojat individuite; tie pominuvaat, taa ostanuva. Taa e ista i na jug i na sever, vo golemite i vo malite gradovi i vo razli~ni profesii. Zgora na toa, taa ne se menuva so sekoja generacija, tuku naprotiv, taa gi povrzuva generaciite edni so drugi... Zatoa celosno e razli~en predmet od poedine~nite svesti, iako mo`e da bide realizirana samo preku niv. Taa e psihi~ki vid na op{testvoto, vid koj ima svoj delokrug, sopstveni uslovi na postoewe, sopstveni oblici na razvoj, isto kako i individualnite, iako na razli~en na~in." Dirkem, E. Pravila sociolo{ke metode, Savremena {kola, Beograd, 1963, str. 79-80. 390 Smislata na op{testvenite faktori, nivnata funkcija treba da se bara vo odnosot koi tie go odr`uvaat so nekoja op{testvena cel. "Funkcijata na op{testvenikte faktori mo`e da bide samo op{testvena, t.e. tie se sostojat vo sozadavawe na op{testveno korisni posledici" Ibid, str. 102. 391 Da se postapuva so pojavite kako so fakti, veli Dirkem, zna~i da se postapuva so niv kako so podatoci koi ja so~inuvaat pojdovnata to~ka na naukata... Ona {to ni e dadeno ne e idejata koja lu|eto ja imaat za vrednostite, za-

216

ivnata svest ja karakteriziraat dva osnovni elementi: element na nadvore{nost i element na prisilba.392 So drugi zborovi, tie kako predmet, kako ne{to nadvore{no deluvaat vrz individuata kako svoeviden prisilen faktor.393 Su{tinata na op{testveniot `ivot, Dirkem ja nao|a vo moralnoto edinstvo na ~lenovite na op{testvoto t.e. vo zaedni~kata kolektivna svest. Bilo da se raboti za primitivni zaednici (vo koe moralnoto edinstvo se javuva kako "mehani~ka soliradnost," zasnovana na nerazviena podelba na trudot) ili za sovremeno civilizirano izdiferencirano op{testvo (vo koe moralnoto edinstvo se javuva kako "organska soliradnost," zasnovano na razviena podelba na trudot), zaedni~kata moralna svest e bitna karakteristika na op{testveniot `ivot. 2. Za objasnuvawe na kriminalitetot i sociopatolo{kite pojavi od osobeno zna~ewe se tri natamo{ni konstatacii na Direkem: 10 stavot za razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite op{testveni pojavi, 20 negovata teorija za anomija, i 30 negovite stavovi za sajmoubistvoto. 10 Objektivnoto merilo za normalnosta, Dirkem go bara vo ona {to e tipi~no ili prose~no za daden tip na op{testvo i za negovata razvojna faza. Ottamu, normalni ili po`elni pojavi vo op{testveniot `ivot se onie pojavi koi naj~esto se javuvaat (koi so~inuvaat statisti~ki prosek), koi se sposobni za opastanok i koi ottamu se korisni. Osven toa, za edna op{ta ili prose~na pojava da bide normalna, mora da bide povrzana i so op{tite uslovi na kolektivniot `ivot.394 Pojavite koi otstapuvaat od prose~noto, se bolni, patolo{ki pojavi.395 Dirkem smeta{e deka kriminalitetot e normalna pojava i ottamu {to e prisutna vo site tipovi na op{testva. Vakvata konstatacija Dirkem ja objasnuva so dva argumenti: prviot, postoeweto na prestapot {to taa e nepristapna, tuku toa se vrednostite koi navistina se razmenuvaat vo tekot na ekonomskite odnosi. Ne ova ili ona sfa}awe na moralniot ideal, tuku zbirot na pravilata vsu{not go opredeluva povedenieto. Ibid. str. 31. 392 Najbitno vo poimot na op{testvenata prisilba e {to taa pravi kolektivniot na~in na deluvawe ili mislewe da imaat stvarnost nadvor od poedinecot koja vo sekoj moment so nejze se soobrazuva. Ibid. str. 15. 393 Za glavni oblici na projavuvawe na kolektivnata svest toj go smeta{e pravniot sistem, eti~kite sfa}awa na opredeleno op{testvo, negovite religiozni veruvawa i dogmi, potoa politi~kite sfa}awa, umetni~kite dela i obi~aite. Vidi: Mili}, V. op. cit. str. 111. 394 Na prviot kriterium na Dirkem za razlikuvawe na normalnite i patolo{kite pojavi (pojavata da e prose~na) mu se zabele`uva isklu~itelniot konformizam, a vtoriot (pojavata da e povrzana) se osporuva poradi svojot organicizam. Vidi: Jankovi}, I - Pe{i}, V. Dru{tvene devijacije: Kritika socijalne patologije, Vi{a {kola za socijalne radnike, Beograd, 1981, str. 25. 395 Dirkem, E. op. cit. str. 55.

217

ovozmo`uva da ne se za~auri ("skameni"), tuku razviva kolektivnata svest, i vtoriot, postoeweto na kriminalitetot go jakne edinstvoto i solidarnosta pri zaedni~kata borba protiv nego i ja razviva svesta za zaedni~kite moralni normi. So ogled na toa {to kriminalitetot pretstavuva normalna pojava, toj proizleguva i e sostaven del na op{testvenata struktura i ottamu ne mo`e da se razbere i analizira oddelno, tuku sekoga{ vo povrzanost so opredelena kultura. Vo nego spa|aat site oblici koi gi navreduvaat silnite ~uvstva na kolektivnata svest.396 Ottamu, dokolku ne dojde do negovo pregolemo zgolemuvawe, toj e normalna op{testvena pojava, faktor na zdravo op{testvo koj ne samo {to e nu`en, tuku i korisen i slu`i kako regulator na op{testveniot `ivot.397 Preteranoto zgolemuvawe na kriminalitetot kako i negovoto preterano opa|awe, veli Dirkem, sekoga{ nagovestuvaat nekoe zna~ajno op{testveno naru{uvawe. Brojot na tepa~kite i telesnite povredi nikoga{ ne pa|a tolku nisko kako vo vreme na siroma{tija, ekonomski krizi, glad i vojni. Spored nego, korenot na kriminalitetot se nao|a vo samata priroda na op{testvoto, vo op{testvenata sredina, toj izvira od strukturata na op{testvoto, pa so samoto toa mu e imanenten na op{testvoto. Tokmu zatoa, kriminalitetot spa|a vo redot na normalnite op{testveni pojavi koi im se svojstveni na site op{testva. Vrz taa osnova zaklu~uva deka kriminalitetot e neizbe`na, prifatliva i korisna pojava398 koja preo|a vo bolest samo vo slu~aj na nejzino naglo opa|awe ili zgolemuvawe. Spored nego, bez postoeweto na zlostorstvata ne bi postoel duri ni razvoj vo oblasta na pravoto i drugite nau~ni disciplini koi se zanimavaat so otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. Ako op{testvoto mora da napreduva, toga{ toa, spored Dirkem, mora da pru`i mo`nost za sestran izraz na akciite na poedincite, a toa gi vklu~uva razli~nite aktivnosti na relacijata od genijalni do kriminalni. Postoeweto na kriminalitetot doka`uva prisutnost na individualnite slobodi i tendencii kon op{testveno dinami~nite promeni koi toj gi smeta za uslovi na progresot. Ako vo edno op{testvo bi postoele sosema iznivelirani i skleroti~ni kolektivni ~uvstva, vo smisla na nivna postojanost i nepromenlivost, pa ottamu ne bi imalo kriminalitet, toa spored misleweto na Dirkem, bi uka`uvalo na cvrsta struktura na op{testvoto koja, vsu396

Ibid, str. 70. Ibid, str. 71. 398 Svojata ideja za korisnosta na kriminalitetot, Dirkem ja ilustrira so poznatiot primer na osudata na anti~kiot filozof Sokrat, ~ii edinstven "zlostor" pretstavuva{e slobodata na negovite misli. Poradi toa Sokrat be{e poguben (povikan da se samoubie so ispivaweto otrov), za podocna razvojot na op{testvoto da poka`e deka Sokrat, vsu{nost, bil i te kako korisen za svojata tatkovina i ~ove{tvoto voop{to. 397

218

{nost, ne e sposobna za promeni, za progres. Vakvoto razmisluvawe go dovelo do poznatiot postulat deka zlostornikot ne e antiop{testveno su{testvo i parazit, tuku redoven agens na op{testveniot `ivot. Vo tesna vrska so ova tvrdewe e i negoviot zaklu~ok deka opa|aweto na kriminalitetot pod voobi~aenoto i normalno nivo nagovestuva podlaboki op{testveni naru{uvawa. Vo soglasnost so gorenavedenoto celosnoto iskorenuvawe na kriminalitetot ne e nitu mo`no, ni po`elno. Za is~eznuvawe na kriminalitetot, spored Dirkem, e potrebno kolektivnite ~uvstva na eden narod koi so nego se navreduvaat, da dobijat takva sila koja e vo sostojba kaj site lu|e da gi potisnat site drugi ~uvstva, odnosno da is~eznat sklonostite {to ~ovekot go naveduvaat kon kriminalitet. [to se odnesuva do kaznite, Dirkem smeta deka nivnata funkcija ne e vo otstranuvawe na zlostorstvata od op{testvoto tuku so nivna pomo{ da se odr`uva kolektivnata svest na opredeleno nu`no nivo. Bez kaznata, kolektivnata svest bi ja izgubila mo}ta da go kontrolira individualnoto povedenie, a so toa stapkata na kriminalitetot bi dostignala ramni{te na koe kriminalitetot bi stanal disfunkcionalen. 20 Trgnuvaj}i od stavot deka kriminalitetot se nao|a vo smata priroda na op{testvoto, Dirkem ja razrabotil svojata teorija na anomija.399 Anomijata ja sfa}a kako sostojba na deregulacija ili relativen nedostig na normi vo nekoja socijalna grupa. Spored nego, vo modernoto op{testvo se mu e podredeno na `elbata za dobivka, korist, pari so {to prestanuvaat da va`at porane{nite standardni. Poradi toa, op{testvoto stanuva dezorganizirano, atomizirano i fragmentarno, ili so eden zbor anomi~no. Spored ovaa teorija, koja poa|a od poimot solidarnost (koja kaj podocne`niot funkcionalizam }e bide zameneta so poimot konsensuz soglasnost), vo ruralnite op{testva poradi nezna~itelnata podelba na trudot i pomal broj na zanimawa (op{testva so "mehai~ka solidarnost") postoi visok stepen na op{testveno edinstvo (solidarnost, soglasnost za toa {to e po`elno i dozvoleno) i silna op{testvena kontrola koi ovzmo`uvaat razviena kolektivna svest koja mu ja opredeluva stvarnosta na poedinecot ne ostavaj}i mu prostor za dvoumewe okolu toa dali ne{to e dobro ili lo{o. Spored toa, vo nerazvienite op{testva, pod primarnoto vlijanie na kolektivnata svest, se razviva mehani~ka solidarnost koja se odr`uva vrz osnova na krvnoto srodstvo, prijatelstvoto i sli~ni neposredni vrski i primena na represivni sankcii sprema prekr{itelite na postojnite normi. 399

Terminot anomija e od gr~ko poteklo i bukvalno zna~i nepostoewe na normi, beznormativnost, bezakonie (a - bez, nomos - zakon). Vo psiholo{ka smisla, poimot anomija ozna~uva ~uvstvo na otu|enost, nemo}, osamenost, izoliranost, bespomo{nost.

219

Me|utoa, so silniot podem na procesite na industrijalizacijata i urbanizacijata vo Zapadna Evropa vo po~etokot na XX vek, doa|a do uslo`nuvawe na podelbata na trudot i zgolemuvawe na brojot na profesiite, a so toa do zgolemena me|uzavisnost me|u se pogolem broj na specijalizirani fukncii vo industriskoto urbano op{testvo (op{testvo so "organska solidarnost"). Tie procesi so sebe povlekuvaat zgolemuvawe na gustinata na naselenieto i pojava na organskata solidarnost koja namesto so represivni sankcii se odr`uva so pozitivnoto zakonodavstvo: razoruvawe na tradicionalnite oblici na op{testvena organizacija, i pred sî, promeni vo silata i sodr`inata na kolektivnata svest. Doa|a do promena vo op{testvenite polo`bi {to vlijae na promenata na vrednostite, sozdavawe na novi ideali i poinakvi celi.400 Poradi rastrojstvoto na kolektivnata svest, toa op{etstvo se pove}e ja gubi silata na op{testvena kontrola i elementite na integracija, za razlika od prethodnite homogeni op{testveni zaednici koi po~ivaa vrz edinstvo, pogolem stepen na solidarnost i kompaktnost. Porane{nite ~uvstva na pripadnost kon grupata (duh na zaedni{tvo), porane{nite normi i standardi na povedenie intenzivno se gubat ili stanuvaat neefikasni poradi {to op{testvoto stanuva dezorganizirano i atomizirano na bezbroj edinki i poedine~ni interesi. Se javuva sostojba koja ja karakterizira nesigurnost, otsustvo na prilagoduvawe, nered i haos. Kako posledica na sî pogolemata dinami~nost i podvi`nost vo ramkite na industriskoto op{testvo paralelno se javuva i procesot na se pogolema op{testvena izolacija, ekonomski individualizam, otu|uvawe na li~nostite koi `iveat vo "vakum bez obvrski i obziri." Ovoj proces svoite najostri formi gi dobiva vo golemite gradski aglomeracii, koi Dirkem gi narekuva "magalopolisi" i "tvrdini na osamenost." Vo tie aglomeracii, sozdadenata izlolacija i anonimnost, se nadomestuvaat so kafanski `ivot, kokteli i razni drugi egzibicii. Tokmu takvata op{testvena sostojba koja se karakterizira so bezakonie, so pojava na razni interesni grupi koi se stremat da vospostavat i da gi zasilat razli~nite pristapi kon stvarnosta, so negativen stav na poedincite sprema pi{anite i nepi{anite normi na odnesuvawe i so otsustvo na op{testveno prilagoduvawe, Dirkem ja 400

"Anomija ili sostojba na deregulacija nastanuva vo onoj moment koga op{testvoto pove}e ne mo`e da go naso~uva poedinecot i vrz nego da vr{i kontrola. Obi~no nastanuva vo ekonomski krizi. Me|utoa, i sekoe naru{uvawe na ramnote`ata, bez ogled na toa dali zna~i prosperitet, zgolemuvawe na standardot, na mo}ta, slavata, goleminata itn., ili obratno, osiroma{uvawe, gubewe na mo}ta, slavata itn., gi naru{uva socijalnite normi i go slabee vlijanieto na op{testvoto vrz poedincite, {to za posledica ima golema voznemirenost i nespokojstvo na poedinecot, koja vo najdrasti~ni slu~ai zavr{uva so dobrovolna smrt." [eparovi}, Z. op. cit. str. 42.

220

narekuva sostojba na anomija.401 Od takvata anomi~na sostojba nu`no se razvivaat zlostorni~kite aktivnosti koi pretstavuvaat "navreda na ~uvstvoto na kolektivnata svest." Od ova proizleguva deka javuvaweto na zlostorstvata, Dirkem go povrzuva so slabeeweto i is~eznuvaweto na op{testvenata solidarnost kako i so pojavata na sostojbata vo koja nedostasuvaat homogeni op{testveni normi i vrednosti. Spored toa, kriminalitetot zna~i naru{uvawe na kolektivnite ~uvstva na narodot {to gi {titi zakonodavecot. Ovaa koncepcija toj ja razrabotuva i konkretizira vo izu~uvaweto na etiologijata na samoubistvata. Vo svoeto delo "Samoubistvo," Dirkem pod anomija podrazbira nedostig na normi koi obezbeduvaat kontrola na prirodno neograni~enite potrebi i aspiracii na poedincite. Se raboti za sostojba na naru{enost za koja e karakteristi~no deka op{testvoto ne mo`e da upravuva so "apetitite" na poedincite. So drugi zborovi, vo stabilno op{testvo razli~nite sloevi ili klasi na svoite ~lenovi im pru`aat definicii {to mo`at legitimno da o~ekuvaat. Sekoj znae kade mu e mestoto i {to mo`e da o~ekuva od `ivotot. Na toj na~in stabilnoto op{testvo na svoite ~lenovi im pru`a modeli na legitimni aspiracii koi slu`at kako granici na nivnite streme`i. Sostojbata na anomija nastanuva toga{ koga op{testvoto pove}e ne e vo sostojba na svoite ~lenovi da im gi utvrdi granicite na legitimniet aspiracii, a toa se slu~uva vo momenti na op{testveni krizi i momenti na brz ekonomski prosperitet. Vo takvata sostojba karakteristi~na za sovremnoto industrisko op{testvo poedincite i grupite prestanaa zadovoluva~ki da funkcioniraat, poedincite sî pove}e gi sledat nemirnite dvi`ewa, razvojot bez plan, celta na `ivotot koja nema vrednosni kriteriumi i vo koj sre}ata sekoga{ le`i vo idnite, a nikoga{ vo sega{nite dostignuvawa. 30 Po~etokot za sistemsko sociolo{ko istra`uvawe na samoubistvata se vrzuva za tokmu za pojavata na studijata na Dirkem "Samoubistvo"(Suicide) od 1897 godina. Negovata osnovna postavka e deka koe i da e `ivo su{testvo mo`e da bide sre}no i da `ivee samo ako negovite potrebi se dovolno srazmerni na negovite sredstva. Inaku, ako baraat pove}e odo{to mo`e da im bide dozvoleno, ili ednostavno drug predmet, }e bidat neprestano navreduvani i nema da mo`at da funkcioniraat bez bolka. Zna~i edno dvi`ewe koe ne mo`e da se ostvari bez stradawe se stremi da ne se povtori. Streme`ite koi ne se zadovoleni atrofiraat, i so ogled deka streme`ot kon `ivotot e samo rezultat na

401

Kolektivnite pretstavi se ona {to poedincite gi povrzuva vo pove}e organsko edinstvo na op{testvoto. Nivnoto slabeewe od bilo koj vid e osnovniot faktor {to vodi kon disfunkcionalnost i dezorganizacija na op{testvoto.

221

site ostanati, toj ne mo`e da ne oslabi ako ostanatite popu{tat.402 Spored nego, postojat tri vidovi na samoubistvo koi se isklu~ivo op{testveno usoveni. Toa se a) egoisti~ko, b) altruisti~ko i v) anomi~ko samoubistvo. a) Egoisti~koto samoubistvo se javuva vo op{testvata vo koi postoi slaba op{testvena integracija poradi {to doa|a do jaknewe na individuacijata na poedinecot (koga individualnata li~nost sî pove}e se osloboduva od kolektivnata li~nost). Takvata sostojba na preterana individualnost, sostojba vo koja individualnoto Jas preterano se potvrduva nad kolektivnoto Jas, doveduva samoubistva koi mo`at da se nare~at egoisti~ki. Egoisti~kite samoubistva naj~esto se javuva vo gradskite sredini poradi oslabenost na semejnata struktura, poradi razvodi i drugi te{kotii. b) Altruisti~koto samoubistvo nastanuva kako rezultat na nedovolnata individuacija {to e povrzano so op{testvenite sostojbi vo koi postoi izrazeno silna op{testvena integracija (op{testvo koe preku sistemot na vrednosti i normi silno gi kontrolira poedinecot do stepen {to go pravi zavisen i go ignorira seto ona {to se odnesuva na nego). Takvata op{testvena sostojba {to go prizveduva ovoj vid samubistvo, spored Dirkem ne e karakteristi~no za sovremenite op{etstva tuku za izrazito nerazvieni op{testveni sredini od minatoto. Altruisti~kite ili nesebi~ni samoubistva se javuvaat vo homogeni op{testva so visok stepen na op{testvena solidarnost, i pretstavuvaat `rtvuvawe poradi barawata {to pred poedinecot gi postavuvaat obi~aite, nacionalnite interesi i eti~kite vrednosti. v) Spored Dirkem, kakvo i da e zadovolstvo da ~uvstvuva, zatoa {to deluva, {to se dvi`i, {to pravi usilbi, ~ovekot treba u{te da ~uvstvuva deka negovite usilbi ne se zaludni i deka vo od napreduvaat. Zna~i, ne se napreduva ako ne se odi kon nekakva cel, ili, {to izleguva na istoto, ako celta kon koja se odi e beskone~na. Ako rastojanieto so koe toj e razdelen od celta sekoga{ e isto, bez ogled na patot {to go pominal se slu~uva isto kako jalovo da se dvi`el vo mesto. Duri i pogledite frleni zad sebe i ~uvstvoto na gordost koe mo`e da go ispolni pri pogledot na ve}e sovladaniot prostor bi mo`ele da predizvikaat samo edno iluzorno zadovolstvo, za{to prostorot koj sî u{te treba da se sovlada za tolku ne se smalil. Spored hipotezata, da se sledi edna nedosti`na cel zna~i nekoj da se osudi na postojana sostojba na nezadovolstvo. Nema somnenie deka se slu~uva ~ovekot da se nadeva protiv sekakov razum, i iako bezumna nade`ta i toga{ ima svoi radosti. Mo`no e zna~i taa da go odr`i za izvesno vreme. Me|utoa, taa ne bi mo`ela vo beskone~ost da gi pobeduva razo~aruva~kite iskustva. Inaku, {to mo`e idninata da dade pove}e od minatoto koga nikoga{ ne e mo`no da 402

Drkem, E, Suicide: Parsons, T. i dr: Teorije o dru{tvu: Osnovi savremene sociolo{ke teorije, Druga knjiga, Beograd, Vuk Kara|i}, 1969, str. 870.

222

se dojde do sostojbata vo koja bi mo`elo nekoj da se odr`i i koga duri ne mo`e nitu da se dobli`i do pretpostaveniot ideal? Taka, ako bi se imalo pove}e i bi se sakalo da se ima, dobienite zadovolstva samo }e gi pottiknuvaat potrebite namesto da gi zadovolat. ]e se re~e deka samo po sebe akcijata e prijatna? Prvo, toa e mo`no pod uslov da se bide dovolno zaslepen taka {to ne bi se po~uvstvuvala nejzinata beskorisnost. Potoa, za toa zadovolstvo `ivo da se po~uvstvuva i ubla`i, i da ja prikrie napolu bolnata voznemirenost koja ja sledi, bi trebalo ova dvi`ewe kon celta sekoga{ da se razviva lagodno i so ni{to nepopre~eno. Ako se slu~i toa da bide popre~eno, voznemirenosta ostanuva sama so nelagodnosta {to ja nosi so sebe. A bi bilo pravo ~udo nikoga{ da ne se pojavi nikakva nesovladiva pre~ka. Vo tie uslovi za `ivotot se vrzuvame so eden dobro zategnat konec, koj vo sekoj moment mo`e da bide skinat.403 Ottamu, spored Dirkem, anomi~koto samoubistvo e rezultat na slabeeweto na regulatorskata funkcija koe op{testvoto ja vr{i vo odnos na povedenieto na poedinecot. Imeno, so ogled deka ~ovekovata priroda ne e vo sostojba da gi ograni~i strastite na poedinecot i nivnoto zadovoluvawe da go dovede vo harmonija so sopstvenite sposobosti, taa uloga ja ima op{testvoto kako moralna sila koja e superiorna vo odnos na poedinecot,404 a koja toj poedinec ja prifa}a. Me|utoa, koga op{testvoto e dezorgaizirano (sostojba na anomija), a toa naj~esto se slu~uva poradi naglite i brzi op{testveni promeni: koga op{testvoto e dezorganizirano bilo so bolna kriza,405 ili so sre}ni,406 no premnogu nagli promeni, op{testvoto ne e sposobno privremeno da ja vr{i svojata regulatorna funkcija. Toga{ vred403

Ibid, str. 870-871 Vidi: ibid, str. 871. 405 "Vo slu~aj na ekonomski nesre}i se slu~uvaat dvi`ewa koi izvesni lu|e nenadejno gi frlaat vo poinferiorna situacija od onaa koja dotoga{ ja imale. Tie zna~i deka treba da gi smalat svoite barawa, da gi stesnat svoite potrebi, da nau~at pove}e da se vozdr`uvaat. Site plodovi na op{testvenata akcija se izgubeni vo ona {to na niv se odnesuva; nivnoto moralno vospituvawe mora da se preraboti. Op{testvoto ne mo`e za eden mig da gi natera da go priftat toj nov `ivot i da gi nau~i vrz seba da go primenat ovoj vi{ok na vozdr`uvawe. Od toa proizleguva deka ne se usoglaseni uslovite koi im se postaveni i deka i samata perspektiva im e nepodnosliva. Ottuka proizleguvaat stradawata koi gi odvojuvaat od edna smalena egzistencija pobrgu odo{to uspeale i da ja iskusat." Ibid, str. 872. 406 Vo uslovi na iznenaden porast na mo} i blagosostojba "ne se znae ve}e {to e mo`no a {to ne e, {to e pravedno a {to nepravedno, {to se barawa i opravdani nade`i, a {to onie koi nadminuvaat sekakva merka... Sostojbata na dezorganiziranost ili anomija e zasileno so faktot deka strastite se pomalku disciplinirani vo moment koga bi im bila potrebna posilna disciplina" Ibid, str. 872. 404

223

nostniot sistem go gubi svoeto zna~ewe i avtoritetot vrz poedincite, a toa od svoja strana vodi i kon nivna dezorganizacija. Nakratko, anomi~nite samoubistva se karaktereisti~ni za onie op{testva vo koe naglo opa|a op{testvenata kohezija i solidarnost, poradi otu|enost na poedinecot. Sumarno zaemeno, egoisti~koto samoubistvo doa|a ottamu {to lu|eto ne gledaat pove}e pri~ina da `iveat, altruisti~koto samoubistvo ottamu {to ovaa pri~na im izgleda nadvor od samiot `ivot, a anomi~noto samoubistvo nastanuva koga ~ovekovata aktivnost e dezorganizirana i koga zaradi toa lu|eto stradaat. Pritoa i egoisti~koto i anomi~noto samoubistvo proizleguvaat ottamu {to op{testvoto ne e dovolno prisutno vo poeincite. Me|utoa, oblasta vo koe toa e otsutno ne e ista vo dvata slu~ai. Vo egoisti~koto samoubistvo, toa nedostasuva vo kolektivnata aktivnost so {to ja ostava bez predmet i zna~ewe. Vo anomi~noto samoubistvo, toa nedostasuva vo individualnite strasti ostavaj}i gi bez ko~nici koi upravuvaat so niv. Toa pridonesuva i pokraj nivnite vrski, tie dva vida da ostanat nezavisni. Nie mo`eme da mu go doneseme na op{etstvoto seto ona {to go imame op{testveno vo sebe, a da ne znaeme da gi ograni~ime svoite `elbi, i dokolku ne e egoist ~ovekot mo`e da `ivee vo sostojba na anomija i obratno. Zatoa ovie dva vida na samoubistvo vo isti op{testveni uslovi nemaat ista klientela: ednoto za teren na svojot izbor gi ima intelektualnite zanimawa, svetot vo koj se misli, a drugoto industriskiot i trgovskiot svet (na anomi~niot vid na samoubistva se re{avaat delovni lu|e vo vreme na krizi, lu|e so izvesni zanimawa kako i razvedenite lica i vdovicite).407 Kon navedenite vidovi samoubistva Dirkem go pomestuva i tn. fatalisti~ki tip na samoubiec koj se javuva kako izraz na razni li{uvawa, postoeweto na nepodnosliva disciplina i nasilstvo, odnosno na sostojbi vo koi `elbite, interesite i celite na poedinecot se blokirani. 3. Pri ocena na Dirkemovata koncepcija za kriminalitetot mora da se istakne deka negovata teorija na anomijata ima{e golemo vlijanie na podocne`noto razvivawe na sociolo{kata i kriminolo{kata misla. Od druga strana, iako na Dirkem ne mo`e da mu se prefrli deka go opravduva{e kriminalitetot, idejata za negovata korisnost (Dirkemov paradoks),408 sosema opravdano predizvika kriti~ki zabele{ki od strana na brojni avtori, ottamu {to edna izrazito negativna pojava, koja vo site op{testva se progonuva, se posmatra kako 407

Ibid, str. 873-874. Dirkemoviot paradoks se sostoi vo paradigmata "deka kriminalot mora da bide glaven nostitel na op{testvenite promeni i deka op{testvoto mora kako kriminalci da gi poni`uva onie lu|e koi se najzaslu`ni za negovoto napreduvawe." Mili}, V. op. cit. str. 117 408

224

dvi`e~ka sila na op{testveniot razvoj. Me|u glavnite zbele{ki {to mo`at da mu se upatat na Dirkem, sekako treba da se pomesti negoviot sociologizam, odnosno negoviot pristap pri objasnuvaweto na op{testvenite pojavi, a vo tie ramki i na kriminalitetot celosno da se zapostavuva vlijanieto na individualnite biolo{ki i psiholo{ki faktori. 4. VLIJANIE NA MARKSIZMOT VRZ RAZVOJOT NA KRIMINOLO[KATA MISLA

Kako {to od dosega{nite izlo`uvawa na raznite kriminolo{ki u~ewa mo`e{e da se zabele`i, retko koj od poso~enite avtori ne go istaknuva{e vlijanieto na ekonomskite faktori vrz javuvaweto na kriminalitetot. Isto taka, golem del od niv, prevencijata na kriminalitetot ja gledaa vo ekonomska reforma na op{testvoto. Me|utoa, kaj site ovie avtori postoi su{tinska razlika vo sfa}aweto na kriminalitetot i negovoto razgleduvawe od aspekt na dijalekti~kiot materijalizam. Pred sî, sekoe u~ewe za kriminalitetot do pojavata na marksisti~kiot filozofski matertijalizam ne e nau~no socijalisti~ko tolkuvawe na kriminalitetot. I pokraj toa {to golem del od ve}e navedenite avtori uka`uvaa na klasnite privilegii i ekonomskite neednakvosti kako na pri~ini na kriminalitetot, kaj niv sepak nedostasuva{e nau~no tolkuvawe na samiot kriminalitet kako istoriski uslovena pojava. Site tie veruvaat deka, so podobruvaweto na prilikite vo op{testvoto, so ubla`uvawe na klasnite razliki i ekonomskite neednakvosti, soglasno nivnoto idealisti~ko tolkuvawe na svetot, definitivno mo`e da se re{i problemot na kriminalitetot.

4.1. Klasicite na marksizmot Klasicite na marksizmot bea pod silno vlijanie na ideite na socijalutopistite {to mo`e da se vidi od redica nivni stavovi za zlostorstvoto i kriminalitetot. 409 Tie ne se zanimavaa sistematski i kompleksno so problemite na kriminalitetot, nitu se vpu{taa vo podlaboka analiza na ovaa pojava.410 Vo nivnite analizi za fundamentalnite problemi na kapitalisti~koto i socijalisti~koto op{testvo, tie samo popatno dopiraa i opredeleni aspekti na kriminalitetot. Zanimavaj}i se so problemite na klasnata struktura i klasnite odnosi vo koi gi sogleduvaat korenite na raznite op{testveno negativni pojavi, klasicite na marksizmot podrobno gi analiziraa te{kite uslovi na `ivotot na klasata koja e li{ena od sopstvenosta vrz sredstvata za proizvodstvo, a so toa i od osnovnite sredstva za pristojna egzistenci409 410

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 124. Poinaku, Pe{i}, V. op. cit. str. 74.

225

ja. Ekonomskata i socijalnata polo`ba na rabotni~kata klasa spored nivnoto sfa}awe e glavniot faktor koj neminovno vodi kon demoralizacija na lu|eto, is~eznuvawe i atrofija na nivnite altruisti~ki ~uvstva, a ne retko i kon kriminalni i drugi sociopatolo{ki povedenija. a) Karl Marks

Karl Marks (Karl Marx 1818-1883)411 tvrde{e deka kriminalitetot e pojava koja e determinirana od materijalnite uslovi na `ivotot na klasnoto op{testvo, odnosno od op{testveno-ekonomskata struktura i klasno antagonisti~kite odnosi na konkretnoto op{testvo. Vo kapitalisti~koto op{testvo toj vo krajna konsekvenca svojata osnova ja ima vo op{testvenite produkcioni odnosi vrz koi se zasnova toa op{testvo. Tie odnosi ja ra|aat nevrabotenosta, siroma{tvoto, otu|uvawe na li~nosta, prostitucija, pa i zlostorni~ki naviki i sklonosti. Ottamu, spored nego, kriminalitetot pretstavuva refleks na seop{tata borba, na anemi~nosta i otu|enosta na `ivotot vo klasnoto, kapitalisti~ko op{testvo, vo koe toj e sto i eden od iljada i edniot simptom na taa sîop{ta op{testvena borba i na konfliktite. b) Fridrih Engels

1. Kritikuvajki go kapitalisti~koto op{testvo Fridrih Engels (1820-1895)412 uka`uva na pri~inite na kriminalitetot vo toa op{testvo. Sporeduvaj}i go kriminalitetot vo Anglija vo fazata na brziot raste` na industrijata, Engels zaklu~uva deka kriminalitetot vo toa vreme vo Anglija e srazmerno pogolem odo{to vo ostanatite zemji, a osven toa, deka sedumpati e pogolem vo odnos na kriminalitetot vo Anglija od porane{niot period. Porastot na proleterijatot za Engels e re{ava~kiot faktor za porastot na kriminalitetot. Kako op{ti pri~ini na kriminalitetot vo fazata na industriskiot kapitalizam toj gi naveduva uslovite na rabota, nedovolnite nadnici, te{kata polo`ba na nevrabotenite rabotnici, nere{eno stambeno pra{awe 411

Opredeleni pova`ni sfa}awa za problemite na kriminalitetot na Marks mo`at da se najdat vo negovite dela: "Naselenost, kriminalitet i pauperizam," "Smrtna kazna - pamflet na gospodinot Kodben - odluka na angliskata banka," "@ak Pe{e za samoubistvoto," i dr. 412 Glavnite dela na Engels vo koi se sre}avaat razmisluvawa za ova pojava se: "Stambeno pra{awe"i "Plo`bata na rabotni~kata klasa vo Anglija". Spored Pe{i} "Polo`bata na rabotni~kata klasa vo Anglija" pretstavuva prvo marksisti~ko kriminolo{ko istra`uvawa, pa duri i prvo kriminalisti~ko istra`uvawe na opredeleni oblici na kriminalitetot voop{to. Zgora na toa, spored tvrdeweto na istiot avtor, nitu edno nau~no istra`uvawe na ovie pojavi dotoga{ ne bilo izvr{eno vo svetot. Pa{i}, V. op. cit, str. 73.

226

ili nezdravi stanovi, lo{a ishrana, zagadena sredina, neobrazovanost i neznaeweto. Nepovolnata polo`ba na rabotni~kata klasa kaj niv ima za posledica razvivawe na razni poroci koi osobeno vodat kon alkoholizam i razni iskol~enosti. Toa e nu`na posledica na nivnata polo`ba. Uskratuvaweto prilika na rabotni~kata klasa za vodewe normalen `ivot mora da dovede do negativni povedenija. Kriminalitetot e posledica i na toa {to ne se posvetuva nikavo vnimanie na vospituvaweto. Lo{ite stambeni priliiki, slabata ishrana i postojanoto tormozewe, se ~estite motivi {to go predizvikuvaat kriminalitetot osobeno kaj decatata, na koi roditelite ne mo`at da im posvetat nikakvo vnimanie i koi se razvivaat pod uslovi koi gi demoraliziraat. Vo takvi uslovi ne mo`e da se o~ekuva deka tie nema da padnat na ispitot na isku{enieto da ne storat kakvo i da e krivi~no delo. 2. Vo deloto "Polo`bata na rabotni~kata klasa vo Anglija", posebno vnimanie mu posvetuva na `ivotot na rabotnicite vo golemite gradovi, pred sî vo Man~ester. Analiziraj}i gi te{kite uslovi na rabotni~kata klasa naveduva deka za vreme na negoviot prestoj vo Anglija, 20 do 30 lu|e umrele od glad, a u{te pogolem broj umrele od bolesti predizvikani od postojaniot nedostig na sredstva za `ivot. Zna~eweto na ovie op{testveni faktori vo analizata na kriminalitetot i sociopatolo{kite pojavi, Engels go naglasi so upotrebata na terminot "socijalno zlostorstvo pod za{tita na zakonot." Vo ovaa smisla veli: "Koga eden ~ovek na drug mu nanese telesna povreda i toa takva, koja so sebe povlekuva smrt na povredeniot, toga{ nie toa go narekuvame ubistvo; a ako ubiecot odnapred znael deka povredata }e bide smrtonosna, toga{ toa nie go narekuvane ubistvo so predumisla, me|utoa, koga na{eto op{testvo stava stotici proleteri vo takva polo`ba {to nizbe`no mo`e da gi stigne smrt pred vreme, i toa taka nasilno kako smrt od me~ ili pu{ka; koga toa li{uva iljadnici lu|e od najnu`nite `ivotni uslovi, koga gi stava vo uslovi vo koi tie ne mo`at da `iveat; koga so silata na zakonot gi prisiluva vo tie uslovi da ostanat do smrtta, koja mora da nastapi kako posledica na tie uslovi; i koga toa mnogu dobro znae deka tie iljadnici mora da padnat kako `rtvi na tie uslovi, pa sepak tie uslovi ne gi uni{tuva, toga{ toa isto taka e ubistvo so predumisla kako i ona ubistvo koe go izvr{il poedinecot, samo {to ova ubistvo e skrieno, podmolno, ubistvo od koe nikoj ne mo`e da se odbrani, koe ne li~i na kakvo i da e ubistvo, za{to ubiecot ne se gleda, za{to ubijci se site i nikoj, za{to smrtta na `rtvata izgleda kako prirodna smrt, za{to ovde imame slu~aj ne tolku na prestapni~ko delo, kolku prestapni~ko nepredupreduvawe na deloto. Me|utoa, toa sepak e ubistvo. Angliskite rabotnici toa go narekuvaat socijalno ubistvo i go obvinuvaat celoto op{testvo deka toa neprestano

227

vr{i zlostorstvo. Zarem tie nemaat pravo?"413 Ili, kako {to na drugo mesto vo istoto delo veli Engels, na rabotnikot koj ja izgubil rabotata mu ostanuva samo eden izbor: poleka da umre od glad ili vedna{ da se samoubie, ili ona {to mu e potrebno da go zema tamu kade {to }e go najde, t.e. da go ukrade. Op{testvenata pol`ba na rabotnicite gi pravi spremni na kriminalitet. Taa spremnost, kako {to pravilno zabele`uvaat Jankovi} i Pe{i},414 Engels ja objasnuva na dva na~ini: kako avtomatska i napolno determinirana reakcija i kako primitiven oblik na klasen bunt. Vo prviot slu~aj, rabotnikot rea|ira bezuslovno spored ~esto citiranata no, nesomneno preterana analogija na Engels: "Ako pri~inite, koi gi demoraliziraat rabotnicite, deluvaat posilno, pokoncentrirano od obi~no, toga{ toj }e stane zlostornik isto taka sigurno, kako {to vodata na 80R preo|a od te~na vo gasovita agregatna sostojba. Poradi brutalnite postapki na bur`uazijata, postapki koi nego go pravat brutalen, rabotnikot stanuva isto taka pasven predmet kako i vodata, i ottamu tokmu so istata nu`nost kako i taa, e pot~inet na zakonite na prirodata: vo izvesna smisla toj gubi sekakva sloboda". Vo vtoriot slu~aj, kriminalitetot e izraz na posebna sostojba na klasnata svest: "Kakva pri~ina ima proleterot da ne krade? "Svetosta na sopstvenosta" navistina e fraza koja prijatno zvu~i vo u{ite na bur`uazijata - no, za onoj koj nema nikakva sopstvenost, taa prestanuva da bide sveta. Parite se gospod na ovoj svet. Bur`ujot mu gi odzema parite na proleterot i so toa go pravi prakti~en ateist. Ottamu ne e nikakavo ~udo, ako proleterot se pridr`uva na svojot ateizam i pove}e ne ja respektira svetosta i mo}ta na zemskiot bog. 3. Preku analizata na potekloto na dr`avata i pravoto Engels doa|a i do potekloto na krivi~nite zakoni. Vo onoj moment na istorijata koga sprotivnostite vo op{testvoto stanuvaat najsilni, toga{ se javuvaat klasnite razliki. Posilnite klasi (spored sredstvata za proizvodstvo) vospostavuvaat svoja vlast po pat na sila i so soodvetni sredstva nastojuva taa vlast da ja zadr`i. Krivi~nite zakoni se izraz na ovaj odnos na silite vo op{testvoto i sredstvo za odrazuvawe na vospostavenata vlast. Ottamu, ne mo`e da stane zbor za izvesni postojani principi vo oblasta na krivi~noto pravo. Nastanati istoriski, usloveni so istorijata na svoeto traewe, krivi~nopravnite propisi se izraz na klasnite odnosi vo op{testvoto. Taka, na primer, moralnata zapovest "ne kradi" e vrzana so privatnata sopstvenost nad nedvi`nite predmeti i ne e nikakva ve~na vistina. Poimot na slobodata na voljata, presmetlivosta kako i na drugite krivi~ni poimi se isto taka usloveni so istoriskiot razvoj i ne se nikakvi apsolutni vistini. Na toj na~in, Engels uka`uva na toa deka site pravni propisi, pa i krivi413 414

Ibid, str. 40. Jankovi}, I. - Pe{i}, V. op. cit. str. 37.

228

~nopravnite, se izraz ne na izvesni apsolutni vistini i na~ela, tuku realni odnosi vo op{testvoto. v) Vladimir Ili~ Lewin

1. Vladimir Ili~ Uqanov Lenin (1870-1924)415 so u{te pogolema preciznost go podvlekuva klasniot karakter na dr`avata i pravoto. Osven toa vrz osnova na rezultatite na nau~nata rabota gi postavuva prvite prakti~ni nasoki na krivi~noto pravosudstvo vo Sovetskiot Sojuz. Dr`avata e proizvod na istoriskiot razvoj vo koj nastanuva podelbata na op{testvoto na klasi vrz osnova na nepomirlivite sprotivnosti na interesite. Spored toa i krivi~noto pravo e sredstvo na vladea~kata klasa za odr`uvawe na dominantnata polo`ba i eliminiraweto na svoite neprijateli. Vo socijalisti~koto op{testvo toa sredstvo e vo racete na mnozinstvoto na narodot, dodeka vo bur`uaskoto op{testvo mu slu`i na diktaturata na malcinstvoto za podjarmuvawe na mnozinstvoto. Toa poteknuva od dr`avnata mo} koja ja ogranizira politikata na vladea~kata klasa. Ottamu, prou~uvaweto na krivi~noto pravo ne mo`e da bide nezavisno od istorijata na klasite i proizvodnite odnosi. Za da se prou~i krivi~noto pravo na edna opredelena istoriska epoha, vo prv red treba da se prou~at karakteristikite na op{testvenoto poteklo. Sekoj problem na kriminalnata politika i krivi~noto pravo treba da se razgleduva vo zavisnost od odnosot na klasite, borbata na klasite, a ne od nekoi apstraktni poimi. Krivi~noto delo i kaznata treba da se razgleduvaat kako osobini na op{testvenite odnosi koi se sozdavaat vo klasnata dr`ava. Krivi~nite dela protiv koi se bori socijalisti~kata dr`ava pretstavuvaat fenomen na protivewe na socijalisti~koto ureduvawe od strana na neprijatelite na rabotni~kata klasa i ostatocite na bur`uazijata. Kaznata e borba na klasite. Vo socijalisti~kata dr`ava taa zna~i eliminirawe na bur`uazijata kako klasa i prevospituvawe na poedincite na socijalisti~ki na~in na `ivot. Glavnite pri~ini - eksploatacijata, siroma{tvoto i sitnosopstveni~kite tendencii koi sî u{te vladeat poradi stokovopari~noto proizvodstvo, vsu{nost, veli toj, pokratko ili podolgo se zadr`uvaat, vo takanare~eniot preoden period vo komunisti~koto op{testvo i ottamu se faktor na javuvaweto na mnogu ekcesi, antisocijalni pojavi me|u koi i na kriminalitetot. 2. Zna~eweto na iznesenite stavovi i zaklu~oci za kriminalitetot kako op{testvena pojava od strana na klasicite na marksizmot se sostoi vo sozdavaweto na osnovnite teoretski postavki za razvojot 415

Glavnite dela na Lenin vo koi se sre}avaat razmisluvawa za kriminalitetot se: "Slu~ajni zabele{ki", Dr`ava i revolucija", "Kako da se organizira natprevaruvawe", "Porez vo natura", "Narednite zada~i na sovetskata vlast" i dr.

229

na kriminologijata vo duhot na dijalekti~kiot materijalizam. Nivniot natamo{en pridones se sostoi i vo toa {to iznesoa korisni razmisluvawa vo vrska so vodeweto na borbata protiv kriminalitetot. Poa|ajki od konceptot deka vistinskite koreni na kriminalitetot se nao|aat vo osnovnite op{testveni odnosi tie uka`uvaat deka efikasnosta na kriminalnopoliti~kite akcii zavisat od nivnata naso~enost kon otstranuvaweto na `ari{tata na ovaa op{testvena pojava. Spored nivno mislewe, edinstveno so eliminiraweto na korenite koi ja ra|aat kriminalnata aktivnost, mo`e da se o~ekuva presu{uvaweto na site latentni izvori ne samo na kriminalitetot tuku i na site socijalnopatolo{ki pojavi. Ottamu, predlagaat prezemawe naj{iroki preventivni merki na planot na ekonomskiot, socijalniot, zdravstveniot i kulturniot `ivot. Zna~ajno e i toa {to tie smetaa deka nikoj ne treba da ostane nekaznet za svojot prestap, no istovremeno se zalagaa i za izrekuvawe na poblagi kazni na storitelite na krivi~nite dela. Vo ovaa smisla e interesno deka, osobeno Lenin ja brane{e koncepcijata deka efikasnosta vo suzbivaweto na kriminalitetot ne se postignuva so ostrinata na kaznata, tuku so sigurnosta deka taa }e go stigne sekogo {to gi prkr{il socijalisti~kite zakoni i toa mnogu brzo po nivnoto prekr{uvawe. Karakteristi~no e me|utoa {to, istiot toj Lenin, vo praktikata sproveduva{e sosema drugo na~elo. Negova ideja e deka najpogodnite sredstva za borba protiv site zlostornici ("neprijateli i {teto~ini") mora da se iznajdat vo praktikata.416 Na toj na~in na lokalnite organi na vlasta, pa duri i na poedinci kako na nivni nositeli, im be{e dadena mo`nost po sopstvena ocenka i nao|awe da odlu~uvaat za primena i na najte{kite represivni merki. Takvoto re{enie se opravduva{e so vonrednite okolnosti (kontrarevolucija, nadvore{na intervencija, nema{tijata i gladot predizvikani so katastrofalniot rod od 1921 godina i sl.), za podocna da se primenuva i zloupotrebuva i vo nivno otsustvo. Takvite zloupotrebi bea karakteristi~ni duri i za samiot Lenin. O~igleden dokaz za toa bea brojnite izre~eni i izvr{eni smrtni kazni vo vreme na negovoto vladewe.417 416

Najpogodni sredstva za toa }e iznajdat samite komuni vo praktikata: "Vo edno mesto - }e gi napikaat vo zatvor, vo drugo }e im dadat da ~istat nu`nici, vo treto - otkako }e go odle`at zatvorot, }e gi snabdat so `olti legitimacii, so cel dodeka ne se popravat, celiot narod da vnimava na niv kako na {tetni lu|e. Vo ~etvrto - }e strelaat eden od desetmina utvrdeni gotovani. Vo peto - }e izmislat kombinacija na razli~ni sredstva i }e postignat, na primer, so uslovno otpu{tawe brzo popravawe na popravlivite... Kolku {to }e bide poraznovrsno, tolku podobro - za{to samo praktikata mo`e da izgradi najdobri sredstva za borba". Lenin, V. I. Kako organizovati takmi~ewe, Izabrana dela, Beograd, Tom. I, kniga II, 1948, str. 275-405. 417 Nabrzo po Petiot seruski kongres na sovetite (juli, 1918), eserkata Dora Kaplan izvr{i atentat vrz Lenin, pa na 5 septemvri, sleduva{e dekre-

230

Najposle, interesno e da se potsetime i na dosta citiraniot socijalutopisti~ki stav na Lenin koj se odnesuva na perspektivnite na kriminalitetot vo besklasnoto komunisti~ko op{testvo. Toj tvrde{e deka vo komunisti~koto op{testvo nema da postoi dr`ava i pravo, a lu|eto }e gi po~ituvaat pravilata koi }e gi izrazuvaat interesite na sekogo. Vo komunizmot }e postojat samo ekcesi predizvikani od individualni faktori, a koi }e gi spre~uva samiot "vooru`en narod so ista takva ednostavnost i lesnotija, so kakva sekoja grupa civilizirani lu|e duri i vo dene{noto op{testvo gi razdeluva onie {to }e se stepaat ili ne dopu{ta nasilstvo nad `enata". 418

4.2. Marksisti~ki orientirani kriminolozi 1. So pojavata na klasicite na marksizmot brojni avtori zapo~naa da go obrabotuvaat problemot na kriminalitetot od stojali{te na istoriskiot materijalizam kako osnovna op{toteoretska i metodolo{ka ramka za sistematsko izu~uvawe i tolkuvawe na kriminalitetot vo dadeni op{testveni uslovi. Na ova mesto vo prv red mislime na grupata avtori koi svesno se opredelile za marksisti~kiot pogled na svetot koi ostvarile zna~aen pridones va razvojot na kriminolo{kata misla. So ogled na svojot pridones, me|u niv so pravo mo`at da se pomestat italijanite Turati (Filippo Turati) i Kolajani (Napoleone Colajanni), francuzinot Dipue (Dupuy), i se razbira, najmarkantnata figura na tn. prvi sledbenici na klasicite na marksizmot vo oblasta na kriminolo{kite istra`uvawa - holan|anecot Bonger. 2. Turati e prviot avtorvo koj celost ja razvil marksisti~kata teorija na kriminalitetot so toa {to ova op{testveno zlo go posmatral isklu~iva vo zavisnost od ekonomskite faktori. Toj ja kritikuva{e hipotezata na Lombrozo za rodeniot zlostornik i smeta{e deka li~nite faktori ne pretstavuvaat nitu 10% od kriminalnite vlijanija. Od vakvoto ednostavno sfa}awe na zlostorstvoto proizleze i negotot "Za crveniot teror," koj propi{uva{e deka "podle`at na strelawe site lica vme{ani vo belogardiskite organizacii, zaveri i buntovi". Te{ko e da se utvrdi brojot na `rtvite na crveniot teror. Spored oficielnite podatoci na ^eka vo prvata polovina na 1918 godina bea strelani 22 lica, dodeka vo vtorata polovina brojot na strelanite ja nadmina brojkata od 6.000. Od juni 1918 do oktomvri 1919 godina, sudovite donele preku 16.000 smrtni presudi. Ovaa fakti~ka sostojba be{e ozakoneta so prvata kodifikacija na krivi~noto pravo kon krajot na 1919 godina. "Rakovodnite na~ela na krivi~noto pravo na RSFSR", me|u petnaesete krivi~ni sankcii, predviduvale i smrtna kazna". Jankvovi}, I. Smrt u prisustvu vlasti. Izdava~ko istra`iva~ki centar SSO Srbije, Beograd, 1985. str. 64. 418 Lenin. V. I. Odbrani dela, Tom 7, Dr`avata i revolucijata, Kultura, Skopje, 1967. str. 405

231

viot stav deka toa e monopol na siroma{nite, i zatoa namesto da se menuva prestapnikot treba da se menuva op{testvoto. Turati, sepak, voo~il deka kako pri~ina na kriminalitetot ne mo`e da se zeme samo nu`data i siroma{tvoto, tuku i lakomosta, koja kako ~ove~ka osobina isto taka se pojavuva kako posledica na kapitalisti~kiot op{testven sistem. Negovoto glavno delo "Il delitto e la questione sociale" be{e izdadeno vo Milano vo 1883 godina. 3. Kolajani gi prou~uval vrskite me|u ekonomskite krizi i kriminalitetot i ostanatite sociopatolo{ki pojavi. Najdobra kriminalna prevencija, e vospostavuvaweto na takov ekonomski sistem vo koj }e vladeat maksimum na stabilnost i minimum na nevramnote`enost vo pogled na raspodelbata na op{testvenite bogatstva.419 Negovoto delo "Socialismo e sociologia criminale" e izdadeno vo 1884 godina. Bitno e me|utoa da se naglasi deka ovoj avtor vo svoeto prethodno delo ("La delinquenza della sociliase la sue cause," od 1883) zastapuva{e teorija na psiholo{ka abnormalnost na zlostornikot. Spored nego, za razlika od Lombrozo, pri~inite na krivi~noto delo ne se nao|aat vo organskite i fiziolo{kite svojstva na rodeniot zlostornik tuku samo vo negovite psihi~ki (moralni) karakteristiki. Na toj na~in go otstranuva organskiot i fizi~kiot element za atavisti~ka interpretacija na krivi~noto delo i atavizmot go sveduva samo na moralen element. Spored toa, samo eti~kite karakteristiki pretstavuvaat element na retrogradnata nasledna transmisija i zlostornikot samo vo moralen pogled, a ne vo fizi~ki pogled, mu odgovara na eden neodivqak, grubijan. Krivi~noto delo e ostatok na praistoriskite vremiwa koga bilo normalna fiziolo{ka sostojba, koja duri niz istoriskiot razvoj, so pomo{ na sredstvata na civilizacijata stanalo sostojba na biolo{ka anormalnost. So toa sogleduvaj}i go nenau~niot karakter na biolo{kata fatalnost ovoj avtor go izlo`i na kritika celokupnoto u~ewe na antropolo{kata {kola, no otfrlaj}i go organskiot i biolo{kiot element na taa fatalnost, go zadr`al negoviot psiholo{ki element. Kolajani vr{el analiza i na op{testvenite i ekonomskite faktori na kriminalitetot. Koristej}i podatoci od Irska, [kotska i Anglija, poka`al deka vojnite, industrijata, semejstvoto, brakovite, revoluciite, {koluvaweto, politi~kite ustanovi, prostitucijata, vagabunda`ata i drugi faktori mo`at posredno da pridonesat za vr{eweto na krivi~ni dela, no deka i tie samite se proizvod na ekonomskite i op{testvenite sili. Vo kapitalisti~kiot sistem nema dovolno sredstva za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto, a op{testvoto go ote`nuva ili onevozmo`uva doa|aweto do ekonomsko zadovoluvawe, pa ottamu zlostorstvoto ostanuva kako mo`no re{enie.420 Poslednot ne419 420

Vodopivec, i dr, op. cit, str. 7. A~imovi}, M. op. cit. str. 135

232

gov stav o~igledno ima{e golemo vlijanie za formulacijata na teorijata na anomijata od strana na Merton, koja }e ja izlo`ime podocna. 4. Svojata teorija za ekonomskite pri~ini na kriminalitetot Bonger (William A. Bonger, 1876-1940) ja razrabotil vo studijata "Kriminalitetot i ekonomskite uslovi" ("Criminalitèet Conditions Economiques", Amsterdam, 1905). Vo ova, prili~no obemno delo, toj uka`a na pri~inite i protivre~nostite koi predizvikuvaat antisocijalni pojavi vo kapitalisti~koto op{testvo. Me|u niv gi pomestuva: neednakvosta vo podelbata na sredstvata; nevrabotenosta, lo{ite stambeni priliki, upotrebata na ma{inite vo periodot na industrijalizacijata koi go nalo`uvaat prodol`uvaweto na rabotniot den (prekuvremena rabota); naemnite odnosi i stapuvaweto na decata vo raboten odnos (pogolemata ponuda na rabotnata sila ja sni`uva realnata vrednost na nadnicite); na~eloto na konkurencija me|u klasite i vo ramkite na sekoja klasa i neorganiziranosta na proizvodstvoto i pazarot {to doveduva do periodi na hiperprodukcii i krizi; nepismenosta; primitivnizmot; lo{oto vlijanie na pe~atot i sl. Spored nego, site ovie nadvore{ni faktori deluvaat tolku silno taka {to poedinecot te{ko mo`e da im se sprotivstavi i ottamu stanuva prestapnik. Toj poa|a od lo{ite ekonomski uslovi na `ivotot i re{itelno gi otfrla raznite nasledni i voop{to biolo{ki sfa}awa. Pri~inite na kriminalitetot le`at vo samata op{testvena sredina, koja e pod vlijanie na kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo i kapitalisti~kite op{testveni odnosi koi vodat kon sprotivstavuvawe na interesite (konkurencija me|u kapitalistite, konkurencija me|u rabotnicite i konkurencija megu ovie dve klasi). Ovie uslovi ra|aat sebi~nost i egoizam vrz ekonomski plan, a toa go spre~uva razvivaweto na socijalnite instinkti kaj ~ovekot i so toa go slabee nivniot karakter (koj po priroda e altruisti~ki) kako i moralnata sila za sprotivstavuvawe na egoisti~kite streme`i. Povikuvaj}i se na seop{tiot egoizam kako posledica na kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo, Bonger uspeva da go objasni, ne samo kriminalitetot na rabotnicite, tuku i onoj na pripadnicite na bur`uaskata klasa. Krivi~noto delo go definira kako povedenie so koe eden ~len na grupata im nanesuva {teta na "interesite na site ili samo onie ~lenovi na grupata koi imaat mo}," pa smeta deka osnovno pra{awe od koe vo analizata na kriminalitetot i devijantnite odnesuvawa treba da se pojde e: "Zo{to poedinecot gi napa|a interesite na onie so koi zaedno so~inuva edna op{testvena edinica" ili "Zo{to poedinecot se odnesuva egoisti~no."421 Vo tudot "Uvod vo kriminologijata" se obiduva da go ospori sfa}aweto za slobodnata volja i izrazuva somnenie vo pogled na moralnoto popravawe na lu|eto, i pokraj toa {to smeta deka moralot e 421

Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str. 37.

233

mnogu podlaboko vsaden vo svesta na lu|eto odo{to religijata koja ima vtorostepeno zna~ewe. Ottamu, na opa|aweto na religijata, nasproti tvrdeweto na nekoi toga{ni avtori, ne mu pridava re~isi nikakvo krimionogeno vlijanie. Bonger posebno analizira pet vidovi na kriminalitet: ekonomskiot (kade gi pomestuva lutaweto i pita~eweto, kra`bi storeni od siroma{tvo, lakomost i od strana na profesionalni zostornici, razbojni{tvo i la`no bankrotstvo), seksualniot, politi~kiot, patolo{kiot i krivi~nite dela od odmazda i drugi motivi. Negoviot kraen zaklu~ok e deka ekonomskite uslovi se neposredno ili posredno odgovrni za site ovie vidovi na kriminalitet. Vo svoeto delo "Rasa i kriminalitet," Bonger gi osporuva stavovite deka pripadnosta na opredelena rasa ra|a sklonosti za kriminalno povedenie. Spored nego, objasnuvaweto na zgolemeniot kriminalitet na evreite vo Evropa i na crncite vo SAD, treba da se bara vo kapitalisti~kite op{testveni odnosi i lo{ite op{testveni uslovi na `ivotot na pripadnicite na ovie grupi. 5. Zaslugata na ovie avtori e vo toa {to go prodol`ija razvivaweto na teorijata na socijalnata sredina i toa {to na izvesen na~in uspeea istata da ja preciziraat. Toa osobeno ottamu {to vo delata na francukite pretstavnici, teorijata na socijalnata sredina ostana zamaglena, za{to spored svojata profesija glavno bea medicinari. Od druga strana i nivnite teorii ostanaa ednostrani poradi prenaglasuvaweto na ekonomskiot faktor vo javuvaweto na kriminalitetot i celosnoto ostavawe na strana na poedinecot kako nositel na kriminalnoto povedenie. 5. SOCIOLO[KA [KOLA ILI PRVA [KOLA NA OP[TESTVENATA ODBRANA

1. Za po~etok na ovaa {kola se zema 1889 godina, koga germanecot Franc fon List, belgijanecot Adolf Prins i holan|anecot Van Hamel ja formiraa "Me|unarodnata unija za krivi~no pravo" koja {to sî do Prvata Svetska vojna gi propagira{e svoite idei nastanati kako rezulatat na usoglasuvawe i pomiruvawe na sprotivstavenite idei na klasi~nata i pozitivisti~kata {kola. Nejzinata rabota povtorno prodol`i vo 1924 godina, vo ramkite na "Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo" koe {to aktivno deluva i denes. 2. Spored u~eweto na ovaa {kola kriminalitetot e rezultat na kompleksni pri~ini koi se nao|aat vo li~nite svojstva vo momentot na izvr{uvaweto na deloto i nadvore{nite socijani i fizi~ki uslovi na `ivotot. Nadvore{nite faktori go imaat prete`noto ili, podobro ka`ano, glavnoto dejstvo za nastanuvawe na krivi~nite dela, a me|u niv posebno zna~ajna uloga ostvaruvaat socijalnite i ekonomskite faktori kako {to se te{kite `ivotni i materijani uslovi. Socijalnite 234

pri~ini se osnovni, za{to deluvaat vo dve nasoki: edna{, posredno, preku vlijanieto vrz formirawe i razvoj na li~nosta na zlostornikot i, vtor pat, kako neposredni okolnosti na kriminalnoto povedenie. Na toj na~in sociolo{kata {kola na nadvore{nite faktori im opredeluva sosema drugo zna~ewe od ona {to im go davaa pozitivistite. Vo ovie ramki individualnite pri~ini na kriminalitetot ne se sfa}aat kako abnormalen odraz na biopsihi~kata konstitucija na ~ovekot zlostornik, tuku kako kriminalni tendencii {to se formiraat i manifestiraat so zna~itelno posredstvo na kriminogenite vlijanija {to proizleguvaat od sredinata. Od me|usebenoto dejstvo na individualnite, socijalnite i fizi~kite faktori zavisi karakterot na kriminalitetot koj mo`e da se javi kako akuten i hroni~en. Akutniot kriminalitet e rezultat na prete`noto vlijanie na nadvore{nite faktori, a hroni~niot kriminalitet nastanuva poradi li~nite svojstva na storitelite so taa napomena {to razvojot na ovie svojstva e zavisen od op{testvenite uslovi na `ivot. 3. I ovaa {kola vo prv plan ja istaknuva li~nosta na zlostornicite i potrebata od nivna tipolo{ka klasifikacija. Poa|aj}i od stavot za pri~inite na kriminalitetot, site zlostornici List gi deli vo dve grupi: 10 slu~ajni zlostornici i 20 zlostornici od navika. 10 Slu~ajnite ili akutni (momentni) zlostornici obi~no se ~esni poedinci koi spored svoite karakteristiki ne se razlikuvaat od ostanatite lu|e, a vr{at krivi~ni dela (akuten kriminal) poradi re{ava~koto vlijanie na nadvore{nite faktori. Nadvore{nite povodi mo`at da bidat siroma{tvo, glad i drugi ekonomski nepriliki ili pritisokot na nekoja `ivotna nevolja, no i razni malverzacii od sferata na poreskata politika, platniot promet, trgovijata i drugi propusti vo oblasta na socijalniot i ekonomskiot `ivot. Poradi ovie sostojbi kaj niv se sozdava momentna voznemirenost i silna vozbuda {to gi goni na zlostorstvo. 20 Zlostornicite od navika se lekomisleni, svirepi, i indolentni lica koi se oddavaat na prekumerni seksualni u`ivawa i razvrat. Nadvore{nite faktori kaj niv ostvaruvaat nezna~itelno vlijanie. Tuka e re{ava~ka dlabokata vkorenetost na zlostorni~kite sklonosti, a deloto samo gi otkriva negativnite crti na nivnoto postoewe i vo kraen oblik negovata psihopatska sostojba.422 Ovie lica zna~i vr{at krivi~ni dela poradi dominantnoto dejstvo na individualnite, odnosno vnatre{nite pri~ini. Tie se izvr{iteli na hroni~niot kriminalitet pa zatoa se narekuvaat i hroni~ni zlostornici ili u{te, zlostornici po sostojba, po tendencija i po priroda. Nivnite individuvalni sklonosti (dispozicii, tendencii) za vr{ewe negati422

Kobe, P. Tipolo{ke klasifikacije delikvenata u modernoj kriminologiji i krivi~nom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/3, str. 13.

235

vni povedenija mo`at da bidat od vrodeno ili steknato poteklo. Vrodenite dispozicii se razli~ni anomalii {to nasledno se prenesuvaat. Takov e, na primer, slu~ajot so alkoholizmot, u`ivaweto drogi, veneri~ni i drugi bolesti koi {to od roditelite mo`e da se prenesat na nivnite deca kako opredeleni anomalii {to vodat kon razli~ni kriminalni povedenija. Steknatite kriminalni dispozicii se, vsu{nost, razni biopsihi~ki nedostatoci na li~nosta koi nastanuvaat poradi otsustvoto na prikladna gri`a vo odnos na odr`uvawe na zdravjeto i ostvaruvawe na obrazovanieto i vospituvaweto, a vo krajna linija se rezultat na nevrabotenost, bolest, lo{i semejni uslovi i sl. Site zlostornici od navika, spored List, natamu se delat na nepopravlivi i popravlivi, a kako posebna grupa na nepopravlivi se nazna~uvaat kategoriite na zlostornici od zanaet i profesionalnite zlostornici. Od seto ova sociolo{kata {kola izvlekuva zaklu~ok deka storitelite na krivi~ni dela poseduvaat opredeleni vrodeni osobini, anomalii i sklonosti no, vo niv, ne se gleda re{ava~kata odrednica za izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Primarniot faktor vo opredeluvaweto na kriminalnite svojstva na li~nosta sekoga{ se op{testvenite uslovi na `ivotot, pa ottamu i stavot deka kriminalcite ne se ra|aat, tuku stanuvaat takvi zaradi brojnite socijalni vlijanija na koi postojano se izlo`eni vo svojata sredina. Kon ovie dve grupi zlostornici, Prins ja dodal i kategorijata na abnormalni vinovnici. Toa se lica kaj koi isto kako i kaj zlostornicite od navika dominiraat vnatre{nite faktori za vr{ewe krivi~ni dela, a poseduvaat izvesni anomalii {to mo`e no ne mora da go dostignat nivoto na du{evni zaboluvawa. Tie anomalii mo`at da bidat momentni ili trajni. Me|u momentnite anomalii se nabrojuvaat razni psihi~ki rastrojstva {to nastanale poradi telesni zaboluvawa i drugi povredi, kako i negativni osobini poradi oddavawe na alkohol, narkomanija i sli~ni poroci. Trajni se onie anomalii, koi za razlika od prethodnite, pote{ko se lekuvaat, za{to podlaboko se vsadeni vo psiholo{kata konstitucija na li~nosta. Me|u niv se istaknuvaat neuroti~nosta, izvesni psihopatii, epilepti~nost, debilnost i sli~ni degeneracii. Nositelite na vakvi defektnosti se lica koi se nao|aat na granicata me|u du{evno zdravi i du{evno bolni lica i zatoa te{ko mo`at da se popravat so primena na kazni. Za niv se predlagaat merki {to sodr`at specijalen tretman. 4. Pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost ovaa {kola go zapostavuva ne samo indeterministi~kiot pristap na klasi~nata {kola, tuku i determinizmot na antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola i zastapuva indiferentisti~ko stojali{te. Dali ~ovekovata volja î ili ne î slobodna, za nea e pra{awe {to vodi kon spekulativni raspravi od oblasta na filozofijata, a ne kon re{avawe na prakti~nite krivi~nopravni problemi. Me|utoa, vakvata ramnodu{nost i ne236

zainteresiranost za problemot na slobodnata volja ne zna~i i negirawe na krivi~nata odgovornost. Odgovornosta postoi i za nea e "dovolna samata podobnost za presmetlivost {to postoi kaj site lica koi ne se du{evno bolni i du{evno rastroeni."423 Spored toa, osnovata na krivi~nata odgovornost se bara vo svesta, odnosno vo sposobnosta za sfa}awe i rasuduvawe.424 Onie {to poseduvaat takva sposobnost se krivi~no odgovorni. Od druga strana, onie kaj koi otsustvuva takva sposobnost ne se krivi~no odgovorni no, zaradi vnatre{nite anomalii, {to pod dejstvo na nadvore{nite faktori vodat kon izvr{uvawe na krivi~nite dela, tie se opasni za okolinata, odnosno kaj niv postoi opasna sostojba. Opasnata sostojva (l'etat dengereux) vo smisla na sociolo{kata {kola e sociobiolo{ki poim i pretstavuva svojstvo samo na opredeleni kategorii vinovnici od grupata na hroni~nite, abnormalnite i nepresmetlivite zlostornici. Taa opasna sostojba go odrazuva kriminalniot potencijal na ovie lica {to se javil kako posledica na zaemnoto dejstvo na individualnite i socijalnite faktori i zatoa se razlikuva od poimite temibilitÁ - perokolositÁ, koi isklu~ivo bea sfateni kako biopsiholo{ka kategorija. 5. So ogled na toa deka vospostavuva dve kategorii na storiteli (presmetlivi i nepresmetlivi), sociolo{kata {kola se zalaga{e i za dva vida na krivi~ni sankcii: kazni i merki na bezbednost. So toa e vovedena idejata za dualitet na krivi~nite sankcii - kazni za krivi~no odgovornite i merki na bezbednost za onie koi ne se krivi~no odgovorni no, kaj koi postoi opasna sostojba. Ona {to vedna{ se zabele`uva e deka ovaa {kola ne ja negira kaznata, me|utoa pravi da ñ se opredeli isklu~ivo preventivna funkcija. Celta na kaznata e popravawe ili eliminacija na zlostornicite zaradi za{tita od kriminalitetot. Pritoa, iako ne se negira generalnopreventivnoto dejstvo na kaznata, na ovoj nejzin efekt mu se otstapuva marginalno mesto. Generalnopreventivnoto dejstvo na kaznata e samo najzin nus-produkt425 {to ne zaslu`uva posebno vnimanie od strana na ovaa {kola. Ottamu i baraweto celta na kaznata da ne 423

Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi~nom pravu, Zavod za izdavanje u|benika SRS, 1969. str. 16. 424 Vo ovaa smisla List ja razviva svojata teorija na normalnosta spored koj presmetliv e sekoj {to na normalen na~in reagira na nadvore{nite povodi. Presmetlivosta, veli List e sposobnost za normalno motivirawe od pretstavite. Koj se motivira od pretstavite onaka kako {to na negovo mesto bi se motiviral sekoj drug ~ovek, toj e presmetliv i za svoite postapki mo`e da se napravi odgovoren. Koj ne e vo sostojba za toa, toj ne mo`e da se smeta za presmetliv, pa spored toa ni za krivi~no odgovoren." Atanackovi}, D. Penologija, str. 53. 425 Zlatari}, B. Krivi~no pravo, prvi svezak, Informator, Zagreb, 1972, str. 45.

237

bide srazmerna na te`inata na krivi~noto delo, tuku treba da se prilagodi na svojstvata na storitelot za da se spre~i negovoto idno vr{ewe na krivi~ni dela. I merkite na bezbednost se presmetani od potrebata za nivno prilagoduvawe na svojstvata na storitelot so cel da ja neutraliziraat negovata opasna sostojba. Me|utoa, za razlika od merkite na socijanata za{tita na pozitivistite, ovie merki ne mo`at da se primenuvaat ante deliktum, tuku samo vrz osnova na sudska odluka po izvr{enoto delo. So idejata za dualitet na krivi~nite sankcii, na kaznite i merkite na bezbednost im se priznava ramnopravno mesto vo krivi~noto pravo. So toa se pro{irija i mo`nostite za nivnata individualizacija spored osnovnata {ema: za akutnite zlostornici se izrekuvaat samo kazni, za hroni~nite - kazni i merki na bezbednost (kumulativno), a za abnormalnite zlostonici - samo merki na bezbednost. Seto toa so cel: akutnite da se zastra{at ili opomenat, hroni~no popravlivite - da se popravat, a hroni~no nepopravlivite i abnormalnite - da se neutraliziraat. Ottamu i devizata na ovaa {kola: "Ne se kaznuva zlostorstvoto tuku zlostornikot" {to, iako vo osnova e pogre{na, uka`uva na orientacijata kon prilagoduvawe na sankciite kon posebnite svojstva na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo. Na kraj, treba da se ima predvid i toa deka pokraj kaznite i merkite na bezbednost, sociolo{kata {kola predlaga{e i voveduvawe na tn. preventivna higiena kako posebna nau~na i prakti~na disciplina {to treba da gi prou~i i predlo`i merkite za spre~uvawe na kriminalitetot {to }e stojat nadvor od krivi~noto pravo. Vo taa smila bea ponudeni i razli~ni socijalno-ekonomski merki kako na primer, podobruvawe na `ivotniot standard na zagrozenite i nevrabotenite lica, obezbeduvawe na socijalna za{tita na rabotnicite vo slu~aj na bolest i nesre}i pri rabota, pogolemo vrabotuvawe, organizirawe ustanovi za vospitno zapu{teni i defektni deca, merki za spre~uvawe na alkoholizmot i drugite vidovi poroci, otstranuvawe na {tetnoto vlijanie na pe~atot i literaturata i sli~no. Me|utoa, iako go sogledaa zna~eweto i potrebata za voveduvawe na ovie merki, pretstavnicite na ovaa {kola bea daleku od toa da gi otkrijata vistinskite pri~ini na kriminalitetot koi se nao|aat vo protivre~nostite na klasnoto op{testvo. 6. Vo krivi~nopravnata literatura mo`at da se sretnat golem broj prigovori upateni kon ovaa {kola. Me|u niv ~esto i sosema opravdano se istaknuva deka nejzinata tipolo{ka klasifikacija na vinovnici e necelosna, deka so zapostavuvaweto na slobodnata volja na storitelite se otide vo proizvolno opredeluvawe na osnovot na krivi~nata odgovornost, deka poradi necelosno izgradenite kriteriumi za razlikuvawe na kaznite i merkite na bezbednost doa|a do bri{ewe na granicite me|u niv i sl. Sosema izdr`an e i prigovorot {to voobi~aeno ñ se upatuva na ovaa {kola deka, iako go otkrila zna~eweto na 238

op{testvenite kriminogeni faktori, ne navlegla vo podlaboko objasnuvawe na pri~inite za nivnoto javuvawe. Neprifatilivo e me|utoa, imputiraweto na ova u~ewe za negovata bo`emna naso~enost kon slabeewe na gra|ansko demokratskata cvrsta zakonitost na klasi~nata {kola i deka so toa ovozmo`ila delotvorna za{tita na kapitalisti~kiot op{testven sistem od vremeto na imperijalizmot.426 Protiv vakvite neosnovani obvinenija, {to osobeno bea prisutni vo sovetskata literatura, a pod nivno vlijanie delumno i kaj nas,427 mo`e da se iznesat pove}e argumenti.428 Vo ovaa prilika se ~ini dovolno ako se ka`e deka pretstavnicite na ovaa {kola posebno insistiraa vrz toa storitelite na krivi~nite dela da se kaznuvaat samo za onie povedenija {to kako takvi se prethodno opredeleni so zakon i samo vo zakonski granici.429 Isto taka, kaj merkite na bezbednost se bara{e da bidat zakonski opredeleni obele`jata na opasnata sostojba koja treba da se utvrduva vo krivi~nata postapka za da se izbegnat mo`nite zloupotrebi.430 Tie bea izri~ni protivnici i na izrekuvaweto na merkite na bezbednost ante deliktum. Vo ovaa smisla e zna~ajno da se istakne i toa deka merkite na socijalna za{tita bea naso~eni vo interes na rabotni~kata klasa i tokmu zatoa pretstavnicite na ovaa {kola bea izlo`ni na kritiki od strana na oficielnata bur`uaska nauka.431 7. Od posebno zna~ewe e vlijanieto na ovaa {kola za voveduvawe na dualitetot na krivi~nite sankcii. So taa ideja e povrzan i ogromniot ~ekor napraven vo pogled na ispituvaweto na li~nosta na kriminalcite i individualizacijata na krivi~nite sankcii. Ovaa {kola se zalaga{e i za po{iroka edukacija na sudiite za koi poznavaweto na kriminalnata antropologija, kriminalnata sociologija i psihologijata e biten uslov za pravila ocenaka na zlostorni~kata opasnost i prognoza za povtorno prilagoduvawe na osudenikot na op{testvenite normi na odnesuvawe po izleguvaweto na sloboda. Zna~ajna e i nejzinata zalo`ba za izgradbata na korisen i human na~in na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda so primena na popravni tretmani vrz osnova na prethodno sprovedena klasifikacija na osudenite lica. Ovaa {kola gi sogleda i nedostatocite na kratkite kazni zatvor i predlaga{e merki za nivna supstitucija, osobeno so uslovnata osuda i pari~ni 426

Vidi: Zlatari}, B. Uz pedesetogodi{njicu smrti Franza von Lista, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/3-4, str. 491. 427 Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet "Kiril i Metodij, Skopje, 1972, str. 107, Mati}, O. Ispitivanje li~nosti maloletnih delikvenata, IKSI, Beograd, 1974, str. 20-21. 428 Zlatari}, B, op. cit, str. 491-494. 429 Ibid, str. 491. 430 Lazarevi}, Lj. op. cit, str. 16. 431 Vidi: Bavcon, Lj, Kriminalna politika i njene tendencije u socijalisti~koj dru`bi, Ljubljana, 1958, str. 38.

239

kazni. Ili nakratko, glavniot pridones na ovaa {kola e vo nejzinoto nastojuvawe kon prakti~na primena na dotoga{ postignatite soznanija vo borbata protiv kriminalitetot. Pod nejzino vlijanie se doneseni pove}e moderni krivi~ni zakoni (japonskiot, 1904, {vajcarskiot, 1937, romanskiot, 1937, danskiot, 1938, i dr.) kako i jugoslovenskiot od 1929 godina.432

5.1. Franc fon List 1. Franc fon List (Franz von Liszt, 1851-1919) e roden vo Viena kade gi zavr{uva i pravnite studii. Vo 1871 godina, habitiral vo Grac za krivi~no pravo i krivi~na postapka, a vo 1879 godina, stanal ordinarius ({ef na katedra) na Univerzitetot vo Gison. Nabrzo ja prifa}a pokanata od Univerzitetot vo Merburg kade vo 1882 godina, go odr`uva svoeto pristapno predavawe na tema: "Idejata na celta vo kaznenoto pravo." Od 1889 do 1899 godina, predava vo Hale i najposle preo|a vo Humboltoviot univerzitet vo Berlin kade {to pokraj so krivi~nopravnite nauki se zanimava i so me|unarodno javno pravo i pravna filozofija. Me|u negovite pozna~ajni dela treba da se istaknat poznatiot "U~ebnik po germansko krivi~no pravo" od 1881 godina, koj do`iveal 26 izdanija i bil preveden na pove}e stranski jazici. Vo 1894 godina, ja izdava prvata sveska od zbirkata "Kazneno pravo na dr`avite od Evropa," a vo 1898 i vtorata sveska pod naslov "Kazneno pravo na vonevropskite dr`avi". Toj e eden od redaktorite na sporedbeniot prikaz na germanskoto i stranskoto krivi~no pravo {to vo 16 sveski bil objaven vo periodot od 1904 do 1909 godina. 2. List ja kritikuva podelbata na faktorite na kriminalitetot {to ja sozdade Feri i uka`uva na relativnoto zna~ewe na negovata podelba. Spored nego, vo javuvaweto na kriminalitetot doa|aat predvid site faktori koi zaemno se povrzani i te{ko e da se izvr{i nivno odvojuvawe. Pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo site faktori deluvaat kako celina isto kako {to se podednakvo od zna~ewe pri formiraweto na li~nosta. Taka na primer psihofizi~kiot `ivot na ~ovekot e vo zavisnost od kosmi~kite faktori i socijalnata sredina. ^ovekot mo`e da se smeta emanacija, kako na prirodnite faktori, taka i na socijalnata sredina. Ovaa zaemna uslovenost na raznite faktori na kriminalitetot najpove}e se izrazuva vo negovoto tvrdewe deka zlostorstvoto e proizvod na li~nite svojstva na storitelite i nadvore{nite, osobeno, ekonomskite odnosi vo koi zlostornikot se nao|a vo momentot na izvr{uvaweto na deloto. 3. Kako eklekti~ar List natamu smeta deka pra{aweto na slobodnata volja e bez zna~ewe za krivi~noto pravo (indiferentisti~ko gledi{te), me|utoa spored nego, zlostornicite koi ne se du{evno bo432

Radovanovi}, M. Krivi~no pravo, str. 48.

240

lni, isto taka, ne se anormalni lica. Go otfrla poimot na "antropolo{ko krivi~no delo", osven {to kaj zlostornicite po sostojba mo`at da se zabele`at nekoi otstapuvawe od normalniot tip na ~ovek. Zlostornicite se slu~ajni ili po sostojba. Kaj slu~ajnite zlostornici dominiraat nadvore{nite faktori, t.e. momentite na nadvore{niot svet (socijalnata sredina) pod ~ie vlijanie sekoj dotoga{ besprekoren poedinec mo`e da izvr{i krivi~no delo, pa ottamu negoviot kriminalitet mo`e da se nare~e akuten kriminalitet. Zlostornicite po sostojba vr{at krivi~ni dela prete`no pod vlijanie na li~nite faktori. Nivnata individualnost e krivi~na, a se sostoi ili vo kriminogeniot karakter ili vo kriminalni tendencii ili pak, vo navika za vr{ewe na krivi~ni dela. 4. List ja otfla odmazdata kako cel na kaznuvaweto, a na generalnata prevencija í pridava vtorostepeno zna~ewe. Osnovna e specijalnata prevencija zasnovana vrz prilagoduvaweto na sankciite na osobinite na prestapnikot (individualizacija). Poradi toa gi pomestuva vo tri grupi: prestapnici koi treba da se zapla{at, prestapnici na koi im e potrebno popravawe i nepopravlivi prestapnici. Glavnoto vnimanie treba da im se posveti na onie koi e mo`no da se popravat. Zaradi toa, posebno ja istaknuva nekorisnosta na kratkite kazni zatvor. Pri razrabotkata na principot na individualizacijata se zalaga za usovr{uvawe na sistmot na ubla`uvawe na kaznata, uslovnata osuda i uslovniot otpust. Nedvosmisleno se zalaga za principot na zakonitosta kaj merkite na bezbednost i za isklu~uvaweto na primenata na koja bilo merka ante dekictum. Insistira i za poseben status na maloletnicite so naglasuvawe na zna~eweto na vospitnite merki i izzemaweto od nadle`nost na sudot na prestapnici {to se pomladi od 14 godini. List ja istaknuva{e i potrebata od koristewe na kriminolo{kite nauki, statistikata i izu~uvaweto na sporedbenoto krivi~no pravo. Se zalaga{e za poimite na pravniot poredok, legalizam i za zakonskite funkcii na kaznata (zastra{uvawe, popravawe i neutralizacija), tvrdej}i deka krivi~noto pravo e nepremostiva me|a na kriminalnata politika.433 Site ovie barawa, veli Ansel, denes stanaa obi~ni, no toga{ pretstavuvaa zna~ajni novini i posmatrani vo celost sami po sebe ozna~uvaat edna dlaboka reforma.434

5.2. Adolf Prins 1. Vtoriot zna~aen pretstavnik na sociolo{kata {kola e poznatiot profesor po krivi~no pravo vo Brisel - Adolf Prins (Adolf Prins). Negovi pozna~ajni dela se: "Kaznenata nauka i politika i pozitivnoto pravo" od 1899 godina i "Op{testvena odbrana i transforma433 434

Vidi: Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, str. 40 i 57. Ibid, str. 24.

241

cija na krivi~noto pravo" od 1910 godina. So svoite stavovi, Prins se vklopuva vo ve}e izlo`enata koncepcija na sociolo{kata {kola, no ona {to vo tie ramki posebno go izdvojuva e sozdavaweto i propagiraweto na tn. Prva doktrina na op{testvenata odbrana. 2. Idejata na op{testvenata odbrana Prins ja gradi vrz kriti~kite zabele{ki upateni na klasi~nata teorija na moralnata odgovornost za koja toj veli deka e nepotpolna i neefikasna vo svoite usilbi kon za{titata na op{testvoto. Spored Prins, kaznata nema za cel srazmerno vozvra}awe za storenata gre{ka, tuku edinstvena zada~a na najdobar mo`en na~in da se obezbedi za{tita na li~nosta, `ivotot, imotot i ~esta na gra|anite. Toa mo`e da se ostvari ako namesto "medicinskiot" poim moralna odgovornost se usvoi "praven" poim - opasna sostojba na storitelot kako merilo na op{testvenata reakcija. Opasnata sostojba na nekoj poedinec e ona {to mo`e kaj sekogo lesno da se prepoznae za{to postojat lica koi sami po sebe se opasni. Me|u niv se izdvojuvaat grupata na nenormalni i defektni lica i grupata na storiteli na krivi~ni dela od navika. Protiv ovie lica mora da bide prezemena nova akcija {to nema da bide naso~ena kon storenoto delo, tuku kon opasnata sostojba na poedinecot. Za za{tita od kriminalitetot na ovie lica ne e dovolen klasi~niot kaznen re`im za{to zgolemeniot povrat jasno poka`uva deka keliskata izolacija i bo`emnoto terapeutsko postapuvawe vo tradicionalnite zatvori vo celost gi izneverile postavenite o~ekuvawa. Vrz taa osnova osobeno neopravdano se poka`uva praktikata na naplastuvawe na kratkite kazni zatvor i preteranata blagost na sudovite {to e opredelena od nezdrav humanizam i somilost kako i zgolemenoto koristewe na institutot na smalena odgovornost. Poradi seto toa op{testvoto ostanuva bez odbrana od najte{kite zlostornici. Zatoa, Prins se zalaga za voveduvawe takvi merki na bezbednost {to }e se primenuvaat po izdr`anata kazna li{uvawe od sloboda i nema da vodat kon obes~estuvawe na zlostornikot, tuku kon za{tita na op{testvoto. Toa se izolacioni merki so neopredeleno traewe, odnosno takvi merki {to zaradi otsustvoto na nivnata retributivnost }e trajat onolku kolku {to e potrebno za da se otstrani opasnata sostojba na storitelot. Za izvr{uvawe na ovie merki treba da se izgradat posebni zavodi, i toa osobeno za nenormalnite lica {to }e bidat vo nadle`nost na sudot. Pokraj toa, Prins dopu{ta i dopolnitelni op{testveno preventivni akcii (urbanizacija, stanbena izgradba, socijalno zakonodavstvo protiv siroma{tijata, tretman i vospituvawe na defektnite lica) {to isto kako i prethodnite merki se opredeleni od opasnata sostojba na storitelot i zaradi nejzino predupreduvawe ili spre~uvawe treba da se primenuvaat ante deliktum. 3. Ideite na Prins bea prifateni vo pogolem broj zakondavstva, a osobeno vo belgiskiot zakon za op{testvena odbrana od 1936, italijanskiot zakon za op{testvena za{tita od 1930, kubanskiot Zakon od 242

1937 i {vajcarskiot Krivi~en zakonik od 1937 godina.435 So razvojot na kriminalnata profilaksa me|u dvete svetski vojni se gradi zgolemeniot interes za merkite na bezbednost i klasifikacijata na osudenite lica. Me|utoa, bez ogled na seto toa na koncepcijata na Prins i se prefrla deka vodi kon pasivna za{tita na op{testvenoto za{to e zasnovana vrz eliminacijata na zlostornicite i deka e ograni~ena na siroma{nite, slabite i nesre}ni sloevi na op{testvoto za koi isklu~ivo se vrzuva postoeweto na opasnata sostojba. Vrz ovie postavki se nadovrzuvaat i mo{ne krupnite zabele{ki za nevozdr`anoto barawe na opasnata sostojba vo samiot zlostornik, vo karakterot na negovata li~nost koja odnapred se izdvojuva vo opredeleni kategorii zaradi podveduvawe pod strog re`im436 i pravnata nesigurnost zaradi predviduvaweto na merkite {to treba da se primenuvaat ante deliktum.

5.3. Gustav A{afenburg 1. Vo kriminolo{kata literatura se istaknuva deka za razvojot na sociolo{kata {kola vo golema mera ima svoj pridones i eden avtor koj formalno ne i pripa|a{e na ovaa {kola. Stanuva zbor za Gustav A{afenburg (Gustav Aschaffenburg) i negovite stavovi izlo`eni vo deloto "Zlostorstvoto i borbata protiv nego"(Das verbrechen und seine Bekamfung), objaveno vo 1923 godina. 2. Spored ovoj germanski avtor, za za{titita od kriminalitetot, najprvin e potrebno kaznata da se zasnova vrz opredeleni socijalni realnosti. Zlostornicite ne mo`at da se sfatat kako poseben vid lu|e, kako {to toa go pravi Lombrozo, tuku edinstveno kako su{testva sli~ni na site drugi lu|e ~ija dejnost e proizvod na razli~ni op{testveni uslovi. Krivi~noto delo e sostaven del na op{testvoto, vo nego se sozdavaat i od nego prizleguvaat site pottici za negovoto izvr{uvawe. Ottamu, ako se saka da se otstranat ili namalat ovie {tetni pojavi vo op{testvoto, mora da se ispitaat site socijalni pri~ini koi go sozdavaat krivi~noto delo. Sekoja ~ove~ka zaednica so samiot fakt na svoeto postoewe postavuva razni barawa, dol`nosti na koi sekoj ~len na op{testvoto treba da odgovori. Me|utoa, kriminalitetot ni doka`uva deka izvesni poedinci ne se sposobni da gi ispolnuvaat ovie obvrski sprema op{testvoto, tuku naprotiv, doa|aat vo sudir so niv i stanuvaat zlostornici. Spored toa, kako glavna pri~ina na kriminalitetot mo`e da se smeta ovaa neprilagodlivost na socijalniot `ivot. Ova jadro ne mo`e da se sfati nitu celosno da se prou~i vo vrska so poedine~nite socijalni faktori, tuku samo ako se ispita kako pojava uslovena od vlijanieto na mnogu socijalni faktori, ili 435

Vidi: Ancel, op. cit, str. 46. Vidi: Ibid, str. 27 i Lazarevi}, Lj, Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8, str. 346-347. 436

243

podobro ka`ano, na socijalnata sredina kako celina. Ottamu, op{ta teorija za kriminalitetot mo`e da se dade duri otkako }e se ispita socijalnata uslovenost na kriminalitetot kako celina, a nikako samo vrz osnova na ispituvaweto na poedine~nite krivi~ni dela i nivnite socijalni pri~ini. Ova zna~i, deka vistinskite nau~ni rezultati za vlijanieto na socijalnata sredina vrz kriminalitetot ne mo`at da se dobijat samo vrz osnova na ispituvaweto na vlijanijata na poedine~nite socijalni faktori vrz ovoj ili onoj izvr{itel na krivi~no delo, tuku edinstveno vrz osnova na ispituvawe na ova vlijanie vo odnos na site zlostornici voop{to. Samo vrz osnova na takvo ispituvawe mo`at da se dobijat izvesni sociolo{ki zakonitosti za kriminalitetot, koi mo`at da poslu`at kako sigurna osnova za kriminalnata politika. Materijalot za vakvo ispituvawe ni go pru`a kriminalnata statistika. Me|utoa, potrebna e golema pretpazlivost pri ocenkata na statisti~kite podatoci. Tie sekoga{ ne se dovolni za ocenka na kriminalitetot na edna dr`ava. Pred sî, zna~itelen broj na krivi~ni dela ostanuva neotkrieni. Natamu, statistikata ne gi pru`a site onie obele`ja kako vo pogled na krivi~nite dela, taka ni vo pogled na nivnite izvr{iteli koi se potrebni za sociolo{ka analiza na kriminalitetot. Ottamu treba da se bide prili~no pretpazliv, kako vo pogled na sobiraweto na statisti~kiot materijal, taka i vo pogled na negovata ocenka. Preo|aj}i vrz objasnuvaweto na poedine~nite faktori na kriminalitetot, A{afenburg istaknuva deka e te{ko da se utvrdi neposrednata kauzalnost na sekoe krivi~no delo kako i me|usebnite kauzalni osnosi na razli~nite kriminogeni faktori. Pri~inite na kriminalitetot ~estopati me|usebno tolku se isprepleteni {to e te{ko da se zboruva kade po~nuvaat socijalnite, a kade individualnite faktori. Mnogu socijalni pri~ini se modificiraat pod vlijanie na razni socijalni uslovi i obratno. Natamu, socijalnite individualni faktori se usloveni od fizi~kite uslovi (geografski, meteorolo{ki itn). Me|utoa, sepak site kriminolo{ki faktori mo`at da se svedat vo dve golemi grupi. Vo prvata grupa se pomesteni socijalnite kako i izvesni fizi~ki pri~ini. So ogled deka ovie pri~ini se odnesuvaat na site zlostornici, bez ogled na nivnite li~ni svojstva, mo`at da se nare~at op{ti pri~ini na kriminalitetot. Vo drugata grupa vleguvaat individualnite pri~ini kade spa|aat onie svojstva koi posredno ili neposredno se vrzani za li~nosta na zlostornikot. A{afenburg natamu vr{i analiza na poedine~nite faktori i toa najprvin na op{tite, a potoa i na li~nite (individualnite). 3. Op{ti pri~ini na kriminalitetot. [to se odnesuva do op{tite pri~ini na kriminalitetot, toj vrz osnova na brojni statisti~ki podatoci go utvrduva numeri~ki odnos na kriminalitetot voop{to kako i na poedine~nite krivi~ni dela spored godi{nite vremiwa, odnosno meseci. Ottamu, zaklu~uva deka, na primer, kra`bite i izma244

mite dominiraat od septemvri do fevruari, a od mart do avgust se vo opa|awe. Peri~inite za toa gi nao|a vo mo`nosta za pogolemo vrabotuvawe vo letnite meseci kako i vo smaluvaweto na izdatocite za sekojdnevnite potrebi. Ovoj primer na najdobar na~in poka`uva kako fizi~kite uslovi (temperaturata, socijalnitete pri~ini na mo`nosta od vrabotuvawe) i li~nite faktori (organskite potrebi) se vo me|usebna zavisnost. Ispituvaj}i go odnosot me|u religiskata pripadnost i kriminalitetot, A{afenburg istaknuva deka ne e to~no tvrdeweto deka so golema sigurnost mo`e da se opredeli odnosot na religijata (religioznata pripadnost) i kriminalitetot. Statistikata, pred sî, ni dava samo formalni konstatacii za toa na koja religija í pripa|aat oddelni izvr{iteli na krivi~nite dela. Me|utoa, so samoto toa ne mo`e da se zboruva za pogolemo ili pomalo vlijanie na edna ili na druga religija vrz kriminalitetot, za{to formalnata izjava za pripadnosta ne go odrazuva i stepen na veruvaweto. Potoa, voo~enite razliki me|u pripadnicite na razni religii, na primer katolici i protestanti, ne se sami za sebe dokaz za zna~eweto na ovie religii kako kriminogeni faktori, za{to ekonomskata polo`ba i nivoto na kulturniot `ivot na pripadnicite na raznite religii igraat pogolema uloga vo pogled na kriminalitetot odo{to samat religiozna pripadnost. Za sociolo{kata analiza na kriminalitetot golemo zna~ewe ima razlikata me|u selskiot i gradskiot kriminalitet, samo {to vo ovoj pogled treba da se stavi zna~ajna zabele{ka. Spored nego pogre{no e ova razlikuvawe da se pravi vrz izvesni moralni svojstva na `itelite na gradot i seloto. Naprotiv, mnogu pogolemo zna~ewe ima ako kriminalitetot na gradot i seloto se tolkuva so razni ekonomski i drugi okolnosti karakteristi~i za ovie dve sredini. Gradot e mnogu popovolen centar za vr{ewe na krivi~ni dela. Vo nego vr{at krivi~ni dela ne samo `itelite na gradot tuku i `iteli od seloto. Tuka postojat mnogu popovolni priliki za vr{ewe na krivi~ni dela, pogolema mo`nost za vlijanie na propadnati lu|e, tuka mnogu pove}e e kompliciran ekonomskiot `ivot, pa spored toa ima pove}e povodi za vr{ewe na krivi~ni dela. Natamu, gradot e leglo na pogolem broj na socijalni poroci, alkohol i prostitucija, pa ottamu proizleguva i negovoto pogolemo kriminogeno zna~ewe. Vo pogled na oddelnite krivi~ni dela vo gradot pove}e se zastapeni imotnite krivi~ni dela, kra`bite, izmamite, a na selo telesnite povredi. Toj go ispituva i kriminogenoto zna~ewe na alkoholizmot, prostitucijata, komarot, lo{ata literatura i u{te na nekoi negativni socijalni faktori. Kako mnogu va`en neposreden faktor vo pogled na kriminalitetot (osobeno za vr{we kra`bi, proneveri i izmami) toj gi naveduva ekonomskite priliki, odnosno podobruvaweto ili vlo{uvaweto na ekonomskite uslovi za `ivot vo opredelen moment. Vo taa smisla so 245

statisti~ki podatoci go potkrepuva vlijanieto na zgolemuvaweto na cenite na `ivotnite produkti i opa|aweto na nadnicite vrz porastot na ovie krivi~ni dela. Od porastot na cenite najmnogu se zasegnati rabotnicite, osobeno ako so porastot na cenite ne nastapi i zgolemuvawe na nadnicite. Toa me|uvreme e najkriti~en moment za zgolemuvaweto na imotnite krivi~ni dela. Od posebno kriminogeno zna~ewe se i vonredni ekonomski naru{uvawa i op{testveni procesi. Toa vo prv red se ekonomskite krizi, {trajkovi a u{te pove}e vojni i revolucii. Zboruvjki za {trajkot kako za sredstvo za podobruvaweto na `ivotnata polo`ba, ~esto kako oru`je na klasna borba, toj naglasuva deka ne misli da ja osporuva negovata opravdanost, tuku samo deka naglasuva vo koja smisla {trajkot mo`e da vlijae vrz porastot na kriminalitetot. Podolgata nevrabotenost kako posledica na {trajkot ima za posledica namaluvawe na sredstvata za `ivot, a osobeno koga se vo pra{awe rabotni~ki semejstva so golem broj na deca toa mo`e da poslu`i kako pri~ina za vr{ewe na imotni krivi~ni dela. Ravolucijata dava povod izveseni zlostorni~ki instinkti da dojdat najpove}e do izraz. 4. Individualni faktori na kriminalitetot. Za razlika od Lombrozo i negovite sledbenici, spored A{afenburg, individualnite faktori ne se od zna~ewe sami za sebe. Tie se sostojat vo izvesni li~ni svojstva na zlostornicite koi samo vo vrska so ostanatite (op{ti socijalni) pri~ini na kriminalitetot, mo`at da bidat od kriminogeno zna~ewe. Me|u ovie faktori gi vbrojuva vospituvaweto, obrazovanieto, vozrasta, polot, semejnata sostojba, op{testvenite svojstva na ~ovekot i najposle op{testvennite rastrojstva. 5. Vo negovata klasifikacija na prestapnici se pomesteni slednive tipovi: 10 slu~ajni (nebri`ni) zlostornici, 20 afektivni zlostornici, 30 zlostornici koi vr{at krivi~ni dela po opredelen povod, 40 zlostornici so predumisla, 50 povratnici, 60 zlostornii od navika i, 70 zlostornici po zanimawe. 6. NEOKLASI^NA [KOLA

1. I neoklasi~nata {kola pretstavuva kompromisno u~ewe od krajot na XIX vek. Me|u nejzinite pova`ni pretstavnici se vbrojuvaat francuzite Rene Garod (RenÒ Garraud), Rajmon Selil (Raymond Salleiles) i Emil Garson (Emile Garcon) kako i germancite Birkmaer (Birkmayer) i Majer (Mayer). Tie gi izmiruvaat ekstremnite stavovi na klasi~arite so golem del od prifatlivite idei na pozitivistite. Me|utoa, za razlika do eklekticizmot na sociolo{kata {kola koja za svoja pojdovna osnova go zede u~eweto na pozitivisti~kata {kola i se obide da ja usoglasi so nekoi postavki na klasi~nata {kola, neoklasi~arite sledat sosema obratna nasoka. Ova u~ewe, vsu{nost, pretstavuva modificirawe i dopolnuvawe na filozovskiot koncept na klasi246

~arite so prakti~nite rezultati od izrazeniot interes za pri~inite na kriminalitetot, li~nosta na storitelot i utilitaristi~kata orientacija ne samo na pozitivisti~kata tuku i na sociolo{kata {kola. 2. Vo pogled na pri~nite na kriminalitetot se poddr`uva stavot na mnogustranoto dejstvo na individualnite, socijalnite i fizi~kite vlijanija. Krivi~noto delo go dobiva zna~eweto na negativna op{testvena pojava, a storitelite, adekvatno na sociolo{kata {kola se razlikuvaat na slu~ajni i hroni~ni vinovnici. 3. Osnovot na krivi~nata odgovornost se bara vo moralniot prekor {to proizleguva od slobodnata volja koja postoi kaj najgolemiot broj storiteli na krivi~ni dela. Me|utoa, za razlika od klasi~nata {kola, neoklasi~arite vo opredeluvaweto na ~ovekovata volja poa|aat od filozofskoto stojali{te na relativniot indeterminizam (ili relativen determinizam), {to zna~i ne od apsolutnata, tuku od relativnata sloboda koja vo opredelena mera zavisi od vlijanieto na motivite na storitelot. Osnovot za primena na merkite na bezbednost e opasnata sostojba na storitelot koja, vo prv red, e uslovena od opredeleni du{evni zaboluvawa i du{evni rastrojstva {to ja isklu~uvaat krivi~nata odgovornost. Spored toa i ovaa {kola go prifa}a dualitetot na krivi~nite sankcii. 4. Za kaznata, kako glavna krivi~na sankcija, e zadr`ana moralnata odgovornost, za{to vo krajna linija storitelot e sloboden vo izborot na svoeto povedenie iako do re{enieto doa|a preku niza vnatre{ni sudiri ~ii {to pri~ini se od endogena i egzogena priroda. Kaznata, barem vo izvesna smisla, treba da odgovara na te`inata na storenoto zlo i stepenot na vinata. Me|utoa, pri nejziniot izbor i odmeruvawe mora vo pogolema mera da se uva`at i li~nite karakteristiki na storitelot na deloto preku usvojuvawe na ote`nuva~kite i olesnuva~kite okolnosti i preku zalagawe za {iroko ubla`uvawe na kaznata. Me|u celite na kaznata pokraj retribucijata {to ve}e ne se sfa}a kako cel na samata sebe, tuku kako nu`nost za odr`uvawe na pravniot poredok, se prifa}a i specijalnata i generalnata prevencija. So prifa}aweto na dualitetot na krivi~nite sankcii, neoklasi~nata {kola se zalo`i i za posoodvetno razgrani~uvawe na kaznite i merkite na bezbednost. Zatoa se insistira merkite na bezbednost da se izrekuvaat kako samostojni merki samo kaj napolno nepresmetlivite, a zaedno so kaznite, kaj opasnite povtornici i smaleno presmetlivite vinovnici (kategorijata {to vo krivi~noto pravo ja vovede ovaa {kola). Merkite na bezbednost zavisat od opasnata sostojba koja storitelot ja pretstavuva za op{testvoto, a nivna isklu~iva cel e negovo popravawe. Vo pogled na izvr{uvaweto na kaznata, klasifikacijata na osudenite lica i izvr{enata individualizacija na kaznata, pretstavnicite na ovaa {kola smetaat deka vo celost treba da im bidat podredeni na prevospituvaweto na vinovnicite. 247

248

G l a v a II SOVREMENI KRIMINOLO[KI TEORII Od prethodnite razgleduvawa mo`e{e da se zabele`i deka istra`uvawata na pri~inite na kriminalitetot vo prv red bea vr{eni vo dve nasoki: so pomo{ na izu~uvawe na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo i so pomo{ na izu~uvawe na op{testvenite uslovi koi mu odat na raka na kriminalitetot. Prvata (biopsiholo{ka) nasoka go istra`uva{e kriminalecot kako poseben tip na ~ovek, a krivi~ite dela gi smeta{e kako posledica na opredeleni osobini na li~nosta koi mo`at da se eliminiraat samo so deluvawe vrz doka`anite kriminalci, so nivno menuvawe (lekuvawe ili prevospituvawe) i vo kraen slu~aj so nivna eliminacija. Spored ova nasoka, kriminalitetot e individualna pojava ~ii pri~ini le`at vo posebnite biopsiholo{ki svojstva na li~nosta i ottamu predlagaa menuvawe na li~nosta. Vtorata (op{testvena) nasoka, kriminalitetot go izu~uva{e kako op{testveno uslovena pojava koja mo`e da se eliminira samo so opredeleni op{testveni reformi. Spored ovaa nasoka, kriminalitetot e op{testvena pojava, izraz na opredeleni op{testveni i ekonomski odnosi i ottamu predlagaa nivno delumno ili radikalno menuvawe. Vakviot trend na istra`uvaweto na kriminalitetot ni za ronka ne se promeni ni denes. I. BIOLO[KI TEORII Pokraj spomnatite antropolo{ko-biolo{ki i sociolo{ki {koli, vo kriminologijata postoi u{te edna nasoka koja mo`e da se nare~e biolo{ka ili biolo{ko-psiholo{ka {kola. Za razlika od biolo{ko-antropolo{kata nasoka, spored koja pri~inite na kriminalitetot se od organska i fiziolo{ka priroda, spored biolo{ata nasoka pri~inite na kriminalitetot se razni organski, psiholo{ki i psihopatolo{ki sostojbi. Organskite osobini i dispozicii se ispituvaat samo ako vo zaednica so psihopatolo{kite sostojbi go davaat poimot na konstitucijata. Psiholo{kite sostojbi vo pogled na nivnoto kriminogeno zna~ewe glavno se ispituvaat od dve stojali{ta. Nekoi avtori psihi~kiot `ivot go ispituvaat kako mo`na pri~ina na kriminalitetot zavisno od socijalnata sredina vo koja apstraktno se razviva poedinecot: psihi~kite sostojbi se zamaat kako ~isti "psihi~ki okolnosti," a drugi (koi se mnogu pomnogubrojni), razvojot i vlijanieto na 249

psihi~kiot `ivot go ispituvaat kako mo`en faktor na kriminalitetot posmatrajki gi psihi~kite pojavi, ne kako fakti sami za sebe, tuku kako funkcionalni pojavi od mnogubrojnite okolnosti na socijalnata sredina. Osnovniot naedostatok na biolo{kite teorii se sostoi vo nivnata ednostranost. Imeno za site nejzini varijanti e karakteristi~no inistiraweto da se objasnat site vidovi na kriminalitetot so pomo{ na apsolutiziraweto na vlijanieto samo na faktorite na telesnata konstitucija i genetskiot faktor. 1. TELESNATA KONSTITUCIJA I KRIMINALITETOT

1. Telesniot sklop na lu|eto i negoviot zeamen odnos so psihi~kite konstitucii gi interesira{e mnogu nau~nici i soglasno svoite naodi kategorizirale opredelen broj na ~ove~ki tipovi. Vo ovaa smisla najinteresna e kategorizacijata na Kre~mer. 2. Ernest Kre~mer (Ernest Kretschmer, 1888-1964)437 svoite sfa}awa gi zasnova vrz istra`uva~ki materijal od 4.414 slu~ai obiduvaj}i se da go ispita odnosot na konstitucionalnite tipovi so du{evnite bolesti. Spored nego, duri i toga{ koga lu|eto od razli~en konstitucionalen tip vr{at isti krivi~ni dela, na primer, ubistvo, kriminolo{kite karakteristiki na zlostorstvoto se razli~ni vo zavisnost od nivnite biolo{ki crti i crtite na temperamentot. Kre~mer poa|a od pretpostavkata deka postoi pri~inska vrska me|u telesnite osobenosti (nadvore{ni karakteristiki) na eden ~ovek i negoviot psihi~ki `ivot. Za razlika od Lombrozo, toj ne gi ispituva anomaliite na organskiot i psihi~kiot `ivot samo na zlostorni~kata populacija, tuku ja prou~uva fiziologijata i psihi~kiot `ivot na ~ovekot voop{to, pa duri vrz osnova na ova izveduva izvesni zaklu~oci vo pogled na kriminalitetot. Spored nego, vrz osnova na li~niot telesen sostav, osobeno vrz osnova na sklopot na ~erepot mo`at da se izvedat to~ni zaklu~oci vo pogled na temperamentot na ~ovekot, a vrz osnova na ova, zaklu~oci vo pogled na socijalnite sklonosti na poedincite. Kre~mer razlikuva tri tipovi na telesna gradba: 10 Asteni~en (leptozomen) tip (niski, slabi, so tesni ramenici ednakvi so {iro~inata na karlicata, so slabi muskuli, so jaj~esta glava, slab i dolg nos, gusta kosa, proredena brada, bledilo na liceto, spored temperamentot: rezervirani, nedru{tveni i ladni). Takvi tipovi mo`at da se najdat kaj skitnicite, pita~ite, ~udacite, lukavite seksualni psihopati. Bidejki se skloni kon me~taewe, ~esto se povlekuvaat vo sebe i zatoa mo`eme da gi sretneme i me|u filozofi, poeti, slikari, svetci i sl. Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite, 437

"Korperbau un Charakter," sedmo izdanie, 1929.

250

osobeno me|u kradcite i izmamnicite. So kriminalnata kariera po~nuvaat mnogu rano. 20 Atlestski tip (razvien kostur i muskulatura, so {iroki ramenici, silni, spored temperamentot: stabilni, ne se nervozni, no povremeno se eksplozivni). Poseduvaat sklonost da zabolat od reuma, a od du{evnite bolesti od epilepsija. Me|u niv, isto taka, mo`at da se najdat psihopati. Intelektualno se prose~ni. @enite od ovoj tip mo`at da bidat dobri i prijatni vo dru{tvo, ponekoga{ se nerotkiwi. Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite koi vr{at krivi~ni dela protiv li~nosta i seksualni delikti. 30 Pikni~ki (eurosoman) tip (debeli, so tesni ramenici i mal rast, glavata im e trkalezna i golema, kosa meka so streme` kon }elavost, gradniot ko{ i stomakot silno razvieni). Skloni se kon mani~no-melanholi~ni du{evni zaboluvawa. Mo`at da bidat so vesel i ta`en temperament, tie se dobrodu{ni veseqaci, dru{tveni, qubezni, no isto taka i fobi~ari, pre~uvstvitelni, kavgaxii i sl. Zastapeni so 20% me|u kriminalcite, osobeno onie {to vr{at proneveri i nebre`ni krivi~ni dela, a so vr{eweto na krivi~ni dela po~nuvaat podocna - na 40-50 godini, i ~esto recidiviraat). 40 Vo grupata na displasti~ni, me{oviti ili kombinirani tipovi se pomesteni ostanatite me{oviti oblici, kako, na primer so evnuhoiden visok telesen sklop, gorostasi, infantilen i hipoplasti~en tip itn. Zastapeni se so 5-10% me|u kriminalcite, osobeno me|u seksualnite prestapnici).438 Vrz osnova pak, na psihi~kite (psiholo{ki i psihopatolo{ki) svojstva Kre~mer razlikuva dva tipa: {izoidni i cikloidni. [izoidniot tip se karakterizira so izvesni crti na odredena posebnost, izbegnuvawe na dru{tvo i pove}e e sklon vo povlekuvawe vo sebe (osobeno e prisuten kaj asteni~arite, no mo`e da se najde i kaj atletskiot tip). Cikloidniot tip e poveke dru{tven, so {irok du{even zamav, mnogu e poprilagodliv i podru{tven (osobeno mo`e da se sretne kaj pikni~kiot tip). Kako {to {izoidnite pove}e odo{to cikloidnite se nakloneti kon genijalnost, od stojali{te na socijalnata patologija tie isto taka, pove}e se nakloneti kon vr{ewe na krivi~ni dela. Ova podelba ne treba da se sfa}a kako posledna predisponiranost za vr{ewe na edno ili drugo delo vo smisla na lomborozovskiot atavizam, tuku samo kako iskustvo doka`ano so okolnosta deka izvesni psihi~ki osobini pove}e im pogoduvaat na oddelni vidovi na kriminalitet, odo{to poedincite so drugi psihi~ki svojstva. Ovaa podelba na Kre~mer i denes pretstavuva predmet na ocena. Od nea se otstranuva samo onoj del vo koj se zboruva za pri~inskiot odnos me|u telesniot sostav (osobeno na ~erepot) i psihi~kite svojstva. Najgolemo vnimanie í se pridava na podelbata na poedincite so ogled na osobenostite na niv438

Vidi: Mannheim, H. op. cit. str.236-239.

251

niot psihi~ki `ivot na {izoidni i cikloidni tipovi, za koja se tvrdi deka vo pogled na kriminalitetot mo`e da najde svoja primena. Imeno, li~nite svojstva na edniot ili drugiot tip navistina mo`at da bidat od kriminogeno zna~ewe vo pogled na razli~nite vidovi na krivi~ni dela. Podelbata, vsu{nost, odgovara na porane{noto razlikuvawe na introveten i ekstraverten tip na poedincite. Licata od {izoidniot tip (introvertni) pove}e se skloni na nasilni~ki kriminal, a cikloidniot tip (ekstrovertni) se pove}e skloni kon vr{ewe krivi~ni dela od koristoqubie (imoti krivi~ni dela). Me|utoa, ovaa podelba vrz osnova na psihi~kite svojstva denes ne se povrzuva so spomnatata podelba na tri tipa so ogled na telesniot sostav. 3. Eri{ Vulfen (Erish Wulffen)439 vrz osnova na fiziolo{ko i psiholo{ko ispituvawe na zlostornicite dava podroben pregled na kriminogenoto zna~ewe na funkciite na nagonite i psihi~kiot `ivot na poedinecot. Vo negovite razgleduvawa biolo{kiot moment e samo popatno zemen, taka {to celokupnoto ispituvawe na zlostornicite se vr{i vrz ~isto psihiolo{ko ramni{te. Pritoa se vodi smetka i za socijalnite pojavi koi se vo sostojba da go modificiraat ~ovekoviot nagonski i psihi~ki `ivot. Me|utoa, za razlika od pretstavnicite na teorijata na socijalnata sredina, Vulfen pomalo zna~ewe im pridava na statisti~kite istra`uvawa i na psiholo{koto ispituvawe na po{irokata populacija. Negovite ispituvawa pove}e se sveduvaat na analiza na oddelni primeri ili vidovi na vina, {to e i razbirlivo ottamu {to spored svojata osnovna vokacija Vulfen bil pravnik. Spored nego, kriminalitetot e normalna socijalna pojava i ottamu vo negovoto ispituvawe ne mu nedostasuva normativno-eti~ka ocenka na krivi~nite poimi. Toj dava psiholo{ka analiza ne samo na zlostornicite, tuku i na oddelni krivi~ni poimi, kako na primer, na vinosta, presmetlivosta i sl. Negovoto delo e osobeno e zna~ajno ottamu {to dava poedine~na psiholo{ka analiza re~isi na site vidovi zlostornici. Taka, na primer, zna~ajni se nagovite analizi na ubijcite, izmamnicite, razbojnicite, seksualnite zlostornici i sl. 4. Antropologot Ernest Huton (Earnest Albert Hooton, 1887-1954) vo deloto Amerikanski prestapnik: Antropolo{ko istra`uvawe ("The American Criminal: An Anthropological Study", Tom I", od 1939), go analiziral "beliot" prestapnik roden vo Amerika od roditeli doselenici, a vo drugite dva toma, "beliot" prestapnik ~ii roditeli se imigranti i "crniot" prestapnik. Vo trudot "Prestapni{tvoto i ~ovekot," gi prerabotil site prethodni tri toma. Vo ovie dela vrz osnova na obemen empiriski materijal, Huton se obidel da ja obnovi teorijata na Lombrozo i da gi doka`e negovite tvrdewa. Vo taa smisla vr{el antropolo{ki i morfolo{ki ispituvawa vrz 10.935 zatvorenici vo zatvorite i popravnite domovi, 2.004 zatvorenici vo okru`nite 439

"Psychologie des Verbrehtere", 1910

252

zandani, 743 du{evno bolni kriminalci i 173 defektni prestapnici. Ovie lica bile sporedeni so 1.227 du{evno bolni gra|ani i 1.976 normalni gra|ani (od koi 909 bile belci i 1.067 crnci i negroidi) vo deset amerikanski dr`avi. Negov zaklu~ok e deka postoi poseben prestapni~ki tip vo ramkite na sekoja rasa, i deka prestapnicite gi nadminuvaat neprestapnicite spored svoite telesni karakteristiki: te`ina na teloto, visina, {irina i oblik na gradniot ko{, pomali u{i i sl. Kaj prestapnicite, spored Huton, postoi posilna vilica, poizrazeni vlakna po teloto, pogusta kosa, a me|u niv ima i pove}e rusokosi a pomalku svetlosme|i i plavokosi. Ili pokonkretno, slabite lu|e po~esto se pojavuvaat kako ubijci i razbojnici, visokite kako izmamnici i falsifikatori, niskite se kradci i provalnici, malite i debeli lu|e se silexi i izvr{iteli na drugi seksualni delikti. Ovie fizi~ki razliki, koi imaat nasledna osnova, se sledeni so emocionalni i intelektualni nedostatoci (inferiornosti), pa ottamu me|u prestapnicite preovladuvaat lu|e so niski kvalifikacii i obrazovanie vo odnos na onie koi ne se prestapnici. Nakratko, primarna pri~ina na kriminalitetot e biolo{kata inferiornost koja natamu opredeleni lu|e gi pravi i op{testveno inferiorni. Ili poinaku, zlostornikot e organski poinferioren vo odnos na ~esniot gra|anin.440 Osnovniot prigovor {to mo`e da im se upati na stavovite na Huton e deka ne ja doka`a naslednosta na fizi~kata inferiornost kako i toa deka negovata teorija ima problemi da objasni na koj na~in poedinecot so ista konstitucija vo eden momenet vr{i, na primer ubistvo, a vo drug krivi~no delo kra`ba. 5. Spored Viliem [eldon (Wiliam Herbert Sheldon, 1898-1977) fizi~kata struktura na ~ovekot i negovoto povedenie pretstavuvaat edinstvo, me|utoa re{ava~ko vlijanie ima fizi~kata struktura. [eldon, koj bil pod golemo vlijanie na Kre~mer, svojata teorija ja narekol konstitucionalna psihologija, i za razlika od nego sozdal svoja tehnika na somatotipizirawe i utvrdil tri osnovni konstitucionalni tipovi na koi im odgovaraat soodvetni temperamenti. Toa se slednite tipovi i temperamenti: 440

Spored Huton, visokite i slabi lu|e najverojatno }e izvr{at ubistvo ili razbojni{tvo. Telesni napadi }e vr{at malite vitki tipovi. Obivaweto i kra`bite (nasproti razbojni{tvoto) gi izvr{uvaat malite, vitki isklu~ivo niski lu|e. Falsifikatorite vo najgolem del se visoki. Seksualnite prestapnici poka`ale tendenscija na pomal rast i silna konstitucija, me|utoa povratot bil naj~est vo grupata na premnogu niskite i vitki, a najmalku vo grupata na visoki i silni lu|e." Ernest A. Hooton, Crime and the Man, Harvard University Press, Cambrige, 1939, str. 87-88 (popularno izdanie na pove}eto delovi), Navedeno spored Eliot, M. op. cit. str. 264.

253

10 Ektomorfen tip (visoki i slabi) so cerebrotoni~en temperament koj se karakterizira so ostroumnost, silna samokontrola, sposobnost za zabele`uvawe, skr`avost, zatvoren karakter i `elba da ne privle~e vnimanie vrz sebe od strana na drugite (strav od lu|e), brzo rea|irawe, sklonost kon osamenost, 20 Endomorfen tip (niski i debeli) so viserotoni~en temperament koj se karakterizira so silno razvieno socijalno ~uvstvo, komocija (smisla za komfor), dru`equbivost i sklonost za odobruvawe na mislewata na drugite (trpelivost), sporost vo rea|iraweto, stabilnost na emociite, razviena mentalna aktivnost, no so averzija sprema op{testvenite odnosi, i 30 Mezomorfen tip (atletski gradeni) so somatotoni~en temperament koj se karakterizira so re{itelnost, so potreba za fizi~ka aktivnost (lu|e od akcija), `elba za vlast, agresivnost, ne~uvstvitelnost kon drugite i sklonost kon rizikuvawe.441 Na [eldon mu se prefrluva deka vo praktikata e nevozmo`no da se odvojat negovite tri konstitucionalni tipovi i deka vo celost go zapostavuva vlijanieto na op{testvenite faktori na kriminalitetot. 6. [eldon i Eleonora Glik (Sheldon and Eleanor Gluk) vo svoeto delo: Sostavot na teloto i prestapni{tvoto na maloletnicite, od 1956 godina, jasno poka`aa deka se sledbenici na Vilijem [eldon. Vrz osnova na sporeduvawe na razni faktori me|u 500 delinkventni i 500 nedelinkventni maloletnici, tie zaklu~uvaat deka 60% maloletni prestapnici im pripa|aat na tn. mazomorfen tip koi imaat po{iroka telesna gradba (po{irok vrat, polovina, ramenici, gradi i sl.) odo{to nedelinkventite. Za razlika od V. [eldon, tie í pridavaat izvesno zna~ewe i na okolinata koja opkru`uva opredelen tip na prestapnik. No toa ne e socijalnata sredina, tuku ve{ta~kata ottrgnatost od nekoi nejzini faktori, na primer, od semejstvoto. Nemo`nosta od igra vo krugot na svoeto semejstvo, spored Glikovite, ima mnogu pogolemo vlijanie vrz prestapni{tvoto na maloletnicite so mezomorfna gradba (energi~ni i muskulesti) vo odnos na prestapni{tvoto na maloletnicite od endomorfna gradba (debeli i ramnodu{ni). 441

Vidi: Mannheim, H. op. cit. str. 240. Spored [eldon, razvojot na li~nosta e opredelen so kvalitetot na embrionalnoto tkivo koe e sostaveno od tri delovi; vnatre{en sloj (endoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva razvojot na digestivniot sistem, sreden sloj (mezoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva muskulaturniot sistem i vrzivnoto tkivo, i nadvore{en sloj (ektoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva nervniot sistem. Razvojot na ovie sloevi ne se vr{i na ednakov na~in kaj site lu|e i dominantnoto vlijanie na eden od ovie sloevi doveduva do trite razli~ni tipovi na lu|e." Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. str. 232.

254

7. Biolo{kopsiholo{ka teorija na fizi~kata konstitucija zastapuval i Di Tulio (Benigno Di Tullio). Toj istaknuva deka zlostornikot treba da se ispituva vo odnos na morfolo{kite karakteristiki svojstveni na osnovnite rasi (belata, crnata i mongolskata), a potoa vo odnos na rasnite varijacii. Di Tulio tvrde{e deka vrz osnova na morfolo{kite podatoci ne mo`at da se izvedat neposredni zaklu~oci za kriminalnosta na ispitanicite, tuku samo za negovata dru{tvenost, kako i za stepenot na razvojot, za nadvore{nosta, op{tata sostojba, fizi~kata grubost i otpornost, negovite bolesti, zamorenost i rabotna sposobnost.442 Sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja vo isto vreme gi opfa}a i naslednite i steknatite faktori. Spored nego op{testvenata sredina mu dava samo oblik na zlostorot, pravej}i go po~est ili poredok. Me|utoa, vistinskata pri~ina na zlostorstvoto treba da se bara vo li~nosta na poedinecot vrz kogo vlijae okolinata. Spored nego, povratnicite se karakteriziraat so specifi~na patolo{ka struktura koja se koncentrira vo posilno ili poslabo izrazena predispozicija za antisocijalno i zlostorni~ko povedenie. Psihi~kata predispozicija postoi kaj poedincite kaj koi nivnata li~nost poka`uva nedovolno biolo{ka razvienost, naru{uvawa ili abnormalno funkcionirawe na nervniot sistem, ili psihi~ka nevramnote`enost koja se narekva psihopatologija. Di Tulio zboruva za slednive morfolo{ki tipovi: 10 nordiski, 0 2 alpski, 30 jadranski, dinarski ili ilirski i, 40 mediteranski tip. 2. TEORIJA NA NASLEDUVAWE NA KRIMINALNITE DISPOZICII

1. Sfa}aweto deka kriminalitetot se nasleduva poteknuva od idejata deka kriminalitetot e vo vrska so svoevidni kriminalni karakteristiki na li~nosta na prestapnikot i od teolo{koto sfa}awe deka za grevovite na svoite tatkovci stradaat nivnite deca do ~etvrtata generacija.443 Osnovnata pojdovna koncepcija deka prestapni~koto povedenie e hereditno svojstvo koe se prenesuva so ra|aweto, mo`e{e da se sretne u{te vo antropolo{kata teorija na Lombrozo, koj na{ol deka kaj golem broj zlostornici nivnite pradedovci bile, isto taka, zlosto442

Benigno Di Tullio, Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967, str. 200-

204. 443

Vtorata bo`ja zapoved glasi: "Ne pravi sebesi re`an lik, nitu kakva i da e slika od ona {to e gore na neboto, ili doluna zemjata, ili vo vodite pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{! Za{to jas, Gospod, Bog tvoj, sum bog qubomoren, koj go kaznuvam grevot na tatkovcite do tretoto i do ~etvrtoto koleno na decata na onie {to me mrazat, a im uka`uvam milost na iljadnici {to me qubat i gi dr`at moite zapovedi".

255

rnici, pa duri i toa deka vr{ele istovidni krivi~ni dela. Vrz osnova na toa Lombrozo zaklu~uva deka pri~inata na kriminalitetot e postoeweto na zlostorni~ki sklonosti koi se vsadeni vo li~nosta i se prenesuvaat od koleno na koleno. Garofalo, isto taka, go naglasuva{e postoeweto na izvesni vrodeni dispozicii444 za zlostorni{tvo. I poznatata kriminolo{ka {kola vo Grac na ~elo so Lenc (A. Lanz) kriminalitetot se obiduva{e da go objasni so op{tiot poim na nasleduvaweto. Bojs (Henry M. Boies) vo svoeto delo Naukata za penologijata (The Science od Penology, od 1901) tvrdi deka pri~inite na moralnata rasipanost koja go ra|a zlostorstvoto se nao|aat vo naslednite svojstva, vo ishranata, zarazata i sl. Na linijata deka poedinecot rea|ira na nadvore{nite pottici zavisno od sopstvenata biolo{ka struktura stoe{e i {ve|ancot Kinberg (Olof Kinberg). Di Tulio (B. Di Tullio) istaknuva{e deka sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja nu`no vodi kon pogolema mo`nost za vr{ewe na krivi~ni dela, a koja go opfa}a nasledstvoto i steknatite faktori. Povrzanosta na naslednite faktori so kriminalnoto povedenie go istaknuvaa i Nikeforo (Niceforo), Huton (E. A. Hooton), Parsons (Philip A. Parsons) i drugi poznati biolo{ki orientirani kriminolozi. Taka, spored Garofalo, kolku i da se mo}ni endogenite faktori ne mo`at sami da predizvikaat krivi~no delo, osven vo slu~aj na postoewe na nekoja anomalija ili na premnogu golema zlostorni~ka sklonost. Sklonosta za izvr{uvawe na krivi~no delo e pritaena sila na koja i e potrebna izvesna "plodna" sredina za da stane aktivna.445 Lawel-Lavastin i Stanciu (Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V.) vo svojot "Kratok pregled na kriminologijata," velat deka nasledstvoto i sredinata se dvata glavni faktori na kriminalitetot. Prestapnikot e nivna rezultanta. Na pra{aweto koj e najva`niot faktor na prestapot, tie odgovaraat: toa zavisi od liceto, vo eden slu~aj mo`ebi endogeniot, vo drug egzogeniot. Tie natamu tvrdat, deka kriminologijata pretpostavuva celosno i sestrano prou~uvawe so postojana gri`a podobro da se zapoznaat pri~inite i lekovite na nivnata antisocijalna dejnost. Vrz osnova na toa gradat i metodi na kriminologijata koi }e ovozmo`at celosno prou~uvawe i analiza na li~nosta preku: morforgam, fiziogram, hematogram, psihogram, sociogram i biogram (posledniov pretstavuva sinteza na biolo{kite faktori i na sredi444

Vrodenite dispozicii, od koi najgolem del se nasledni, se narekuvaat so edno ime "genotip", za razlika od poimot "fenotip" koj pretstavuva rezultata na hereditnite (naslednite uslovi i vlijanieto na sredinata, i ja pretstavuva li~nosta na storitelot na krivi~noto delo vo momentot na negovoto izvr{uvawe. Za mehanizmot na nasleduvaweto i interakcijata me|u naslednite osobini i okolinata, vidi: Vodopivec, i dr. op. cit. str. 41-46. 445 Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. Precis de Criminologie, Payot, Paris, 1950. str. 123.

256

nata). Tie tvrdat deka kaj licata postoi sklonost za vr{ewe na zlostorstva koja ja narekuvaat zlostorni~ka sklonost ili dietaza.446 Ovie sklonosti sekoga{ imaat fatalen karakter, me|utoa dejstvoto na ekonomskite faktori (sredinata) mo`at da gi napravat akutni. Spored toa, sekoj ~ovek, pa i naj~esniot, vo sebe nosi zlostorni~ki sklonosti koi negovata op{testvena sredina mo`e da gi napravi da izbijat na povr{ina, odnosno da se manifestiraat vo zlostorni~ko povedenie. Interesno e i toa deka ovie avtori vo lekuvaweto na povtornicite predlagaat primena na lobotomijata i drugi hirur{ki metodi.447 I Mecger (E. Mezger) gi ispituva naslednata sklonost i sredinata kako osnovni dinami~ki kriminogeni faktori. Sklonostite se budat i aktiviraat pod vlijanie na egzogenite faktori vo nasoka na zlostorni~ko povedenie. Spored Selig (E. Seelig) vo razvojot na zlostorni~kata li~nost te`i{teto treba da se stavi vrz sklonostite. Li~nosta na zlostornikot za vreme na izvr{uvaweto na deloto se temeli prete`no vrz tie nasledni sklonosti. Spored Di Tulio (B. Di Tullio) edni se ra|aat so sklonosti za poezija, a drugi za zlostorstva. No, kako {to ~ovekot nadaren za umetnost ne stanuva umetnik ako sklonostite ne mu se zadovoleni, taka i ~ovek so antisocijalni sklonosti ne uspeva da satne zlostorenik ako vo toa ne go pomaga sredinata.448 Kako posebna ekstremna koncepcija se istaknuva i sfa}aweto na E. Frej i O. Kinberg i dr. koi smetaat deka poedincite sekoga{ biraat opredelena sredina. Potencijalot na ~ovekoviot razvoj se sostoi pred sî, vo sredinata koja mu odgovara na prirodata na ~ovekot, odnosno na negovite predispozicii koi se usloveni od biolo{ki faktori.449 2. Istra`uvawata na nasleduvaweto na kriminalnite dispozicii mo`at da se podelat na genealo{ki prou~uvawa450 na kriminalitetot na semejstva i studii na kriminalitetot na bliznaci. Celta na ovie istra`uvawa e da se doka`e naslednoto prenesuvawe na kriminalnite sklonosti, odnosno kriminogenoto vlijanie (kriminogenoto zna~ewe) na faktorot na nasledstvoto. 10 Osnovnata ideja na istra`uvawata na "kriminalnite semejstva" se sostoi vo pretpostavkata deka kriminalnite i devijantnite povedenija se prenesuvaat od pradedovcite vrz nivnite potomci i deka na toj na~in se javuvaat lica koi so svoeto ra|awe se predisponirni za vr{ewe na krivi~i dela. 446

Poimot dietaza e medicinski poim koj zna~i predopredelnost za bolest, a vo kriminologijata predopredelenost za vr{ewe zlostorstva. 447 Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. op. cit. str. 208. 448 Ibid, str. 114. 449 Milutinovi}, M. op. cit. str. 95. 450 Genealogija pretstavuva nauka za prou~uvawe na postanokot i odnosite na pokolenija na lu|e (`ivotni i rastenija).

257

Prviot sistematski trud od ovaa oblast se odnesuva na semejstvoto Xuk ("The Jukes, 1877) koe vo svoeto rodno selo vo dr`avata Wujork ima{e toklu lo{ ugled {to nivnoto ime se upotrebuva so grdo zna~ewe. Ova semejstvo go prou~uval Dagdel (Richard R. Dugdalle) vo 1877 godina. Rodona~alnikot na ova semejstvo bil alkoholi~ar koj imal 709 potomci od koi 77 bile prestapnici, 292 prostitutki i podveduva~i i 142 skitnici. Estabruk (Estabrook) zaedno so Devenport (Devenport) ja objavile i studijata semejstvoto Nam (The Nam Fmily, 1912). Vo 1916 godina Estabruk sprovel edna "follow up" studija za semejstvoto Juke. Mo{ne poznato e i istra`uvaweto na psihijatarot Godar (Henry Herbert Goddard, 1866-1957) za semejstvoto Kalikak451 ("The Kallikaks", 1912) koe be{e sledeno vo tekot na {est generacii. Semejstvoto Kalikak se sostoe{e od dve lozi: edna pozitivna od brakot na rodona~alnikot na ova semejstvo po ime Martin - vojnik vo amerikanskata gra|anska vojna so edna normalna `ena i druga negativna, od negoviot vonbra~en odnos so edna slaboumna (debilna) kelnerka. Istra`uvaweto poka`alo deka od vtoriot brak, od vkupno 480 potomci se pojavile 143 slaboumni lica, 24 alkoholi~ari, 8 sopstvenici na javni ku}i, 36 vonbra~ni potomci, 33 prostitutki, 3 kriminalci i 3 epilepti~ari, a 82 potomci umrele u{te vo detstvoto. Samo 46 potomci bile normalni lica. Od druga strana, od bra~nata zaednica na Martin, se pojavile 496 potomci i site, osven eden koj bil slaboumen i dvajca alkoholi~ari, ostanatite bile normalni i inteligentni. Samo petnaeset potomci od ovaa loza umrele vo detststvoto.452 Karakteristi~no e deka ovie i site drugi istra`uvawa na "nenormalnte semejstva" ne uspeeja da ja doka`at naslednata uslovenost na kriminalitetot so ogled deka vrz niv ne deluvaat samo faktorite na nasleduvaweto, tuku i faktorite na op{testvenata sredina koi ne mo`at ednostavno da se izloliraat. 20 Istra`uvawata na "kriminalnite bliznaci"imaa za cel da ja doka`at povrzanosta na izvesni nasledni osobini kaj identi~nite (ednojaj~eni, monozigotni - koi sekoga{ se od ist pol i imaat identi~ni geni) i kaj neidenti~nite (dvojaj~eni, dizigotni - koi imaat razli~ni geni) bliznacite vrz pojavata na kriminalietot. Osnovnata pretpostavka e deka ako sklonosta za opredeleno povedenie navistina se nasleduva, toga{ povedenieto na identi~nite bliznaci }e se poklopuva, a kaj neidenti~nite bliznaci od ist pol (~ii geni se poklopuvaat vo okolu 50% slu~ai), toa poklopuvawe }e bide daleku poretko. So drugi zborovi bliznacite pru`aat idealna mo`nost za vistinsko ispituvawe na odnosot me|u naslednite faktori i vlijanieto na op{test451

"Kalikak" e, vsu{nost, izmisleno ime, odnosno kovanica od gr~kite zborovi koi zna~at dobar i lo{. 452 Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 229-231.

258

venata sredina, ottamu {to kaj niv ne postojat nasledni razliki. Vakvi istra`uvawa bile vr{eni vo SAD, Japonija, Danska, Norve{ka, Holandija, Francija, Anglija, Germanija i vo drugi zemji.453 Prvata studija od vakov vid se pojavi vo 1928 godina pod naslov Zlostorstvoto kako sudbina. Avtortot na ovaa studija, germanskiot psihijatar Johanes Lange (Johannes Lange) ispituval 13 identi~ni i 17 neidenti~ni bliznaci vo Bavarija i utvrdil deka kriminalno povedenie koe se poklopuva se pojavuva vo 80% slu~ai kaj identi~nite parovi na bliznaci i samo kaj 12% slu~ai na neidenti~ni parovi na bliznaci. Zaradi ispituvawe na ulogata na nasledstvoto vo ramkite na svojata psiholo{ka teorijana li~nosta Ajzenk (Eysenek H. J.) go koristel istra`uvaweto na Lange. Toj dal pregled na izvesen broj bliznaci so socijalnopatolo{ko povedenie. Interesno e istra`uvaweto izvr{eno me|u 1941 - 1961 godina od strana na Jo{imasu (Sh«fu Yoshimasu), profesor po kriminalna psihologija i sudska psihijatrija od Tokio. Toj ispituval 28 identi~ni i 18 neidenti~ni parovi na bliznaci. Vo po~etokot Jo{imasu utvrdil sovpa|awe samo kaj 50% od identi~nite i nikakvo sovpa|awe kaj neidenti~nite bliznaci, koe po vojnata se poka~ilo na 60,6% : 11,1%, no kako posledica na op{toto zgolemuvawe na kriminalitetot od toa vreme vo Japonija.454 Najobemna studija za "kriminalnite bliznaci" poteknuva od Danska. Stanuva zbor za istra`uvaweto na Kristiansen (Karl Christiansen) sprovedeno vo periodot 1881-1910 godina. Negovoto istra`uvawe opfa}a 3.586 bliznaci. Toj vostanovil deka ako eden od bliznacite projavuva kriminalno povedenie, verojatnosta od vr{ewe na takvo povedenie iznesuva okolu 35% kaj identi~iot i 12% kaj neidenti~niot bliznak. Mendik i Volavka (Sarnoff Mendick i Jan Volavka) izu~uvale pove}e od 5.000, a vo posledno vreme rabotat so 13.000 bliznaci i do{le do soznanie deka genetskite faktori se od zna~ewe za nekoi varijabli koi se povrzani so antisocijalnoto povedenie. Centarot za posvoenici na Univerzitetot vo Minesota zaklu~il deka okolu 1/2 od li~nite karakteristiki na bliznacite se dol`at na naslednite faktori.455 Istra`uvawata na "kriminalnite bliznaci" ne mo`ea da go doka`at kriminalnoto nasleduvawe, tuku samo potvrdija deka nasleduvaweto vr{i opredeleno vlijanie na povedenieto na ~ovekot koe sekoga{ e sledeno so dejstvoto na sredinata. 3. Ovie biolo{ki sfa}awa poslu`ija za prezemawe na soodvetni preventivni i terapeutski akcii so cel da se spre~at siluvawata. Me|u raznite preventivni merki se nao|aat i nekoi kako zabrana na 453

Za nekoi od tie istra`uvawa vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 217 Vidi: ibid, str. 233-234. 455 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 110. 454

259

stapuvawe vo bra~ni odnosi, spre~uvawe na za~nuvawe na deca, sterilizacija na lica koi se optovareni so kriminalna naslednost. Vo SAD, nekoi kriminolozi kako, na primer, Hejli (William Healy) se zalagaat za hirur{ki operacii na mentalno defektni lica so neskrotliv seksualen nagon. Toa poslu`ilo kako osnova za primena na sterilizacija vo nekoi amerikanski i evropski dr`avi, a vo nekoi od niv ([vajcarija od 1907, Danska za prvpat vo 1929, a potoa i vo 1935, Germanija od 1933 godina) taa i denes se vr{i.456 3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA

1. Vo ramkite na biolo{kata teorija se razvi i posebna endokrinolo{ka teorija na kriminalitetot, koja devijacite i kriminalnoto povedenie na lu|eto gi doveduva vo vrska so pre~kite vo funkcioniraweto na endokriniot sistem. Spored toa kriminalitetot e izraz na neramnote`a ili naru{uvawe na funkcioniraweto na opredeleni endokrini `lezdi.457 Imeno, funkcioniraweto na tie `lezdi, pred sî, e od va`nost za instinktivniot i emocionalniot `ivot na lu|eto, za{to deluvaat na temperamentot i na povedenieto na poedinecot. Vo literaturata se smeta deka Volter Kenon (Walter B. Cannon) i Xorx Krajl (George W. Crile) se prvite koi me|u telesnite zaboluvawa i emotivnite naru{uvawa gi dovedoa vo vrska so defektnoto funkcionirawe na endokrinite `lezdi. Ova gledi{te natamu go razvile Kre~mer (Kretschmar) i Smit (S. J. Smith), a go populariziraa Maks [lap (Max G. Schlapp) i Edvard Smit (Edward H. Smith) vo svojata kniga Nova kriminologija ("The New Criminology").458 2. Kako posrednik za vospostavuvawe na vrskata so kriminalitetot se istaknuvaat mentalnite naru{uvawa, namalenata inteligencija i sli~ni svojstva na li~nosta (Max Schlapp), niskite instinktivni sili (Louis Berman), pa|aweto na nivoto na {e}erot vo organizmot 456

Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 97. i Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Kriminologija, Svjetlost, Sarajevo, 1982, str. 133. 457 Stanuva zbor za slednite `lezdi: tiroidnata ({titna) `lezda koja se nao|a vo tkivoto na vratot i la~i hormon od koj zavisi aktivnosta na organizmot, rasteweto, emocionalnoto rea|irawe i sl., pituitarna `lezda ili hipofiza koja se nao|a vo glavata i ~ii `lezdi so zasiluvawe ili sopirawe na rabotata na ostanatite `lezdi ja usoglasuvaat nivnata funkcija, nadbubre`ni `lezdi koi osven hormoni neophodni za rabotata na organizmot go la~at hormon adrenalin koj vlijae na razni telesni promeni karakteristi~ni za emociite {to e mnogu va`no za emociite i aktivnosta na organizmot, i gonadi ili polovi `lezdi koi imaat svoja uloga vo reproduciraweto na vidot i seksualniot `ivot, kako i vo predizvikuvaweto karakteristi~ni promeni kaj polovite. A~imovi}, M. op. cit. str. 33 i Milosavljevi}, B. op. cit, str. 94-95. 458 Eliot, M. op. cit. str. 269.

260

(Edvard Podolski) koi, od edna strana, se javuvaat kako posledica na endokrinite funkcii, a, od druga, mo`at da go uslovat kriminalnoto povedenie.459 Vo taa smisla se zboruva duri i za konstituirawe na "kriminalna endokrinologija" kako posebna endogenoetiolo{ka disciplina vo izu~uvaweto na kriminalitetot.460 3. Vo psihologijata glavno ne e sporno deka psihi~kiot `ivot i povedenieto na ~ovekot stojat vo opredelena vrska so rabotata na endokrinite `lezdi, pred sî, vrz emocionalen plan. Me|utoa, sfa}awata deka vo rabotata na endoktinite `lezdi treba da se bara osnovna pri~inska uslovenost na povedenieto denes, glavno, se napu{teni. Osnovna kriti~ka zabele{ka {to mo`e da í se upatat na ovaa teorija e deka ne e proverena i ottamu nedoka`ana. Pokraj toa mnogu lica so naru{uvawa na funkcioniraweto na endokriniot sistem ne projavuvaat nitu devijantno odnesuvawe, a kamoli kriminalno povedenie. 4. TEORIJA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE

1. Citogenetikata go prou~uva osobeno brojot, oblikot i deluvaweto na hromozomite, kako i nivnite neprirodni promeni. Medicinskite istra`uvawa vo ovaa oblast poka`aa deka kaj razni naru{uvawa (nepravilnosti) na brojot i strukturata na hromozomite pretstavuvaat pri~ina za mnogu telesni i du{evni bolesti zna~ajni ne samo za poedinecot kako nostitel na takvi stanici, tuku i za negovoto potomstvo. Denes blagodarenie na mnogu postapki mo`at da se dobijat hromozomski citogenetski kariogrami koi ja poka`uvaat hromozomskata strukturata na ispitanikot. Vrz osnova na hronozomskite {emi mo`no e da se doka`at zna~itelen broj na nasledni zaboluvawa {to se od zna~ewe za doka`uvawe na nekoi nasledni genetski zaboluvawa i nakaznosti a, spored nekoi kriminolozi, duri i za doka`uvawe na kriminalnite sklonosti na poedinecot. Hromozomite461 koi sodr`at 90% dezoksiribonukleinska kiselina (DNK), se aktivna sostojka na keliite. Niven element se genite 459

Edvard Podolski vo svojot trud "Hemiski osnovi na prestapni~koto povedenie" (1958) uka`a deka pa|aweto na {e}erot vo krvta (hipoglikemija) doveduva do vr{ewe na kra`bi, nasilstva, sudiri so policijata, soobra}ajni delikti. Pomaloto la~ewe na hormoni na {titnata `lezda i hipofizata spored nego doveduva do vr{ewe na sitni i te{ki kra`bi. Toj se obiduva{e da go doka`e i toa deka pa|aweto na kalciumot vo organizmot doveduva do opredeleni prestapni~ki povedenija. 460 Korn, R i McCorkle, Kriminology and Penology, New York, - London, 1964, str. 205-207. 461 Terminot hromozom poteknuva od gr~kite zborovi khroma {to zna~i boja i sôma - telo.

261

koi go uslovuvaat prenosot na naslednite osobini. Kaj ~ovekot vo edna kletka redovno ima vkupno 46 hromozomi rasporedeni vo 23 parovi. Isklu~ok pretstavuva samo `enskata jajna kelija i kelijata na spermata koi sodr`at po 23 hromozomi. Vo edna kelija, vsu{nost, se razlikuvaat 22 para autozomi koi se zaedni~ki kaj ma`ite i kaj `enite i eden par polovi hromozomi nare~eni gonozomi koi se razli~ni kaj ma`ite i kaj `enite. Vo toj eden par na polovi hromozomi i dvata hromozomi kaj `enite se od ista golemina i se ozna~uvaat so (X), a celiot par so (XX). Kaj ma`ite ovie dva polovi hromozomi (gonozomi) ne se od ednakva golemina taka {to samo edniot - pogolemiot se ozna~uva so (X), a pomaliot so (Y), a celiot par zaedno so (XY). 2. Od navedenoto proizleguva deka normalniot raspored na hromozomite kaj `enite e (XX), a za ma`i (XY). Od spojuvaweto na spermata koja ima (X) hromozom so edno jace, nastanuva kombinacija (XX), od {to se ra|a dete so `enski pol, a od kombinacija so sperma koja ima (Y) hromozom, se ra|a ma{ko dete. Vo nekoi slu~ai, iako poretko, doa|a do aberacija, odnosno do izmeneta hromozomska slika t.e. do prekubrojni Y hromozomi. Na toj na~in se javuvaat osobeno hromozomskite {emi od tipot na (XXY) - kaj `enite, odnosno (XXY i XYY) - kaj ma`ite. Kaj `enite istra`uva~ite nemaat zabele`ano zna~ajni korelacii na hromozomskite aberacii so nivniot kriminalitetot.462 Za kriminologijata se vsu{nost interesna nenormalnosta na gonozomite i toa osobeno koga se raboti za nivna prekubrojnost (poligonozomija) kaj ma`ite. Kaj niv vo prv red se pojavuva Klinefelteroviot sindrom (XXY) so razni varijanti tn. kariotipovi (XXYY), (XXXY), (XXXYY) itn. Kriminolo{kite istra`uvawa uka`uvaat deka ovoj sindrom e mnogu porasprostranet kaj prestapnicite, iako ima i rezultati koi ne go doka`uvaat toa. Se smeta deka kaj prestapnicite so vi{ok na (X) hromozomi se pojavuva genitalna nerazvienost i donekade du{evna zaostanatost, i deka kaj niv dominiraat sekundarnite prestapi, no deka se pojavuvaat i ubistva i kra`bi (Pinatel). Glavnoto krimonogeno zna~ewe sepak mu se pripi{uva na prekubrojnite (Y) hromozomi. Vo ovaa smisla @an Graven (Jean Graven), tvrdi deka tokmu hromozomskiot raspored (XYY) pretstavuvaat hromozomi na zlostorstvoto nare~eni "kainov sindrom." Vakviot stav osobeno se zacvrsti koga ovaa hromozomska trojka e pronajdena kaj pogolem broj zlostornici.463 Se smeta deka hromozomskata {ema (XXY) 462

Se smeta deka hromozomskata {ema XXY kaj `enite predizvikuva kongenitalni deformacii: pomal rast, mentalna zaostanatost, a ponekade i sterilnost. 463 Ovaa hromozomska trojka e pronajdena vo Pariz, kaj eden ubiec po ima Daniel Igon (1968), kako i kaj Ri~ard Franklin Spek nare~en "~udovi{teto od ^ikago" zatoa {to ubil 9 mladi bolni~arki (1966). Foks (Richard G. Fox), naveduva deka rasporedot (XYY) e najden i kaj Robert Petar Tait koj ja

262

doveduva do visok rast, dolgi noze, zabel`eitelno dolgi podlaktici, mozol~iwa po liceto, blaga mentalna zaostanatost, ponekoga{ i te{ki mentalni zaboluvawa, a vo pogled na odnesuvaweto: agresivnost i antisocijalno povedenie i toa vo ranata mladost, impulsivnost, labilnost i razdrazlivost (Mary Tafler). 3. Kriminolo{kite studii koi se zanimavale so naru{uvawata vo strukturata na hromozomite i nivnoto vlijanie na kriminalitetot vo osnova se potpiraa vrz nesoodvetni metodolo{ki postapki ~ii glaven nedostatok e vr{eweto istra`uvawa vrz isklu~itelno mali primeroci i, re~isi redovno, otsustvo na koristewe kontrolni grupi. Toj nedostatok se obide da go otstrani edno dansko istra`uvawe vo koe bea zafateni 31.436 vozrasni ma`i rodeni vo Kopenhagen. Rezultatite poka`aa deka samo kaj 12 od niv bile pronajdeni hromozomski anomalii. Pritoa e utvrdeno deka ovie lica vr{ele zna~itelno pogolem broj krivi~ni dela od ostanatite lu|e na nivna vozrast, no takvi dela vo koi nemalo elementi na nasilstvo.464 Glavniot nedostatok na ovie teorii sepak mo`e najdbro da se izvle~e od podatocite {to gi naveduva Pinatel. Toj veli, deka spored statistikite, ima 70 pati pove}e subjekti so kariotip (XXYY), a 50 do 60 pati pove}e so (XXY) kaj prestapni~kata odo{to kaj neprestapni~kata populacija. Me|utoa, veli natamu Pinatel, treba da se ima predvid deka naru{uvawa na hromozomite postojat samo kaj 1-2% ma{ki prestapnici.465 5. TEORIJA NA RASNA PRIPADNOST

1. Rasnata teorija isto taka pretstavuva edna od varijantite na biolo{kata teorija, za{to pravi obid kriminalitetot da go objasni so vrodeni sklonosti i nasledni dispozicii na pripadnicite na oddelni rasi. Iako e krajno neodr`liva, ovaa teorija ima golem broj privrzanici kako {to se: Lombrozo (C. Lombroso), Feri (E. Feri), Hageman (Max Hagemann), Nikeforo (Niceforo), Morseli (Moreseli) Luva` (Louvage). Denes vo amerikanskata literatura mo`at da se sretnat duri i novi privrzanici, osobeno takvi koi kriminalitetot na crncite sakaat da go objasnat so potencirawe na rasniot faktor. Ona {to vedna{ treba da se istakne e deka istra`uvawata zasubil svojata baba i se oblekuval vo nejzinite fustani (1961). Vakviot "kainov sindrom" e najden i kaj Lorens Edvard Hanel od Melburn, koj ja ubil svojata stara gazdarica (1968), kaj dvaesetgodi{niot Enest Diter Bak, koj ubil tri `eni (1968, kako i kaj Sin Farli od Wujork koj ubil edna `ena koja prethodno i ja siluval (1969). Vidi. A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 40-42 i Milosavljevi}, B. op. cit. str. 101-104. 464 Vidi. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 111. 465 A~imovi}, M. op. cit. str. 40.

263

novani vrz teorijata na rasnata pripadnost kako kriminogen faktor, na site nejzini privrzanici vo osnova im su`ile za opravduvawe na rasnata diskriminacija. Takov e, na primer, slu~ajot so fa{isti~ka Germanija, kako i SAD, vo pogled na objasnuvaweto na kriminalitetot glavno na evreite i na crncite i portorikancite. Vo Germanija ova sfa}awe dojde do izraz vo vrska so tolkuvaweto na kriminalitetot na evreite za koi se tvrde{e deka poradi svojata rasna pripadnost se predopredeleni za vr{ewe na opredeleni krivi~ni dela kako {to se falsifikati, zelena{tvo i la`no bankrotstvo. Ovaa teorija vo SAD ima{e poseben odziv. Istra`uvawata {to bea sprovedeni za u~estvoto na crncite vo kriminalitetot sprema nekoi avtori poka`aa deka tie vr{at zna~itelno pogolem broj krivi~ni dela vo odnos na beloto naselenie. 2. Rasnata teorija be{e osobeno kritikuvana od brojni avtori kako navistina neodr`ivo i, pred sî, apsurdno {pekulirawe. A{afenburg (G. Aschaffenburg) me|u drugoto go ispituval vlijanieto na nacionalnosta i rasata vrz kriminalitetot. Toj najprvin go otfrla misleweto deka mo`e da se zboruva za nacii koi pomalku ili pove}e se skloni kon kriminalitetot, pa spored toa za poniski i povisoki nacii od stojali{te na eti~kite osobini. Kriminalnite statistiki ne pru`aat sigurni podatoci vo ovoj pogled. Mo`no e brojnoto sporeduvawe me|u razni nacii da zboruvaat vo prilog na pomal ili pogolem kriminalitet na razli~ni narodi, no rabotite ne stojat taka ako se zeme predvid deka krivi~nite zakonodavstva na razni narodi me|usebno se razlikuvaat. Taka, na primer, pogolemiot kriminalitet na eden narod mo`e prividno da se pojavi zatoa {to vo taa dr`ava e pogolem brojot na inkriminacii koi, vo drugi dr`avi ne se smetaat za krivi~ni dela, kako {to e slu~aj so krivi~nite dela protiv religijata i sl. Natamu i ureduvaweto na krivi~noto pravosudstvo mo`e da poka`e prividno zgolemuvawe ili namaluvawe na brojniot iznos na kriminalitetot vo razni dr`avi. Taka, na primer, zemjite so postrogo zakonodavstvo statisti~ki }e poka`at pogolem broj na te{ki krivi~ni dela i na zlostornici, odo{to zemjite so poblago zakonodavstvo. A{afenburg isto taka go kritikuva misleweto deka so sigurnost mo`e da se zboruva za vlijanieto na rasata vrz kriminalitetot. Toj, pred sî, istaknuva deka poimot rasa e prili~no neopredelen, potem deka pogolem broj na narodi koi nastanale so vkrstosuvawe na razni rasi. Me|utoa, duri i koga bi se vostanovilo potoewe na narodi od ~ista rasa, sepak stopanskite i op{testvenite odnosi na oddelni narodi se tolku razli~ni, {to edvaj mo`e da se utvrdi kolkavo e zna~eweto na rasnite razliki vo pogled na kriminalitetot. No samoto toa ne zna~i deka izvesni psihi~ki osobini vrzani za opredelni etni~ki ili narodni grupi ne se od kriminalno zna~ewe. Toa osobeno va`i za temperamentot. Taka, na primer, jasno e deka postoi razlika me|u lesnata emocionalnost na sredozemnite narodi (na primer na italijanite) i pred264

pazlivite, vozdr`livi severni narodi i deka ovie razliki vo temperamentot igraat golema uloga vo kriminalitetot na ovie zemji. Me|u prvite kriti~ari na ovaa teorija be{e i Bonger (W. A. Bonger), koj problemot na porastot na kriminalitetot na evreite vo Evropa, kako i na crncite i siroma{nite sloevi vo Amerika, go objasnuva vo svetlinata na ekonomskiot determinizam. Vo svoeto poznato delo: Rasa i kriminalitet (Race and Crime), toj izre~no tvrdi deka zgolemuvaweto na kriminalitetot na crncite vo Amerika e predizvikan so ekonomskite i op{testvenite uslovi na nivniot `ivot. Vo ovaa smisla Hentig veli deka crncite vo SAD se izlo`eni na diskriminacija koja popu{ta vo periodi na vojni (potrebna rabotna raka i vojnici) i zatajuva vo vreme na mir. Crncite koi prete`no se nepismeni se vrabotuvaat na najte{ki rabotni mesta466 i toa so pomala plata od belcite. Postoi i stanben problem na crncite. Nivnite stanovi se pomesteni vo crne~ki geta i se tro{ni i nehigienski, ~esto bez kakvo i da e zagrevawe, bez kupatila i drugi ugodnosti.467 Crncite obi~no mora da pla}aat i pogolema zakupnina za stanot. Seto toa doveduva do nivna siroma{tija, a toa e pri~inata za nivnite kriminalni povedenija. Glavnite pri~ini za kriminalitetot na `oltata rasa Hentig pak, ja gleda vo kulturnite sudiri. Zna~ajni zabele`uvawa vo odnos na ovoj problem iznesuva i Eliot koja veli: "So ogled na site pre~ki vo negovoto celosno u~estvo vo amerikanskata kultura, ne iznenaduva {to crnecot se ~uvstvuva pomalku obvrzan odo{to pripadnikot na belata rasa da im se pokoruva na zakonite."468 Nakratko, ovaa kvaziteorija gi otfrla su{testvenite kauzalni vrski i tendenciozno se zadr`uva isklu~ivo na biolo{kite svojstva na edna rasa, zapostavuvaj}i go vo celost vlijanieto na socijalnite i ekonomskite pri~ini i uslovi na kriminalitetot i osobeno nivnata diskriminacija vo opredeleni sredini.

466

"Vrabotenosta na crncite poka`uva deka se pomesteni na onie mesta koi se podlo`ni na kriza. Vo ovaa zemja vo koja fizi~kata rabota e ~esto do krajnosti iscrpuva~ka, te{kite fizi~ki raboti obi~no se nameneti za crnata rasa. Crncite gi nao|ame na rabotni mesta koi se izlo`ni na visoka temperatura kako {to se varewe, perewe, lo`ewe itn., tamu kade {to rabotata e iscrpuva~ka, bez ogled dali se vr{i na otvoren prostor ili nave~er. Vo mnogu stopanski granki koi se opasni po zdravjeto ili koi se odbojni na drug na~in oboeniot ~ovek e toj koj prete`no tamu e vraboten." Hentig, H. op. cit. str. 204 vidi: i 190-238. 467 Ibid, str. 205. 468 Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 250 i natamu.

265

II. PSIHOLO[KI TEORII Za psiholo{kite teorii koi vo razli~ni varijanti se pojavija kon krajot na XIX i XX vek, karakteristi~no e deka kriminalnoto povedenie go doveduvaat vo vrska so dominantnoto vlijanie na psiholo{kite osobini na li~nosta. Me|u niv, mo`at da se izdvojat: teorijata na neprilagodenosta, teorijata na inteligencijata, teorijata na psihi~kite abnormalnosti, psihoanaliti~kata teorija, teorijata na frustracija i teorijata na uslovuvaweto. 1. TEORIJA NA NEPRILAGODENOSTA

1. Osnovno stojali{te na teorijata na neprilagodenosta e deka kriminalitetot pretstavuva oblik na op{testvena neadaptiranost na poedincite na op{testvenite priliki. Vo nea se poa|a od adaptacioniot mehanizam na ~ovekot koj, vo prv red, e usloven od psihi~kata struktura na poedninecot. Prestapnicite, spored ovaa teorija, se lica koi ne se soodvetno integrirani i adaptirani na op{testvenite procesi, odnosi i sisetmot na vrednosti. Pri~inite za toa, opredeleni teoreti~ari gi baraat vo psihi~kite osobini na li~nosta - vo "sferata na ~uvstvitelnosta na poedinecot" (Di Tullio), vo "nesposobnosta za prilagoduvawe na psihosociolo{ko nivo" (S. N. Fast), vo "nedostigot na prilagodenost na `ivotnite uslovi" (Vaccaro) odnosno, vo "neznaeweto," {to zna~i vo "defektnoto nedovolno vospituvawe" (S. Freud). 2. So ogled na potrebata poblisku da se zapoznaeme so specifi~nostite na ovie razmisluvawa, ovde vo celost }e ja izlo`ime teorijata na neprilagodenosta {to ja zastapuva{e Hentig (Hentig). Spored nego, kaj kriminalnoto povedenie mora da se pravi razlika me|u silite koi se nao|aat vo osnovata na sekoj oblik na povedenie. Vo taa smisla na prvo mesto postoi individualna dispozicija (sklonsot, nastroenost), pod koja se podrazbira voobi~aen i utvrden na~in na rea|irawe na edno lice na nadvore{nite stimulansi i, vtoro, postojat mno{tvo od razli~ni sili koi deluvaat vrz ova nastroenost. Ovie sili mo`at da bidat fizi~ki (temperatura, vlaga itn.), bakteriolo{ki (na primer, bacil na influenca ili sifilis), li~ni (`ena, pretpostaven stare{ina itn.) i kultura.469 469

"Psihi~kite osobini na li~nosta koi go uslovuvaat povedenieto na ~ovekot sekoga{ se izrazuvaat individualno... Razli~nosta na tie individualni osobini uslovuva i razli~no rea|irawe na nadvore{nite pottici, na silite koi deluvaat od nadvor. Toa e rabota na nastroenosta koja spored karakterot mo`e da bide razli~na - pove}e ili pomalku eksplozivna, neuramnote`ena i ~uvstvitelna, odnosno smirena i nestabilna. Edni rea|iraat mnogu brzo, ~uvstvitelno i vobudlivo, drugi pak se spori, inertni i pomalku ~uvst-

266

Op{testvenite organizacii na toj na~in se izgradeni {to ne treba da se pribegnuva kon zlostorstvo za da se dojde do osnovnite `ivotni potrebi: hrana, seksualno zadovoluvawe i zadovoluvawe na primarnite elementarni nagoni. Vrz ovaa teoretska pretpostavka se zanova na{ata op{testvena filozofija, vrz nea se izgradeni na{ite ustavi i na{ite krivi~ni zakonici. Me|utoa, op{testvenata stvarnost ~esto zaostanuva zad ovie idealni o~ekuvawa. Pri postavuvaweto na vrednostite i tabuite, nie poa|ame od edna nerealna pretpostavka, imeno od toa deka ~ovekovata nastroenost so prose~na otpornost se sre}ava so sredina na prose~en pritisok i deka taa pod vakvi okolnosti treba da gi re{ava eventualnite sudiri na toj na~in {to }e se pridr`uva do zakonskite propisi. Ako se pribegne kon nezakonski re{enija, toga{ se javuva krivi~noto delo i sleduva kazna. Pod pretpostavka deka pritisokot na na{ata okolina nikoga{ ne go nadminuva prosekot, t.e. podnosliviot stepen, teorijata za kriminalnoto povedenie bi mo`el da se formulira na sledniov na~in: "Kriminalnoto povedenie e defektno (manlivo) prilagoduvawe na op{testvenata sredina". Spored ovaa definicija, op{testvenata sredina gi opfa}a site potencijalni prestapnici koi so predupreduvawe se izlo`eni vo na{ite krivi~ni zakoni. Me|utoa, ako pogledneme vrz op{testvenite sili koi nî opkru`uvaat, }e vidime deka tie se isto tolku daleku od prose~niot pritisok kako {to temperaturata i vlagata na eden den se daleku od negoviot godi{en prosek. Prose~nata doblest na na{ata op{testvena sredina e fikcija koja vo edno vreme e ispravna, a vo drugi priliki neopravdana. Ottamu, od gornata definicija, iako zakonot poinaku opredeluva, treba da se otstranat site onie slu~ai vo koi isklu~itelniot pritisok na sredinata predizvikuva kriminalno povedenie. Nie vo praktikata ostro gi razlikuvame "dobrite" prestapnici od vistinskite prestapnici. Na prvite im prio|ame na razni na~ini, so kratkotrajno li{uvawe od sloboda, so uslovna osuda, probacija ili usloven otpust. No, nie mislime deka najva`no e da se pridr`uvame na na{ito osnoven stav, t.e. da ne se otstapi od stavot na neodobruvaweto. Nie opstojuvame vrz stojali{teto za izbegnuvawe na kriminalnoto povedenie so silen i teoretski mo`en akt na voljata. Na toj na~in doa|ame do slednata formulacija na na{ata teorija: "Vistinsko kriminalno povedenie e defektno prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Od ova stojali{te mo`e da se ka`e deka zlostorstvoto nastanuva koga nastroenosta i sredinata se sudrat vo vid na kriminalen akt namesto me|u niv da dojde do edna sinteza na zakonski rezultat. Pri~inite za ovaa eksplovitelni; edni se pretpazlivi i promisleni, a drugi rea|iraat lekomisleno, brzopleto i povr{no; dodeka edni gi karakterizira energi~nost i smelost, drugi poka`uvaat pla{livost, povle~enost i nere{itelnost itn". Milutinovi}, M. op. cit. str. 392.

267

zija mo`at da bidat dvostrani. Vo eden slu~aj nastroenosta e mnogu ~uvstvitelna i eksplodira kako nekakov suptilen hemiski sostav pri najmal dopir. Vo takov slu~aj postoi vrodena sklonost da se reagira so seta sila na vpregnatata energija, na nejasni, odnosno na neodredeni nadvore{ni pottici. Vakvite nastronosti ni se dobro poznati kaj seksualnite prestapi i kaj ubistvata. Ne e potrebno da se naglasuva deka od lu|eto od ovoj vid mora da se o~ekuva deka }e vr{at krivi~ni dela koga }e se sudrat so prose~niot pritisok na op{testvenata sredina, pa duri i so onoj potprose~niot. Ova mora da se o~ekuva se dotoga{ dodeka nivnata nastroenost ne pretrpi promeni (na primer, so godinite na starost ili preku hirur{ka intervencija so koja se rehabilitira eden invalid). Sredinata vo koja morame da `iveeme sigurno ne mo`e do taa mera da se popravi {to nikoj nema da mu ka`e grub zbor na edno lice so vaka ne`en temperament ili deka vo taa sredina nema da ima ni mladi i privle~ni `eni, taka {to potencijalnite zlostornici nema da dojdat vo isku{enie da izvr{at ubistvi ili siluvawe. Od druga strana postojat slu~ai na tn. prose~ni sklonosti izlo`eni na prekumeren op{testven pritisok. Ova mo`e da se slu~i vo emocionalnata, fizi~kata ili vo ekonomskata sfera. Krivi~nite dela koi se vr{at pod vakvi isklu~itelni uslovi vo psiholo{ki pogled imaat poinakvo zna~ewe. Tie ne odrazuvaat vrodeni sklonosti na poro~en poedinec. Ako ovaa situacija se sporedi so ~ovek koj eden den zaginal od grom, nikoj nema da pomisli deka samiot fakt {to toj e mrtov zboruva protiv negovoto porane{no zdravje, ottamu {to ~ovekovite su{testva ne se vo sostojba da mu odoleat na dejstvoto na gromot. Nie morame da gi imame vo vid sli~nite situacii i vo na{iot kulturen `ivot koga krajna siroma{tija, isklu~itelna provokacija ili posebno li{uvawe goni kon nezakonski akt na inaku lojalen poedinec. Vo takvi situacii edinstven drug izlez bi bil samoubistvo, i to~no e toa deka dobar del izgubeni i neuramnote`eni pribegnuvaat kon samoubistvo. Op{testveniot `ivot se sostoi od slu~ajni pottici, koi denes se pogolemi a utre pomali, no sepak sekoga{ se dvi`at okolu prose~niot kvantitet koj obi~niot (prose~en) ~ovek e vo sostojba da gi podnese. Verojatno e deka grupata na lu|e koi na pomali pottici reagira so kriminalni postapki sekoga{ }e ima neprijatnosti. Nasproti vakvite lu|e, onie koi mu podlegnuvaat samo na ekstremniot pritisok na nadvore{nite sili }e vr{at prestapi edinstveno vo navedenite retki i isklu~itelni okolnosti. Ovie se prestapnici od nu`da, a onie sekojdnevni zlostornici. Najgolemiot broj od na{ite zlostornici se proizvod na sredinata. Tie se lojalni dodeka sî ubavo te~e, dodeka ekonomskiot `ivot se razviva bez naru{uvawa i nivnata sposobnost za prilagoduvawe ne e izlo`ena na preteran pritisok. Me|utoa, koga se spremaat op{testve268

ni buri, pojava na kriza, koga }e se naru{at cenite i raste armijata na nevraboteni, prose~niot lojalen poedinec popu{ta pod isklu~itelniot pritisok i stanuva prestapnik. Ottamu, spored Hentig, plimata na kriminalitetot {to se javuva vo vakvi okolnosti treba da nî goni da gi istra`uvame pri~inite na ovie bolesti, a ne da buri~kame me|u simptomite koi gi pru`aat ~ovekovite su{testva. Za{to, kako {to natamu veli Hentig, na{eto op{testveno ureduvawe sî u{te ne go dostignalo ovoj stepen na objektivnost kako sonceto koe ednakvo gi gree pravednite i nepravednite. Se pretpostava deka site sme rodeni kako ednakvi, me|utoa svetot vo koj `iveeme ne e ednakov. Taka i vo kriminologijata ne e isto ako dvajca storat isto delo, izvr{at isto zlostorstvo. Poinaku ka`ano tie ne se isto. Na krajot, Hentig veli deka negovata teorija na neprilagodenosta mo`e isto taka da se primeni i na zlostorstvata koi nastanuvaat poradi izobilstvo. Vo ovie slu~ai pritisokot na sredinata e pod normalniot. Sekoj od nas e vo sostojba na ramnote`a blagodarenie na balansira~kata kontrola na op{testvenite uslovi: javnoto mislewe pravilata na moralot, zakonot i propisite na na{ata grupa. Koga ovaa normalna ramnote`a e naru{ena, nie stanuvame mentalno izopa~eni. Se razviva eskcentri~nosta, na{ata priroda se menuva i nie se sudirame so postepena atrofija na sekojdnevnite prepreki. Preteraniot pritisok mo`e da bide, isto taka, koben, kako i negovoto celosno otsustvo.

Krajnoto siroma{tvo ne se pla{i od kaznata, za{to dobroto povedenie e u{te pogolemo zlo. Zna~i, doa|a do zlostorstvo. Preteranoto izobvilstvo ili mo} ne se pla{i od posledicite, za{to kako {to izgleda tie ne mora neizbe`no da nastapat, imeno tie mo`at da se izbegnat.470 3. Na teoriite na neprilagodenosta im se stavaat pove}e zabele{ki. Osnovnata zabele{ka poteknuva od marksisti~ki orientiranite kriminolozi. Spored niv, u~eweto za kriminalitetot kako izraz na neprilagodenosta, koe go posmatra i objasnuva samo kako izraz na psiholo{kite mehanizmi na poedinecot, ne e dokraj odr`livo. To~no e deka kriminalcite se neprilagodeni li~nosti, velat ovie avtori, deka ne se integrirani vo op{testvoto, vo negovite mehanizmi, procesi i tekovi. Me|utoa, tie postavuvaat dve pra{awa. Prvoto, za op{testvenoto poteklo na neprilagodenosta i neosnovanosta na obvrskata kriminalecot da se prilagoduva na edno op{testvo "koe se nao|a vo sostojba na "dezorganizacija," koe go razoruva eksploatacija i razni drugi op{testveni poroci i bolesti, vo koe vistinskite materijalni i du{evni potrebi na lu|eto stojat vo protivre~nost so mo`nostite na svoeto zadovoluvawe, vo koe li~nosta e atomizirana, dezintegrirana i sli~no, postojat negativni uslovi koi deluvaat vrz ~ovekot koi go fo470

Vidi: Henting, H, op. cit. str. 19-26.

269

rmiraat kako prestapni~ka li~nost."471 I vtoroto, "zo{to oddelni lica uspevaat da se odnesuvaat vo duhot na op{testvenite normi i po~ituvawe na pozitivnite vrednosti, a drugi stanale neprilagodeni lica."472 Nivniot zaklu~ok e deka teorijata na neprilagodenosta ne mo`e da odgovori na ovie pra{awa i ottamu ne e dovolna i kadra da navleze vo podlabokata etiologija na kriminalnoto povedenie. Pritoa, ovie teoreti~ari zapa|aat vo sopstvenaat stapica, za{to negirajki go zna~eweto na prilagoduvaweto doa|aat vo kontradikcija so svojot afirmativen stav kon resocijalizacijata koja vo su{tina zna~i prilagoduvawe na osudenicite na postojnite op{testveni odnosi i vrednosti. Za da se izvle~at od taa stapica, edni, kako na primer, Milutinovi}, tvrdat deka prilagoduvaweto kaj resocijalizacijata nebare e sosema drugo pra{awe, koe vsu{nost i ne poka`uva bog znae kakov uspeh, a dru|i kako na primer, Kambovski, tvrdat deka resocijalizacijata ne e mo`na vo kapitalisti~koto op{testvo.473 Nakratko, na toj na~in, tokmu tie ne uspevaat da odgovorat na osnovnoto pra{awe za{to edni stanuvaat kriminalci a drugi ne. A odgovorot e mo{ne ednostaven. Imeno, koga ve}e ispravno se priznava deka opredeleni psihi~ki osobini ostvaruvaat izvesni te{kotii vrz mo`nosta za prilagoduvawe i ottamu vrz pojavata na kriminalnite povedenija, mora da se ima predvid deka na~inot na razre{uvaweto na tie te{kotii vo najgolema mera zavisi od stavot na op{testvenata sredina kon tie lica i nivnoto razbirawe ili nerazbirawe na tie te{kotii. Moj stav e deka samo na toj na~in mo`e da se izbegnat nepotrebnite teoretski zapletkuvawa i da se iznajde odgovorot na pra{aweto: za{to site lica so isti pre~ki vo prilagoduvaweto ne stanuvaat prestapnici. 2. TEORIJA NA INTELIGENCIJATA

1. Osnovnata teza na teorijata na inteligencijata e deka prestapnicite se nedovolno inteligentni i slaboumni lica koi ne se vo sostojba da ja sfatat te`inata i {tetnosta na svoite postapki. Vakviot stav vo osnova mo`e da se bara vo poso~enite komparativni istra`uvawa na inteligencijata na prestapnicite i licata koi ne se oddavaat kon vr{ewe krivi~ni dela. Od tie istra`uvawa prozleze pogre{no soznanie deka me|u prestapnicite se pojavuva zna~itelno pogolem procent na lica so poniska inteligencija i slaboumnost. Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka ovaa teorija za prvpat e po{iroko razviena od strana na Henry K. Goddard vo negovite studii: "Slaboumnosta nejzinite pri~ini i posledici" (Feeble - Mi471

Milutinovi}, M. op. cit. str. 106. Ibid, str. 106. 473 Za ovoj problem po{iroko: Sulejmanov, Z. Penologija, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 431-434. 472

270

ndedness, Causes and Consequences, New York, 1914), "Prestapnik imbicil" (1915) i "Sposobnostite na ~ovekot i nivoto na intelektualniot razvoj" (Human Efficiency and Levels od Inteligence, Princeton University Press, Princeton, 1920). Spored nego, sekoe slaboumno lice e potencijalen prestapnik i deka najva`nata pri~ina na nivnoto prestapni{tvo e tokmu niskoto nivo na nivnata inteligenija koja, kaj niv, se spu{ta do nivoto na debilnost. So cel da se spre~i nivnoto prestapni~ko odnesuvawe, Godard predlagal nivno smestuvawe vo posebni ustanovi i zabrana na nivna reprodukcija. Podocna se obidel da go promeni svoeto mislewe so tvrdeweto deka sekoj ~ovek e potencijalen prestapnik. Re~isi site istra`uvawa od toa vreme uka`uvaa deka golemiot procent na maloletni delinkventi e na potprose~no psihi~ko nivo. Taka, na primer, Hejli i Broner (William Healy and Augusta F. Bronner) utvrdile deka 14% od decata od ^ikago bile slaboumni, 14% umobolni, 5% optovareni so psihozi i 2% neuroti~ni.474 Privrzanicite na teorijata na inteligencijata kako faktor na kriminalnoto povedenie ja istra`uvaa i zaemnata zavisnost na niskata inteligencija i recidivizmot. Vo taa smisla Gilin (J. Gillin, Social pathology, New York, 1933), istaknuva deka sekoe istra`uvawe na povratni{tvoto poka`uva zgolemeno povtoruvawe na krivi~nite dela so istovremeno opa|awe na stepenot na inteligencijata. Nasproti ovoj avtor, Hartman (Hartman, Recidivism and Inteligence, 1940) utvrdil deka recidivistite imaat povisok stepen na inteligencija od primarnite prestapnici 2. Ponovite istra`uvawa zasnovani vrz sovremeni instrumenti za merewe na inteligencijata poka`aa deka razlikite me|u prestapnicite i neprestapnicite se re~isi nezna~itelni ili nikakvi. Pritoa, na studiite spored koi prestapnicite poka`uvaat poslabi rezultati na testovite na inteligencijata im se upatuvaat izdr`ani prigovori za neadekvatniot izbor i nedovolnata reprezentativnost na kontrolnite grupi. Bitno e da se podvle~e i toa, deka dobienite razliki vo pogled na inteligencijata se tolku mali {to so namaleniot stepen na inteligencija vo nikoj slu~aj ne mo`e da se objasni kako nekoj zna~aen op{t kriminogen faktor. Vo ovaa smisla treba da se razgleduva i postoeweto na temnata brojka, odnosno pretpostavkata deka so ovie istra`uvawa me|u ~esnite gra|ani ~esto se opfateni i golem broj na lica koi ja izbegnale slu`benata intervencija. Vo edno od takvite istra`uvawa koe se odnesuva{e na opredelen broj zatvorenici vo Xorxija, Adler i Votrington (Herman M. Adler and Myrthe R. Worthington) do{le do zaklu~ok deka tamo{nite zatvorenici bile pointeligentni od pripadnicite na vojskata na SAD za vreme na Prvata svetska vojna. Podocna, sporeduvaj}i niza studii Zeleni (Leslie D. Zeleny), utvrdil deka nema golemi razliki vo srazmerot na 474

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 271.

271

slaboumnosta kaj zlostornicite i obi~noto naselenie, za{to toj srazmer iznesuval 1,2:1.475 Tul~in (Simon H. Tulchin)476 konstatiral deka me|u kriminalcite i nekriminalcite ne mo`e da se utvrdi bilo kakva zna~ajna razlika vo pogled na stepenot na inteligencijata, dodeka Saterlrnd (E. Sutherland) tvrde{e deka eventualnite razliki vo toj pogled naj~esto se predizvikani so gre{ki vo izborot na primerokot, na~inot na sostavuvaweto na pra{awata i tolkuvaweto na dobienite rezultati. Kriminolo{kite istra`uvawa isto taka utvrdija deka nivoto na inteligencijata varira vo zavisnost od vidot i te`inata na prestapni~kata dejnost. Taka, na primer, izmamnicite po pravilo poka`uvaat natprose~na inteligencija, dodeka od druga strana, kaj izvr{itelite na krvnite i seksualnite krivi~ni dela inteligencijata e ne{to poniska od prosekot, i mo`e da se spu{ti i do nivoto na debilnost i inbicilnost.477 Zna~aen rezultat pretstavuva i soznanieto deka nivoto na inteligencijata i prestapni{tvoto istovremeno se determinirani od deluvaweto na treti zaedni~ki faktori (antecedenti) koi ostvaruvaat svoe vlijanie i vrz inteligencijata i vrz prestapni{tvoto. Me|u niv e pomesteno dejstvoto na nepovolni socijalnite faktori kako {to se: otsustvoto na soodvetni uslovi za vospituvawe i obrazovanie, pripadnosta na opredelena kulturna grupa i sl. Seto ova me|utoa ne obeshrabri izvesni istra`uva~i da prodol`at so sporeduvaweto na stepenot na inteligencijata me|u zlostornicite i ~esnite gra|ani. Taka, bra~niot par Glik utvrdile deka maloletnite delinkventi imaat ponizok stepen na inteligencija od nivnite vrsnici koi ne vr{at krivi~ni dela. [ort i Strudbek (Short and Strodbek, 1965), povtorno vo ^ikago, konstatiraa deka pripadnicite na maloletni~kite bandi imaat poniska inteligencija od maloletnicite koi ne se delinkvento orientirani. Gibson i Vest (Gibson and West) tvrdat deka maloletnicite koi za prvpat se osuduvani pred navr{uvaweto na 14 godini, imaat poslabi rezultati na testovite na inteligencija. 3. Niskoto intelektualno nivo mo`e da bide pre~ka za obrzovnoto i profesionalnoto napreduvawe, a so toa i za steknuvawe na povisok socijalen status. Nedovolnata inteligencija mo`e da bide uslov 475 476

Eliot, M. op. cit. str. 273-274 Tulchin, S. H. Intelligence and Crime, University of Chicago, Press, Chi-

cago, 1939. 477

Saterlend (E. Sutherland, 1931) koj go ispituval koeficientot na inteligencijata na prestapnicite, utvrdil deka storitelite na krivi~ni dela pronevera, krivotvorewe i licata koi primaat mito imaat povisok IQ, deka ubijcite, nasilnicite, silexiite i ostanatite seksualni prestapnici se so poniska inteligencija, a kradcite na avtomobili i lica koi vr{at dela vo vrska so upotreba na droga i alkohol, se prose~no inteligentni.

272

za neadekvatnoto procenuavawe na razli~ni `ivotni situacii i rizici {to gi nosi izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Takvite lica polesno potpa|aat pod vlijanie na drugi. Niskata inteligencija mo`e da bide i faktor za polesno dospevawe vo penitencijarna ustanova. Ovie okolnosti me|utoa ne se dovolni za toa niskata iteligencija da se ozna~uva kako najbiten ili u{te pomalku kako edinestven faktor na prestapni~oto povedenie tuku samo kako eden od brojnite uslovi koi pridonesuvaat ili go ovozmo`uvaat kriminalno povedenie. Toa ne zna~i deka vo nekoi konkretni slu~ai inteligencijata ne mo`e da bide i od presudno vlijanie. Me|utoa, gledano vo celina, niskata inteligencija ne mo`e da se smeta kako re{ava~ki pri~inski faktor tuku samo kako pridonesuva~ka determinanta ili kako nezna~itelna ote`nuva~ka okolnost za vr{ewe na prestapni~ko povedenie. Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka, inteligencijata ima samo opredeleno zna~ewe vo istra`uvaweto na endogenite faktori na kriminalitetot. Inteligencijata denes me|utoa, dobiva nesporno mesto i zna~ewe pri sproveduvaweto na odmeruvaweto i individualizacijata na krivi~nata sankcija i vo procesot na resocijalizacijata na prestapnicite vo penitencijarnite ustanovi. 3. PSIHOANALITI^KA TEORIJA

1. Ovoj pristap na etiolo{ko objasnuvawe na kriminalitetot ima pove}e teoretski varijanti koi vo osnova ne se razlikuvaat. Na site im e zaedni~ko poa|aweto od pihoanalizata kako metod na tretman na mentalnite i emocionalnite naru{uvawa na li~nosta.478 Osnovata od koja se poa|a, vsu{nost, se potsvesnite sili i nagoni i stavot deka kriminalnoto povedenie se javuva kako izraz na razni konflikti koi nastanuvaat vrz baza na tie nekontrolirani psihi~ki sili koi doveduvaat do toa poedinecot da ne e svesen za negovite ~esto skrieni celi. Spored toa poimot na nesvesnoto zazema centralno mesto vo site teoretski varijanti na ovaa teorija voop{to i vo objasnuvaweto na kriminalitetot posebno. 2. "Psihoanalizata gleda vo li~nosta edna dinami~ka organizacija. Organizacijata na `ivotot na individuata me|u zadovolstvoto, pragmatizmot i dol`nosta se objasnuva so borbata na tri instanci: 10 "Ona" koe gi pretstavuva nesvesnite iracionalni sili, 20 "Jas" koe gi pretstavuva silite izvedeni od stvarnosta, imeno od praktikata i 30 "Nad Jas" koe vodi smetka za silite na samokaznuvawe i pokoruvawe."479 Za ovoj pristap od posebno zna~ewe e teorijata na Frojd (Sigmu478

Glavniot metod na psihoanalizata e ispituvawe na poedine~nite slu~ai (case study) koj se zasnova vrz metodolo{ki tehniki: slobodni asocijacii, introspekcija i sl. 479 Pinatel. J op. cit. str. 41.

273

nd Freud, 1856-1939)480 za strukturata na li~nosta, nejzinata dinamika i razvoj koi se od zna~ewe za objasnuvawe na procesot na socijalizacijata na li~nosta. Centralnata struktura na li~nosta e sostavena od tri dela ili potsistemi: 10 Prviot del Id (Ona, Nesvesno, Nesakano Jas, ili del od psihi~kiot aparat na li~nosta koj e sostaven od nesvesni vrodeni instinkti) go so~inuvaat vrodeni sili - instinkti,481 od koi osnovnite pottiknuva~i na aktivnostite se ozna~eni so izrazite "libido" (seksualen nagon) i - ego nagoni (nagoni na samoodr`uvawe). Vo ramkiet na Id-ot, Frojd natamu razlikuva dva vida na instinkti: eros (instinkt na `ivotot) i tanatos (instinkt na smrtta).482 Me|u instinktite na eros-ot se pomesteni gladot, `etta i seksualniot instinkt koi slu`at za odr`uvawe na `ivotot i na ~ovekoviot vid. Energijata koja pokrenuva na aktivnost vo taa nasoka e ozna~ena so izrazot libido (libido pretstavuva energija na eros-ot). Posebno vnimanie Frojd mu posvetuva na seksualniot instinkt i vo negovata sila ja gledal mo`nosta za razbirawe re~isi na site ~ovekovi postapki. Instinktot na smrt kako destruktiven instinkt e izvor na sklonosta na lu|eto kon agresija, razoruvawe, vojni i me|usebni progonuvawa i tomozewa.483 480

Iako neposredno ne se zanimaval so pra{aweto na kriminalitetot, Frojd dal zna~aen pridones za negovoto razbirawe, osobeno so negovoto objasnuvawe na potekloto na zlostorot i kaznata, opisot na zlostornikot poradi ~uvstvo na vina i objasnuvaweto na gafovite so koi dal pridones za razjasnuvawe na nebre`nite krivi~ni dela. Vidi: Manhhaim, H. op. cit. str. 318-324. 481 "Id e izraz koj se upotrebuva za da se odbele`i golemito rezervoar na ~ovekovi nagoni koi retko izleguvaat na povr{inata na svesnosta. So drugi zborovi, Id e nesvesno... Id-ot e izvor na site primitivni `ivotinski nagoni, ili na ona {to porano se narekuvalo instinkti." Eliot, M. op. cit. str. 273 482 Ovoj instinkt, spored Frojd e izvor na agresivnosta i destruktivnosta na li~nosta. Dokolku toj instinkt e naso~en kon poedinecot {to go poseduva, se izrazuva kako sadomazohizam i ponekoga{ doveduva do samoubistvo, a dokolku e naso~en kon drugite, se izrazuva kako agresivnost koja doveduva do rastovaruvawe na napnatosta. Za opredeleni kriti~ki zabele{ki kon ovoj stav na Frojd, vidi: Stor, E. Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968, str. 1324. 483 Od instinktot na smrtta proizleguva agresivniot nagon. Agresivnosta e streme` za destrukcija vrz sebesi, streme` za sopstvena smrt naso~ena sprema drugi objekti koi taka pretstavuvaat zamena za sopstvenoto bitie. Poedinecot se bori so drugi lica za svojot opstanok, za{to negovata `elba za sopstvena smrt e blokirana so silata na instinktot za `ivot. Vrz osnova na ovie sfa}awa na Frojd, Hertman i Ana Frojd go razvivaat sfa}aweto deka agresivnata energija, ednakvo kako i energijata na libidoto postojano se sozdava vo organizmot. Ako ovaa agresivna energija ne se neutralizira po pat na nekoja socijalno prifatliva akcija, neizbe`no doa|a do manifestirawe na

274

Site tie instinkti se del od organskata struktura na poedinecot i vo osnova se protivop{testveni. ^ovekot se stremi da gi zadovoli, a op{testvenata zaednica go opredeluva na~inot na koj toa mo`e da se ostvari. Krivi~noto delo, so koe se saka da im se soop{ti ne{to na drugite (sekoe povedenie e vid na samoizrazuvawe na li~nosta), pretstavuva defektno prilagoduvawe na tie barawa (defektna socijalizacija). Me|utoa, so ogled deka sekoe pa i kriminalnoto povedenie mora da se sfati, potrebna e psihoanaliza koja }e gi napravi vidlivi latentnite pri~ini i celta na takvoto povedenie. 20 Vtoriot del ili komponenta na li~nosta e Ego (Vistinsko Jas, Svesna li~nost, ili del na li~nota koj doa|a vo dopir so okolinata i koj posreduva me|u potrebite na Id-ot i barawata na Super ego-to). Ego-to, vsu{nost, pretstavuva svest za okolinata, svest koja razviva silno ~uvstvo na vina poradi zabranetite porivi na Id-ot. So negova pomo{ deteto uspeva da go usoglasi izrazuvaweto na svoite sebi~ni porivi so barawata i potrebite na drugite (Ego-to ima funkcija potrebite na Id-ot razumno da gi usoglasi so realnosta i osobeno so razvienosta na Super ego-to). Nego go so~inuvaat procesi kako {to se zabele`uvawe, pomnewe i mislewe. Ego-to vo odnos na instinktivnata sfera e sekundarno i slu`i samo kako izvr{tel na ona kon koe te`nee Idot. Toa e razumen sluga na eden silen nerzaumen gospodar. Ego-to celata sila ja crpi od prviot del na li~nosta. Bez Id nema Ego nitu funkciite na Ego-to. 30 Tretiot del na li~nosta Super-ego (Posakano Jas, Nad Jas, Sovr{eno, Socijalizirana li~nost, Sovest ili del na psihi~kata struktura koj preku Ego-to ja cenzurira i ograni~uva funkcijata na Idot) e sistem na normi, principi i vrednosti na dadeno op{testvo koi gi usvoila li~nosta. Ovoj del na li~nosta, vsu{nost, e nejzinata socijalna komponenta ~ija osnovna uloga e da ja spre~i, ko~i, kanalizira i naso~uva silata na Id-ot kon op{testveno prifatlivo zadovoluvawe na negovite barawa.484 destruktivni sili na taa energija, doa|a do agresiven napad vrz drugi lica. Vo takviot napad se nao|a zadovolstvo, za{to projavuvaweto na agresivnosta zna~i osloboduvawe na tenziite predizvikani so nezadovoleniot nagon. Spored ova sfa}awe agresivnosta se kumulira vo organizmot kako voda vo bazen. Koga akumulacijata na vodata }e dostigne opredeleno nivo, neizbe`no doa|a do agresija. Ottamu nekoi avtori, ova sfa}awe go narekuvaat hidrauli~en model za potekloto na agresijata. Rot, N. Osnovi socijalne psihologije, Zavod za nika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. str. 238. 484 "Super ego e sila koja ne prisiliva u~tivo da mu odgovorime na nekoj {to ni dosaduva, koe pravi najprvin da mu ponudime hrana na drug iako samite sme gladni kako volci, ili koe ne naveduva qubezno da postapuvame so lice koe namerno ne povredilo. Spored toa Super ego-to go odrazuva "op{testvenoto vospituvawe" na poedinecot koe toj go dobil od svoite roditeli, crkvata,

275

Nakratko Id se prirodnite, instinktivni i sebi~ni sklonosti na edno lice koi toa se obiduva da gi potisne, Ego pretstavuva svesno prilagoduvawe na li~nosta na svetot okolu nego, Super ego, koe pomalku ili pove}e e sinonim na sovesta, go potisnuva konfliktot vo potsvesnoto, za{to poedinecot do`ivuva ~uvstvo na vina pri pomislata na svoite sebi~ni ili zlonamerni pobudi: ma` ili `ena koi kradat mo`ebi se stremat kon seksualno zadovoluvawe.485 Me|usebniot dinami~en odnos me|u ovie komponenti ili aspekti na li~nosta go odrazuva nejzinoto celokupno povedenie. Me|u niv ~esto doa|a do sudiri koi kaj li~nosta predizvikuvaat nesigurnost anksioznost. Sostojbata na nesigurnost i neoopredelen strav li~nosta nastojuva da ja nadmine so pomo{ na odbranbeni mehanizmi kako {to se regresijata, represijata, fiksacijata i drugi koi gi maskiraat i izlobli~uvaat motivite i celite {to ne gi prifa}a Super-ego-to, taka {to li~nosta iako za toa ne e svesna sepak gi zadovoluva i ostvaruva makar indirektno i delumno. Vo slu~aj na posilni konflikti me|u ovie komponenti doa|a do naru{uvawe vo povedenieto i do opredeleni psihi~ki posledici vrz li~nosta. Za toa se vinovni ograni~uvawata koi Super ego-to mu gi nalo`uva na Ego-to. Tokmu tie ograni~uvawa mo`at da zavr{at so seriozni tenzii koi se manifestiraat vo anksioznost, nalutenost ili rezignacija. Spored toa mnogu lica ne uspevaat spored svoi kriteriumi da go odmerat povedenieto taka kako {to nalaga Super ego-to i razvivaat silna smisla za vina. Toa ~uvstvo od svoja strana, kaj niv mo`e da dovede duri i do neurozi i psihozi ili do otvoreno kriminalno povedenie od `elba za kazna. Za formiraweto na li~nosta i nejzinoto podocne`no povedenie, spored Frojd, od isklu~itelno zna~ewe se prvite godini od `ivotot na deteto. Toa minuva niz nekolku periodi koi se biolo{ki determinirani i nu`ni. 10 Prvata faza e tn. pregenitalen period sostaven od tri fazi: a) oralna faza (do prvata godina od `ivotot) koga deteto preku ustata zadovoluva seksualni pobudi, b) analna faza (vo vtorata godina od `ivotot) koga zadovolstvoto e defekacijata povtorno predizvikana od seksualni pobudi i v) genitalna faza (od 3 do 5 godini) koga se projavuva zadovolstvo i interes za genitaliite. Vo ovaa faza doa|a do tn. u~ili{teto i op{testvoto voop{to." Eliot, M. op. cit. str. 273. "Super ego-to e uslov da se postapuva vo soglasnost so op{testvenite pravila. Ego-to spored niv postapuva ili vrz osnova na samite niv ili od sebesi. Ako spored ovie pravila postapuva premnogu dobro, toa se stremi i da go napu{ti svojot star gospodar Id-ot i da stane sluga na noviot gospodar Super ego-to. Poradi toa Idot reagira se posilno i bara pati{ta da ja izbegne kontrolata, a Ego-to go zamol~uva so mehanizmot nare~en "potisnuvawe." Korn. R. and McCorkle, L. Criminology and Penology, New York - London , 1964, str. 253. 485 Eliot, M. op. cit. str. 334.

276

Edipov kompleks i primarni identifikacii so majkata i tatkoto. Edipoviot kompleks nastanuva poradi sudirot na Id-ot, (nesvesnata `elba na deteto da ima seksualni odnosi so majkata i da go ubie svojot tatko) i Super ego-to (strogata zabrana koja mu se sprotivstavuva na taa `elba). Od uspe{noto razre{uvawe na Edipoviot kompleks i kvalitetot na primarnite identifikacii, vo najgolema mera zavisi socijalizacijata i razvojot Super ego-to . So Edipoviot kompleks koj proizleguva od dve zlostorni~ki nameri: da se ubie tatkoto i polovo da se op{ti so majkata, Frojd go povrzal mra~noto ~uvstvo na vina koe kaj opredeleni lica preku izvr{uvaweto na krivi~ni dela doveduva do olesnuvawe. Toa se tn. zlostornici od ~uvstvo na vina koi deloto go vr{at prisilno tokmu poradi toa ~uvstvo na vina koe e od nepoznato poteklo. 20 Period na latencija e period na slabeewe na projavuvaweto na seksualniot interes ili tn. narcisoiden period, odnosno period koga se projavuva interes za samiot sebesi. v) Vo period na pubertetot interesot se prefrluva vrz sprotivniot pol (socijalizacija). Na ovie tri periodi im odgovaraat: 1. na pregenitalniot period - Id (Ona), nesvesna li~nost, zadovolstva od seksualna priroda, 2. na periodot na latencija - Ego (Jas), svesna li~nost, pragmatizam i 3. na periodot na pubertetot - Super ego (Nad jas), dol`nosno, socijalizirano povedenie: sovest odnosno postapuvawe soglasno so op{testvenite pravila na povedenie.486 3. Vrz ovie op{ti postavki na Frojd se razvija mnogubrojni psihoanaliti~ki u~ewa za kriminalitetot. Skoro site avtori koi ja prifatile psihoanaliti~kata koncepcija zapo~naa da izdavaat studii vo koi psihoanaliti~ki zapo~na da se objasnuva i samiot kriminalitetot. Me|u niv, sekako na prvo mesto treba da se poso~at u~enicite na Frojd: Adler (Alfred Adler, 1870-1937)487 i Jung (Karl Gustav Jung, 1875486

Sovest pretstavuva psihi~ka dispozicija koja poedinecot go osposobuva i go pottiknuva svoite sopstveni postapki moralno da gi prosuduva. Odobruvaweto na sopstvenite postapki se odrazuva kako zadovolstvo, mirna sovest, i obratno. Sovesta ne e vrodena, tuku steknata i promenliva ~ove~ka osobina koja zavisi od stepenot na dostignatata eti~ka visina, i op{testvenata sredina vo koja `ivee poedinecot . 487 Adler stana poznat kako osnova~ na {kolata na individualnata psihologija i negovoto u~ewe za kompleksot na inferiornosta (~uvstvo na pomala vrednost) i borbata na poedinecot za dostigawe na opredelena cel koja se sostoi vo superiornost (streme` za nadmo}nost i zna~ewe). Spored nego, vr{eweto na krivi~noto delo pretstavuva kompenzacija na inferiornosta i na~in na privlekuvawe na vnimanieto. Vidi pove}e: Mannheim, H. op. cit. str. 329-331.

277

1960).488 Zna~ajni dela vo ovaa oblast dadoa i Franc Aleksander (Franz Alexandar) i [taub (Hugo Staub),489 Rajk (Theodor Reik) Ajhorn (August Eihorn), [tekel (Wilhelm Stekel) i drugi. Vo ovaa smisla, osobeno e zna~an i Viljem Hejli (Wiliam Healy) koj vo svoeto delo: "The Individual Delinquent", Little Brown and Company, Boston, 1917, smeta{e deka prestapni~koto povedenie mo`e da se objasni samo so zadlabo~uvawe vo emocionalniot razvoj na poedinecot. Spored nego, pri~inata na kriminalitetot se nao|a vo frustraciite koi nastanuvaat vo fazata na detstvoto koga deteto ne mo`e da gi zadovoli svoite osnovni potrebi. Eden od avtorite koj na relativno pocelosen na~in ja izlo`i ovaa teorija e Kejt Fridlander (Kate Friedlander).490 Fridlander poa|a od antisocijalniot karakter koj se karakterizira so slab, neizgraden Ego, {to im ovozmo`uva na destruktivnite nagoni na Id-ot slobodno da se projavuvaat. Spored toa, osnovnata kriminolo{ka postavka na psihoanalizata e deka vo sekoj poedinec postojat vrodeni instinkti (Id) ili tendencii za kriminalno odnesuvawe. Kaj izvesni poedinci tie tendencii dobivaat manifesten izraz {to e usloveno od stepenot na razvienosta na Ego-to. Dokolku Ego-to kako svesna li~nost i Super ego-to kako socijalizirana li~nost se porazvieni, dotolku opasnosta za izvr{uvawe na krivi~noto delo i drugite devijantni povedenija se pomali. Razvienosta na ovie aspekti na li~nosta pak zavisi na koj na~in vo porane{nite godini od `ivotot na deteto negovite instinkti se prila488

Jung vo psihologijata go vovede poimot na kolektivno nesvesnoto koe mu go sprotivstavi na individualnoto nesvesno kaj poedinecot. Negovoto zna~ewe se sostoi i vo poso~uvaweto na introvertniot i ekstravertniot psiholo{ki tip. Ekstravertnosta e karakteristika na nekoj poedinec koja se sostoi vo prete`nuvawe na interesot sprema nadvore{niot svet. Takvite lica se otvoreni, komunikativni i spontani. Ekstravertniot tip se karakterizira so spretnost vo socijalnite kontakti, ne~uvstvitelnost na kritika, burno izrazuvawe na emocionalnite do`ivuvawa itn. Introvertnosta se karakterizira so prete`na naso~enost kon sopstveniot vnatre{en svet na poedinecot (svetot na fantazijata), nespretnost i neprisposobenost vo razli~ni socijalni situacii, pre~uvstvitelnost za sekakva kritika, ko~ewe na emocionalnite izrazi, sklonost kon preterana analiza na samiot sebesi i na drugite lu|e Introvertnata li~nost vo povedenieto so drugite poka`uva rezerviranost, ne e komunikativna i se dr`i na distanca. 489 Aleksandar i Staub vo svoeto zaedni~ko delo: "Psihonaliti~ki uvod vo svetot na paragrafite od 1927, kriminalitetot se obiduvaat vo prv red da go objasnuvaat ne so slabotot Super ego tuku, so negovoto otsustvoto kaj opredeleni poedinci i vo taa smisla go opredeluvaat mo{ne problemati~niot tip na tn. zlostornici bez Super ego. 490 Vidi: Fridlander, K. La delinquence juvenile: Etude psihoanalitique, Paris, PUF, 1951.

278

goduvaat, modificiraat i potisnuvaat soglasno so barawata na sredinata pri {to re{ava~ko vlijanie ima qubovta od strana na roditelite i identifikacijata so niv. Nastojuvaj}i da ja pridobie qubovta na roditelite, deteto |i prifa}a nivnite `elbi kako svoi, go imitira nivnoto povedenie i po~nuva da se bori protiv svoite vnatre{ni instinktivni impulsi so nivno kontrolirawe, usoglasuvawe ili potisnuvawe. Potisnatite motivi me|utoa, vo izvesni okolnosti mo`at da uslovat regresija odnosno vra}awe kon infantilen na~in na zadovoluvawe na instinktivnite potrebi. Premnogu ograni~enite instinktivni impulsi kako i nivnoto preterano zadovoluvawe, doveduvaat isto taka do fiksacija za opredelen stadium na razvojot, odnosno naru{en na~in na zadovoluvawe na potrebite. Posilni sudiri me|u komponentite na li~nosta doveduvaat do mentalni naru{uvawa. Naru{uvawata mo`at da nastanat i poradi organski o{tetuvawa. Site ovie okolnosti imaat kriminogeno zna~ewe. Soglasno gorenavedenoto, pri~inskite faktori na kriminalitetot, Fridlander gi gleda vo naru{uvaweto na funkcioniraweto na komponentite na li~nosta (Id, Ego i Super ego). Tie naru{uvawa, odnosno kriminogeni faktori toj gi deli vo tri grupi: 10 naru{uvawa nastanati poradi antiop{testveniot razvoj na karakterot, do {to doveduva konstitucijata i vlijanieto na sredinata, 20 naru{uvawa od organska priroda, do koi doa|a poradi toksi~ni i organski o{tetuvawa kako i naru{uvawa na nervniot sistem, i 30 psihi~ki naru{uvawa na Ego-to, poradi koi toa ne e vo sostojba da ja razlikuva stvarnosta od fikcijata.491 4. Osnovnata kriti~ka zabele{ka e deka ovaa teorija za strukturata na li~nosta ne e nau~no doka`ana i deka e ednostrana (preterano istaknuvawe na ulogata na instinktite i seksualnite nagoni). Natamo{ni zabele{ki {to mo`at da im se upatat na psihoanaliti~arite se: neopravdanite pretenzii so ova u~ewe i metodot na psihoanalizata da gi objasnat site kriminalni povedenija. Na opredeleni, spored nas preostri, kritiki be{e izlo`eno i uka`auvaweto deka krivi~noto delo mo`e da se javi kako opredelen vid na neuroza: prestapnik poradi ~uvstvo na vina (storitel koj se stremi da bide proglasen za vinoven i da bide kazent). Vo odgovor na ova se istaknuva deka samoto iskustvo poka`uva deka zlostornicite prezemaat sî so cel da ne bidat otkrieni i kazneti. Vo ovie psihoanaliti~ki tvrdewa spored mene ima golema vistina, {to se potvrdi i vo nekoi moi istra`uvawa. Nivniot nedostatok povtorno se sostoi samo vo nastojuvaweto da se voop{tat vrz site kriminalni povedenija. Od druga strana, protiv koncepot na psihoanaliti~arite deka kriminalecot so pomo{ na krivi~noto delo se stremi kon postignuvawe na momentno zadovolstvo, sosema neopravdano se istaknuva deka 491

Vidi: Ja{ovi}, @, op. cit. str. 183-184.

279

najgolemiot broj zlostornici gri`livo se podgotvuvaat za negovoto izvr{uvawe. Na ova bi dodal, deka kriminalcite ne se stremat samo kon postignuvawe na momentno, tuku i kon trajno zadovolstvo, kako i toa deka prethodnoto podgotvuvawe za izvr{uvawe na deloto ne e validen dokaz protiv ova tvrdewe, nitu vo prilog na stavot deka vakvoto objasnuvawe navodno ne mo`e da se primeni na profesionalnite, organiziranite i kriminalcite so "beli jaki". Nesporno e deka ovaa teorija ima i drugi svoi pozitivni strani, ottamu {to uka`a na brojni psiholo{ki aspekti na li~nosta. Vo taa smisla vo kriminolo{ata literatura so pravo se istaknuva va`nosta na nivnoto uka`uvawe deka krivi~noto delo e posledica na naru{uvawata na psihi~kata ramnote`a na li~nosta, no i toa deka deloto e emanacija na pogre{nata socijalizacija na li~nosta koja poradi toa ne e vo sostojba da gi sfati normativnite barawa na socijalnata sredina. Vo nejzinite nastojuvawa se gleda i obidot kriminalitetot da se objasni so neusoglasenosta na op{testvenata struktura i normativniot sistem (zaednicata regrutira poedinci koi poradi nivniot op{testven status i nedostatocite vo psihi~kata struktura ne se vo sostojba vistinski da í se prilagodat). 4. TEORIJA NA FRUSTRACIJATA

1. Teorijata na frustracija spored svojata sodr`ina e psihoanaliti~ka teorija koja kriminalnoto povedenie go objasnuva kako posledica na li{uvawa od neophodnite uslovi vo razvojot na edna li~nost. Vo nekoi slu~ai ne e mo`no da se zadovolat potrebite i streme`ite koi se javuvaat vo opredelena sociokulturna sredina. Poradi toa, kaj mnogu poedinci doa|a do frustracii koi se prosledeni so ~uvstvo na inferiornost, razo~aruvawe i rezignacija, kaj nekoi so emocionalni i drugi promeni na psihi~kiot mehanizam, pa duri i so pogolemi o{tetuvawa na negoviot psihi~ki `ivot. Branejki se od tie posledici vo takvi priliki na li{uvawa, lu|eto odbiraat razni na~ini na reakcii koi ~esto se nesoodvetni i sprotivni so op{testvenite normi. 2. Vo psihologijata e voobi~aeno frustracijata da se definira kako psihi~ka napnatost ili voznemirenost poradi popre~ena namera, streme` ili potreba ili poednostavo, kako spre~uvawe na zadovoluvaweto na motivite.492 Taa e motivaciona ili afektivna sostojba {to se javuva kako posledica na blokirawe, popre~uvawe, razo~aruvawe, 492

"Spre~uvaweto, onevozmo`uvaweto da se zadovolat motivite se narekuva frustracija na motivi" Rot, N. Psihologija li~nosti, Beograd, 1960, str. 124. Spored [eparovi}, "frustracijata e sostojba vo koja ~ovek se ~uvstvuva li{en od ne{to, bez ogled na toa vo koja mera negovite barawa se opravdani ili neopravdani od aspekt na okolinata vo koja `ivee." [eparovi}, Z. op. cit. str. 37.

280

poraz. Spored From, frustracijata ima dve zna~ewa: 10 frustracija kako prekinuvawe na nekoja aktivnost koja e naso~ena kon nekoja cel i koja e vo tek (na primer, deteto posegnuva so racete vo kutija so bomboni, no vleguva majkata i go prekinuva vo namerata da gi dosegne), i 20 frustracija kako negacija na streme` ili `elba (na primer, deteto ja moli majkata da mu dade bomboni, no taa go odbiva).493 Ottamu, frustracijata pretstavuva opstrukcija od strana na op{testveni ili li~ni agensi na edna akcija koja e vo tek i e naso~ena kon nekoja cel. Vo psiholo{kata literatura se smeta deka do frustracii doa|a poradi deluvaweto na: 10 objektivni fizi~ki pre~ki (prirodni pre~ki kako na primer, spremni sme da odime na izlet, me|utoa po~nalo da vrne), 20 opredeleni pre~ki od socijalna priroda (pregolemi barawa od strana na okolinata, obi~ai i predrasudi, kako na primer, roditelite ne í dozvoluvaat na }erkata da stapi vo brak so pripadnik od druga nacionalnost), 30 pre~ki koi proizleguvaat od individualnite osobini na poedinecot (nesposobnost na samata li~nost da ja postigne postavenata cel poradi fizi~ki, intelektualni i drugi nedostatoci) i, 40 poradi sudirot na razni motivi koi spored Levin (Kurt Lewin, 1890-1947), mo`at da se javat kaj li~nosta kako: konflikt na dvostrano privlekuvawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo privle~ni celi), konflikt na dvostrano odbivawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo nepo`elni celi) i konflikt na istovremeno privlekuvawe i odbivawe (opredeluvawe za edna ista cel koja istovremeno privlekuva i odbiva, ili koga dve celi koi ni stojat od koi treba da se izbere edna sodr`at i privle~ni i odbojni strani).494 Poslednive konfliktni situacii pretstavuvaat izvori na najsilni frustracii. Od stojali{te na nivniot intenzitet pre~kite mo`e da se podelat na sovladlivi (podnoslivi) i nesovladlivi (nepodnoslivi) pre~ki. Vo prviot slu~aj poedinecot obi~no gi mobilizira site svoi fizi~ki i psihi~ki sili za da dojde do celta kon koja se stremi. Iskustvoto, vsu{nost, poka`uva deka pre~kite koi mo`at da se sovladaat vo pogolema mera gi zasiluvaat motivite odo{to im pre~at. Me|utoa, 493

From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, I del, Naprijed, Zagreb, 1976,

str. 80. 494

Iako razli~ni spored svojata sodr`ina ovie konflikti imaat nekoi zaedni~ki karakteristiki. Tie nastanuvaat poradi razli~na privle~nost i odbivnost na oddelni celi kon koi poedinecot se stremi, ili postapki za koi mora da se odlu~i. Pokraj objektivnata vrednost koja ja imaat oddelni celi, empiriski e utvrdeno deka silata na privlekuvawe i odbivawe na izvesni celi se menuva zavisno od nivnata oddale~enost. Poodale~enite celi se pomalku privle~ni, odo{to bliskite celi. Kolku í se pribli`uvame na celta, tolku raste nejzinata privle~nost. Dodeka na pogolema odale~enost pove}e se istaknuvaat pozitivnite svojstva na celta, so pribli`uvaweto do celta negativnite svojstva stanuvaat se pove}e dominantni.

281

pred nesovladlivite pre~ki se javuva napnatost koja se natrupuva kako voda pred brana i ostvaruva lo{o vlijanie vrz motivacioniot mehanizam. Takvata napnatost mo`e da stane nepodnosliva za organizmot i da sozdade frustracija od koja nu`no se bara olesnuvawe. A tokmu toa natrupuvawe na napnatosta pred nepremostivi pre~ki i osloboduvaweto od taa napnatost, so site zna~ajni posledici za povedenieto na ~ovekot, pretstavuva frustracijata. Vsu{nost, tuka se nao|a glavnoto podra~je vrz koe se izrazuva sudirot na organizmot so pritisocite i pre~kite. Pritoa, vo psihologijata nekoi podra~ja se istaknuvaat kako izrazito ~uvstvitelni. Toa se slednite podra~ja: a) trajnoto onevozmo`uvawe na uspehot vo `ivotot, b) ograni~uvaweto na samostojnosta na poedinecot, v) ograni~uvawata i pritisocite vrz seksualen plan i g) ednostranoto i povekestranoto neprijatelstvo me|u lu|eto.495 Pojavata na pre~kite vsu{nost go menuva normalniot motivacionen mehanizam na deluvawe koj mo`e da se izrazi so formulata: potreba (stimulacija - napnatost - obrabotka na stimulacijata - cel na potrebata) - povedenie {to vodi kon zadovoluvawe na potrebata. Kaj motivacionoto povedenie olesnuvaweto na napnatosta se postignuva so zadovoluvawe na potrebata, a kaj frustracionoto povedenie olesnuvaweto na napnatosta ne zna~i zadovoluvawe na potrebata, tuku pred sî, i vo najgolem broj slu~ai, samo olesnuvawe za organizmot. ^ovek koj e obzemen so lutina ne pomisluva na posledicite na svoeto povedenie. So `iva motorika koja ja sledat razli~ni pokreti i ~esto besmislena napliv na zborovi, toj }e ja olesni samo svojata napnatost. Takvoto olesnuvawe ~esto e vo sprotivnost i so razli~nite potrebi na organizmot. A lutinata e samo edna me|u formite na povedenieto na poedinecot kaj koja napnatosta bara re{enie. ^estopati olesnuvaweto ne e korisno, predizvikuva osuda, komplikacii, a ponekoga{ go zagrozuva i opstanokot na poedinecot.496 Vo toa se sostoi kvalitativna razlika me|u motivacionoto i frustracionoto povedenie. Samata psihi~ka sostojba vo koja se nao|a poedinecot koga smeta deka ne{to ili nekoj go spre~uva vo zadovoluvaweto na negovite motivi se narekuva frustraciona situacija. Vo takva frustraciona situacija poedincite razli~no se odnesuvaat vo zavisnost od otpornosta sprema neuspehot - prag na frustraciona tolerancija. Za lu|e koi potkleknuvaat pred sekoja pre~ka i te{kotija se veli deka imaat nizok prag na tolerancija i obratno, onie {to mo`at da podnesuvaat golemi te{kotii vo sovladuvaweto na pre~ki do celta, imaat visok prag na frustraciona tolerancija. Pragot na frustraconata tolerancija zavisi od celokupnata struktura na li~nosta i od prethodnoto iskustvo koe poedinecot go ima vo zadovoluvaweto na motivite na deluvawe. Te{kotiite vo zadovoluvaweto na motivite do opredelena mera go 495 496

Bidi: Vodopivec, K. i dr. op. cit. str. 51. Bidi: ibid, str. 51.

282

podigaat pragot na frustracionata tolerancija, me|utoa ako ~ovekot postojano se sre}ava so pre~ki i te{kotii vo ostvaruvaweto na svoite `elbi i zadovoluvaweto na potrebite, toa mo`e da dovede do trajno obeshrabruvawe, poti{tenost, pa duri i do neuroti~i pre~ki, a seto toa se ogleda vo smalena tolerancija na izvorite na frustracijata i sni`en prag na frustraciona tolerancija. Vo takvi slu~ai doa|a do pojava na neprilagodeno povedenie. Me|u pri~inite koi predizvikuvaat granicata na tolerancija na frustracii da bide opredelena od individualnite osobini na poedinecot, vo literaturata se istaknuvaat: pre~kite od raniot period i razvojot i dolgotrajnite pritisoci i pre~ki vo podocne`niot `ivot na poedinecot. 3. Centralna kategorija i na ovaa teorija e agresijata koja se javuva kaj prvite poedinci spored formulata deprivacija (li{uvawe)

 frustracija  agresija (koja se manifestira kako kriminalno povedenie). Od ova vedna{ mo`e da se zabele`i deka agresijata ovde pre-

tstavuva posledica (neposredna reakcija) na frustracijata sfatena kako bilo kakva pre~ka vo postignuvaweto na opredelena cel (J. Dollard), za razlika od agresijata kaj Frojd koja toj ja sfa}a{e kako instinktivna `elba koja proizleguva od nagonot za smrt.497 Spored Dolard (J. Dollard, i dr. "Frustration And Aggression, Yale University Press, 1957), pojavata na agresivnoto povedenie sekoga{ pretpostavuva postoewe na frustracija, odnosno postoeweto na frustracija sekoga{ vodi kon nekoj vid agresija. Vo toj kontekst kriminalnoto povedenie ne e ni{to drugo tuku forma na projavuvawe na agresijata nastanata poradi frustracija. Me|utoa, frustracijata ne vodi sekoga{ kon lutina, bes i agresija (destruktivna frustracija).498 Kaj nekoi lica frustracijata dove497

Spored Frojd veruvaweto vo dobrinata na "~ovekovata priroda" e edna od onie nesre}ni iluzii od koi lu|eto o~ekuvaat nekoe razubavuvawe i olesnuvawe na `ivotot, a vo stvarnosta donesuvaat samo {teta. Navistina ni se ~ini deka morame da uni{tuvame drugi predmeti i drugi lu|e, za da ne se uni{time sebesi, za da se za{titime od streme`ot kon samouni{tuvawe. Navedeno spored Ignjatovi}, \. op. cit. str. 113. Poinakvo od ovie sfa}awa na agresijata e nejzinoto opredeluvawe od strana na From. Toj gi deli agresiite na 1 0 benigna (defaznzivna) agresija koja im e svojstvena na `ivotnite i na lu|eto i ~ija cel ne e uni{tuvawe tuku da se so~uva `ivotot, odnosno da se otstrani nekoja `ivotna opasnost (odgovor na zakanite na vitalnite interesi), i 2 0 maligna (destruktivna, svirepa) agresija koja e svojstvena samo za ~ovekot. Taa ne e vrodena a celta í e u`ivawe vo okrutnosta, zadovolstvo pri ubivawe i sl. From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1976. 498 "...Tendencija da se napadne pri~inata na frustracijata, da se izrazi nezadovolstvo i neprijatelstvo." Rot, N. op. cit. str. 129.

283

duva do zgolemuvawe na usilbite preku iznao|awe poinakvi na~ini za zadovoluvawe na motivite da dojdat do sakanata cel (konstruktivna frustracija).499 Kaj treti, posledica na frustracijata mo`e da bide dezorganizirano povedenie, (neprilagodeno povedenie na prostorot i vremeto: gubewe na poslo`enite i posuptilni na~ini na rea|irawe i nivna zamena se nerealisti~no i kruto rea|irawe)500 ili anksioznost (~uvstvo na nesigurnost, nespokojstvo, i na neopredelen strav).501 Najte{ki posledici na frustraciite se neurozi ili psihoneurozi koi predizvikuvaat: 10 anksiozni reakcii, 20 fobi~ni reakci i opsesivno kompulzivni reakcii (razni formi na fiksni idei i povtoruvawe na opredeleni besmisleni dejstvija), 30 neurosteni~ni reakcii (trajno ~uvstvo na zamor i iscrpenost) i 40 konverzivni reakcii (pojava na organski pre~ki i organski zaboluvawa poradi psihi~ki pri~ini).502 Koga poedinecot }e bide doveden do anksioznost i pred drugi negativni posledici na povtoreni i intenzivni frustracii, stapuvaat vo dejstvo odbranbenite mehanizmi kako steknati nesvesni na~ini na rea|irawe na frustracionite situacii koi poedinecot gi koristi avtomatski.503 Ottamu, brojni teoreti~ari kako na primer Miler (Miller), 499

Realisti~ki na~in na reakcija koja e vo soglasnost so dadenata situacija i se vodi smetka za nea. Taka koga nekoj nai{ol na pre~ka vo ostvaruvawe na opredelena cel, povtorno se obiduva da ja postigne taa celt so nekoj porigoden i pove{t na~in ili vo taa nasoka gi zgolemuva svoite usilbi." Ibid, str. 128. 500 "Koga ne sme vo sostojba da gi zadovolime frustriranite motivi i koga morame da se otka`eme od celite koi ne mo`eme da gi ostvarime, a ne mo`eme da se pomirime so svojot neuspeh, tuku go krieme pred sebesi koristejki razli~ni nesvesni mehanizmi i falsifikuvaj}i ja vistinskata situacija zboruvame za nerealisti~ko rea|irawe na frustracijata . Takvi nerealisti~ki reakcii na frustracijata po pravilo imaat negativni posledici." Rot, N. op. cit. str. 128. Za dezintegriranoto povedenie i streme`ot kon povtorno prilagoduvawe kon postapki vo soglasnost so realnosta, pove}e kaj Vodopivec i dr. op. cit. str. 52 i natamu. 501 "Anksioznosta e ~uvstvo na difuzen neformuliran neprijaten strav koj obi~no se manifestira psihofizi~ki vo karakteristi~na kombinacija so naru{uvawe na motornite funkcii i funkcijata na oddelni organi, so ~uvstvo na psihi~ka napnatost... Za razlika od stravot kako reakcija koja e naso~ena kon realna opasnost so koja nekoj e soo~en, anksioznosta e reakcija na pretstojna nesvesna opasnost." Hajdukovi}, ^. Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975. str. 49. 502 Vidi: Rot, N. op. cit. str. 130-131. 503 Vo psiholo{kata literatura voobi~aeno se zboruva za slednive odbranbeni mehanizmi: 10 kompenzacija (zamena na te{ko so lesno ostvarlivi celi), 20 sublimacija (celta {to ne mo`e da se postigne se zamnuva so op{testveno polezna cel na indirekten na~in), 3 0 racionalizacija (opravduvawe na

284

Basu (Bussu), Berkovi} (Berkovitz) i drugi uka`uvaat deka agresijata e samo edna od reakciite na frustraciite koja ne sekoga{ e onaa najsilnata. 4. Od navedenite stavovi na ova u~ewe proizleguvaat nekoi zna~ajni zabele`uvawa vo pogled na vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela koi se javuvaat kako posledica na frustracijata. Vo ovaa smisla osobeno e interesno tvrdeweto deka golem del od ovie dela se rezultat nesvesni motivi. Ovde naj~esto stanuva zbor za tn. stereotipni manipulacii so ukradeni predmeti. Prestapnikot krade nekoj predmet, me|utoa voop{to ne go koristi tuku go otfrla, uni{tuva ili sokriva. Takvoto delo za storitelot pretstavuva samo olesnuvawe na napnatosta koja nesvesno mo`e da pretstavuva vozvra}awe na udarot na `rtvata ili se odmazduva sprema svoite omrazeni roditeli. Nekoi od krivi~nite dela ne se motivirani so nitu edna od gorenavedenite nesvesni `elbi tuku so ~uvstvoto na vina koe bara kazna. So ogled deka za ovie dela ve}e stana zbor pri analizata na psihoanaliti~kata teorija, na ova mesto e interesno da se spomne samo toa deka po nivnoto izvr{uvawe, storitelite naj~esto nesvesno se trudat da ostavat tragi koi }e pomognat vo nivnoto fa}awe. Mnogu sli~no na ova postapuvaat i neuroti~nite prestapnici: ubijci od seksualni pobudi, piromani i kleptomani. Tie obi~no se vra}aat na mestoto na zlostoreot povedeni od potsvesnata `elba da bidat uapseni i osudeni.504 5. Zastapnicite na teorijata na frustracijata se obidoa da go povrzat deluvaweto na razni faktori vo nasoka na predizvikuvawe na frustracijata i agresijata vo vid na kriminalno povedenie. Pritoa, tie gi zemaa predvid kako socijalnite faktori (ekonomskata polo`ba, zanimaweto, regionalnite uslovi i dr.), taka i razli~ni li~ni svojstva na subjektot na odnesuvaweto (obrazovanie, li~en izgled, fizi~ki nedostatoci, xuxest i preterano visok fizi~ki rast itn). Ovie i drugi faktori se javuvaat vo dvostrana uloga, kako pri~ini na frustracionite situacii i kako smalena mo} za inhibicii i sopirawe na agresijata. Vo vrska so toa, posebno e analizirana ulogata na kaznata kako faktor na inhibicijata na agresijata pri {to se do{lo do zaklu~ok deka silata na inhibicijata e srazmerna na stepenot na anticipiranata kazna. Nekoi od niv, kako na primer, Dolard smetaa deka so agresijata kako posledica na fustracijata mo`at da se objasnat duri i bropovedenieto ili neuspehot so la`ni pri~ini), 40 identifikacija (barawe nadomest na sopstveniot neuspeh vo uspehot na drugi), 5 0 proekcija (zadovoluvawe na poro~nite motivi so nivno prepi{uvawe na drugi), 6 0 me~taewe (fantazirawe deka celta se ostvarila), 7 0 represija (potisnuvawe na motivot) i 80 regresija (vra}awe na porane{ni stadiumi na rea|irawe). Pove}e za toa vidi: str. 886-889 od ovoj trud. 504 Vidi: Eliot. M. op. cit. str. 274.

285

jni op{testveni pojavi. Toj tvrde{e, deka ovoj mehanizam implicitno se sodr`i duri i vo Marksovata teorija za borbata me|u klasite i pretstavuva osnova na brojni op{testveni pojavi kako {to se {trajkovi, revolucii, vojni, samoubistva i sl.505 Na ovaa teorija opravdano í se prigovara deka vo osnova e pogre{en nejziniot obid site prestapni~ki povedenija da se objasnuvaat kako direktna ili indirektna posledica na frustracijata kako edinstven izvor na agresijata. Neodr`livi se i nejzinite stavovi deka sekoja frustracija vodi kon agresija, kako i toa deka sekoja agresija e destruktivna. Teorijata na frustracijata sodr`i niza racionalni elementi koi empiriski se provereni vo psihologijata. Taa mo`e korisno da poslu`i vo objasnuvawe na kriminalnoto povedenie so elementi na nasilstvo. Me|utoa, so teorijata na frustracijata ne mo`e dokraj da se objasni, na primer, maloletni~kata delinkvencija kako ni kriminalitetot na hendikepiranite i marginaliziranite lica za koi, poradi nivnite fizi~ki nedostatoci i drugi karakteristiki naj~esto se smeta deka se frustrirani lica, a sepak projavuvaat nezna~itelna agresija i kriminalno povedenie. 5. TEORIJA NA USLOVUVAWETO

1. Teorijata na uslovuvaweto (bihejvioristi~ka teorija ili teorija na antisocijalno povedenie) ja zasnoval angliskiot psiholog Hans Ajzenk (Hans J. Eysenck, Crime and Personality, 1964). Ovaa teorija se potpira vrz modernata teorija na u~ewe i eksperimentalnite trudovi od oblasta na uslovuvaweto. Nejzinata osnovnata postavka e deka prestapnicite se emocionalno nestabilni ekstravertni li~nosti. Taa emotivna nestabilnost koja ~esto ima psihopatski karakter e bitna determinanta na kriminalnoto povedenie.506 Ottamu, za da se rabere kriminalnoto povedenie treba da se razjasni emocionalnata nestabilnost kako neposreden i zna~aen faktor na kriminalitetot. Korenite na taa emotivna nestabilnost, Ajzenk gi gleda vo nervniot sistem i negovata pomala ili pogolema pogodnost za uslovuvawe, odnosno za formirawe na opredeleni obrasci na rea|irawe preku usloven refleks. Spored Ajzenk, poradi razlikite vo retikularnite formacii na centralniot nerven sistem, postojat ogromni razliki me|u lu|eto vo pogled na mo`nostite na nivnoto uslovuvawe. Tie razliki se dvi`at me|u krajniot stepen na ekstravertnost i introvertnost. 505

Ja{ovi}, @. op. cit. str.185-186. "Ajzenk smeta deka ekstravertnite li~nosti vo sporedba so introvertnite, poretko }e izgraduvaat lesno usloveni reakcii. Vrz osnova na namalenata uslovlivost socijalnite normi se prezemaat pote{ko i pokratkotrajno." Kajzer, G. op. cit. str. 220. 506

286

Ajzenk tvrdi deka podlo`nosta na uslovuvaweto e biolo{ka osobina: introvertnite poedinci lesno se uslovuvaat, dodeka kaj ekstravertnite, od koi vsu{nost i se regrutiraat poedincite so kriminalno i devijantno povedenie, toa uslovuvawe se ostvaruva mnogu te{ko. Ekstravertnite lica isto taka se mnogu tolerantni na fizi~ki eksitacii, na bolka, no mnogu pomalku se tolerantni na psihi~ki li{uvawa (otsustvo na stimulacii). Kaj niv vsu{nost, postoi "glad za stimulacii" koja vo eden del gi vodi kon kriminalno povedenie. Vo vrska so toa Ajzenk veli deka mnogu aktivnosti na kriminalcite kako da poteknuvaat od dosada, od `elba za stimulacija i izrazenata `elba za izlo`uvawe na rizik.507 Drugiot oblik na povrzanosta na ekstravertnosta so kriminalnoto povedenie se ostvaruva preku sovesta za koja toj smeta deka e usloven refleks, t.e. rezultat na trening. So ogled deka ekstravertnite lica te{ko se uslovuvaat, kaj niv te{ko se formira sovesta kako vnatre{en vodi~ pa ottamu tie imaat tendencija da stanat psihopati i kriminaci.508 Uslovuvaweto e psiholo{ki koncept: proces so koj kaj subjektite se predizvikuva opredelena reakcija (uslovno povedenie) sekoga{ koga }e mu se prika`e odreden stimul (primer, Pavloviot usloven refleks). Ajzenk smeta deka ~ovekovata sovest ne e ni{to drugo, tuku usloven refleks: "sovesta e glavno odgovorna za na{eto op{testveno i prifatlivo povedenie." Taa sovest e kombinacija i kumulacija na dolg proces na uslovuvawe. Neuspehot na uslovuvaweto kaj nekoi lica verojatno }e deluva kako va`na pri~ina tie lica da se ogre{at kon zakonot i kon op{testvenite obi~ai voop{to. Spored toa prestapnici i devijantni se lica koi vo detstvoto ne nau~ile (ne interiorizirale) normi na povedenie, a toa ne se slu~ilo, za{to kaj niv ne uspealo uslovuvaweto.509 2. Osnovniiot prigovor {to í se upatuva na ovaa teorija proizleguva od dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa koi poka`aa deka 507

"So ogled na toa {to sekoe socijalno odnesuvawe se temeli vrz procesina uslovuvawe, od strana na roditelite, nastavnicite, vrsnicite i partnerite, ovie procesi spored Ajzenk, go determiniraat podocne`noto odnesuvawe. No, bidej}i ekstravertniot, poradi polo{ata uslovlivost, po~esto mora da se konfrontira so soodvetni stimuli odo{to introvertniot, Ajzenk smeta deka mo`e da go izvede zaklu~okot za dispozicija na ekstrovertniot za prestapni{tvo. Postojanoto disocijalno odnesuvawe se sfa}a, pred sî, kako posledica od nedostatno izgradenite reakcii na strav. Ajzenk smeta deka storitelot ne go izvr{il kriminalnoto delo, tuku ne bil popre~en vo toa. Osven toa, spored nego, golemata emocionalnost {to se zabele`uva kaj prestapnicite ja prezema funkcijata na pottiknuva~." Ibid, str. 231. 508 Ja{ovi}, @. op. cit. str. 187 509 Navedeno spored Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str. 45

287

ekstravertnite prestapnici ne poka`uvaat pogolemo u~estvo vo vr{eweto na krivi~nite dela.510 III. PSIHOPATOLO[KI TEORII

1. Psihopatolo{kite teorii ili teorii na psihi~kite abnormalnosti se zasnovaat na pretpostavkata deka prestapnicite vo pogolemi del se so naru{ena psiha (du{evni nenormalnosti) odo{to e toa slu~aj so licata koi ne se prestapnici. Za niv, vsu{nost, e karakteristi~no toa {to pri~inite na kriminalitetot nastojuvaat da gi dovedat vo vrska so mentalnata defektnost na opredeleni poedinci, odnosno so tvrdeweto deka kriminalitetot pretstavuva izraz na patologijata na teloto i umot. So sli~ni, vo osnova bliski istra`uvawa na antropolo{kite i biolo{kite teorii, kako {to ve}e imavme prilika da vidime, glavno se zanimavale psihijatrite Despin (P. Despin), Eskirol (Eskirol), Morel (Benedict A. Morel), Mensli (Henry Mandsley), Pinel (Phillipe Pinel, 17451826), i drugi. Pinatel istaknuva deka u{te vo 1808 godina, Kabanis (Cabanis) gledal vrz zlostornicite kako na du{evno bolni lica i deka ova sfa}awe go prifatile Eskirol, Moro de Tur (Moreau de Tours) i osobeno Dali (Dally), koj vo 1895 zastapuval gledi{te na celosno izedna~uvawe na zlostornikot so du{evno bolnoto lice.511 Spored ovie avtori, bitni pri~ini na kriminalitetot se mentalnite i emocionalnite naru{uvawa od konstitucionalen karakter. Poznato e deka vo ovaa nasoka vr{el istra`uvawa i Lombrozo i deka ja iznesol pretpostavkata za vlijanieto na pote{kite psihi~ki naru{uvawa (psihozi i epilepsija) vrz kriminalitetot.512 Sfa}awata spored koi du{evnite rastrojstva imaat zna~itelno vlijanie vrz predivikuvaweto na kriminalitetot ne í pripa|aat samo na starata psihijatriska literatura. Takvite istra`uvawa se sre}avaat i vo tekot na celiot XX vek. Ona {to, me|utoa, gi razlikuva ovie razmisluvawa se sostoi vo nastojuvaweto vo objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na li~nosta psihi~kite rastrojstva sekoga{ da se kombiniraat so drugi, psiholo{ki i op{testveni faktori {to im dava podrugo neekstremno zna~ewe. Toa, na primer, mo`e da se 510

Za teorijata na Ajzenk i kriti~kite zabele{ki {to mo`at da í se upatat podrobno A~imovi}, M. Bihejviorizam u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 219-231. 511 Pinatel, J, op. cit. str. 23. 512 Sored Lombrozo, nitu eden od atavisti~kite fenomeni koi se javuvaat kaj rodeniot zlostornik ne izostanuva kaj epilepsijata... Me|utoa, u~estvoto na epilepsijata vo proizvodstvoto na efekti ne go isklu~uva atavizmot, za{to i dvete podednakvo gi opfa}aat karakteristikite, vo isto vreme atavisti~ki i patolo{ki. Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 64-65.

288

zbele`i kaj psihoanaliti~kite teorii, teorijata na frustracijata i uslovuvaweto koi pri objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na li~nosta vnesuvaat i opredeleni psihiopatolo{ki rastrojstva.513 2. Vakvite sfa}awa naidoa na opravdani kritiki pred sî vrz empiriska osnova. Takvite istra`uvawa, nitu onie od XIX vek, ni podocne`nite, ne mo`ea da se izveduvaat na nau~no besprekoren na~in. Pogolemiot broj istar`auva~i, psihi~kite abnormalnosti gi ispituva kaj prestapnicite {to davaa soglasnost za nivna celosna opservacija. Toa e me|utoa, izbrana kategorija na poedinci kaj koi verojatnosta deka poseduvaat psihi~ki abnormalnosti odnapred e opredelena. Takvite lica natamu se baraat me|u zatvorenicite koi pretstavuvaat pote{ki slu~ai na zlostornici, odnosno od niza pri~ini se izostavuvaat osudenicite na kratki kazni li{uvawe od sloboda, so ogled na nivnata krivi~na neodgovornost nepresmetlivite lica i, se razbira, onie lica {to voop{to ne se osuduvani. Nakratko, ovie istra`uvawa bea vr{eni vrz mali i odbrani grupi na prestapnici i retko bea koristeni kontrolni grupi, a seto toa ja osporuva nau~nata vrednost na dobienite rezultati. Denes, me|utoa, me|u kriminolozite sepak dominira misleweto, ili podobro ka`ano pretpostavkata, deka vrz antisocijalnoto povedenie na poedincite koi slobodno `iveat vo op{testvoto sepak ostvaruvaat opredeleno vlijanie i mentalnite rastrojstva na poedinecot. IV. SOCIOLO[KI TEORII

Na ova mesto go pomestuvame izlo`uvaweto na nekolku specifi~ni sociolo{ki teorii za kriminalitetot {to se pojavija vo amerikanskata kriminolo{ka literatura vo dvaesetitte godini od XX vek. Spored ovie teorii poznati pod nazivot teorii na grupite, osnovnite pri~ini na kriminalitetot se baraat vo op{testvoto koe pretstavuva zbir na razli~ni horizontalno i vertikalno rasporedeni grupi, vo ~ii ramki se formira i razviva li~nosta na prestapnikot kako entitet koj e podo`en na razli~noto vlijanie na me|ugrupnite interakcii. Su{tinata na ovie sfa}awa e svrteno kon izu~uvawe na strukturata na op{testvenite grupi, pravilata na povedenie vo tie grupi i nivnite me|usebni odnosi. Tie grupi koi mo`at da bidat globalni, primarni i sekundarni, imaat razli~ni sfa}awa, kulturni vrednosti i normi koi mo`at da bidat vo sudir so op{tova`e~kite normi na povedenie. Vo ramkite na sekoja od tie grupi postoi silna tendencija za po~ituvawe na vnatre{nite vrednosti i standardi. Poradi interioriziraweto na tie vrednosti, poedincite pretstavuvaat nivna neizbe`na emanacija. Ottamu, prestapnicite nu`no se formiraat vo onie grupi 513

Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 243-253 i 286-293.

289

vo koi dominiraat antisocijalni obraci na povedenie. Za ovie teorii e zna~ajno i toa deka so niv se te`nee ne samo kon nau~no objasnuvawe na kriminalitetot, tuku i na devijantnite pojavi. Osnovnite pri~ini {to dovedoa do vakvite sfa}awe vo kriminologijata se nao|aat: 10 vo migracionite dvi`ewa koi ja formiraa realnosta na amerikanskoto op{testvo sostaveno od razli~ni nacionalni, etni~ki, kulturni i socijalni grupi koi se nao|aat vo razli~ni formi na zaemen dopir, me|usebni sudiri i slo`eni odnosi vo ramkite na sekoja grupa,514 20 vo brzoto tempo na industrijalizacijata i urbanizacijata, 30 vo ekonomskata kriza od dvaesetite i triesetite godini na XX vek i ogromnite socijalni problemi koi ja sledea taa kriza, kako i 40 vo pojavata na organizirani formi na kriminalitetot za koi isto taka e karakteristi~no grupnoto povrzuvawe i deluvawe. 1. VOVEDNI ZABELE[KI

1. Pred da preminime na razgleduvaweto na glavnite sovremeni sociolo{ki teorii smetam deka e nu`no prethodno da se dade objasnuvawe na nivniot osnoven poimen instrumentarium. Takviot priod e od golemo zna~ewe so ogled na toa deka kriminologijata kaj nas se izu~uva na pravnite fakulteti kade studentite ne raspolagaat so dovolni sociolo{ki predznaewa za celosno razbirawe na nekoi od va`nite aspekti {to se koristat kako po~etna osnova na ovie sociolo{ki, ili u{te poprecizno, socijalnopsiholo{ki teorii za pojavata i pri~inite na kriminalnoto povedenie. Vo taa smisla }e se ograni~am samo vrz objasnuvaweto na poimite: kultura, zaednica, socijalna dezorganizacija, normi i vrednosti, sudir na vrednosti (kulturen konflikt), op{testvena kontrola i devijacija. 2. Kultura. Kulturata e pove}esloen i fluiden poim koj te{ko mo`e i da se opi{e, a kamoli da se definira. Ottamu se javuvaat najrazli~ni definicii koi, sepak, vo osnova se soglasuvaat deka kulturata e sostaven del na celokupniot op{testven i individualen `ivot {to gi opfa}a najrazli~nite ~ovekovi aktivnosti: od sekojdnevnite odnesuvawa do duhovnoto tvore{tvo - materijalnite i duhovnite pridobivki (dobra i vrednosti) {to gi ostvaruva ~ovekovoto op{testvo. Soglasno toa razlikuvame materijalna kultura (go opfa}a seto ona {to nastanuva so posredstvo na ~ovekoviot trud kako obrabotka na priro514

Mo{ne slikovit prikaz na ovie okolnosti mo`e da se najde kaj Eliot, M. op. cit. str. 217-238. Spored nea, Amerika be{e kulturna sredina vo koja brojni grupi od Evropa, Afrika i Azija go slevale svoeto nasledstvo vo vistinski mozaik. Sekoja od tie grupi pridonese za neizmernoto bogatstvo na amerikanskito `ivot, no i do zbrka na op{testvenite vrednosti i nesnao|awe na poedincite. (str. 228)

290

dnite i kako proizvodstvo na novi predmeti) i duhovna kultura (gi opfa}a site formi na izrazuvawe so koi ~ovekot gi soop{tuva svoite iskustva, soznanija idei i vizii: pismenost, filozofija, nauka i umetnost). Kulturata isto taka ja so~inuvaat site op{testveni obi~ai, naviki, normi, zakoni i sistemi na komunikacija i simboli. Vo kulturata vleguvaat i kulturnite naviki i potrebi kako i informaciite i odlukite na ~ovekot za koj se veli deka e "kulturen ~ovek." I najposle, pod kultura se podrazbiraat i kulturnite institucii (biblioteki, teatri, muzei i galerii, obrazovni ustanovi) no, nepravedno e {to ottamu poimot na kulturata ~esto se stesnuva i sveduva samo na niv. Ili nakratko, kulturata e zbir na site materijalni i duhovni vrednosti bez koi ne bi mo`elo da postoi nitu samoto op{etstvo, ni poedinecot kako ~ove~ko su{testvo, za{to sekoj trud se vr{i so pomo{ na nekoe sredstvo, vrz osnova na nekoja zamisla i so nekoja cel vo procesot koj gi vklu~uva najva`nite komponenti na kulturata. Navedenoto ima cel da gi prika`e osnovnite elementi {to go so~inuvaat poimot kultura za koja ima tolku posebni definicii kolku {to ima i avtori {to na bilo koj na~in se zanimaat so ovoj fenomen. Vakvoto potsetuvawe e me|utoa, zna~ajno za podobro razbirawe na poimot na kulturata {to e prifatliv za teoriite {to ovde se obrabotuvaat. A za site niv, mo`e slobodno da se ka`e deka e karakteristi~na definicijata na Merton, spored koja "kulturata vo osnova pret-

stavuva organiziran sistem na normativni vrednosti koi upravuvaat so povedenieto koe e zaedni~ko za opredeleno op{testvo ili op{testvena grupa."515 Vo vaka koncepiraniot kulturen sistem, dva elementi se od posebno zna~ewe: vrednostite i institucionaliziranite normi. Prviot element gi pretstavuva kulturno definiranite celi, streme`i i interesi koi se smetaat za legitimni za celoto op{testvo ili za oddelnite grupi. Vo sodr`inata na elementot na vrednostite preovladuva elementot na normativnost vo smisla {to vrednostite pretstavuvaat nekoi standardi, fundamentalni normi koi mo`at da proizvedat kompleks na institucionalni normi. Ovie normi go pretstavuvaat drugiot element na kulturniot sistem. Tie gi definiraat i gi kontroliraat prifatlivite, odnosno institucionalno propi{anite na~ini za postignuvawe na celite - vrednostite. 3. Zaednica. Za sfa}aweto na poimot zaednica vo sociolo{ite teorii {to ovde gi analizirame, ogromno e vlijanieto na Ferdinand Tenis (Ferdinand Tönnies, 1855-1936). Imeno, re~isi od site pretstavnici na ekolo{kata teorija i teoriite na grupite se pravi razlika me|u poimite zaednica (obi~no gradot ili nekoj negov del) i op{testvo.516 515

Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New York, Free Press, Glencoe, 1968 , str. 162. 516 "Tenis razlikuva dve formi na op{testvo: zaednica (Gemeinschaft) i op{testvo (Gesellschaft). Zaednicata e takov op{testven oblik koj se zasnova

291

Pod zaednica se podrazbira kolektiv na poedinci, grupi i institucii koi poseduvaat organska dinamika tolku kolku {to se konstituirani so zbirot na prirodnite prostori koi zavisat edni od drugi, se prepletuvaat edni so drugi, sekoja od ovie oblasti e dirigirana od centarot {to preovladuva, a nivnite karakteristiki (fizi~ki, op{testveno korelativni) variraat spored rastojanijata vo odnos na ovoj centar. Natprevarot se smeta kako va`en faktor vo zaednicata i glavna sila koj go uslovuva opredeluvaweto na relativnite pozicii na razli~nite elementi na prostornite relacii so tekot na vremeto koga ramnote`ata vo zaednicata e naru{ena. Promenite vo zaednicata se determinirani so sposobnosta na ~ovekot da se premestuva. Op{testvoto se karaterizira so kulturno nivo na povrzuvawe, dodeka zaednicata e biolo{ka celina. Poimot na socijalna zaednica (community) vo tradicijata na amerikanskata sociologija, vsu{nost, vo prv red se definira so pomo{ na socijalni varijabli kako {to se, na primer, semejstvo, grupa, poedinec, me|usebni odnosi i sl., a kako korektivna ili varijabla od vtor red, se pojavuva soodvetna dimenzija na prostornite odnosi. Zaednicata sekoga{ e smestena vo soodvetna prostorna ramka, a prou~uvaweto na zaednicata - semejstvoto, grupite, instituciite na maliot grad - sekoga{ se ostvaruva preku obidi na ispituvawe na aspektite na interakciite me|u prostornite i socijalniet elementi na zaednicata.517 Problemot na gustinata na populacijata i za~estenosta na op{testvenite kontakti ima golemo zna~ewe za izu~uvaweto na kriminogenite okolnosti vo zaednicite.518 vrz "vnatre{ni," "su{testveni" vrski, kako {to se, na primer, vrski spored krvnoto srodstvo i instinktivnoto ~uvstvo na pripadnosta na opredelena grupa koja proizleguva od nego. Op{testvata pak, se oblici {to gi povrzuva voljata za postignuvawe na nekoja zaedni~ka cel so posredstvo na zedni~ki, organizirani usilbi. Vo prviot oblik na op{testvoto Tenis gi pomestuva semejstvoto, plemeto i sl., a vo vtoriot, dr`avata i raznite op{testveni organizacii." Gori~ar, J. op. cit. str. 89. 517 Vidi: ^aldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985, str. 31-32. 518 Spored Park i Barxes (R. Park and E. W. Burgess, Introduction to the Sciance of Sociology, 1921) lokacijata polo`bata, ekolo{kata i me|uzavisnost se karakteristikite na zaednicata, a statusot, subordinacijata, superordinacija i kontrola se karakteristiki na op{testvoto. Roderik Makkenzi (Roderick McKenzie, 1885-1940, The Ecological Approach to the Sudy od Human Community, 1968) razlikuva nekolku vidovi na zaednici postaveni vrz ekonomski parametri: 1 0 primarna zaednica (zemjodelsko sredi{te, rudarska naselba, ribarska naselba), 2 0 sekundarna zaednica koja gi zadovoluva sekundarnite funkcii (komercijalna, distributivna zaednica), 30 industriski grad, i 40 zaednica koja nema distinktiven oblik nitu funkcii.

292

4. Op{testvenata dezorganizacija. Istra`uvawata na kriminalnata i osobeno devijantnata i dezintegriranata li~nost se samo eden specijalen vid na istra`uvawe na op{tiot odnos na li~nosta i op{testvoto koi poa|aj}i od nau~no doka`aniot fakt deka vo formiraweto na edna li~nost presudno vlijanie ima op{testvenite faktori, i deka moraat vo toa isto op{testvo da se baraat i pri~inite na dezintegriranata li~nost. Na toj na~in dojde do sfa}aweto deka postojat izvesni op{testvei odnosi i procesi koi go uslovuvaat i za koe neposredno e vrzano postoeweto na dezintegriranata li~nost i koi mo`at da se opfatat so poimot op{testvena dezorganizacija.519 Op{testvenata dezorganizacija go naso~uva svoeto vnimanie vrz harmoni~nite i neharmoni~nite aspekti na op{testvenata struktura kako takva. Sledovatelno na toa, taa se zanimava so na~inite i stepenite do koi aktivnostite implicirani vo op{testvenite organizacii zaemno se zasiluvaat ili zaemno se protivre~ni. Od toa proizleguva deka nejzinoto interesirawe za poedinecot e sporedno, a koga individualnite zadovoluvawa mo`at da stanat va`ni, tie sepak ne pretstavuvaat nekoj pova`en kriterium na socijalnata organizacija. Op{testvenata dezorganizacija na ist na~in se razlikuva od izu~uvaweto na konformizmot i devijaciite, odnosno neprestapni~koto i prestapni~koto povedenie na poedinecot, ili od stepenot do koj op{testvenite normi navistina se po~ituvaat vo individualnoto povedenie (op{testvena kontrola).520 Vo soglasnost so navedenoto op{testSpored Virt (L. Wirth, The Scope and Problems of the Community, 1964) grupite se bilo koj agregat ili zdru`enie na lu|eto koi imaat ne{to zaedni~ko i ~uvstvo na pripadnost edni kon drugi, i deka treba da se razlikuvaat dva vida na grupi: zaednica i op{etstvo. Osnovnite karakteristiki na zaednicata se sodr`ani vo slednive kategorii: simbioti~ki odnosi, dimenziite na prostor i vreme, karakteristikite na fizi~kata struiktura, kompeticija i podelba na trudot. Karakteristikite na op{testvoto se: komunikacija, konsenzus, deluvawe na normite i vrednostite, postoewe na svesna socijalna kontrola i kolektivni akcii. Spored Zorbo (H.W. Zorbaugh, The Gold Cosat and the Slum,1929) edno podra~je stanuva zaednica edinstveno preku zaedni~koto iskustvo na lu|eto koi `iveat vo nego, {to rezultira so toa tie da stanat kulturan grupa so svoja tradicija, sentimenti, streme`i, zaedni~ki spomeni, odnosno taa se pretvora vo centar na veruvawe, ~uvstva i akcii. Zaednicata e zna~i, lokalno podra~je na koe lu|eto koristat zaedni~ki jazik, se podlo`uvaat na isti obi~ai, ~uvstvuvaat pomalku ili pove}e isti sentimenti i deluvaat pod isti impulsi". 519 [padijer, J. Neka shvatanja pojma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 62. 520 Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. Sociology the Progress of a Decade - A Collection of articles, Prentice-Hall, INC, Englewood Cliffs, N.J. 1961. Trudot na Ralph T. Sudir na vrednostite vo op{testvenata dezorganizacija, str. 523.

293

venata dezorganizacija na najop{to nivo najednostavno mo`e da se definira kako proces na raslojuvawe na vnatre{nite odnosi vo op{testvenata struktura.521 Op{testvenata dezorganizacija, spored Jankovi} i Pe{i},522 pretstavuva poim koj se doveduva vo vrska so podra~jeto na op{testvenite problemi, devijacii i kriminalnoto povedenie, i toa na dva na~ini. 10 Op{tesvenata dezorganizacija najprvin ozna~uva proces koj

doveduva do javuvawe na individualna dezorganizaija, {to zna~i deka taa e edna od pri~nite na kriminalitetot. Avtori na ovaa koncepcija (dezorganizacija kako mo`na pri~ina na kriminalitetot), so koja se koriste{e ekolo{kata teorija, se ~ika{kite sociolozi Viliam Tomas (William Issac Thomas, 1863-1947) i Florian Znawecki (Florian Znaniecki, 1882-1957).523 521

Milutnovi} smeta deka poimot op{testvena dezorganizacija "naj~esto se upotrebuva za toa so nego da se ozna~i seto ona {to ne e vo soglasnost so normalno uredeniot i oraniziran `ivot, {to izrazuva neprilagodenost i rascep na edinstvoto i celite, {to vodi kon naru{uvawe na normalnoto funkcionirawe na poedincite i grupite, uslovuvaj}i edna neuramnote`ena sostojba koja go onevozmo`uva kontroliraweto i naso~uvaweto na op{testvenite uslovi i promeni. Vsu{nost, akcentot se stava na dezorganizacijata vo uslovi na promeneti uslovi na `ivotot i pojavata na neprilagodenost na novite uslovi. M. H. Naumayer, veli deka neuramnote`enata sostojba, koja se sozdava od neadekvatnoto prilagoduvawe na licata i grupite, instituciite i standardite, vo uslovi koi se menuvaat, e glavna karakteristika na socijalnata dezorganizacija." Milutinovi}, M. Kriminologija, op. cit. str. 129. 522 Jankovi~-Pe{i}, op. cit. str. 53. 523 "Tomas i Znawecki socijalnata dezorganizacija ja definirale kako

slabeewe na vlijanieto na postojnite op{testevni pravila vrz povedenieto na oddelni ~lenovi na grupata, zna~i, kako edna sostojba sli~na na Dirkemovata anomija. Spored niv socijalnata dezorganizacija se javuva koga individualite stavovi (subjektivni sociopsiholo{ki elementi na stvarnosta) se menuvaat taka {to doa|aat vo sprotivnost so op{testvenite vrednosti (objektivni elementi na op{testvenata stvarnost, koi na poedinecot mu se prika`uvaat kako dadeni). Ottamu {to op{testvenite pravila se vo soglasnost so op{testvenite vrednosti, nivnoto vlijanie vrz poedinecot ~ii stavovi se izmeneti stanuvaat se poslabi. Taka sfatenata socijalna dezorganizacija e permanenten op{testven proces. Op{testvoto ne e ni{to drugo tuku dinami~ka ramnote`a na procesite na dezorganizacija i reorganizacija (ili rekonstrukcija). Retki se slu~aite koga procesot na dezorganizacijata napreduva tolku mnogu da dovede do celosen raspad na op{testvenata grupa. Po pravilo procesite na rekonstrukcija povtorno vospostavuvaat soglasnost me|u vrednostite i stavovite, i toa po pat na promena na op{testvenite vrednosti. Na toj na~in povtorno se vra}a silata i efikasnosta na op{testvenite pravila.

294

20 Od druga strana op{etstvenata dezorganizacija ozna~uva edna, nepo`elna op{testvena sostojba koja sama po sebe pretstavuva

op{testven problem i koja sama po sebe e devijantna, odnosno prestapni~ka. Avtori na ovaa koncepcija (dezorganizacijata kako kriminalna op{testvena sostojba), koja osven terminot ima malku zaedni~ko so prethodnata, se Mejbl Eliot (Mabel Eliott) i Frensis Meril (Frencis Merrill). Taa koncepcija prejde vo funkcionalisti~koto objasnuvawe na kriminalitetot. 5. Normi i vrednosti. Aktivnostite koi ja pretstavuvaat op{testvenata struktura naj~esto se opi{uvaat so izrazot norma (normes) i vrednosti (values). Na toj na~in op{testvenata dezorganizacija mo`e da se konceptualizira i prika`e so terminite na izvesni sudiri me|u normite i vrednostite. Op{testvenata dezorganizacija se zanimava so na~inite na me|useben sudir na aktivnostite koi vo izvesna smisla gi prozvela i ozakonila op{testvenata struktura. Koga se podvlekuvaat sudirite me|u normite i sudirite me|u vrednostite se dobivaat skoro isti rezultati, me|utoa korisno e me|u ovie dve koncepcii da se pravi razlika.524 Op{testvenite normi se propisi koi se odnesuvaat na povedenieto, uveruvawata i zabranite, na izvesni vidovi na povedenie i uveruvawe. Tie se izjavi na volji koi nalo`uvaat deka izvesni vidovi na povedenie i uveruvawa treba da se sledat ili izbegnuvaat toga{ koga takvite izjavi se op{to usvoeni vo edno op{testvo i koga sekoj poedinec ima ~uvstvo deka tie se op{toprifateni od strana na drugite. Za najgolemiot del na op{testvenite aktivnosti op{testvenite normi ne se jasno utvrdeni. Ona {to nie idealno go zamisluvame kako op{testveni normi vo praktikata, bara da se spoi so op{testevnite vrednosti. Nasproti na op{etstvenata, individualnata dezorganizacija pretstavuva sostojba vo koja poedinecot ne uspeva svojot li~en `ivot da go organizira taka {to efikasno }e gi ostvaruva svoite osnovni interesi i celi. Me|u ovie dva vida na organizacija ne postoi nikakov aprioren odnos - kauzalen ili kakov i da e drug. Slu~aite na individualna dezorganizacija mo`at da se javuvaat vo otsustvo na op{testvenata, isto kako {to socijalnata dezorganizacija mo`e da postoi, a da ne dovede do individualni dezorganizacii. Nivniot odnos e od empiriska priroda i pretstavuva pra{awe koe vo sekoj konkreten slu~aj treba da se istrauva." Ibid, str. 53. 524 "Normite se pravila za odnesuvawe na lu|eto vo op{testvoto i pretstavuvaat sistem na zaemni prava i dol`nosti na lu|eto vo op{testvenite odnosi. Vo na~elo, odnosot me|u normite i vrednostite e odnos me|u sredstvata i celite: normite go nalo`uvat ona povedenie za koe e najverojatno deka }e dovede do ostvaruvawe na nekoja sakana vrednost. Me|utoa... me|u normite i vrednostite mo`e da postoi neusoglasenost, taka {to postapuvaweto sprema normite ne pridonesuva za ostvaruvawe na vrednostite." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 10.

295

Op{testvenite vrednosti se objekt vrz koj se gleda povolno ili nepovolno, na ist na~in kako i na normite. Kako objekti, vrednostite se odnesuvaat na ne{to {to mo`e da se obezbedi ili postigne. Tie se sostojat od atributi ili krajni produkti na aktivnostite. Ottamu, koga na voobi~aen na~in se ka`e deka treba da se zboruva vistinata (norma) zna~i deka vistinoqubivosta (vrednost) e dobra rabota. Vrednostite i normite se dve strani na edna ista pojava i vo izvesna smisla dve mo`nosti za da se iznesat isti mislewa. Me|utoa, postojat barem dve zna~ajni razliki, Prvo, vo op{testvoto postoi pogolemo soglasuvawe vo pogled na vrednostite odo{to vo pogled na normite, me|utoa specifi~nite vrednosti na povedenie poslabo se definirani. Spored toa, site }e se soglasat deka zdravjeto, ubavinata, karakterot i parite se dobra rabota (pozitivni vrednosti), me|utoa postoi golema zbrka okolu toa {to ja so~inuva ubavinata i karakterot ako odredena odgovornost le`i vrz indivuduata za postignuvawe na tie pozitivni vrednosti na zdravje i pari. Vtoro, koncepcijata na op{testvenite vrednosti donekade e popro~istena od koncepcijata za op{testvenite normi. Mo`e da se smeta deka e vredno da se poseduva nekoj predmet, zatoa {to toj na svojot sopstvenik }e mu donese odobruvawe i od strana na op{testvoto, a bez nikakvo ~uvstvo deka i ostanatite trebalo da baraat da go dobijat. Za osobeni uspesi i osobeni li~ni kvaliteti mo`e da se stekne priznanie, so ogled deka op{testvoto gi smeta kako ne{to {to e dobro. Me|utoa, te{ko bi bilo mo`no da se najde norma koja propi{uva deka treba da se razvie ve{tina za igrawe bezbol ili da se sobiraat retki rakopisi, a da im odgovara na vrednostite koi ovie aktivnosti gi sodr`at.525 Ottamu, pogolemiot broj pretstavnici na sociolo{kata {kola se opredeluvaat da ja posmatraat op{testvenata dezorganizacija pobrgu kako sudir na vrednosti odo{to kako sudir na normi. 6. Sudir na vrednosti (kulturen konflikt). Op{testvenata de-

zorganizacija mo`e da se pretstavi kako sostojba na sudir na op{testvenite vrednosti. Toa zna~i deka izvesni op{testveno potvrdeni vrednosti vo praktikata se neodrl`ivi so ogled deka se sudiraat so dostigawata na drugi, isto taka, op{testveno potvrdeni vrednosti. Ovie sudiri postojat ili me|u vrednostite prifateni od site ~lenovi ili grupi vo op{testvoto ili me|u vrednostite koi im pripa|aat na razni podgrupi vo op{testvoto. Vo vtoriot slu~aj razni grupi vo op{testvoto mo`at da se stremat kon vrednosti koi me|usebno se sprotivstaveni taka {to aktivnostite na edna grupa se sudiraat so aktivnostite na druga grupa. Najjasen primer na ovoj vid na konflikti mo`e da se najde vo postoeweto na etni~ki grupi so razli~ni vrednosti i kaj ekonomski klasi so vrednosti koi im se sprotivstavuvaat na vrednostite na drugite klasi. Ova zna~i deka izvesni potvrdeni vrednosti se 525

Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 523-524.

296

neodr`livi vo praktikata iako pritoa ne se naru{uvaat dostigwata na drugite op{testveni vrednosti koi isto taka se op{testveno potvrdeni. Me|utoa, i onie vrednosti koi re~isi site ~lenovi i grupi vo op{testvoto gi prifatile mo`at da dojdat vo sudir kako {to toa e slu~aj kaj op{toto prifa}awe na individualisti~kiot natprevar kako pozitivno dobro. Istovremeno se smeta deka humanitarnata sorabotka e pozitivna vrednost. Vo ovoj slu~aj problemot ne e vo toa {to edna grupa isklu~ivo se identifikuva so ovie vrednosti, a druga grupa so drugi vrednosti, tuku vo toa {to site grupi vo celot ja prifa}aat i ednata i drugata vrednost.526 Sudirot na kulturite nu`no se odnesuva na op{testvenite vrednosti (nema sudiri na primer, me|u materijalnite dobra na kulturata). Pritoa toj sudir mo`e da se posmatra kako nus-produkt na porastot na civilizavcijata ili kako sudir na kulturni kodeksi. Vo prviot slu~aj ve}e samata sostojba na sovremenata zapadna kultura koja e neprilagodena i dezorganizirana, pru`a dosta osnovi mnogubrojnite produkti na taa kultura istra`uva~ite da gi pomestat vo kriminalitet. Taka na primer, Saterlend objasnuvaweto na zlostorstvoto go nao|a vo transformiranata amerikanska kultura. 7. Op{testvena kontrola. Poimot op{testvena (socijalna) kontrola za prvpat e upotreben od strana na Robert Park so cel da se premosti distinkcijata me|u poedine~noto (individualnoto) i grupnoto (kolektivnoto) i otoga{ stana edna od osnovnite kategorija koja obemno se koristi vo ovie teorii.527 Pritoa, pod op{testvena kontrola se podrazbiraat kako neformalnata taka i formalnata op{testvena kontrola. Neformalna socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva sistem na merki (na primer, prekor, potsmevawe, otfrluvawe, sovetuvawe, kritika, uveruvawe i sl.) preku koi op{testvoto gi naso~uva svoite ~lenovi kon prifa}awe na op{testveno prifatenite normi na odnesuvawe (konformizam) {to tie ve}e gi prekr{ile.528 Pod neformalna socijalna kontrola me|utoa, se podrazbiraat i site oblici na institucionalni i voninstitucionalni deluvawa vrz socijalizacijata na poedincite na na~in so koj vrz niv se vlijaae da usvojat opredeleni povedenija vo op{testvoto odnosno da ne dojde do nivno ne526

Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 524-525. Park, R. E. and Burgess, E. W. Introduction to the Science od Sociology, University of Chicago, Press, Chicago, 1921. 528 Ovaa kontrola se ostvaruva od strana na semejstvoto, u~ili{teto, prijatelite, rabotnata organizacija i sl. Neformalnata op{testvena kontrola mo`e da se ostvaruva i od strana na profesionalni vondr`avni organizacii, na primer, na aerodromi, pristani{ta, vo banki, muzei, prodavnici, po{ti, bolnici, hoteli, kaj soobra}ajnite sredstva, na razni priredbi na koi masovno se u~estvuva, vo dr`avni organi i osobeno vo stopanskite organizacii. 527

297

konformisti~ko odnesuvawe. Vtoroto sfa}awe na neformalnata op{tetestvena kontrola e karakteristi~no za pretstavnicite na najgolemiot broj od teoriite za koi ovde raspravame i pretstavuva nivno pojdovno stojali{te. Formalna socijalna kontrola (formalna reakcija) e naziv za dejnosta na zvani~nite organi na krivi~nopravniot progon koi gi sozdavaat zakonskite normi (odreduvaat koi povedenija se zabraneti i so koi sankcii se zakaneti), gi tolkuvaat i primenuvaat.529 Formalnata socijalna kontrola e osnoven poim vrz koj se izgradeni stavovite na socijalniot interakcionizam, teorija vrz koja podocna posebno }e se zadr`ime. 8. Devijacija ili devijantno povedenie. Spored moe mislewe najcelosna i istovremeno najbliska do sociolo{kite sfa}awa koi ovde gi analizirame e definicijata (definicija od aspekt na op{testvenata struktura) na devijacijata (devijantnoto povedenie) na Mihajlo Xuri}, spored koja devijantno povedenie pretstavuva 10 sekoja ~ove~ka aktivnost, bez ogled na toa dali se projavuva kako deluvawe, zazemawe na stav ili mislewe 20 koja se nao|a zna~itelno pod ili nad granicata na dozvolenoto prose~no otstapuvawe 30 od op{testvenite normi 40 i koja dokolku vo op{testveni ramki e vidliva 50 predizvikuva spontano ili organizirano op{testveno negoduvuvawe."530 Ili nakratko, devijanatno e ona povedenie so koe se naru{uva edna op{testvena norma na koja sleduva neformalna reakcija.531 Vakvata pojdovna osnova vo definiraweto na op{testvenata devijacija, me|utoa vodi kon dve divergentno sprotivstaveni stojali{ta vo opredeluvaweto na nejzinata uloga (korisnosta) za op{testvenata struktura vo zavisnost od funkcionalisti~kiot stav za distinkcijata me|u a) manifestnite (projavenite) i b) latentnite i (prikrienite) funkcii na devijacijata. Spored prvata opredelba (manifestna fu529

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 5. Za poimot i ulogata na socijalnata kontrola vidi podrobno Kajzer, G. op. cit. str. 92-96 i 99-103. 530 \uri}, M. Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd, 1961/3-4, str. 104. 531 "Za site funkcionalisti, devijantnosta pretsatvuva objektiven akt na kr{ewe na institucionalizirani op{testveni normi. Osnoven kriterium koj go odvojuva konformisti~koto od devijantnoto e usoglasenosta na povedenieto so "normativnite standardi na zaedni~kata kultura". Ako povedenieto e usoglaseno so takvite standardi toga{ zboruvame za konformizam, a ako ne e - na delo imame devijacija. Najposle funkcionalistite raskinuvaat so tradicijata vo ramkite na sociolo{koto prou~uvawe na devijaciite da se ocenuva i opredeluva moralnoto. Za niv devijantnoto povedenie e kr{ewe na normite na opredelen op{testven poredok. Kako takvo toa ne mora da bide nemoralno. Konformizmot i devijantnosta, sami po sebe, ne zboruvaat ni{to za eti~kata dimenzija na povedenieto i nema nikakvi pri~ini edno da se izedna~uva so moralnoto, a drugo so nemoralnoto." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 61.

298

nkcija na devijacijata) zastapuvana od Talkot Parsons (Talkot Parsons), devijacijata ima disfunkcionalna uloga (devijacijata e pojava koja ja naru{uva stabilnosta na sistemot). Sprotivno na toa, spored privrzanicite na tn. latentnata op{testvena funkcija na devijacijata, taa ima funkcionalna (korisna) uloga za odr`uvaweto na op{testveniot sistem (devijacijata e pojava za odr`uvawe na su{testvenite op{testveni institucii). 10 Spored osnova~ot na funkcionalizmot Parsons, vo sredi{teto na op{testvoto sfateno kako sistem se nao|a sistem na me|usebno povrzani deluvawa na poedincite. Devijantnoto povedenie mo`e analiti~ki da se razdeli na pobudi, orientacija i te`i{te na devijacijata.532 Poedincite mo`at da izberat ili prilagoduvawe na postojnite op{testveni okolnosti ili da gi otfrlat tie ramki. Ako gi prifatat postojnite ramki tie mo`at aktivno da u~estvuvaat vo negovoto funkcionirawe, ili pasivno da mu se podlo`at na sistemot {to mo`e da odi do perfekcionisti~ko po~ituvawe na postojniot op{testven sistem. Ako gi otfrlat ramkite na op{testveniot sistem i pritoa deluvaat vo nasoka na negova promena, tie se agresivni, nepopravlivi i nepo`elni i zatoa treba da se eliminiraat. Koga poedincite ne gi prifatat ramkite na op{testveniot sistem vo koj `iveeat se odnesuvaat pasivno, {to spored Parsons e nesporelivo popo`elno, za{to na toj na~in se steknuva nezavisnost. Na nivoto na sistemot devijacijata se projavuva kako tendencija za eden ili pove}e sostavni faktori da se odnesuvaat na nekoj od na~inite koi pretstavuvaat naru{uvawe na ramnote`ata na sistemot. Sekoe povedenie koe za posledica ima naru{uvawe na ramnote`ata (ekvilibriumot) na sistemot e devijantno. Vakvata opredelba na devijacijata podrazbira deka nitu edna forma na povedenie ne e sama po sebe devijantna, tuku deka toa se opredeluva od negovite posledici vrz so~uvuvaweto na op{testvenata ramnote`a koja e temelna karakteristika na op{testveniot sistem.533 Op{testve532

Nasokata na devijantnata pobuda mo`e da bide dvojna vo zavisnost od toa dali preovladuva sklonost kon prisilno prilagoduvawe vo konvencionalni ramki, ili sklonost kon napu{tawe na tie ramki. Devijantnata orientacija mo`e da bide aktivna ili pasivna vo zavisnost od pomalata ili pogolemata inicijativa na poedinecot vo procesot na interakcijata so drugite poedinci. I te`i{teto na devijantnata akcija e dvojno za{to neposredno zavisi od toa dali vo procesot na interakciite im se dava prednost na normativnite elementi koi gi reguliraat op{testvenite odnosi, ili na op{testvenite objekti. 533 "Parsons i negovite sledbenici ne gi interesira devijantnoto povedenie kako konkreten ~ove~ki i op{testven problem. Tie ne se interesiraat za realnite op{testveni odnosi, krizi i sudiri, a u{te pomalku gi interesira prakti~nata strana na re{avaweto na op{testvenite problemi. Tie poa|aat od eden krajno apstrakten i formalno opredelen proim na op{testve-

299

nata kontrola za nego pretstavuva odgovor na op{testvoto na onie pojavi koi se opredeluvaat kako devijacii. Na op{testveno nivo taa e naso~ena na povtorno vospostavuvawe na op{testvenata ramnote`a i op{testvenoto edinstvo. Kako nejzini pomo{ni sredstva se pojavuvaat pravoto i pravosudniot sistem kako i site institucii preku koi se ostvaruva socijalizacijata (semejstvoto, religioznite i kulturnite ustanovi). Na nivo na poedinecot devijacijata kako op{testveno povedenie na poedinecot, Parsons ja posmatra kako motivaciona tendencija

pod ~ie vlijanie poedinecot se odnesuva na toj na~in {to naru{uva eden ili pove}e normativni obrasci.534 Na ova nivo, op{testvenata kontrola e naso~ena na motivacionite procesi i deluva vrz prifa}awe na opredeleni vrednosti, stavovi, veruvawa i normi na odnesuvawe. 20 Vtorata orientacija, na koja í se priklonuvaat pogolemiot broj funkcionalisti, e pod golemo vlijanie na koncepcijata na Dirkem. Taa trgnuva od stavot deka devijaciite se negativni pojavi samo manifestno (vo svoeto projavuvawe) i kako takvi se javuvaat vo svesta na pogolem broj lu|e, dodeka latentnite funkcii na devijaciite se pozitivni i korisni, za{to pridonesuvaat za integracija na lu|eto i stabilnosta na op{testvoto. Vakviot stav e karaktersiti~en za Kaj Erikson (Kai T. Erickson, Wayward puritans, 1972) i Kingsli Dejvis (Kingsley Davis, Prostitution, 1961). Taka, spored Erikson, vo op{testveniot `ivot devijacijata ima uloga da gi istakne i jasno da gi opredeli granicite na dozvolenoto. Do ovoj zaklu~ok toj do{ol ispituvajki gi prestapni~kite povedenija na puritanskite doselenici od Anglija vo Amerika, koi i pokraj nivniot moralen sistem zasnovan vrz apsolutno ~istunstvo, prete`no vr{ele seksualni i krivi~ni dela protiv crkvata i religijata.535 Spored Dejvis, prostitucijata e funkcionalna (korisna op{teniot sistem, so cel da gi utvrdaat osnovite na negovoto odr`uvawe, Za funkcionalistite, osnovnoto svojstvo na sistemot e negovata institucionalizirana, normativno uredena op{testvena struktura. Ottamu, nivnoto interesirawe e svrteno kon odr`uvaweto na organizacijata na op{testvoto, odnosno na op{testvenito poredok. Imaj}i go ova predvid, mo`eme da se slo`ime so komentarot koj funkcionalistite gi narekuva "tehni~ari na op{estveniot poredok." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 61. 534 Ovde e zna~ajno da se spomne deka Parsons mu pridava golemo zna~ewe na "sudirot na ulogite"vo razvojot na devijaciite. So ogled na golemiot broj ulogi koi sekoj poedinec istovremeno gi igra vo op{testvoto (brat, sin, sportist, nastavnik), mo`no e da dojde do sudir me|u negovite obvrski vrzani za razli~nite ulogi". Do toa doa|a koga "akterot e podlo`en na sprotivstaveni nizi na legitimni o~ekuvawa vrz osnova na ulogite, taka {to realno ne e vo sostojba da gi ispolni site o~ekuvawa." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 63. 535 Pove}e za toa: Ibid, str. 64 i Eliot, M. op. cit. str. 217-220.

300

stvena pojava), ottamu {to go apsorbira vi{okot na seksualnata energija koja ne mo`e da se potro{i vo tradicionalniot brak.536 9. Vrz ostanatite podrobnosti, koi ovde mo`at samo da gi zamaglat osnovnite karakteristiki na ovie teorii, poopstojno }e se zadr`ime pri nivnata konkretna interpretacija. Toa se slednive teorii: 10 ekolo{kata teorija, 20 teorija na op{testvena dezorganizacija, 30 teorija na diferencijalnata asocijacija i diferencijalna identifikacija, 40 teorija na kulturniot konflikt i kulturniot ras~ekor 50 teorijata na anomijata, i 60 teorija na potkultura i kontrakultura. 2. EKOLO[KA TEORIJA

1. Ekolo{kata {kola vo kriminologijata proizleze od sfa}awata na ~ika{kata {kola koja go ispituva{e vlijanieto na prostorot i polo`bata na lu|eto vo prostorot vrz ~ovekovoto povedenie.537 Osnovnite teoretski pretpostavki vrz koi e izgradeno nejzinoto u~ewe e teorijata na kauzalnata povrzanost me|u fizi~koto (prostorot) i socijalnoto (socijalnata struktura na gradot). Toj odnos na razgleduvawe mo`e da se svede na nekolku ramni{ta: dali postoi specifi~no 536

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 64-65. "Me|u objektivnite pri~ini za pojavata na ~ika{kata {kola koi se naveduvaat vo literaturata, vo prv red e intenzivniot porast na gradovite vo SAD vo po~etrokot na XX vek, pri {to ^ikago vo mnogu elementi na toj porast dominira{e, potoa intenzivnoto doseluvawe kako na crncite od jugot koi ostanaa bez svoeto zanimawe so propa|aweto na organiziranoto zemjodelie, a u{te pove}e so intenzivnoto doseluvawe na naselenie od evropskite zemji so razli~no etni~ko poteklo {to dovede do sozdavawe na brojni problemi na adaptacija na naselenieto, kako na onie od selo i pomalite gradovi, taka i od celosno poinakvite kulturni sredini. Brzoto doseluvawe dovede do intenzivno menuvawe na ekolo{kata struktura, do intenziven porast na kriminalitetot, do pojava na slamovi kako regularni prostori na `iveewe, ~esto vo neposredna blizina na najbogatite krai{ta, mnogu brza i intenzivna izgradba na gradskata infrastruktura i objekti za `iveewe. Be{e sosema o~igledno deka osnovniot problem koj gi zainteresira sociolozite stana problemot na adaptacija na poedincite kon gradot" i vlijanieto na gradot vrz poedincite. Od tie dve osnovni celini mo`at da se operacionaliziraat posebnite temi koi na{le mesto vo istra`uvawata - problemot na osameni lu|e, problemot na `ivotot vo pregradijata vo koi se iznajmuvaat sobi, hotelsko `iveewe, neprilagodenost, bandi, i sl. Drugiot zna~aen problem koj isto taka be{e istra`uvan be{e problemot na rasnite odnosi koi isto taka po~naa da se manifestiraat so intezivnoto doseluvawe na naselenieto od evropskite zemji, a osobeno so doseluvaweto na crncite od ju`nite krai{ta na SAD vo severoisto~nite gradovi." ^aldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985, str. 32. 537

301

urbano povedenie koe e karakteristi~no za oddelni urbani edinici (prostori, zoni, predeli na gradot), dali voop{to postojat specifi~ni urbani edinici, dali e mo`no da se zboruva za nastanuvawe na op{tetstvenite odnosi so posredstvo na fizi~kite vlijanija (prostorot) i dali e mo`no sozdavawe na specifi~ni prostorni ramki vrz osnova na manifestaciite na vrednostite na posebnite socijalni grupi. Ottamu mo`e da se izvle~e zaklu~ok, deka celata {kola se sostoi vo analiza na raznovidni aspekti na prilagoduvawe (akomodirawe) na ~ovekot na op{testvenata sredina od onaa vo koja izrasnal - community, pri {to prvata se smeta za "normalna," a vtorata za "nenormalna". Za osnova~ na ~ika{kata sociolo{ka {kola se smeta Albion Vudberi Smol (Albion Woodbury Small, 1854-1926) koj vo 1892 godina ja osnoval katedrata za sociologija na univerzitetot vo ^ikago (ottamu proizleze i nejziniot naziv) i be{e zastapuvana od pogolem broj avtori podeleni vo dve generacii. Vo prvata generacija, pokraj Smol treba da se spomnat, ^arls Henderson (Charles Henderson), Xorx Vinsent (George E. Wincent) i Vilijem Ajzek Tomas (William Isaac Thomas, 1863-1947). Vo nejzinata vtora generacija se pomesteni: Robert Park (Robert Ezra Park, 1864-1944), Barxes (Ernest. Watson. Burgess, 1886-1966), Georg Herbert Mid (George Herbert Mid, 1863-1931), Viljem Filding Ogbern (William Fielding Ogburn, 1886-1959), Luis Virt (Louis Wirth, 1897-1952) i Elsfort Feris (Ellsworth Faris, 1874-1953). Osnovnite postavki na ovaa {kola se baziraat vrz Darvinovata teorija za evolucijata i borbata za opstanok (Strugle for Life). Vo ova smisla e mo{ne indikativno proiznesuvaweto na Barxes i Park vo eden od nivnite zaedni~i trudovi.538 Spored niv, borbata za egzistencija e nu`na za postoewe na op{testvoto. Kompeticijata (competition),539 konfliktot (conflict)540 i akomodacijata (acomodation)541 slu`at da 538

Park, R. E and Burgess, E. W. Introduction to the Science of Sociology, University of Chicago, Press, Chicago, 1921, str. 165-166. 539 Osnovnite ~etiri elementi koi ja so~inuvaat konceptualnata ramka za analiza na op{testvoto spored Park i Barxes se: kompeticija, konflikt, akomodacija i asimilacija. Kompeticijata e univerzalen proces vo svetot na `ivite su{etstva i deluva neprekinato, ~estopati nezabele`ana duri i od strana na poedincite koi se vklu~eni vo natprevaruva~kite procesi. Me|utoa, vo periodi na kriza, koga lu|eto stanuvaat svesni za kompeticijata, taa ~esto se preobrazuva vo direkten konflikt za {to e klasi~en primer vojnata. Vidi: ^aldarovi}, O. op. cit, str. 86-87 540 Dodeka kompeticijata ja opredeluva polo`bata na poedinecot vo op{testvoto, konfliktot go fiksira negovoto mesto vo op{testvoto. "Borbata za opstanok" koja vo "normalni" uslovi se prepoznava kako proces na kompeticija, dokolku stanuva "svesna", se pretvora vo konflikt, a ~lenovite na op{testvoto od svoite kompetitivni ulogi se pretvoraat vo rivali i neprijateli. Zatoa avtorite smetaat deka konfliktot e organizacionen prin-

302

ja odr`at socijalnata distanca, da go fiksiraat statusot, da ja ~uvaat nezavisnosta na poedincite vo op{testvenite odnosi. Procesite na kompeticija, konflikt i akomodacija se kompatibilni so istite procesi vo `ivotinskite i rastitelnite zaednici. Seloto, palankata, gradot ili nacijata mo`at da bidat izu~uvani od stojali{te na adaptacijata (asimilation),542 borbata za egzistencija i pre`ivuvawe na negovite individualni ~lenovi vo okolinata kreirana od zaednicata kako celina.543 cip na op{testvoto koj doveduva do grupnoto edinstvo, do sozdavawe na svesnost vo grupata, do postignuvawe na zaedni~ki celi i organizacija na grupata spored zaedni~koto deluvawe." I na krajot, kompeticijata deluva vo ~ovekovata zaednica povtorno da go vospostavi ~ove~kiot ekvilibrium, koj poradi nadvore{ni okolnosti ili nekontroliraniot tek na `ivotnata istorija bil naru{en. Vidi: Ibid, str. 88 i 99. 541 Procesot na akomodacija pretstavuva prilagoduvawe na poedincite na restriktivniot svet na op{testveniot `ivot. Spored Park, ~ovekot nikoga{ ne mo`e odedna{ da ima sî, i ottamu vo su{tina celata socijalna organizacija pretstavuva akomodacija, odnosno, ograni~uvawe na prirodnite `elbi na poedinecot. Akomodacijata kako rezultat na konfliktot, vsu{nost, e proces na socijalna kontrola koj se projavuva preku tradicijata, sentimentite, kulturata i tehnikata. Ibid, str. 87-89 542 Ovoj proces se odnesuva na potrebata na usvojuvawe na kulturnata tradicija i kulturnite normi na opredelena zaednica od strana na doselenicite vo taa zaednica. Taa vo SAD nema negativna konotacija, za razlika od Evropa kade ozna~uva uni{tuvawe na avtenti~nata kultura na edna zemja. Taa vo SAD se smeta kako sredstvo na socijalna kontrola i kako priroden i po`elen proces i praktika, ako ne i politika da se postigne pogolemo edinstvo na razli~nite narodi koi ja naselile Amerika. Taa se smeta kako proizvod na normalna socijalna interakcija, a ne kako nasilna amerikanizacija na imigrantite. Vidi: Ibid, str. 89. 543 Vo ovaa smisla spored nekoi analiti~ati na ovaa teorija, vo nejzinata osnova le`i pretpostavkata za neprekidna borba za egzistencija. Lu|eto vo gradot nastojuvaat da se istisnuvaat me|u sebe od oddelni gradski prostori ili uspevaat da egzistiraat vo nekoj vid na simbioza. Kako vo prirodata, taka i vo gradot osnovniot proces - konkurencijata za ograni~enite dobra nalo`uva borba vo koja uspevaat da opstanat samo najsposobnite. Proizvod na postojanata borba za opstanok na poedincite i vidovite e svoevidna "biolo{ka ramnote`a," sostojba vo ~ii ramki se vr{i neprekinato prilagoduvawe na site u~esnici vo uslovi na borba. Druga karakteristika na ekolo{kata teorija e vnimanieto {to í go posvetuva na promenite i razvojot. Povtorno sli~no na `iviot organizam i negovaat evolucija op{testvenite ustanovi (i op{testvenite karieri na poedincite) pominuvaat niz fazi na razvoj (ra|awe, rastewe, zrelost, opa|awe i smrt). Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 49.

303

Ostanatite teoretski izvori na ekolo{tata teorija se nao|aat vo stavovite na Dirkem, osobeno za povrzanosta na porastot na naselenieto so diferencijacijata, konkurencijata i pojavata na bezli~ni me|u~ove~ki odnosi, dostigawata na klasi~nata germanska urbana sociologija,544 i teorijata na Mid za socijalniot interakcionizam od kade ovaa {kola e poznata i pod nazivot - ekolo{ko interakcionisti~ka teorija. Individualnite devijacii i kriminalnoto povedenie, ovie avtori gi baraa i posmatraa vo sklopot na niza uslovi koi dovedoa do raspad na dotoga{nata op{testvena ogranizacija. Ottamu bea razgleduvani problemot na gustinata na naselenieto, specifi~nite prostorni aspekti, za~estenosta na op{testvenite sudiri i sli~ni pojavi, poradi {to vo golem obem be{e zapostaven interesot za deluvaweto na ekonomskite faktori. Toa gi navede da sozdadat razni koncepcii za ekolo{ki prostori (H. W. Zorbaugh, The Gold Coast and the Slum, 1929),545 zoni na gradskite zednici (Burgess, The Growth of the City, 1967),546 za posebni sektori koi imaat specifi~en sostav (Hoyt, 1939) ili za prirodni podra~ja (R. Park, Sociology, Comunity and Society, 1929).547 Na toj 544

Za glavni pretstavnici na germanskata klasi~na urbana sociologija se smetaat: Xorx Zimel (George Simmel, 1858-1918) i Osvald Spangler (Oswald Spengler, 1880-1936). 545 Avtorot gi naveduva slednive prostori: 1 0 zlaten breg (The Gold Co0 ast), 2 podra~je na iznajmeni sobi (World of Furnished Rooms), 30 podra~je na visokokatnici (Towertown), 40 podra~je na polusvet (Rialto), 50 podra~je na slamovi (Slums) i 6. podra~je "Mala Italija" ili "Mal pekol" (The Little Italy or Little Hell). Za karaktreristikite na ovie podra~ja vidi: ^aldarovi}, O. op. cit. str. 142-148. 546 Me|u najpoznatite koncepcii za prirodnite podra~ja ili zoni e koncentri~no zonalnata teorija na Barxes. Spored nego, gradot se sostoi od pet zoni. Prvata e delovnoto sredi{te na gradot (Loop ili Central Business District). Vtorata zona, koja se prostira zad prvata kako koncentri~en krug, e zonata na slamovi od razli~ni vidovi: "germansko geto", "mala Italija", "kineska ~etvrt," "podra~je na iznajmeni sobi" i sl. Tretiot koncentri~en krug ja pretstavuva zonata na lo{o stanovawe, vo koja glavno `iveeat `iteli so ponizok op{testven status. Taa e prenatrupana so vraboteni lica i imigranti koi podolgo vreme `iveat vo SAD. ^etvrtata e zona na rezidencijalno stanovawe so naselenie od sredniot i povisokiot stale`. Pettata e zona na komutirawe (commute: patuvawe na rabota) koja se protega do 60 minuti vozewe so avtomobil od centarot na gradot. 547 Prirodnite podra~ja se proizvod na silite koi postojano deluvaat i ottamu vlijaat vrz sozdavaweto na pravilna distribucija na naselenieto i funkciite vo ramkite na urbaniot kompleks. Tie se prirodni za{to ne se planirani i se delat na: 10 centralna delovna zona, 20 rezidencijalen kvart, 30

304

na~in problemot na maloletni~kata delinkvencija i na kriminalitetot stanuvaat problem na oddelni delovi na gradot koi imaat lo{a ekolo{ka struktura koja od svoja strana, natamu go zasiluva takvoto povedenie. Seto toa vodi i kon idejata deka negativnite odnesuvawa mo`at da se iskorenat so podobruvawe na ekolo{kata struktura na gradot. Pretstavnicite na ~ika{kata {kola vr{ele brojni empiriski istra`uvawa vo ~ii ramki osobeno mesto im se pridava na izu~uvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Istra`uvawata koi se odnesuvaat na kriminalnoto i devijantnoto povedenie mo`at da se podelat vo tri nasoki: 10 istra`uvawa vrz ~isto ekolo{ki koncepti i metodi, so obid da se utvrdi prostornata distribucija na kvotata na delinkvencijata i prestapni{voto vo gradovite, 20 istra`uvawa na maloletnite delinkventi, skitnici i razni polulegalni devijantni ustanovi so pomo{ na etnografski metodi i 30 istra`uvawa na biografiite i devijantnite kareiri na poedinci so izvlekuvawe na zaklu~oci za postanokot, prirodniot tek i prestanuvaweto na delinkventnoto povedenie.548 Vo ramkite na site tri nasoki na istra`uvawa se razvile posebni metodolo{ki postapki koi vo golem del pridonesoa za unapreduvawe na metodologijata na sociolo{kite istra`uvawa.549 2. Kako dobar primer so koj se prezentiraat istra`uvawata od prviot vid, vo kriminolo{kata literatura naj~esto se naveduvaat empiriskite trudovi na Kliford [o (Clifford R. Shaw, 1896-1957) i negovite sorabotnici za distribucijata na devijantnoto i delinkventnoto povedenie na maloletnicite vo ^ikago.550 Vo edna od svoite studii, toj konstatira{e deka postojat pomali podra~ja vo koi kvotata na kriminalitetot i drugite devijantni pojavi se prili~no visoki. Pritoa, vo nekoi od tie podra~ja takviot trend se zadr`uva vo eden podolg period, duri i toga{ koga se menuva etni~kiot i rasniot sostav na naselenieto.551 Na toj na~in, toj go ospopodra~je na lesna i te{ka industrija, 5 0 slam podra~ja na posebno geto vo gradot i 60 boemski kvart. 548 Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50. 549 Taka na primer, istra`uvaweto na prostorniot raspored na kriminalitetot pridonese za razvojot na kvantitativnite metodi na analiza, od koi podocna se razvi multifaktorskata analiza. Tra{er go razvi metodot na posmatrawe so u~estvuvawe, a Klifrod [o gi razvi studiite na poedine~ni slu~ai. 550 Vo literaturata mo`e da se sretne mislewe deka toj izrgadil posebna varijanta na ekolo{kata teorija, poznata pod imeto " teorija na delinkventite oblasti." 551 Spored nego, najgolemiot broj stranci vo po~etokot se doseluvaat vo centralnite zoni na gradot kade {to pronao|aat evtini stanovi i me|u niv

305

ri stojali{teto spored koe asocijalnite i antisocijalnite povedenija zavisat od enti~kite i rasnite karakteristiki na opredeleni grupi. Vo pozadinata na ovaa predrasuda stoe{e streme`ot kon diskreditirawe na strancite i zabranuvawe na nivnoto vleguvawe vo SAD, ottamu {to tie pretstavuvaa evtina rabotna sila koja rodenite amerikanci gi li{uvawe od vrabotuvawe. Podra~jata vo koi kvotata na kriminalitetot se posebno visoki, [o gi narekuva delinkventni podra~ja,552 a nivnoto postoewe go objasnuva so pomo{ na konceptot na socijalnata dezorganizacija pod {to podrazbir{e slabeewe na op{testvenata kontrola (poradi slabeeweto na tradicionalni vrednosti i me{aweto na kulturite na razni imigrantski grupi) vo ramkite na lokalnite zaednici. Toj smeta, deka delinkventnite modeli i vrednosti se u~at kako i site drugi vrednosti i deka se prenesuvaat od poedinec na poedinec i od grupa na grupa i so toa go objasnuva podolgovremenoto zadr`uvawe visokite stapki na kriminalitetot na oddelni podra~ja. Imeno, sekoja novodoselena grupa nao|a ve}e gotovi modeli na povedenie i vrednosti na podra~jeto na koe se doseluva i so nivnoto usvojuvawe go prodol`uva delinkventite i prestapni~kite povedenija na toa podra~je.553 Nezadovolen od konceptot na socijalnata dezorganizacija, vo eden podocne`en trud so Henri Makej (Henry McKay),554 [o razraboti koncept na razliki vo op{testvenite vrednosti i ja prifati idejata na kulturen pluralizam. Spored ovoj koncept, devijacijata e zbir na vrednosti i na~ini na povedenie koi se u~at preku interakcija vo ramkite na grupata. Devijantite, a osobeno maloletnite delinkventni, gi sledat obrascite prifateni vo delinkventnite podra~ja i se slu`at so neligitimni sredstva i ustanovi koi tradicionalno postojat vo takvite podra~ja.555 Imeno, vrz osnova na svoite istra`uvawa, [o i Mekej, ja izgradija Teorijata na kulturna transmisija (kulturen prenos). se regrutiraat najgolemiot broj na kriminalci. Tie doselenici duri po trieset godini se preseluvaat vo oblasti koi se oddale~eni od centarot na gradot kade {to kvotata na kriminalitetot e zna~itelno poniska." Shaw, R. C. Delinquency areas: Srudy of the Geographic Distribution of School Truants, Jouvenile Delinquents and Adult Offenders in Chicago, University of Chicago, Chicago, Press, 1929, str. 186-200. 552 Kliford [o utvrdil visok broj na pozitivni korelacii me|u mestoto na `iveewe i kriminalnoto, odnosno delinkventnoto povedenie. Toj me|utoa, smeta deka takvoto povedenie ne e usloveno od prostiot fakt na `iveeweto na opredelena lokacija, tuku poradi nastanite {to se karakteristi~ni za oddelni vidovi na oblasti. Vidi: ibid, str. 31. 553 Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50. 554 Shaw, R. C. and McKay. H, Juvenile Delinquency and the Urban Areas, University of Chicago, Chikago, Press, 1942. 555 Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50-51.

306

Tie najprvin, iznajdoa direktna zavisnost me|u uslovite vo lokalnite zaednici i visokite stapki na zastapenost na kriminalcite i delinkventite (osobeno grupnite) povedenija. Taa zavisnost vo prv red se nao|a vo socijalnite i ekonomskite karakteristiki na ovie zaednici i nivniot dinami~en `ivot. Vrz konzistentnosta vo odbiraweto na nelegitimnite obrasci na povedenie, odredeno vlijanie ostvaruvaat i nekoi op{ti procesi, pove}e ili pomalku zaedni~ki za site amerikanski gradovi. Zgora na toa, vo nekoi urbani sredini so generacii postoi kriminalna tradicija i pokraj postojanite promeni vo populacijata. Toa {to, na primer, vo oblastite na ^ikago koi se grani~at so centrite na trgovija i te{katata industrija, stapkite na delinkvencijata so godini ostanuvaat relativno konstantni i pokraj promenite vo brojot na ra|awata i nacionalniot sostav na populacijata, e indikator koj samo naglaseno go potvrduva zaklu~okot deka faktorite koi ja produciraat delinkvencijata se svojstveni na zaednicata. Lokalnite varijacii, vsu{nost, gi reflektiraat razlikite vo prifa}aweto na op{testvenite vrednosti, normi i stavovi od strana na poedincite. Vo stambenite zaednici so ponizok ekonomski status, maloletnicite se sre}avaat so sporivstaveni vrednosti koi me|usebno se natprevaruvaat. Ova se delovi na gradot vo koi `iveat lu|e so niski prihodi i kade delinkvencijata se razviva vo forma na op{testvena tradicija,556 neoddeliva od `ivotot na lokalnoto naselenie. Vo niv, karierata kon delinkventnoto povedenie e alternativa koja ~estopati stanuva realna i privle~na za deteto, za{to nudi vetuvawe na ekonomska dobivka, presti` i drugarstvo, i zatoa {to so nea deteto ja zapoznava preku odnosite so lu|e, ~ii{to po~ituvawe i poddr`uvawe se vitalni za negovata sigurnost i ostvaruvawe na zadovolitelen status. Vo stambenite zaednici so povisok ekonomski status, pak, deteto ne e soo~eno so problemite na izborot me|u konfliktnite sistemi na moralni vrednosti. Vo niv, slu~aite na delinkvencija se relativno malubrojni i povremeni, za{to, so mali isklu~oci, sistemot na konvencionalnite vrednosti vo zaednicata e dovolno ra{iren i silen, taka {to mo`e da go kontrolira i delotvorno da go organizira `ivotot na najgolemiot broj mladi lu|e. Karakteristi~no e deka i vo dvata vida zaednici sistemot e ko556

"Ova tradicija se manifestira na mnogu razli~ni na~ini. Taa stanuva zna~ajna za deteto preku povedenieto, govorot, gestikulacijata i stavovite na licata so koi e vo kontakt... Mo`e da se ka`e, deka koga ne bi postoela tradicijata na delinkvencija, i koga decata ne bi bile izlo`eni na nejzinoto dejstvo, pogolemiot broj od onie koi stanuvaat delinkventi vo oblastite so niska zarabotuva~ka, bi na{le zadovolstvo vo aktivnosti poinakvi od delinkvencijata." Show, R. C. and McKay, D. H. Juvenile Delinquency and Urban Areas, Chicago, 1942: Navedeno spored Ignjatovi}, \, op. cit. str. 134 i 137.

307

nvencionalen. Ona {to gi razlikuva se sostoi vo toa {to vo prviot, postoi silen natprevaruva~ki sistem na delinkventni vrednosti, dodeka, vo drugiot, duri i ako takov sistem voop{to postoi, toj ne e dovolno ekstenziven i silen za da mo`e da izvr{i silno vlijanie vrz `ivotot na mnogu maloletnici. 3. Slednata monografska studija koja mo`e dobro da go reprezentira "duhot" na ~ika{kata {kola e trudot na Frederik Tra{er (Frederick Milton Trasher) - "Banda: Studija za 1.313 bandi vo ^ikago", od 1927 godina.557 Spored nego, banda (gang) e grupa koja nastanuva spontano (poradi igra i vo igra) i koja se integrira preku konfliktite so okolinata koga doa|a do izraz i nedobruvaweto na sredinata na nivniot na~in na izrazuvawe na grupnata svest. Vo nea dominiraat primarni odnosi (face to face), me|utoa ne taa operira spontano, tuku gi planira svoite idni povedenija. Rezultata na takvite karakteristiki na kolektivnoto povedenie e prifa}awe na specifi~ni definicii za socijalniot svet, okolinata i tradicijata, kako i za vnatre{nite odnosi, hierarhiski postavenite ulogi, solidarnosta, moralot i grupnata samosvest. Bandite se vrzani i za svoite teritorii ("me|uprostori": geta i pomali delovi vo niv), taka {to sekoj obid za osvojuvawe na tu| prostor (ulica, kvart) zavr{uva so seriozen sudir. Nivnata pojava, Tra{er ja povrzuva so spontanata `elba na maloletnicite da sozdadat "op{etstvo za sebe." Vo niv se "za~lenuvaat" neorientirani, nedisciplinirani i nekontrolirani mladinci polni so energija. Bandite se razvivaat obi~no vo onie socijalni prostorni uslovi (slums) vo koi deluvaweto na zaednicata e slabo, a se izrazeni pojavite na dezorganizacija (postoewe na mnogu `ivi kontakti me|u `itelite, prenatrupana okolina polna so mo`nosti za pojava na konflikti no so otsustvo na semejna i sosedska kontrola). Osven ovie pri~ini za nivniot razvoj, Tra{er ja naveduva i posebno izrazenata `elba na maloletnicite za manifestirawe na ekspresii na svoeto povedenie i za steknuvawe na iskustvo (`elbata kako motivacionen element na povedenieto). Tra{er go usvojuva i u~eweto za grupnata dinamika i sozdavaweto na ~uvstvoto "Nie" kako eden od osnovnite motivacioni elementi za zasnovawe na bandite. Vo objasnuvaweto na osnovniot motivacionen proces na povedenieto na bandite, Tra{er go vovduva i poimot na "situacionen kompleks" koj se formira preku akomodacijata na bandite na `ivotnite uslovi (na posebniot tip na ulicite, aleite, zgradite, odnosno spored op{tata tipografija na nivnata okolina). Vo bandite najpove}e se vklu~eni decata na imigrantite. Amerikanskite maloletnici isto taka se vklu~eni vo ovie bandi, me|utoa nivniot identitet se gubi poradi zna~itelno pogolemiot broj na deca557

Trashler, Frederick: The Gang: A Study of 1313 gangs in Chicago, University of Chicago Press, 1927.

308

ta od stransko poteklo. Ottamu, bandata e samo eden tip na dezorganizacijata koj se javuva koga se prekinuvaat imigrantskite tradicionalni socijalni sistemi bez adekvatna asimilacija na novi. Toa e modelot: prekinuvawe na tradicionalnite vrski bez dovolno vtemeluvawe na novi vrski, koj se smeta za klasi~en model na objasnuvawe na socijalnata dezorganizacija i od strana na ostanatite pretstavnici na ~ika{kata {kola. 4. Vlijanieto na ~ika{kata {kola vrz natamo{niot razvoj na sociologijata i kriminologijata se procenuva kako mo{ne zna~ajno Nivnite stavovi vo prv red, izvr{ija golemo vlijanie vrz pojavata na teoriite na socijalnata diferencijacija, teorijata na anomija i teorijata na potkultura, no i vrz drugi teoretski celini koi mo`at da se tretiraat kako posebni varijanti na ekolo{kata teorija. Vrz poslednite ovde samo nakratko }e se zadr`ime. Edna od varijantite na ekolo{kata teorija pretstavuva teorijata za klasite na ku}i (housing class), ~ii avtori se Reks i Mur (J. Rex and Moor). Usvojuvajki del od poimnata aparatura na ~ika{kata {kola, Reks i Mur vo svoite empiriski istra`uvawa vr{eni vo edno od predgradijata na Birmingem vo 1967 i 1968 godina, smetaat deka glavna karakteristika na gradovite e klasnata borba za ku}i koja se javuva vo pazarni uslovi na stopanisuvawe. Taa borba doveduva do razli~en raspored na op{testvenite grupi, koj e sprotiven na nivnata administrativna podelba, vo {to le`i glavnata pri~ina na postojnite sudiri okolu doa|aweto do ku}i. Na toj na~in se vnesuva elementot na-

~in na koj razli~ni interesni grupi vo uslovi na pazarno stopanstvo mo`at da ja koristat politi~kata mo} za da steknat prednost pred drugite grupi. Taka, na primer, crnite doselenici koi doa|aat od koloniite vo Anglija, se prisileni najmalku pet godini da ~ekaat na pravoto da koristat nekoja od ku}ite koi se sopstvenost na op{tinite. Vo me|uvreme `iveeat vo stari tro{ni ku}i i pla}aat visoki stanarini {to doveduva do sozdavawe na silen otpor i do klasna borba okolu steknuvaweto na ku}ite, a ottamu i do kriminalitet. Poa|aj}i od osnovniot stav na klasite na ku}i, sli~ni istra`uvawa se vr{eni i od strana na Lambert (Lambert), Pal (Pahl), Baldvin i Botoms (Baldwin and Bottoms), vo ~ii nijansi nema da navleguvame. Zna~ajno e, me|utoa, da se istakne deka vo objasnuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe pokraj elementite na op{testveniot prostor vo site niv zna~ajna komponenta e i konfliktnata dimenzija karakteristi~na za teorijata na op{testvenata dezorganizacija. 5. ^ika{kata {kola go otfrlaat tolkuvaweto deka maloletni~kite bandi se zbir na nenormalni ili patolo{ki poedinci, tuku izraz na kulturnata raznovidnost. Spored nejzinite pretstavnici maloletnite delinkventi se adolescenti ~ii `elbi i potrebi za igra, zabava i avantura se prirodni. Problemot e vo toa {to op{testvenata polo`ba ne im ovozmo`uva na decata od getata da gi zadovolat svoite 309

potrebi na op{testveno prifatliv na~in. Ottamu, tie formiraat svoi minijaturni op{testva so specifi~ni vrednosti, normi i na~in na izrazuvawe (poseben `argon), odnosno subkulturi (iako terminot subkulturi od pretstavnicite na ~ika{kata {kola glavno ne se koristi). Bandata im slu`i kako zamena za ona {to op{testvoto ne mo`elo da im go pru`i i ottamu pretstavuva simbol na op{testvenata dezorganizacija na po{irokata zaednica. Ottamu, delinkventnoto povedenie pretstavuva na~in na prilagoduvawe na dezorganiziranata op{testvena sredina. 6. Kako osnovna slabost na ekolo{kata teorija naj~esto se istaknuva nejziniot organicizam, odnosno nejzinoto zapostavuvawe na pra{awata na globalnata struktura i distribucijata na op{testvenata mo} koi ja osporuvaat nivnata teza deka op{testvenata konkurencija se ostvaruva spored istite zakoni kako i borbata za opsanok vo `ivotinskoto carstvo.558 Nakratko, tie go zapostavija faktot deka uspehot vo prv red zavisi od po~etnata polo`ba vo op{testvenata struktura i deka raspredelbata na op{testvenata mo} ne e vo funkcija na biolo{kite kvaliteti na poedincite i grupite. Natamo{na slabost na ovie teorii se sostoi vo toa {to gradot be{e posmatran kako socijalna labaratorija (gradot gi poka`uva dobrite i lo{ite strani na ~ovekovata priroda i ottamu e dobra labaratorija za prou~uvawe na site strani na taa priroda, R. Park). me|utoa, procesite koi se ostvaruvaat vo nego bea izu~uvani na fenomenolo{ko ramni{te, bez vpu{tawe vo nivna kauzalna analiza. Vo re~isi site nivni istra`uvawa se operira so stabilizira~ki elementi na tolkuvawe na socijalnite procesi (ekolo{ki obrasci, diferencijacija na funkciite, kulturna segregacija, ekolo{ka dinamika i sl.), a se izbegnuva sociolo{kata relevantnost na takvite procesi vo op{testvoto. 3. TEORIJA NA OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA

1. Teorijata za koja ovde zboruvame e funkcionalisti~ka teorija koja se javuva vo pove}e varijanti od pri~ina {to ne postoi edinstven stav vo pogled na opredeluvaweto na samiot poim op{testvena dezorganizacija koja vo osnova pretstavuva antiteza na op{testvenata organizacija. Vo zavisnost od sfa}aweto na ovoj poim se javuvaat i pogolem broj na nejzini zastapnici me|u koi nesomneno treba da se spomnat Saterlend (E. Sutherland), Eliot (M. Elliott) i Koen (A. Cohen). Spored Saterlend, vo ramkite na lokalnite grupi na nerazvienite op{testva postoi kohezija, homogenost i skladnost na tradicionalnata kultura. Poradi toa poedinecot se ~uvstvuva siguren, deka mu pripa|a na grupata i ottamu gi sledi pozitivnite primeri na odne558

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 52.

310

suvawe. Nasproti toa, vo uslovi na povisok stepen na civilizacija doa|a do razi naru{uvawa me|u grupite i vo ramkite na grupata: se naru{uva ekonomskata ramnote`a, proizvodstvoto se koncentrira vo racete na poedinci i se razviva neograni~ena konkurencija me|u poedincite i grupite. Seto toa ima za posledica pojava na kolizija na interesi me|u kulturnite vrednosti na grupite {to vodi kon demoralizirawe na li~nosta, razvivawe na egoisti~kite streme`i i interesi na podincite za polesen `ivot vo koj parite i nivno izdignuvawe nad op{tite interesi pretstavuvaat osnovni vrednosti, a seto zaedno, kon natamo{no razbivawe na porane{nata homogenost, odnosno do sostojba vo koja zna~itelno e onevozmo`ena op{testvenata kontrola. Takvata sostojba Saterlend ja narekuva - sostojba na op{testvena dezorganizacija. Vo nastojuvaweto da se dostigne ekonomski presti`, poedincite se slu`at so site sredstva: {pekulacii, raznovidni manipulacii i, se razbira, so kriminalni povedenija. Spored toa, sostojbata na op{testvena dezorganizacija e vistinskata pri~ina na kriminalitetot vo civiliziranoto gra|ansko op{testvo. Spoed Eliot, op{testvenite priliki vo SAD, vo prv red se posledica na zamrsenosta na amerikanskata kultura, na razni op{etstveni sudiri kako i na golemata dinami~nost na `ivotot i natprevaruva~kiot duh me|u lu|eto. Vo vakvo op{testvo ne mo`e da postoi soglasnost me|u poedine~nite i op{testvenite stavovi, za{to doveduva do naru{uvawe vo ramnote`ata na interesite na silite i do raspa|awe na op{testvenata struktura vo koja ne funkcioniraat starite naviki i formi na op{testvenata kontrola. Toa e sostojba na op{testvena dezorganizacija vo koja dominiraat silite na destrukcija koi vodat kon kulturni, politi~ki, idejni, rasni i drugi konfliktni odnosi na koi nu`no se nadovrzuva kriminalnoto povedenie. Ottamu, {to gi doveduva vo pra{awe op{testvenite normi i pravilata na upravuvawe, takvoto kriminalno povedenie, od svoja strana, natamu ja prodlabo~uva ve}e naru{enata organizacija. Za da go opredeli op{testvena dezorganizacija, Eliot zaedno so Frensis Meril (Francis Merrill) najprvin go opredeluva poimot op{testvena organizacija kako totalitet na ~ovekovata li~nost i negovite svesni i nesvesni stavovi, negovite kristalizirani i nekristalizirani idei i instirtucii koi vo kompleksnite zaemni odnosi ja sozdavaat ramkata na ~ovekovata egzistencija. Ovie avtori, ponatamu istaknuvaat deka ne postoi harmoni~na op{testvena organizacija. Vo op{testvoto ne postoi harmoni~no usoglasuvawe me|u individualnite i op{testvenite stavovi, tuku postojan proces na dezorganizacija koja go odrazuva stepenot na tie nesoglasuvawa. Vo ovoj poim, koi tie go vovele kako zamena za poimot na socijalna patologija: "op{testvenata dezorganizacija pretstavuva prekin na ramnote`ata na silite, raspa|awe na op{testvenata struktura, taka {to starite naviki i formi na

311

op{testvena kontrola pove}e ne funkcioniraat uspe{no."559 Takvata definicija na poimot na socijalnata dezorganizacija se razlikuva od konceptot na Tomas i Znawecki samo vo nijansi. Pogolemi razliki postojat samo vo tretmanot na odnosot na individualnata i socijalnata dezorganizacija. Imeno, Eliot i Meril smetaat deka stanuva zbor za razli~i aspekti na edinstven proces na dezorganizacija, koj se projavuva na razli~ni nivoa: na nivo na poedinecot (individualna dezorganizacija), grupata (semejna dezorganizacija) i globalnoto op{testvo (socijalna dezorganizacija).560 Poimot dezoganizacija, Eliot i Meril go objasnuvaat na poinakov (podobar) na~in vo 1950 godina, kako "sekoe naru{uvawe, razoruvawe, sudir ili nedostig na soglasnost vo op{testvenata grupa vo dadeno op{testvo koi vlijaat vrz utvrduvaweto na navikite na op{testvenoto povedenie, op{testvenite institucii ili op{testvenite kontroli, taka {to go pravat nevozmo`no relativno harmoni~noto funkcionirawe bez nekoi pozna~ajni posredni prilagoduvawa." Toa uprosteno zna~i, deka dezorganizacijata e proces na raspa|awe na grupata, ili podobro ka`ano, sostojba na neefikasno funkcionirawe na grupata so ogled na ostvaruvaweto na nejzinite celi poradi razvodnuvawe i prekinuvawe na odnosite vo nea. Spored Albert Koen, op{testveniot sistem se sostoi od razli~ni aktivnosti koi se pojavuvaat kako specifi~en poredok na rabotite. Koga toj poredok na nastani e prekinat ili naru{en, nastapuva op{testvena dezorganizacija. Naru{uvaweto na postojniot red na rabotite, zna~i naru{uvawe vo sistemot na interakciite, koj prakti~no pretstavuva vnesuvawe na zbrka vo mozaikot na aktivnostite preku koi op{testvoto se potvrduva kako organizirana zaednica. Prestapni~koto povedenie pak, e takvo povedenie, so koe se naru{uvaat institucionalnite o~ekuvawa koi se ra{ireni i legitimno priznaeni vo ramkite na op{testveniot sistem. Vakvata opredeleba na op{testvenata dezorganizacija, spored Koen, mo`e najednostavno da se prika`e so igrata (celokupniot sistem na interakcii - op{testvenata stvarnost, treba da se posmatra kako igra). Seto ona {to e karakteristi~no za igrata, nejziniot organiziran tek, pa i nejzinioto naru{uvawe (dezorganizacija) mo`e da se primeni na sekoj sistem na aktivnosti. Taka spored nego, igrata kako aktivnost (sistem na interakcii) e ednakva (ramna) na organizacija (sistem, poredok na nastani koi se vo soglasnost so niza utvrdeni pravila), a op{testvenata dezorganizacija e naru{uvawe na toj poredok. Toa uprosteno zna~i, deka site karakteristiki na igrata, a osobeno nejzinite pravila mo`at da se primenat na koj i da e sistem na op{test559

Elliott, M. and Merrill F. Social disorganization, New York, Harpes and Brothers, 1934. str. 20. 560 Jankovi}-Pe{i}, str. 54.

312

veni aktivnosti (koga nastanite vo igrata se vo soglasnost so nejzinite pravila i taa e dovedena do svojot kraj, stanuva zbor za organizirana igra, a koga igrata ne napreduva ili e prekinata, taa e dezorganizirana). Razlikata se sostoi samo vo toa {to kaj op{testvenite aktivnosti, pravilata koi gi prifa}aat site u~enici ne se do tolku organizirani kako {to e slu~aj kaj igrite. Tamu tie ne se ni ozna~eni kako strogi i strukturni pravila, nitu se bara da postojat strogi merki na soglasuvawe me|u pravilata i oddelnite nastani. Preneseno na obi~niot `ivot, devijantnoto i prestapni~koto povedenie mo`at da vlijaat vrz dezorganizirawe na op{etstvenite pravila na odnesuvawe. Ottamu, devijanti i prestapnici se onie lica koi im se sprotivstavuvaat na definiranite pravila na odnesuvawe i koi ne se motivirani da ja igrat igrata (play the game), odnosno da gi prifatat perspektivite koi im gi davaat pravilata i vrz nivna osnova da ja odberat svojata aktivnost. Dokolku situaciite so koi poedincite se sre}avaat ne se definirani so pravila, ili koga ne postoi jasna definicija na konstitutivna mo`nost na akcijata, stanuva zbor za sostojba na anomija, sostojba na dezorganizacija koja se karakterizira so otsustvo na normi i zna~ewa. Toga{ pak, koga poedincite ("u~esnicite vo igra") ne se motivirani, koga nivnata ocenka na vrednostite, interesite i celite ne se sostaven del na barawata za odr`uvawe na kontinuitetot na sistemot na interakciite, doa|a do sostojba {to ja karakterizira neuspeh na motivacijata. 2. Od prilo`enite stavovi mo`e lesno da se zabele`i, deka vo amerikanskata literatura poimot op{testvena dezorganizacija naj~esto se upotrebuva za ozna~uvawe na seto ona {to ne vo soglasnost so normalno ureden i organiziran `ivot i vodi kon naru{uvawe na funkcioniraweto na grupite, od {to proizleguva neprilagodenost vo individualnoto odnesuvawe. Pritoa, vakvata dezorganizirana ili neuvramnote`ena sostojba se tolkuva kako pri~ina za onevozmo`uvawe na op{testvenata kontrola i sopira~ka na procesite za naso~uvawe na objektivnite uslovi i promeni vo nasoka na postignuvawe na op{testveno korisni celi. 3. Osnovnata slabost na ovie, kako vsu{nost, i na site drugi teorii na grupite, se sostoi vo toa {to so niv ne se objasnuva na~inot na sozdavaweto na op{testvenite grupi, kakva e klasnata i materijalnata osnova na nivnoto formirawe i zo{to doa|a do formirawe na razli~ni sfa}awa i vrednosti vo ramkite na oddelni grupi. Koga pak stanuva zbor za smestuvawe na osudenicite vo penitencijarni ustanovi, implikaciite na ovie teorii se deka za porastot na kriminalitetot nema ni{to poplodonosno od sobiraweto na kriminalcite na edno mesto.

313

4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNA ASOCIJACIJA I TEORIJA NA DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA

1. So ogled deka prethodniot koncept na socijalna dezorganizacija ima smisla samo vo celosno pretpostaveno konsenzualno op{testvo koe vo stvarnosta ne postoi, na mestoto na idejata za idelaen model na organizacija se pojavi konceptot za pluralisti~ko op{testvo, vo koe naporedno postojat razli~ni kulturi i razli~ni normativni sistemi koi podednakvo gi obvrzuvaat poedincite. Vo soglasnost so toa, konceptot na socijalna dezorganizacija e zamenet so koncept na diferencijalna (razli~na) socijalna organizacija. Diferencijalnata socijalna organizacija e doveduvana vo vrska so kriminalitetot preku poimot na normativen konflikt ~ija osnovna ideja e deka poedincite se nao|aat pod vlijanie na sprotivstaveni normativni sistemi od koi nekoi go odobruvaat kriminalnoto povedenie.561 2. Teorijata na diferencijalna asocijacija (teorija na razli~ni povrzuvawa) ja formuliral Saterlend (Edwin H. Sutherland, 18831950) vo svoeto delo: Principi na kriminologijata (Principles of Criminology) od 1939 godina. Za nego, poedinecot stanuva prestapnik zatoa {to pove}e e izlo`en na stavovi koi go opravduvaat, veli~at pa duri i nalo`uvaat naru{uvaweto na zakonot, odo{to na stavovi koi ne go odobruvaat i pottiknuvaat nivnoto naru{uvawe. Sekoe lice }e ja asimilira devijantnata kultura koja go opkru`uva pod pretpostavka deka drugite kulturni obrasci ne go spre~uvaat vo toa. Ili, pokonkretno, prestapnikot se formira poradi toa {to e vo po~esti i intenzivni kontakti (dopir, asocirawe) so vlijanijata koi go stimuliraat prestapni~koto povedenie (kriminalni primeri), i isto taka poradi izolirawe (razlikuvawe, razdvojuvawe, diferencirawe) od antikriminalnite primeri (koi go destimuliraat kriminalnoto povedenie). Poedinecot se povrzuva (asocira) so grupi (zaednici, asocijacii) vo koi e prifateno prestapni~ko povedenie, a so ogled deka prestapni~koto povedenie se u~i tokmu vo takvi grupi, toj nu`no i samiot stanuva prestapnik.562 561

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 55. "Teorijata na Saterlend koristi soodvetna socijalnopsiholo{ka ramka. Spored nea kontaktite se odvivaat vo socijalni grupi i toa vo vid na procesi na u~ewe. Taka se posreduvaat obrasci za odnesuvawe, vrednosni orientacii i na~ini na rea|irawe. So ogled na toa {to op{testvoto se sostoi od mno`estvo grupi so najrazli~ni normativni i vrednosni strukturi, sekoj odelen ~len na grupata prezema sosema razli~ni vrednosni orientacii. Negovite vrednosni orientacii i obrasci na odnesuvawe se opredeluvaat spored polot, vozrasta i socijalnoekonomskiot status. Zatoa i prvata od devete tezi na ovaa teorija lapidarno glasi: "Kriminalnoto povedenie e nau~eno odnesuvawe." So ova implicitno se veli deka kriminalnoto odnesuvawe, zatoa {to se u~i, 562

314

Ili, u{te poednostavno, kriminalnoto povedenie e rezultat na u~eweto vo procesot na dru`ewe (interakcija) so prestapnici i grupi (asocijacii) vo koi dominiraat kriminalni primeri. Ako vo neposrednata okolina na poedinecot dominira prestapni~ko povedenie, takvoto povedenie re{ava~ki vlijae vrz nego i go formira kako kriminalec. Toj stanuva prestapnik toga{ koga kontaktite so kriminalnite vlijanija se posilni od kontaktite so lica i grupi {to se skloni kon po~ituvawe na zakonot, za{to vo tekot na takvite interakcii se u~at tehnikite i na~inot na izvr{uvawe na krivi~nite dela, se steknuvaat streme`i, porivi, motivi i naviki sprotivni na zkonskite normi i doa|a do naviknuvawe na kriminalnoto povedenie. Od druga strana, dokolku kulturata {to go opkru`uva ne e kriminalna, edinstvena i homogena, poedinecot nema da izvr{i krivi~no delo. Pritoa, vedna{ treba da se naglasi, nesoodvetnosta na tolkuvaweto deka spored teorijata na diferencijalnata asocijalcija kriminalnoto povedenie se u~i samo vo neposreden kontakt (dru`ewe) so kriminalcite i grupite vo koi preovladuvaat kriminalni primeri. Potencijalniot prestapnik ne mora da stapi vo neposreden dopir (da se dru`i) so kriminalci za da se oddade na kriminal. Za toa ~esto e dovolno vo opredeleni situacii da se doznae za stavovi {to go poddr`uvaat, odnosno {to go odobruvaat ili go prika`uvaat vo pozitivno svetlo kriminalnoto povedenie vo neposrednata sredina (preku slu{awe za toa ili preku ~itawe knigi, gledawe filmovi i sl.). Teorijata na Sterlend dava objasnuvawe na kriminalitetot na dve ramni{ta: 10 na ramni{te na poedinecot i 20 na ramni{te na op{testvenite grupi. Pritoa, koristi tri me|usebno povrzani koncepti: a) normativniot (kultureniot) konflikt, b) diferencijalnata asocijacija i v) diferencijalnata socijalna organizacija.563

ne se nasleduva nitu pak nastanuva samo od sebe. Za svoja {iroka rezonancija se do {eesettite godini teorijata na asocijacija í dol`i me|u drugoto, i na ovaa nekoga{ revolucionerna formula i voedno kritika na biolo{koto pozitivizam. Spored {estata teza, ~ovekot stanuva kriminalec toga{ koga kontaktite so kriminalcite nadvladuvaat vo sporedba so onie od antikriminalnite vrednosni pretstavi." Kajzer, G. op. cit. str. 240. 563 Spored nekoi drugi mislewa, Saterlend. vsu{nost, razli~no gi objasnuva{e op{tite op{testveni faktori koi doveduvaat do procesot na diferencijalna asocijacija. Najprvin, toa be{e sudirot na kulturi, potoa zboruva{e za socijalnata dezorganizacija, za na kraj da go zameni so izrazot diferencijalna socijalna organizacija. Posledniov poim, (na koj povtorno }e se navratime), podrazbira deka okolu razli~nite interesi i celi se sozdavaat soodvetni socijalni organizacii vo koi se ostvaruva procesot na diferencijalnata organizacija. Nekoi od niv se antikriminalni, drugi neutralni, dodeka treti (koi, kako {to toa se pri~inuva, ne se taka retki) gi

315

10 Na nivoto na poedinecot (objasnuvawe na kriminalnoto povedenie od stojali{te na poedinecot koj kriminalno se odnesuva), Satrelend razlikuva dva vida na nau~no objasnuvawe na kriminalnoto povedenie: prvoto, povrzano so deluvaweto na okolnostite koi vlijaat na kriminalnoto povedenie deluvaj}i kon sozdavawe na izvesno `ivotno iskustvo na poedincite - istorisko ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie, i vtoroto, mehanisti~ko objasnuvawe vrzano za onie faktori na kriminalnoto povedenie koi deluvat vo momentot na negovoto slu~uvawe i koi go so~inuvaat kompleksot na relacijata li~nost - situacija. a) Istorikoto ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie ili na procesot so koj se sozdavaat uslovi opredeleno lice da stane prestapnik, Saterlend gi formuliral vo devet to~ki koi pretstavuvaat centralni tezi na teorijata na diferencijalnata asocijacija. Toa se: - 1 Kriminalnoto povedenie se u~i. Sprotivno, ova zna~i deka kriminalnoto povedenie ne se nasleduva kako takvo: isto taka, liceto koe prethodno ne e ostru~eno za zlostor, ne izmiluva kriminalni povedenija, kako {to liceto ne sozdava mehani~ki pronajdoci ako ne e ostru~eno vo oblasta na mehanikata. - 2 Kriminalnoto povedenie se u~i vo interakcija so drugite lica niz procesot na komunikacija. Ovaa komunikacija, vo mnogu vidovi e verbalna, me|utoa, isto taka, vklu~uva i "komunikacija so gestovi." - 3 Glavniot del na u~eweto na kriminalnoto povedenie se ostvaruva vo ramkite na intimnite personalni grupi. Sprotivno, ova zna~i deka bezli~nite sredstva na komunikacija, kako {to se filmovite i vesnicite, igraat relativno neva`na uloga vo genezata na kriminalnoto povedenie. - 4 Koga kriminalnoto povedenie se u~i, u~eweto gi opfa}a:

a) tehnikite na vr{ewe na zlostorstvata koi ponekoga{ mo`at da bidat mnogu ednostavni no, i mnogu komplicirani, i b) specifi~nata naso~enost na motivite, energijata, racionalizaciite i stavovite. - 5 Specifi~noto naso~uvawe na motivite i na energijata se u~i od sfa}awata na pravnite pravila kako povolni ili nepovolni. Vo nekoi op{testva, poedinecot e opkru`en so lica koi sekoga{ gi sfa}aat pravnite normi kako pravila koi treba da se po~ituvaat, dodeka vo drugi, toj e opkru`en so lica ~ii sfa}awa mu odat vo prilog na naru{uvaweto na pravnite pravila. Vo na{eto amerikansko op{testvo ovie definicii re~isi sekoga{ se izme{ani, a kako posledica na toa imame kulturen konflikt vo vrska so pravnite normi. So drugi poddr`uvaat faktorite na Kriminolo{ko nasle|e, str. 16.

316

kriminalnoto

povedenie.

Ignjatovi},

\.

zborovi, na~inot na naso~uvaweto na motivite se u~i vo zavisnost od toa dali poedinecot prima definicii koi go odobruvaat ili definicii koi go osuduvaat naru{uvaweto na normite. - 6 Poedinecot stanuva kriminalec ottamu {to prima pove}e stavovi vo prilog na naru{uvaweto na zakonite (definicii koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie), vo odnos na sfa}awata koi zboruvaat protiv (pomalku definicii koi go osuduvaat toa povedenie). Ova e na~eloto na diferencijalna asocijacija (razli~no povrzuvawe). Toa se odnesuva i na kriminalnite i antikriminalnite asocijacii i se zanimava so sprotivstavenite sili. Koga poedincite stanuvaat kriminalci, toa go pravat poradi kontaktot so kriminalnite obrasci i, isto taka, zaradi izolacija od antikriminalnite obrasci. Sekoj poedinec ja asimilira kulturata {to go opkru`uva, osven ako postojat konflikti so drugi obrasci: ju`wakot ne go izgovara "r", ottamu {to drugite ju`waci ne ja izgovaarat ovaa bukva. Obratno, ova pravilo na diferencijalna asocijacija zna~i deka asocijaciite koi se neutralni vo pogled na zlostorot, imat malo ili nemaat nikakvo vlijanie na genezata na kriminalnoto povedenie. Vo ovaa smisla, golem del od iskustvoto na odreden poedinec e neutralno, na primer, koga nekoj u~i da mie zabi. Ova povedenie nema nitu negativno, ni pozitivno dejstvo na kriminalnoto povedenie... Ova neutralno povedenie e va`no ottamu {to dodeka e zafateno so nego, deteto ne e vo kontakt so kriminalnoto povedenie. - 7 Diferencijalnite asocijacii (kontaktite so onie koi go odobruvaat ili go osuduvaat naru{uvaweto na normite) se razlikuvaat spored frekvencijata (za~estenosta), traeweto, prioritetot (zna~eweto) i intenzitetot. Ova zna~i, deka asocijaciite so kriminalnoto povedenie, isto kako i asocijaciite so antikriminalno povedenie, se razlikuvaat vo bezbroj vidovi. - 8 Procesot na u~eweto na kriminalnoto povedenie (po pat na asocijacija so kriminalnite i antikriminalnite obrasci) gi opfa}a site onie mehanizmi {to se vklu~eni vo koe i da e drugo u~ewe. Sprotivno, ova zna~i deka u~eweto na kriminalnoto povedenie ne e ograni~eno na procesot na imitacija. - 9 Iako kriminalnoto povedenie e izraz na op{tite potrebi i

vrednosti, toa ne mo`e da se objasnuva so tie potrebi i vrednosti, so ogled deka i nekriminalnoto povedenie e izraz na tie isti potrebi i vrednosti. b) Saterlend go zabele`al i toa, deka site lica koi se izlo`eni na definiciite koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie sekoga{ ne stanuvaat prestapnici. Za da bide poveden od definiciite koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie, spored mehanisti~ko objasnuvawe, potrebno e poedinecot da se najde i vo situacija koja spored negovata ocenka, a ne objektivno, e pogodna za izvr{uvawe na krivi~no delo i istovremeno da ne postojat alternativni na~ini za ostvaruvawe 317

na sakanata cel (faktori koi deluvaat vo momentot na realizacijata na kriminalnoto povedenie). A dali }e imaat so zakon dozvolena alternativa, zavisi od prethodniot proces na u~ewe po pat na diferencijalnata asocijacija (nekoi kriminalci, na primer, mo`at da nau~at deka razbojni{tvoto e na~in da se dojde do pari, so {to samite se stavile vo situacija vo koja nemaat alternativa). 20 Saterlend smeta, deka na nivoto na op{testvenite grupi (objasnuvawe na kriminalnoto povedenie od stojali{te na zaednicata, nacijata ili nekoja druga grupa), visokata stapka na kriminalitetot e uslovena so socijalnata dezorganizacija za koja predlaga poinakov (poprikladen) termin - diferencijalna socijalna organizacija, za{to korenite na kriminalitetot se nao|aat vo socijalnata organizacija. Postulatot vrz koj se zasnova ovaa teorija, kako {to veli samiot Saterlend, bez ogled na imeto, glasi deka zlostorstvoto e vkoreneto vo samata op{testvena organizacija i deka e izraz na taa organizacija. Grupite mo`at da bidat organizirani za kriminalno povedenie ili protiv takvo povedenie. Najgolemiot broj zaednici se organizirani i za kriminalni i za antikriminalno povedenie i vo taa smisla stapkata na kriminalitetot e izraz na diferencijalnata organizacija na grupite. Do vremenski promeni vo stapkata na kriminalitetot vo grupata ili vo zaednicata doa|a poradi promena vo organizacijata pro i contra kriminalitetot. So toa se objasnuva od koi pri~ini stapkata na kriminalitetot ne mo`e neograni~eno da raste. Vo slu~aj na pogolem porast na stapkata na kriminalitetot konvencionalnite grupi se organiziraat so inicirawe na programi i mediumska kampawa za negova kontrola i spre~uvawe. Toa vlijae na zgolemuvawe na definiciite protiv kriminalitetot, go smaluva brojot na pogodnite situacii za vr{ewe na krivi~ni dela i gi zgolemuva alternativnite dozvoleni na~ini za ostvaruvawe na celite. 3. Na teorijata na diferencijalnata asocijacija í se upatuvaat brojni prigovori, me|u koi osnovnata se odnesuva na toa deka taa ne mo`e empiriski da se proveri. Zna~ajna zabele{aka e i deka ovaa teorija glavno se odnesuva na prenesuvawe na kriminalni stavovi i tehniki, bez da se objasni na koj na~in do niv za prvpat do{lo, odnosno koi se pri~inite koi gi uslovie prvite kriminalni obrasci na odnesuvawe vrz koi se kalemat prestapite koi se baziraat na kontaktite so tie kriminalni obrasci. Ottuka, ispa|a deka zlostorstvoto se objasnuva so samoto zlostorstvo. Pod vlijanie na ovie i drugi opravdani kritiki,564 teorijata na diferencijalnata asocijacija do`ivea opredeleni modifikacii. 4. Teorijata na Saterlend ednostavno go zapostavuva{e stavot za vlijanieto na faktorite koi poedinecot voop{to go doveduvat vo 564

Za nekoi izdr`ani kriti~ki zabele{ki vidi: Eliot, M. op. cit. str. 335 i Kajzer, G. op. cit. str. 241.

318

situacija da go u~i prestapni~koto povedenie, a so toa i samoto steknuvawe na ve{tinite vo vr{eweto na krivi~nite dela i prifa}aweto na motivite, navikite i racionalizacijata na takvoto povedenie. Osven toa, Saterlend, sepak, ne uspa da odgovori i na pra{aweto zo{to samo nekoi ~lenovi na grupite vo koi se preferira antisocijalno povedenie stanuvaat prestapnici. Modifikacijata se sostoe{e vo vnesuvawe opredeleni subjektivni momenti so koi se nastojuva{e da se izbegnat ovie nejzini nedostatoci. Na toj na~in se javi tvrdeweto deka prestapnici stanuvaat edinstveno onie poedinci koi vo procesot na interakcija so nejzinite ~lenovi se identifikuvaat samo so onie koi prestapni~ki se odnesuvaat. So toa se razvi samo edna varijanta na prethodnata teorija koja {to nejzinite privrzanici ja narekoa teorija na diferencijalna identifikacija. Avtorot na ovaa teorija e Daniel Gleser (Daniel Glaser). Za razlika od prethodnata, spored ovaa teorija potencijalniot delinkvent ne se vrzuva za apstraktni definicii i modeli, tuku za konkretni li~nosti (kriminalci) iako tie ponekoga{ mo`at da bidat samo zamisleni (na primer, junak od nekoj roman ili film), ili celosno izmisleni. Ili, kako {to veli Gleser, poedinecot se vpu{ta vo kriminalno povedenie vo onaa mera vo koja se identifikuva sebesi so vistinski ili izmisleni li~nosti od ~ija perspektiva sopstvenoto kriminalno povedenie izgleda prifatlivo. 5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I KULTURNIOT RAS^EKOR

1. Osnovnata teza na teorijata na kulturniot konflikt e deka op{testvenite grupi imaat poinakvi vrednosti poradi koi sekoja se zatvora i `ivee zasebno vo razli~ni mikrokulturni zaednici. Poradi tie razliki (diferencijacii) me|u ovie grupi nu`no doa|a do konflikti koi pretstavuvaat osnovna pri~ina za pojava na prestapni~kite povedenija. Od druga strana, vo ramkite na sekoja od ovie grupi posebno, se sozdavaat i razvivaat pomali grupi so specifi~ni sfa}awa za op{testvenite odnosi, vrednosti i situacii, me|u koi isto taka postojat konflikti koi nu`no vodat kon kriminalitet.565 565

Koga na oprdeleni podra~ja }e se sretnat kulturi so sosema razli~ni pravila za odnesuvawe, ili koga ~lenovite na edna kultura }e navlezat vo podra~jata na druga kultura ili pak, koga pri osvojuvawata na starosedelcite im se nametnuvaat tu|i pravni sistemi, polo`bata na edna li~nost ili grupa po~nuva na opredelen na~in da stanuva marginalna. Takva perfidna pozicija postoi toga{ koga li~nosta ili grupata na granicata pome|u pove}e kulturi odnosno normativni sistemi nema ili ne gleda mo`nost da se opredeli za ednata ili za drugata, koga ima labav odnos sprema vladeja~kiot poredok. Marginalecot }e konstatira deka e "poinakov" od pripadnicite na marginalnata kultura, poinakov vo pogled na svojata rasa, obrazovanie, jazik i socijalni

319

Spored avtorot i najva`niot pretstavnik na ovaa teorija Torsten Selin (Thorsten Sellin),566 ~ovekot se ra|a vo ramkite na edna kultura. Toj doa|a na svet biolo{ki podgotven da prima i da gi prilagoduva soznanijata do koi doa|a bilo samiot ili preku odnosite so drugite. So prvite op{testveni kontakti, zapo~nuva procesot na koordinacija koj trae celiot `ivot. Posmatrani sami za sebe, ovie elementi mo`at da se sfatat kako kulturni elementi, a prisoedineti kon razumot tie stanuvaat elementi na li~nosta. Na~inot na koj odreden poedinec reagira vo opredelena situacija mo`e da se smeta za izraz na li~nosta. Me|utoa, karakterot na taa reakcijata zavisi od toa {to zna~i za poedinecot taa `ivotna situacija. Izvesni `ivotni situacii ~esto se povtoruvaat i normativno se definirani. Ottamu, normite koi se nao|aat sekade kade {to se i op{testvenite grupi, se ne{to {to ja opredeluva reakcijata, koja natamu se potvrduva ili ne se potvrduva od strana na opredelena kulturna grupa. Stavot na grupata, vo odnos na razli~nite na~ini na koi edno lice mo`e da ragira vo opredeleni okolnosti, e iskristaliziran vo pravila, ~ija povreda doveduva do reakcija na grupata. Tie se univerzalni - ne pretstavuvaat tvorba samo na edna op{testvena grupa, nitu se ograni~eni so politi~ki granici i ne e neophodno da bidat sodr`ani vo zakon. Nivna cel e da gi za{titat op{testvenite vrednosti. I najposle, vo op{testvoto se slu~uvaat: 10 primarni i, 20 sekundarni konflikti.567 pogledi. Toj, zatoa, se ~uvstvuva o{teten ili isklu~en. Ne e na~isto so toa dali treba da se otka`e od vrzanosta za semejstvoto i rodniot kraj, za da stane polnopraven gra|anin na novata adoptivna kultura. Od druga strana toj sogleduva deka vladeja~kata kultura mu pravi pre~ki na patot kon integracijata. Na primer, vrz nego, kako vrz stranec, uka`uvaat i samite nadvore{ni karakteristiki, kako {to se jazikot i bojata na ko`ata. Taka, polo`bata na marginalna egzistencija ~esto e rezultat na socijalnata situacija vrzana za "strav" - stravuvaweto. Nasproti ~uvstvoto na bezdomni{tvo dezorientacija, ambivalentnost vo odnesuvaweto i ~uvstvata, kako i socijalna zagrozenost, na stranata na malcinstvoto stoi distancirawe, a na stranata na mnozinskata grupa otfrlawe. Najverojatno i samiot fakt {to nekoj e poinakov, {to otstapuva od voobi~aenoto, ra|a dlaboka averzija sprema malcinstvoto vo redovite na mnozinstvoto, {to e uniformno, ta zatoa uniformnosta va`i i kako potvrduvawe na praviloto i poredokot." Kajzer, G. op. cit. str. 305-306. 566 Selin e roden vo [vedska od kade se iselil vo SAD kade celiot svoj raboten vek go pominal kako profesor na Univerzitetot vo Pensilvanija. Negovoto glavno delo, vo koe se izlo`eni osnovnite stavovi vo vrska so teorijata na potkultura e: Culture Conflict and Crime. A report of the Subcommittee on Delinquency of the Committee on Personality and Crime, Social Science Research Council, New York, 1938. 567 Spored Selin, konfliktite me|u normite na razli~nite kulturni kodeksi mo`at da nastanat poradi dopiraweto na normite od razli~ni kultu-

320

10 Primarnite konflikti nastanuvaat ottamu {to grupata koja e na vlast, gi donesuva zakonite i opredeluva {to e zabraneto i kaznivo spored svoite posebni sfa}awa za vrednostite {to ne koreliraat so vrednostite na ostanatite grupi, koi od svoja strana, ne se vo mo`nost da gi ostvaruvaat ovie funkcii. Spored Selin, grupata koja {to e na vlast, vo amerikanskoto op{testvo e dominantna grupa, sostavena od izvornoto naselenie, a drugite dve se grupite sostaveni od domorotci i doselenici od site delovi na svetot. Dominantnata grupa preku zakonite gi nalo`uva svoite vrednosti, interesi i normi na povedenie. Drugite grupi, pak, imaat svoi vrednosti, interesi i normi na povedenie koi gi nosat so sebe, od koi ne sakaat da se otka`at i spored koi nastojuvaat i da se odnesuvaat, a toa e sprotivno na kodeksot na povedeni na dominantnata grupa. Toa doveduva do sudir na kulturi koj, me|u drugoto, ~esto se razre{uva so kriminalni aktivnosti. Spored toa, za sudir na normi na razli~ni sistemi ili razli~ni kulturni zoni, mo`e da se zboruva samo toga{ koga normite na povedenie na imigrantite se poinakvi od onie {to va`at vo amerikanskata zednica. Od druga strana, potrebno e tie razliki da ne se predizvikani so nivnata ekonomska polo`ba, tuku da se od kulturno poteklo. Samo takvite sudiri mo`at da se tretiraat kako primarni. 20 Sekundarnite konflikti se javuvaat me|u pripadnicite na edna grupa so isti kulturni vrednosti. Do sekundarni sudiri na kulturi doa|a koga postojat normi koi proizleguvaat od procesot na op{testvenata diferencijacija koja e imanentna na razvojot na amerikanskata kultura. Spored Selin, sekoe lice koe i pripa|a na edna kultura istovremeno e povrzano i so opredelen broj na drugi kulturi so koi doa|a vo kontakt zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi, ili ednostavno, ottamu {to toa vo op{testveniot `ivot e neizbe`no. Prifa}aweto od strana na poedincite na kulturnite normi na drugi grupi kako svoi, sozdava me{avina koja nu`no doa|a vo sudir so kulturata na osnovnata grupa i stanuva eksplozivna poradi nejzinata protivre~nost so taa grupa.568 Rezultatot na taa konfliktna situacija e prestapni~ko ri na eden od slednite tri na~ini: 1 0 dopirawe i me{awe na grani~ni podra~ja (koga ovie kodeksi }e se sudrat na rabot na sosednite kulturni oblasti, koi ne mora da bidat dr`avni granci), 2 0 me{awe vo procesot na kolonizacija i menuvawe na dr`avni granici (koga edna grupa }e se pro{iri taka {to ja pokriva teritorijata na druga ili koga ~lenovite na edna kulturna grupa migriraat vo druga) i, 30 me{awe pri ekonomski migracii (koga brojni rabotnici odat na privremena rabota vo druga zemja). 568 Zabele`avme deka kulturnite konflikti se priroden nikulec na procesot na socijalnata diferencijacija koj proizveduva bezbroj socijalni grupirawa, sekoj so sopstveni definicii na `ivotnite situacii, so sopstveno tolkuvawe na op{testvenite odnosi, sopstveno nepoznavawe ili pogre{no razbirawe na socijalnite vrednosti na drugite grupi. Ottamu, transforma-

321

odnesuvawe. 2. Teorijata na kulturniot ras~ekor koja, vsu{nost, e samo edna od varijantite na prethodnata teorija, trgnuva od ne{to poinakva primesa. Spored nea, za osnova na kriminalnoto povedenie se zadr`uva kulturniot konflikt, samo {to ovde ne e vo igra negovoto izbivawe me|u razli~ni grupi, tuku negovoto nastanuvawe poradi brzinata na menuvaweto na op{testvenite vrednosti. Toga{ koga opredeleni kulturni elementi vo edno op{testvo se razvivaat so poinakva brzina (predni~at ili zaostanuvaat) vo odnos na drugi kulturni elementi (na primer, duhovnata kultura), se sozdava ras~ekor na tie dve kulturi koj sozdava konflikt me|u niv, ili me|u opredeleni nivni delovi . Avtorot i glavniot pretstavnik na ovaa teorija Vilijem Ogbern (William Fridrih Ogburn, 1886-1959), kulturata ja sfa}a{e kako celina na akumulirano tvore{tvo vo koi se pomesteni ~ovekovite materijalni tvorbi i op{testvenite institucii, naviki i obi~ai. Vo taka {irokoto definiranata kulturata, toj razlikuva{e dve osnovni podra~ja: podra~je na materijalna i podra~je na adaptivna kultura. Spored nego, realnite pri~ini na progresivnite op{testveni promeni le`at vrz podra~jeto na materijalnata kultura. Adaptivnata kultura gi opfa}a site ostanati delovi na ~ovekovoto op{testveno deluvawe i e prilagodena na matarijalnata kultura. Toa prilagoduvawe, me|utoa, ne te~e ednostavno i bez te{kotii i potresi. Promenite na podra~jeto na materijalna kultura nametnuvaat opredeleni promeni vo drugite kulturni podra~ja kakvi {to se na primer, op{testvenite organizacii i obi~ai. Pritoa, tie kulturni podra~ja nikako ne se menuvaat istovremeno so menuvaweto na materijalnata kultura, tuku zaostanuvaat zad nea. Vo toa zaostanuvawe na adaptivnata kultura zad materijalnata, Ogbern gleda{e edna od pri~inite poradi koi vo sovremenoto op{testvo se ra|aat mnogubrojni socijalni problemi, me|u koi i kriminalitetot. 3. Osnovniot prigovor {to so pravo mo`e da im se upati na pretstavnicite na ovie teorii e lapidatno sro~en vo stavot deka tie, kako i privrzanicite na teoriiite na kulturniot konflikt, premnogu se inspirirani od tn. "sociolo{ki frojdizam," so toa {to ovde, za razlika od poimniot instrumentarium na teorijata na frustracija va`at poimite instinkt, li~nost i kultura. Na toj na~in patologijata na li~nosta samo ja pomestuvaat na planot na patologijata na op{tecijata na edna kultura od homogen i dobro integriran vid kon heterogen i dezintegriran vid e sledena so porast na konfliktni situacii. Obratno, operacijata na integrira~ki procesi go smaluva brojot na konfliktnite situacii. Takvi konflikti vo kultura koja se menuva mo`at da se razlikuvaat od onie {to se sozdavaat koga razni kulturni sistemi }e dojdat vo konflikt eden so drug, bez ogled na karakterot i stepenot na razvojot na ovie sistemi." Sellin, T. Culture Conflict and Crime, Council, New York, 1950, str. 116.

322

stvenite grupi. Kako mo{ne zna~aen prigovor mo`e da se istakne i nivnoto prenebregnuvawe na socijalno interakcionisti~kiot prigovor, deka op{testvenata kontrola ~estopati e poizrazena kon razli~nosta. Na{ stav e deka toa duri svesno i namerno se pravi. Poinaku i ne mo`e da se objasni, na primer, sogleduvaweto na Eliot, koja pravilno zabele`uva deka prestapnicite "nadvor od svojata dr`ava" dobivaat pogolema kazna, za{to tie doa|aat pred sud so edna nezgoda pove}e, imeno kako "stranci."569 6. TEORIJA NA ANOMIJA

1. Sovremenata teorija na anomija ja razvi Robert Merton (Robert Merton, Social Theory and Social Structure, 1949). Toj, isto kako i Direkem, anomijata ja opredeluva kako op{testvena sostojba, so tie razliki {to a) tamu kade {to Dirkem go stava akcentot vrz al~nosta, Merton zboruva za `elbata za uspeh i b) Dirkem ja opredeluva anomijata so nagli promeni i krizi, a Merton so postojanite uslovina op{testvoto. Za opredeluvawe na kriminalitetot, spored Merton, zna~aen e odnosot me|u op{testvenite celi i mo`nostite tie celi da se ostvarat. Devijantnoto i kriminalnoto povedenie, spored terminologijata na Merton, ne e ni{to drugo tuku "simptom na disocijacijata (razdvojuvaweto) me|u kulturno propi{anite aspiracii i socijalno strukturiranite izlezi za ostvaruvawe na ovie aspiracii."570 Ili, {to se sveduva na istoto, protivre~nost me|u proklamiranite kulturni vrednosti (koi se javuvaat kako legitimni celi) koi im se ponudeni na site ~lenovi na op{testvoto, bez ogled na nivnata op{testvena polo`ba, i institucionaliziranite normi so koi se opredeluvaat i kontroliraat dozvolenite na~ini za ostvaruvawe na tie celi. Izborot na sredstvata za postignuvawe na kulturnite celi sekoga{ e ograni~en so ovie normi. Ottamu, negovata teorija na devijantnoto i kriminalnoto povedenie ima za "osnovna cel da otkrie na koj na~in op{testvenata struktura vr{i opredelen pritisok vrz opredeleni poedinci da otstapat od prosekot,"571 t.e. da se anga`iraat kon nekonformisti~ko, namesto kon konformisti~ko povedenie. 2. Formuliraweto na vakviot stav, od strana na Merton, be{e ovozmo`eno so negovoto prifa}awe na dve pojdovni tezi. Prvata, se odnesuva na postoewe na protivre~en op{testven sistem (otfrlawe na 569

Hentig, H. op. cit. str. 231. Merton, R. K. op. cit. str. 131. 571 Ibid, str. 132. Nasproti vakviot stav, Merton sepak se obiduva da doka`e deka postojat pozitivni korelacii me|u pritisokot koj mo`e da predizvika devijantni reakcii i vistinskite kvoti na devijantnoto odnesuvawe. str. 146. 570

323

funkcionalisti~kata vizija za postoeweto na op{etestvo ~ii delovi funkcioniraat usoglaseno). Vtorata teza se odnesuva na razlikuvaweto dva elementi: kulturata i op{testvenata struktura, koi samo analiti~ki se delivi. Toa se: 10 kulturnite celi i 20 zakonskite normi. 10 Prviot element (kulturna struktura) se sostoi od kulturno definirani celi - celi koi se smetaat za vredni i kon ~ie postignuvawe poedincite normalno se stremat (kulturno odredeni celi, streme`i i interesi koi na site im se ponudeni kako legitimni, bez ogled na nivnata op{testvena polo`ba). Toj element pretstavuva ramka za naso~uvawe na aspiraciite. Ovie celi, pove}e ili pomalku se integrirani i vo sebe vklu~uvaat razli~ni stepeni na dominacija i ~uvstva. Nekoi od ovie kulturni aspiracii se povrzani so iskonskite ~ove~ki porivi, me|utoa ne se odredeni od niv. 20 Vtoriot element (op{testvena organizacija) gi definira, regulira i kontrolira institucionalni normi (prifatlivite na~ini) za postignuvawe na navedenite celi. Toa se institucionalnite ili dozvolenite sredstva za ostvaruvawe na tie celi (so niv se odreduva i kontrolira dozvoleniot na~in za ostvaruvawe na celite: obi~aj, moralni normi, pravo). Toga{ koga ne mo`at da se postignat sakanite celi nastanuva op{testvena sostojba na anomija koja se karakterizira so otsustvo na kulturno regulirano povedenie i so zna~itelno opa|awe na po~ituvaweto na op{testvenite normi (otsustvo na zakonitost, raspad na normativniot sistem). Spored toa, nekonformisti~koto ({to zna~i, devijantnoto i prestapni~koto) povedenie e simtom na nekoja vnatre{ena neusoglasenost nare~ena anomija. Op{testvoto se nao|a vo takva sostojba vo slednive ekstremni slu~ai: a) Koga postoi ras~ekor me|u va`nosta koja im se pridava na opredeleni kulturni celi i mo`nostite site, bez ogled na polo`bata koja ja zazemaat vo op{testvenata struktura, da dojdat do tie celi na dozvolen na~in (kultura koja preterano, nesrazmerno gi naglasuva celite, a nedovolno gi opredeluva institucionalnite sredstva za nivno postignuvawe). Vo ovaa sostojba na op{testvena struktura, vo prv red se insistira na vrednosta na "uspehot," a ne na na~inot kako da se dojde do uspehot, 572 vo koe se dozvoleni site sredstva da se dojde do "uspeh po 572

Taka vo natprevaruva~kite sportovi kade {to celta na pobedata e sogolena... uspehot vo natprevarot se tolkuva kako "da se pobedi vo naprevarot, "odo{to, kako "da se pobedi preku odnapred opredeleni na~ini na aktivnosti." Do nagradata se doa|a so koristewe na naedozvoleni, no tehni~ki efikasni sredstva. Yvezdata na protivni~kiot fudbalski tim, so podmolen start e isfrlena od igra, bora~ot kri{um go onesposobuva svojot protivnik so ingeniozna, no so zabraneta tehnika, nekoga{ni studenti na univerzitetot tajno finansiski gi pomagaat "studentite" ~ii talenti nagolemo se ograni~eni na sportskoto pole... Akcentot vrz postignuvaweto na celta do tolku gi

324

sekoja cena (celata gi opravduva sredstvata)."573 b) Koga izvesni aktivnosti koi prvi~no slu`ele kako sredstvo za postignuvawe na opredeleni celi se pretvoreni vo cel za sebe, me|utoa, na tie aktivnosti, iako imaat ritualen karakter, i natamu im se pridava golema va`nost (kultura spored koja celite se neopredeleni, a sredstvata prenaglaseni). Me|u ovie ekstremni tipovi se nao|aat op{testva vo koi pomalku ili pove}e e vospostavena ramnote`a me|u kulturnite celi i op{testveno priznaenite sredstva za nivno ostvaruvawe (integrirana kultura koja ednakvo gi naglasuva i celite i sredstvata). Prvite dva tipa na kultura se slabo integrirani i ritualisti~ki, za{to postavuvaat barawe ~lenovite na op{testvoto da se pridr`uvaat na "pravilata na igrata," bez jasni celi kon koi treba da se te`nee. Op{testvata so takov tip na kulturi sozdavaat uslovi za pojava na tendencii za devijantno i kriminalno povedenie. Ottamu, kako posebno interesni i karakteristi~ni za amerikanskoto op{testvo, Merton, go izvlekuva i posebno gi analizira prviot tip na op{testvo i kultura, me|utoa naglasuva, deka istata analiti~ka postapka mo`e da se primeni i na drugite tipovi na op{testvena struktura. Do neusoglasenost (protivre~nost) me|u op{testvenata struktura i kulturata doa|a toga{ koga od ~lenovite na op{testvoto se o~ekuva da se stremat kon opredeleni kulturni celi, a sredstvata za nivnata realizacija ne im se ednakvo dostapni na oddelni op{testveni klasi. Toa e tn. - su-

dir me|u kulturata i strukturata poradi neusoglasenost na kulturnite celi i sredstvata za nivno postignuvawe (ras~ekor me|u vrednostite {to gi nalo`uva op{tetsvoto i realnite mo`nosti {to gi imaat poedincite tie vrednosti da gi ostvarat). Op{testveniot pritisok oslabel zadovolstvata koi proizleguvaat od samoto u~estvuvawe vo igrata, {to tie zadovolstva bukvalno se svedeni na povolniot rezultat... Sekako deka ovoj proces ne e ograni~en samo vo oblasta na sportot... Ekstremnoto istaknuvawe na akumulacijata na bogatstvoto kako simbol na uspehot vo na{eto op{testvo zboruva protiv efikasnata kontrola na institucionalno reguliranite na~ini na steknuvawe na bogatstvo. Izmamata, korupcijata, nemoralot, zlostorot, nakratko cel katalog na proskribirani povedenija stanuvaat se porasprostraneti koga naglaskata na kulturno induciraniot uspeh - celta, se razdvoi od koordiniranoto institucionalno istaknuvawe na legitimnite normi. Merton, K. R. Social Structure and Anomie, American Sociological Rewiew, 3/1938: Navedeno spored Ignjatovi}, \, Kriminolo{ko nasle|e, str. 153-154. 573 Doktrinata "celata gi opravduva sredstvata", stanuva vode~ko na~elo za akcija, toga{ koga kulturnata struktura neopravdano i prekumerno ja veli~i celta, a op{etstvenata organizacija, na ist na~in gi ograni~uva mo`nostite za koristewe na dozvolenite sredstva. So drugi zborovi, ova na~elo i so nego povrznoto povedenie go odrazuvaat nedostigot na kulturna koordinacija. Ibid, str. 158.

325

kon nekonformisti~ko povedenie se nao|a vo proporcionalen odnos so stepenot so koj e izrazeno razdvojuvaweto na me|u kulturnite celi koi lu|eto gi prifa}aat kako obvrska i op{testvenata polo`ba vo koja tie se nao|aat, blagodrenie na koja e relativno lesno da se postignat tie celi. Dokolku razdvojuvaweto e pogolemo, dotolku i toj op{testven pritisok e pogolem.574 Ottamu, zada~ata na kriminologot e otkrivawe na na~inite na koj op{testvenata struktura vr{i pritisok na izvesni poedinci vo op{testvoto za nivno pobrzo oddavawe kon nekonformisti~ko, odo{to na konformisti~ko povedenie. So drugi zborovi gornite stavovi na Merton mo`at da se uprostat na slednoto. Vo sekoe kulturno op{testvo se postavuvaat opredeleni celi kon koi se stremat nejzinite ~lenovi. Tie celi se nalo`uvaat so silata na kulturata, a ~lenovite na op{testvoto vrz niv polagaat moralno pravo. Za ostvaruvawe na tie aspiracii, op{testvoto opredeluva izvesni institucii i mehanizmi kako legalni pati{ta (op{testveno po`elen na~in, vreme i mesto) i go zabranuva nivnoto postignuvawe so koristewe na drugi pati{ta, t.e. so vr{ewe na krivi~ni dela. Me|utoa, iako op{testvoto gi proklamiralo celite i aspiraciite, tie ne im se ednakvo dostapni na site poedinci - licata so poniska rasna i etni~ka polo`ba, pa i na celi op{testveni grupi - na pripadnicite na poniskite klasi. Na poedincite so vakov op{testven status im nedostasuvaat potrebnite sredstva so ~ija pomo{ mo`at da gi dostignat celite po legalen pat. Ottamu, kaj niv se ra|a nezadovolstvo koe mo`e da gi odvede na patot na nepo`elno op{testveno povedenie.575 Na toj na~in, op{testvenata struktura vr{i vistinski pritisok vrz oddelni lica kon nekonformisti~ko odnesuvawe. Nakratko, mo`nosta da se ostvarat posakuvanite celi zavisi od polo`bata vo op{testvenata struktura koja ja opredeluva dostapnosta na legalnite sredstva. Ili, konkretno, toa za amerikanskata kultura zna~i deka postigaweto na pari~niot uspeh576 pretstavuva osnovna vrednost koja se 574

Op{testvenata sruktura vr{i pritisok vrz kulturnite vrednosti, poradi {to akcijata vo soglasnost so kulturnite vrednosti stanuva lesno mo`na za onie {to zazemaat opredelni polo`bi vo op{testvoto, a te{ka ili nevozmo`na za drugite. Vo odnos na ostvaruvaweto na kulturnite barawa op{testvenata struktura pretstavuva ili pre~ka ili otvorena vrata. Koga kulturata i op{testvenata struktura se lo{o integrirani, pa prvata nalo`uva povedenie i stavovi koi drugata gi onevozmo`uva, postoi pritisok kon raspa|awe na normite. Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New York, Free Press, 1968, str. 217. 575 "Devijantnoto povedenie mo`e sociolo{ki da se smeta za simptom na disocijacija (razdvojuvawe) me|u kulturno propi{anite streme`i i op{testveno struktuiranite pati{ta za nivnoto ostvaruvawe." Ibid, str. 134. 576 Merton ne e vo zabluda deka pripadnicite na razli~nite op{testveni sloevi podednakvo ne gi prifa}aat site kulturni vrednosti i celi. Toj

326

javuva kako cel na site op{testveni klasi. Me|utoa, so ogled deka postignuvaweto na ovaa cel e ograni~eno so polo`bata na poedinecot vo op{testvenata struktura (neednakvite {ansi site da se zbogatat) doa|a do tn. strukturen pritisok koj najsilno e izrazen kaj najniskite klasi, koi ne mo`at da ja postignat taa cel bez da gi naru{at op{tetvenite normi. Na toj na~in, amerikanskoto naglasuvawe na pari~niot uspeh i seop{tata ambicioznost za negovoto ostvaruvawe, povlekuvaat so sebe anksioznost, odbojnost, neurozi i antiop{testveno povedenie.577 Seto toa, mo`e da se izrazi preku sledniov {ematki prikaz: NEUSOGLASENOST, DISOCIJACIJA (RAS^EKOR), PROTIVRE^NOST

me|u KULTURNI CELI

DOZVOLENI SREDSTVA

(vrednosti)

(op{testvena praktika)

OP[TESTVEN PRITISOK DEVIJANTNO ILI KRIMINALNO POVEDENIE

3. Vo sostojba na anomija se ra|aat pet vidovi na odnesuvawe kako na~ini na reakcija na poedincite na anomijata ili poto~no kako prilagoduvawa na poedincite na sostojbata na anomija: 10 konformizam - prilagoduvawe (nema zna~ewe kako izvor na devijanto povedenie), 20 inovacija - prifa}awe i streme` kon kulturnite celi kako {to se pari, ugled i sl. so otfrlawe na dozvolenite sredstva za nivno dostignuvawe, 30 ritualizam - napu{tawe na kulturnite celi, no so pridr`uvawe do institucionalnite normi (ova povedenie po pravilo ne stanuva devijantno), 40 retretizam (povlekuvawe, begstvo, otu|esamo poa|a od pretpostavkata deka postignuvaweto na pari~niot uspeh e eden od zaedni~kite ideali na pogolemiot del na amerikanskoto op{testvo. Pari~niot uspeh e samo eden primer, {to zna~i deka negovata teza za pojava na povedenie so koe se naru{uva nekoja norma mo`e ednakvo da se primeni sekoga{ koga e vo pra{awe pridavawe na nekoja va`nost na opredleneni kulturni celi kako na primer, na nau~no ili umentni~ko dostigawe, na don`uanska pobeda ili na ne{to drugo. Vidi: Ibid, str. 166. 577 Protivop{testvenoto povedenie se javuva vo golem obem samo toga{ koga sistemot na kulturnite vrednosti gi podiga, bukvalno nad seto ostanato, opredeleni zaedni~ki simboli na uspehot za celata populacija, dodeka negovata op{testvena struktura strogo go ograni~uva ili celosno go onevozmo`uva pristapot kon dozvolenite na~ini na postignuvawe na tie simboli za golem del na taa ista populacija. Merton, K. R. Social Structure and Anomie, Navedeno spored Ignjatovi}, \, Kriminolo{ko nasle|e, str. 157.

327

nost)- otfrlawe na kulturnite celi i na institucionalnite sredstva (tuka spa|aat povedenijata: otpadni{tvo, lutawe alkoholizam, narkomanija, mentalna bolest i sl.), i 50 buntovni{tvo - otfrlawe na kulturnite celi i institucionalnite sredstva, no so postavuvawe novi celi i novi sredstva i proceduri za nivno dostignuvawe (promena na op{testvoto i kulturnata sredina). Navedenite pet na~ini na prilagoduvawe na poedinecot na uslovite koi postojat vo op{testvoto, Merton jasno gi prika`a preku slednava {ema koja, soglasno so negovata pojdovna koncepcija, e {ema na ~ovekovi dejstvija, a ne {ema na li~nosti.578 Pritoa, zna~ajno e da se podvle~e deka op{testvenata struktura vr{i pritisok pri izborot na eden ili pove}e od navedenite na~ini na prilagoduvawe. Ottamu, tie ne se izraz na slobodniot izbor, na slobodnata volja na poedinecot, tuku op{testveno detrminirani na~ini na prilagoduvawe. ___________________________________________________________ Na~in na Celi koi gi opredelila Institucijalizirani prilagoduvawe kulturata sredstva ___________________________________________________________ 1. Konformizam + + 2. Inovacija + 3. Ritualizam + 4. Retretizam 5. Bunt ++___________________________________________________________ * Znakot (+) ozna~uva prifa}awe, (-) otfrlawe, a (+-) otfrlawe so zamena: situacija koga poedinecot gi otfrla postojnite kulturni celi i dozvolenite sredstva, me|utoa bara kulturnite celi da se zamenat so novi, a dozvolenite sredstva so nedozvoleni.

10 Od navedenite na~ini na prilagoduvawe samo konformizmot ne ozna~uva devijantno, tuku povedenie koe e vo soglasnost so op{testvenite barawa. 20 Za inovacijata kako vid na devijantno povedenie se karakteristi~ni delinkvencijata i kriminalitetot. Kriminalecot gi prifa}a parite kako vrednost - cel (no i koja i da e druga kulturna cel, kako, na primer, nau~no ili umetni~ko dostignuvawe, don`uanski pobudi i sl.), me|utoa do niv doa|a so nedozvoleni sredstva, na primer, so kra578

Navedenata {ema, Merton ja izveduva taka {to najprvin analiti~ki gi odvojuva kulturnite celi od dozvoleniette sredstva, a potoa poka`uva na koj na~in sekoj od niv mo`at da bidat prifateni ili otfrleni. So nivna kombinacija toj dobiva pet mo`ni logi~ki kategorii, od koi ~etiri pretstavuvaat razli~ni na~ini na devijantno ili kriminalno prilagoduvawe.

328

`ba ili izmama. Pritoa, na primer, kradecot e inovator. Toj, vo koj i da e slu~aj, ne gi otfrla sociokulturnite vrednosti. So samoto toa {to krade toj gi afirmira kako sociokulturni vrednosti (celi). Kradecot samo gi otfrla op{testveno propi{anite i dozvolenite pati{ta za steknuvawe na tie isti vrednosti.579 Glavnata pri~ina za inovacijata se nao|a vo nedostigot na socijalizacija. 30 Ritualizmot kako vid na adaptacija e karakteristi~en za poniskite klasi vo koi decata se socijaliziraat kon smaleni ambicii i po~ituvawe na op{testvenite pravila i obi~no ne se do`ivuva kako devijacija i socijalen problem. Za ova povedenie va`at pravilata: poslu{nost, po~ituvawe, ne zamerawe, ne istr~uvawe i sl. Me|utoa, bez ogled na toa {to ritulazimot ne se sfa}a kako devijantno prilagoduvawe, toj sepak pretstavuva otstapuvawe od kulturniot model spored koj ~ovekot treba aktivno da se bori so cel da ja podobri svojata op{testvena polo`ba i napreduva vo op{testvenata hierarhija.580 Glavnata pri~ina za pojavata na ovoj vid adaptacija e ekstremnata asimilacija na institucionalnite barawa. 40 Retretizmot e karakteristi~en za onie poedinci koi se obidele celite da gi ostvarat so dozvoleni sredstva no, pritoa do`iveale neuspeh (ne uspeale da se slu`at so nedozvoleni sredstava kako {to toa go pravat kriminalcite), poradi {to gi otfrlile i celite i sredstvata. Ovde treba da se pomestat i onie poedinci koi se karakteriziraat so vnatre{na otpornost (moralen pritisok) sprema upotrebata na nedozvolenite sredstva koja e steknata vo procesot na socijalizacijata. Retritizmot, spored zborovite na Metron, se javuva koga osloboduvaweto od vladea~kite standardi, zaradi frustracii ili marginalisti~ki perspektivi, vodi kon obid da se vovede eden "nov op{testven poredok." 50 Buntot e reakcija na anomi~nata sostojba kaj koja so otfrlawe na celite i sredstvata ne se odi kon prilagoduvawe tuku kon promena na op{testvenata struktura so cel da se vospostavat novi vrednosti (aktivno otfluvawe so zamena). Ovde ne se raboti za klasi~en kriminalitet tuku za revolucionerno deluvawe (politi~ka delinkvencija). 579

Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str.

56. 580

"Postojat niza najrazli~ni konkretni oblici na ~ovekovo povedenie koe spa|a vo ovaa kategorija. Po~nuvaj}i od birokratskite virtuozi, za koi po~etokot i krajot na sekoja akcija e "ona {to pi{uva vo zakonot," pa se do bla`eni vernici, za koi ceremonijata i sakralnite obredi se edinstvenata i vistinska sodr`ina na pobo`nosta, ritualniot (oportunisti~kiot) tip na devijacija vo sebe vklu~uva {areno mno`estvo na pomalku ili pove}e vidlivi otstapuvawa od op{testvenite normi vo nedozvolena nasoka." \uri}, M, op. cit. str. 114.

329

4. Navedenata podelba, koja Merton za prvpat ja iznese vo svoeto delo "Socijalna teorija i socijalan struktura" od 1949, vo slednoto izdanie od 1957 ja pro{iruva i redigira na toj na~in {to devijantnoto povedenie go deli na: 10 nekonformizam (teoretski razvien obrazec na buntot) i 20 aberatovno povedenie (kade gi pomestuva, vo prv red inovacijata, no i ritualizmot i retretizmot). 10 Nekonformizmot pretstavuva soglasuvawe so vrednostite, standardite i o~ekuvawata na referentnite grupi i poedincite koi se razlikuvaat od grupata so ~ii o~ekuvawa nekonformistot ne saka da go soobrazi svoeto povedenie. Nekonformizmot mo`e da bide konzervativen - koga pretstavuva soglasuvawe so vrednostite, standardite i praktikata na nekoe porane{na op{testvena sostojba, ili radikalen koga se raboti za soglasuvawe so vrednostite, standardite i praktikata koi sî u{te ne se institucionalizirani, me|utoa pretstavuvaat normativen sistem na nekoi idni grupi. 20 Aberativnoto povedenie go so~inuvaat site drugi oblici na prilagoduvawe koi pretstavavuvaat delinkventno i kriminalno povedenie.581 Za opravduvawe na ovaa podelba na devijantnoto povedenie, Merton uka`uva na nivnite razliki koi mo`at da bidat strukturalni, kulturni i funkcionalni. Strukturalnite razliki se sostojat vo slednoto: a) nekonformistot javno go iska`uva svoeto nesoglasuvawe so postojnite normi, dodeka aberantot se trudi toa da go sokrie, b) nekonformistot ja osporuva legitimnosta na op{testvenite normi, ili, dokolku celosno ne gi otfrla, smeta deka tie ne se primenlivi vo odredeni situacii, a aberantot ja priznava nivnata legitimnost, me|utoa sepak gi naru{uva, za{to smeta deka toa za nego e korisno, b) nekonformistot ima za cel da gi zameni normite na grupata so povisoki moralni vrednosti, a aberantot gi priznava postojnite normi, me|utoa se trudi da gi izbegne sankciite {to gi povlekuva nivnoto naru{uvawe, g) nekonformistot otstapuva od postojnite normi od celosno nekoristoqubivi pobudi, dodeka aberantot toa go pravi zaradi zadovoluvawe na sopstvenite interesi. Razlikite vo kulturnata sfera se sogleduvaat preku stavot na javnoto mislewe koe kaj nekonformistot ~uvstvuva deka toj se povikuva ili na moralnite vrednosti od minatoto koi saka da gi obnovi ili na moralnite vrednosti na idninata, dodeka aberantot nema ni{to staro da obnovi ili novo da predlo`i. Funkcionalnite razliki se sostojat vo toa {to nekoformizmot mo`e da dovede do op{testveni i kulturni promeni, a ponekoga{, 581

Merton, R. op. cit. str. 360

330

latentno i manifestno, duri i na onie koi stanale disfuncionalni vo op{testvenata struktura. Od druga strana, aberativnoto povedenie vodi samo kon zadovoluvawe na li~nite interesi na devijantot (manifestna funkcija), odnosno do reaktivirawe na ~uvstvoto na grupata koja do tolku oslabnala {to pove}e ne mo`e da bide uspe{en regulator na povedenieto (latentna funkcija).582 5. Merton se obidel da uka`e i na nekoi pati{ta so koi se otstranuva ili ubla`uva anomi~nosta na amerikanskoto op{testvo. Spored nego, toa e mo`no preku usoglasenoto istakuvawe na vrednosta na materijalniot uspeh so soodvetno istakuvawe na institucionalno propi{anite sredstva za nivno postignuvawe. Toa usoglasuvawe bi se postignalo na toj na~in {to, namesto istaknuvaweto na celta pove}e bi se storilo vrz utvrduvaweto na institucionalnite normi. Toj, osven toa smeta, deka razli~nite obici na devijantno povedenie pretpostavuvaat deka devijantnite poedinci bile necelosno socijalizirani taka {to gi napu{tile institucionalnite sredstva, dodeka i natamu zadr`ale odredena vrednost - celta. Spored toa, se postavuva problemot na usovr{uvawe na procesot na socijalizacijata. So uspe{noto ostvarena socijalizacija, lu|eto bi se vospituvale da prifa}aat odredeni celi i institucionalni sredstva koi im se pristapni za nivnoto postignuvawe.583 6. Vrz osnova na ovie sfa}awa, Strol (J. L. Strole) izrabotil skala na anomija i teoretskiot pristap na Merton go primenil vrz istra`uvaweto na delinkventoto povedenie na maloletnicite od poniskite klasi. Spored nego, licata so visok stepen na anomija zabele`uvaat deka: a) sudbinata na prose~niot ~ovek stanuva se polo{a, b) idninata e tolku crna poradi {to stanuva ne~esno da se ra|aat deca, v) javnite funkcioneri se nezainteresirani za problemite na prose~niot ~ovek, g) na drugite lu|e ne mo`e da im se veruva i d) deka e va`no da se `ivee za denes - ne e va`no {to }e bide utre. Vrz osnova na toa istra`uvawe, so ogled deka maloletnicite koi poteknuvaat od semejstva so ponizok socijalen status ne se vo sostojba da dojdat do materijalnite vrednosti kon koi se stremat, doka`al deka doa|aat vo sostojba na anomija vo koja za dosegnuvaweto na celta im slu`i kr{eweto na zakonskite normi. So poimot anomija na Merton, Strol ne ja naglasuva sostojbata na op{testvoto, tuku sostojbata na li~nosta. Ovoj poim toj go koristi vo zna~ewe na posebna sostojba na li~osta koja, spored nego, e li~nost bez minato i bez idnina i so ~uvstvo na moralna praznina. Anomi~niot poedinec e duhovno sterilen ~ovek, otse~en od svojata moralna osnova i edinstveno odgovoren na sebesi. Toj `ivee bez minato i bez 582

Vidi: Kecmanovi}, D. op. cit. str. 54-59 i [padijer-\ini}, J. op. cit. str.

583

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 36.

54-56.

331

idnina so dlaboko ~uvstvo na moralna praznina. 7. Poa|aj}i od teorijata na Metron, Klavord (Richard Cloward) vo ispituvaweto na maloletni~kata delinkvencija voveduva nova varijabla - razlikata vo pristapot kon nelegitimnite sredstva. Spored negovoto sfa}awe, delinkventite se lica koi se li{eni od pristapot kon legitimnite sredstva za postignuvawe na celite, me|utoa, na koi ednovremeno im se pristapni nelegitimnite sredstva so koi mo`at da se ostvarat tie celi.584 Poedinecot na koj ednovremeno ne mu se pristapni nitu legitimnite, ni nelegitimnite sredstva, najverojatno }e se odnesuva na eden od retretisti~kite na~ini.585 Ottamu, negoviot pristap, vsu{nost, pretstavuva obid za konsolidacija (sreduvawe) na teorijata na anomijata (razlika vo pristapnosta na legitimnite sredstva) i teorijata na diferencijalnata asocijacija (razlika vo pristapnosta na nelegitimnite sredstva). 8. Vo idejnite ramki na teorijata na anomijata nastanaa i sfa}awata na Koen (A. Cohen). Negoviot pristap, za koj podrobno }e zboruvame podocna, e mnogu sli~en na teorijata na Merton, me|utoa, se ograni~uva na objasnuvawe na nastanuvaweto na edna specifi~na pojava na maloletni~kata delinkvencija - na maloletni~kite bandi. Nejzinata naglaska e vrz posebnata subkultura na delinkventite koja nastanuva poradi nemo`nosta decata od poniskite sloevi da u~estvuvaat vo vrednostite koi gi sozdava vladeja~kata klasa, "srednite sloevi" na op{testvoto. Poradi toa, ovie deca razvivaat sopstvena subkultura, sprotivstavuvaj}i im gi svoite vrednosti na vladeja~kite vrednosti. Na primer, namesto so uspeh vo u~ili{teto, samopotvrduvaweto se postignuva so u~estvo vo podvizite na uli~nite grupi, "gangovi." Vsu{nost, tuka ne se raboti za navistina novi vrednosti, tuku za na~inot na nivnoto postignuvawe vo ramkite na nivnoto va`ewe. ^esto se raboti za postojni normi koi va`at samo vo ramkite na delinkventnite grupi 584

Teorijata na razli~nite mo`nosti na Klavord i Olin pretstavuva varijacija na teorijata na Merton. Delinkventnoto povedenie e prifateno kako na~in na postignuvawe na celite - uspeh. Vo postoe~kata kultura, nadmo} vo op{testvoto imaat onie koi postignuvaat materijalen uspeh. Vo delinkventnata subkultura isto taka nadmo} imaat onie koi postignuvaat materijalen uspeh i mo} - samo po pat koj po{irokoto op{testvo go definira kako nezakonit. Me|utoa, za sloevite na poniskite klasi, mo`nostite za postignuvawe na uspehot po zakonski pat se silno ograni~eni, duri i koga uspevaat da gi sovladaat mnogu visokite barieri za postignuvawe na obrazovanieto kako neophoden preduslov za bilo kakov natprevar vo trkata za vrabotuvawe. Petrovi}, M. Prestupni{tvo maloletnika - kako nastaje kako ga spre~avati? Zbornik IKSI, Beograd, 1976/5, str. 222. 585 Vidi: Cloward, R. Illegitimate Means, Anomie and Deviant Behavior, in Coser, L. A. and Rosenberg, B. (Eds.), Sociological Theory: A Book of Reading, The Macmilan, 1957, str. 562.

332

vo odnos na ~lenovite na bandata (disciplina, vernost, solidarnost), no, ne vo odnos na op{testvenite instituci i ~lenovite na po{irokoto op{testvo.586 9. Glavniot prigovor {to mo`e da í se upati na teorijata na anomija se sostoi vo toa {to taa ne go postavuva i ne dava odgovor na pra{aweto zo{to lu|eto stanuvaat li~nosti koi gi naru{uvaat op{testvenite normi, tuku ednostavno nastojuva da poka`e koi elementi na op{testvenata struktura go uslovuvaat kriminalnoto povedenie i na koj na~in toa povedenie e op{testveno rasprostraneto. Na ovoj prigovor osnovano se nadovrzuva i nejzinoto propu{tawe da í posveti dovolno vnimanie na sodr`inata i nastanuvaweto na kulturnite celi i normi koi posmatraat kako dadeni i ne se doveduvaat vo vrska so osnovnite op{testveni odnosi.587 Sledniot prigovor proizleguva od nejzinata osnovna hipoteza deka neusoglasenosta na posakuvanite celi i mo`nostite za nivno zadovoluvawe vodi kon kriminalitet. Ottamu, nu`no se izvlekuva tendenciozen zaklu~ok deka siroma{noto naselenie e glavniot rezervoar od koj se crpat kriminalcite. Za ovaa teorija isto taka se veli deka ne mo`e da objasni zo{to nekoi lica koi se soo~eni so anomijata stanuvaat, a nekoi ne stanuvaat prestapnici (zo{to poedincite koi se izlo`eni na op{testveniot pritisok na razli~i na~ini odgovaraat na toj pritisok). So ogled pak, na tvrdeweto deka krivi~nite dela ne se vr{at samo od materijalni pri~ini, na teorijata na Merton mo`e da í se prefrli i toa deka ne e vo sostojba da gi objasni site vidovi na kriminalitetot, tuku samo imotniot kriminalitet na poniskite klasi. Hipotezata na Merton se zasnova vrz pretpostavkata deka dozvolenite sredstva se razli~no rasporedeni, {to zna~i deka nekoi poedinci, poradi polo`bata {to ja zazemaat vo op{testvenata struktura, u`ivaat opredeleni prednosti koi im se onevozmo`eni na drugite. Me|utoa, Merton ne poka`a nikakov interes za pra{aweto na 586

Petrovi}, M. Prestupni{tvo maloletnika - kako nastaje kako ga spre~avati? Zbornik IKSI, Beograd, 1976/5, str. 222. 587 Toa, spored Lari Tejlor, "e kako site poedinci vo op{testvoto da igraat protiv nekoj xinovski avtomat, no ma{inata e podesena taka {to samo nekoi od igra~ite postojano dobivaat toga{ onie koi gubat zapo~nuvaat da ufrluvaat brokei i stranski pari za da ja zgolemat {ansata za dobivka (inovacija), ili bezuslovno prodol`uvaat da igraat (ritualizam), ili se otka`uvaat od igrata (povlekuvawe), ili predlagaat nekoja sosema druga igra (bunt). Me|utoa, vo analizata kako nikoj da ne pra{uva: koj voop{to go postavil avtomatot i koj go sobira profitot? Celokupnata kritika na igrata se sostoi vo toa da se izmeni redot na isplatata, taka {to onie koi gubat da pominat ne{to podobro." Taylor, L, Devijance and Society, London, Michael Joseph, 1971, str. 148 (Navedeno spored Jankovi}-Pe{i}, op. cit, str. 69).

333

op{testvenata raspredelba na nedozvolenite sredstva koi, isto taka, ne stojat ednakvo na raspolagawe. Ottamu, proizleguva deka site poedinci koi ne se vo sostojba da ja ostvarat sakanata cel na dozvolen na~in mo`at lesno i nepre~eno da dojdat do nedozvolenite sredstva, za{to vpro~em, devijantnoto povedenie koe se sostoi vo upotreba na nedozvoleni sredstva, mo`e da se projavi samo toga{ koga ovie sredstva se dostapni. Vakvata pretpostavka e neosnovana, za{to i pristapot do nedozvolenite sredstva ednakvo e usloven od polo`bata vo op{testvenata struktura. Toa zna~i, so ogled deka imaat najlesen pristap do niv, najsilno se izlo`eni na devijantni tendenci onie poedinci koi se nao|aat na vrvot na op{testvenata hierarhija. Spored toa, sprotivno na zaklu~okot na Merton, tokmu pripadnicite na najvisokite sloevi treba da se po~uvstvitelni na op{testveniot pritisok i mo`nosta nivnoto povedenie da se svrti kon kriminal. Poslednata, ne pomalku zna~ajna zabele{ka {to mo`e da í se upati na terijata na anomijata, prozleguva od praktikata vo koja ne se pravi, ili te{ko mo`e da se pravi, razlika me|u kulturnite celi i legitimnite sredstva. Vrednostite stanuvaat celi ili sredstva samo vo kontekstot na oddelni dela vo procesot i nema takvi vrednosti koi za celo vreme bi sodr`ele i celi i sredstva. Od istra`uva~ot se bara da opredeli {to se navistina celi, a toj proces e mnogu neizvesen za da se primeni kako obrazec. Spored toa, trkata za pari vo amerikanskoto op{testvo (cel), bez ogled na sredstvata, mo`e da se nare~e preterano istaknuvawe na celta. Me|utoa, isto taka e logi~no uporno da se nastojuva kon toa parite da se smetaat kako sredstvo za krajnite celi kako {to e sre}ata i deka preteranata trka za pari e koncentrirawe vrz sredstvata, na smetka na celite.588 7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA

1. Teorijata na potkultura i kontrakultura se samo natamo{ni varijanti na teorijata na kulturniot konflikt i teorijata na anomija. Vakvata opredelba jasno proizleguva ottamu {to i kaj niv osnovnata pri~ina za pojavata na kriminalnite povedenija pretstavuva postoeweto na konflitni odnosi me|u oddelni kulturi. Takviot sudir spored ovaa teorija sekoga{ se slu~uva me|u po{irokata kultura (mati~na kultura), od edna, i kulturata na nekoja pomala op{testvena grupa (subkultura), od druga strana. Glavniot nositel na toj sudir se pomalite op{testveni grupi koi se nositeli na poseben vrednosen sistem, stavovi, normi i na~ini na povedenie, toga{ koga od strana na mati~nata kultura se smetaat za negativni i otfrleni. Spored toa, subkulturata naj~esto se definira kako otstapuvawe od dominantnata kultura i sozdavawe na alternativni vrednosni orientacii i na~in na `i588

Vidi: Lipset. S. M. and Smesler, H. J. op cit. str. 526.

334

vot. Vo taa smisla prestapni~kite potkulturi se karakteriziraat so sopstveni normi na odnesuvawe i vrednosni sistemi spored koi pozitivno se vrednuva kriminalnoto povedenie. So pojavata na takvata prestapni~ka ili delinkventna potkultura se objasnuva pojavata na kriminalitetot i osobeno na maloletni~kata delinkvencija, kako i na nekoi formi na sociopatolo{ko povedenie (na primer, narkomanijata). [to se odnesuva pak, do na~inot na sozdavaweto na takvata subkulturata, toj proces se objasnuva so strukturnite sprotivnosti koi na opredelen sloj ili grupa im onevozmo`uva da se integrira vo op{testvenito sistem. 2. Spored teorijata na potkultura (ili subkultura) vo op{testvoto postojat edna op{ta kultura i redica na drugi potkulturi, koi se opredeluvat spored razli~ni zaedni~ki obele`ja kako {to se: nacionalnoto i etni~koto poteklo, jazikot, moralnite normi, religijata, obi~aite, na~inot na `ivot i sl. Edna od takvite kulturi pretstavuva i prestapni~kata potkultura. Pritoa, karakteristi~no e tvrdeweto deka grupata koja {to e povrzana so taa potkultura ne go osuduva, tuku go odobruva prestapni~koto povedenie. Prestapni{tvoto vo nea se poddr`uva so vrednosniot sistem na taa potesna neformalna ili organizirana zaednica. Kako primeri na vakvi potkulturni grupi vo ~ii ramki mo`e da se razvie streme` kon kriminalni odnesuvawa mo`at da se navedat: oddelenosta na crncite i belcite vo oddelni gradski ~etvrti, ili na idijancite vo oddelni rezervati vo SAD, ili kaj nas, sozdavaweto na posebni ~etvrti so rabotni~ki stanovi ili, {to e u{te pokarakteristi~no, odelenosta na nekoi nacionalnosti vo oddelni gradski podra~ja, kako na primer, ciganite vo "[utka" ili albancite na leviot breg od Vardar vo Skopje. Vakvite podelbi vlijaat za zajaknuvawe na protivre~nostite i konfliktite me|u kulturnite i potkulturnite sistemi, odnosno ne ovozmo`uvaat asimilasija i izgradba na zaedni~ki vrednosti i normi kako op{to prifatena kultura na odnesuvawe. Ovaa teza, koja poteknuva od grupata na sociolozi od ^ikago (~ika{ka sociolo{ka {kola), ja razvil i razrabotil Albert Koen (Albert Cohen, Delinqvent Boys: The Culture of the Gang, 1955). Negovata teorija se odnesuva na objasnuvaweto na maloletni~kata delinkvencija. Spored nego, pojavata na delinkventite bandi, koi se karakteriziraat so posebni subkulturni vrednosti i obrasci na odnesuvawe, e posledica na klasnata struktura na amerikanskoto op{testvo t.e. izraz na nastojuvaweto na poniskite klasi so otfrlawe na normite na srednata klasa da si obezbedat opredelen popovolen op{testvena status kakov {to e onoj na taa klasa. Vo amerikanskoto op{testvo, vo koe dominiraat normite na srednata klasa, poradi svojata polo`ba, vospituvawe i obrazovanie, decata od rabotni~kata klasa ne se vo sostojba da gi prifatat i da se odnesuvaat vo soglasnost so tie standardi. Vakvata situacija kaj niv razviva nezadovolstvo i frustracii i zatoa tie nao335

|aat re{enie vo otfrlaweto na normite na srednata klasa i vo zdru`uvaweto so vrsnicite koi imaat sli~ni problemi.589 Vleguvaweto vo delinkventite grupi za niv, vsu{nost, pretstavuva odgovor na nivnoto nezadovolstvo i natalo`enite frustracii, so {to vo tie grupi se steknuvaat uslovi za ostvaruvawe na dve glavni funkcii. Prvata, koja ednovremeno pretstavuva za{titen znak na delinkventnata subkultura e eksplicitnoto i celosno nepriznavawe na standardite na srednata klasa i usvojuvawe samo na nivnite antitezi.590 Vtorata, isto tolku va`na funkcija {to se ostvaruva vo delinkventnata subkultura, e davaweto legitimnost na agresijata (kaj deteto koe celosno go napu{ta moralot na srednata klasa se gubat moralnite inhibicii vo vrska so slobodnoto izrazuvawe na agresivnosta sprema izvorite na negovata frustracija).591 Maloletnicite, vsu{nost, se nao|aat pod dvoen pritisok. Od edna strana, na niv deluva kulturata na srednata klasa, zad koja stoi celokupniot aparat na mo}ta i insistiraweto na taa klasa vrz sopstvenite vrednosti kako {to se: ambicija, uspehot, ugled, ekonomska nezavinsnost, napreduvawe na planot na obrazovanieto, to~nost vo izra589

"Koenovoto objasnuvawe na maloletni~kata delinkvencija krajno uprosteno izgleda vaka: sekoe povedenie zna~i re{avawe na nekoj problem. Problemot zavisi od situacijata, no i od na~inot na koj poedinecot ja gleda taa situacija - sistem na referenci. Pri re{avaweto na svoite problemi poedinecot nikoga{ ne deluva osameno, duri i ako e fizi~ki sam. Celokupnoto negovo povedenie e interakcija vo koja toj deluva me|utoa, i rea|ira na realnite ili zamisleni povedenija na svojata okolina. Rea|iraweto na okolinata najdobro go validira negoviot li~en sistem na referenci vo ~ija ispravnost toj inaku ne e siguren. Ottamu, konformiraweto i baraweto na podr{ka e krajno nu`no vo `ivotot na ~ovekot. Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije, IKSI, Beograd, 1972/2, str. 305. 590 Deteto od agolot bezdelni~i zatoa {to ne go saka u~ili{teto, zatoa {to saka da izbega od dosadnata, mo`ebi poni`uva~ka siguacija koja ne dava nikakva nagrada. Me|utoa, bezdelni~eweto ne e definirano kako su{testveno vredno i kako ne{to {to donesuva status. ^lenot na delinkventnata struktura bezdelni~i, zatoa {to "dobrite" deca od srednata (i rabotni~kata) klasa ne bezdelni~at. 591 Ottamu, spored Koen, mo`e da se najde odgovor i na vr{eweto imotni delikti od strana na maloletni~kite bandi. Imeno, bezobyirnoto, nepravi~noto prisvojuvawe ne e samo diverzija na bogatstvoto ili na negovoto namaluvawe: toa e napad na srednata klasa tamu kade {to nejziniot ego e najranliv. Grupnata kra`ba, institucionalizirana vo delinkventnata potkultura, ne e samo na~in ne{to da se dobie. Taa e sredstvo koe se javuva kako antiteza na trezveniot i vreden "trud po vnatre{en poziv." Taa izrazuva prezir sprema odreden na~in na `ivot, sozdavaj}i negova sprotivnost so kriteriumot na statusot.

336

zuvaweto, sposobnost da se odlo`uvaat zadovolstvata, ~istota, u~tivost i sl. Od druga strana maloletnicite so poniska socijalna polo`ba se podlo`eni na vlijanieto na kulturata na svojata klasa, koja pomalku insistira vrz postignuvaweto na vrednostite na srednata klasa, za{to pove}e e okupirana so sekojdnevnite potrebi od egzistencijalna priroda. Vo takva situacija, maloletnicite od poniskata klasa se izlo`eni na protivre~nite vlijanija na kulturata na srednata klasa koja se nalo`uva so posredstvo na organiziranot sistem, od edna, i kulturata na sopstvenata klasa, od druga strana, ~ii objektivni mo`nosti za postignuvawe na povisok socijalen status i sigurnost se nedovolni. Takvata situacija kaj mladite ima za posledica nezadovolstvo, frustracii i otfrlawe na kulturata na srednata klasa i zdru`uvawe vo bandi koi obezbeduvaat opredeleno ~uvstvo na sigurnost.592 Na toj na~in maloletni~kite bandi se pojavuvaat kako kolektivna reakcija (protest), na edna za niv neprijatna sostojba. Ottuka, spored Koen, proizleguva deka nastanuvaweto na subkulturutite, kakvi {to se maloletni~kite bandi, e posledica na "postoeweto, vo efektivnata interakcija na edni so drugi, na pove}e u~esnici so sli~ni problemi na prilagoduvawe."593 Na toj na~in toj sozdal op{to objasnuvawe na postanokot na subkulturite koe ima zna~ajno vlijanie vrz site podocne`ni trudovi vo koi se rasprava za subkulturata koi nastanuvaat vo razli~ni sredini i so razli~ni u~esnici. 3. Vo nastojuvawe da ja dopolnat teorijata na potkultura na Koen, opredeleni varijanti na ovaa teorija sozdadoa: 10 Klavord i Olin (Richard A. Cloward and Lloyd Ohlin, Delinquency and Opportunity - A Theory of Delinquent Gangs, New York, 1960) - Teorija na diferencijalniot (razli~niot) izbor, i, 20 Volter Miler (Walter B. Miller) - Teorija na `ari{na preokupacija. 10 Teorija na razli~niot izbor (na razli~ni mo`nosti za izbor na legitimni i neligitimni sredstva). Za razlika od Koen, Klavord i Olin se obiduvaat maloletni~kata delinkvencija da ja objasnat kako 592

"Na pripadnicite na poniskite klasi legitimnite sredstva za postignuvawe na op{testveniot uspeh (visokiot op{testven status) im se uskrateni ili pristapot do niv im e onevozmo`en. Vakvata sostojba kaj poedincite doveduva do "statusni frustracii." So ogled na toa {to golem broj poedinci do`ivuvaat individualni statusni frustracii, tie iznao|aat kolektivno re{enie, taka {to formiraat eden alternativen vrednosno normativen sistem, ~ii celi mo`at polesno da se ostvarat i da se usoglasat so nivnata op{testvena polo`ba." Toa poka`uva deka "odgovorot na sostojbata na anomija ne mora da bide individualen (kakov {to e kaj Merton), tuku mo`e da bide i kolektiven, t.e da se sostoi vo sozdavawe na subkultura kako kolektivno prilagoduvawe," Jankovi}-Pei}, op. cit. str. 71. 593 Cohen, A. Delinquent Boys: Culture of the Gang, Glencoe, Ill, Free Press, 1955, str. 59.

337

vid na negirawe na standardite na srednata klasa koe vodi do nezakonsko steknuvawe na opredeleni materijalni sredstva. Spored niv, postojat tri vida na subkultura na maloletni~kite bandi, koi zavisat od vidot na izborot koj na nivnite ~lenovi im e dostapen i nivoto na usvojuvaweto na sekoj od tie vidovi na izbor. Toa se slednite vidovi na subkulturi: a) Kriminalna subkultura (vo koja se napreduva kon kriminalitetot na vozrasnite). Maloletni~kata banda se razviva vo nasoka na kriminalna subkultura koga vo zaednica, (vo koja tesno se integrirani nositelite na konvencionalnite i nelegitimnite vrednosti), postojat dvata vida na izbor (legitimen i nelegitimen izbor na sredstva). Vo taka sozdadenata maloletni~ka banda, maloletnicite se podgotvuvaat za podocne`noto vklu~uvawe vo organiziraniot kriminalitet, pa tuka go "u~at zanaetot" i se podgotvuvaat za prezemawe na kriminalni ulogi. Delata {to obi~no gi vr{at se od imoten karakter.594 b) Konfliktna subkultra (kade {to so sila se doa|a do reputacija, priznavawe na hrabrost i sopstveni teritorii). Ovoj vid bandi se karakteristi~ni za sredinite vo koi na maloletnicite ne im se dostapni nelegitimnite sredstva (nelegitimni strukturi na izbor), ottamu {to nepostoi organiziran kriminalitet kaj vozrasnite. Toa se sredini vo koi, poradi podvi`nosta na naselenieto, izostanuva integracijata koja e pretpostavka za formirawe na kriminalnata subkultura. So ogled na toa {to delata ovde pove}e se vr{at od agresivni, odo{to od koristoqubivi motivi, taa se opredeluva kako potkultura na sudiri.595 v) Povlekuva~ka subkultura (kade se pribegnuva kon droga). Ovaa subkultura se formira na podra~ja vo koja postojat tn. "dvokratni gubitnici" - maloletnici koi ne uspeale da go obezbedat posakuvaniot status, nitu vo ramkite na legitimniot (so konvencionalni sredstva, na primer, vo u~ili{teto), ni vo nelegitimniot izbor (vo uslovi na kriminalna, odnosno konfliktna subkultura).596 Site navedeni subkulturi nastanuvaat vo slamovite na pripadnicite na poniskite klasi. Koj vid na subkultura }e nastane zavisi od strukturata na lokalnata zaednica i od pristapnosta do neligitimnite sredstva za postignuvawe na uspehot (so koja, za razlika od pristapnosta do legitimnite sredstva, se favoriziraat socijalno neprifatlivite na~ini na negovo ostvaruvawe), za{to, spored avtorite na ovaa teorija, nitu neligitimnite sredstava ne im se podednakvo dostapni na site.597 Taka, na primer, za razlika od Merton, tie ispravno 594

Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 19. Ibid, str. 19-20. 596 Ibid, str. 20. 597 Spored avtorite na ova teorija, pristapot do neligitimnite, {to zna~i do kriminalnite ulogi, ne im e dostapen na site, kako {to voop{teno 595

338

tvrdat, deka toj {to saka da stane profesionalen xeparo{, mora da go ispe~e zanaetot kaj majstor za toa, ili pak za oddavaweto kon droga mora da se ima pristap do nea.598 Klavord i Olin, vu{not, trgnuvaat i natamu gi razrabotuvaat stavovite na Saterlend, izlo`eni vo deloto "Profesionalen kradec,"599 spored koi, poedinecot mora da ima pristap vo sredinata za steknuvawe na vrednostite i ve{tinite povrzani so ostvaruvaweto na nekoja legitimna ili, pak, kriminalna, delinkventna, odnosno devijantna uloga, a pokraj toa, koga ve}e edna{ ja nau~il, mora da bide i podr`an vo ostvaruvaweto na taa uloga. 20 Teorija na `ari{na preokupacija. Spored Miler, kultrata na poniskite klasi pretstavuva avtonomen kulturen sistem koj se javuva kako sredina {to ja ra|a maloletni~ka delinkvencija. Poradi otsustvo, ili samo povremeno i neefikasno prisustvo na tatkoto vo smejstvata na pripadnicite na poniskite klasi, takvoto semejstvo ne e vo sostojba da gi vr{i svoite funkcii, osobeno funkcijata na socijalizacijata na decata, koi vo toj slu~aj gi prezemaat primarnite grupi na negovite vrsnici. Maloletni~kite bandi se samo poseben oblik na tie primarni grupi.600 Vo `elbata da se pretstavat kako povozrasni, adolescentite nastojuvaat da steknat i da demonstriraat kvaliteti koi imaat najvisoka cena vo kulturata na poniskata klasa. A taa kultura se sveduva na {est glavni vrednosti, "`ari{ni preokupacii (focal concerns), odnosno to~ki na interes: 1. "nevolja" (tepa~ki, pijan~ewe, vonbra~na bremenost i drugi situacii i povedenija koi doveduvaat do kontakt so pretstavnicite na vlasta), 2. "lukavost ili `ilavost" (fizi~ka sila i izdr`se pretpostavuva. Taka aspiracijata da se stane lekar ne e dovolna da ja objasni okolnosta deka nekoj stanal lekar: postojat mnogu ne{ta {to izleguvaat me|u streme`ot i postignuvaweto. Toa, vo ni{to ne se razlikuva i koga se raboti za poedinec koj saka da bide uspe{en kriminalec. Ili, kako {to veli Saterlend, potencijalniot kradec, kako i potencijalniot lekar, nao|aat deka pristapot kon nivnata cel e uslovena od ispolnuvaweto na mnogu kriteriumi koi ne se sveduvaat samo na zaslugite i motivacijata. Vidi: ibid, str. 174 - 176. 598 Vidi pove}e: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 72-73. 599 Idejata na ovaa teorija, vsu{nost, mo`e da se pomesti u{te vo stavot na Ketle koj istaknuva{e: "Ne e dovolno ~ovekot samo da ima namera da stori zlo, toj, isto taka, mora da ima prilika i sredstva. Vo taa smisla se izjasnuva{e i Tanenbaum: "Lugeto u~at vo zaednica vo koja treba da se ima alat i znaewe. Zanaetot bara atmosfera proniknata so cel i vetuvawe... Zaednicata mu gi dava na kriminalecot negoviot alat i naviki, kako {to toa go pravi i za pravnikot, u~itelot i sl. Vidi: Ignjatovi}, \. op. cit. str. 55. 600 Miller, W. B. Lower Class Culture as a Generating Milleu of Gang Delinqiency, 1958, in Short, J. Gang Delinquency and Gang Subcultures, New York, Harper and Row, 1968, str. 147-148.

339

livost, ma{kost, hrabrost, ve{tina), 3. "ve{tina da se zarabotat pari,

sposobnost drugiot da se nadmudri, sposobnost na brz i duhovit odgovor", 4. "vozbuduvawe" (spremnost za avantura i rizik), 5. "sudbina" (veruvawe deka do materijalen uspeh mo`e da se dojde so pomo{ na sili od strana), i 6. "samostojnost" (nezavisnost i sloboda od nadzor i avtoriteti).601 Ottamu, delinkvencijata pretstavuva samo odraz na osobeno uspe{noto usvojuvawe na kulturnite normi na klasata na koja delinkventite í pripa|aat (maksimalizacija na karakteristi~nite osobini na poniskata klasa). Takvite delinkventni re{enija se usvojuvaat od ednostavna pri~ina {to se popristapni i poefikasni od drugite, a ne zaradi otfrlawe na vrednosniot sistem na srednata klasa (Miler go otfrla sfa}aweto deka vrednostite na poniskata i srednata klasa me|usebno se sprotivstavuvaat). Taka, dodeka za Koen, delinkvencijata pretstavuva negativna reakcija (bunt protiv normite na srednata klasa), za Miler taa e eden konstruktiven obid za prilagoduvawe na `ari{nite preokupacii na mati~nata kultura.602 Me|utoa, Dejvid Maca (David Matza, Deliquency and Drift, 1964) gi osporuva stavovite deka delinkventnata subkultura e karakteristi~na za poniskite klasi so tvrdeweto deka postoi sli~nost me|u delinkventite i drugite maloletnici. Toa go objasnuva na tri nivoa. Prvo, potkulturata sodr`i i tehniki na neutralizacija - razni odbranbeni mehanizmi i opravduva~ki sredstva {to pridonesuva golem broj maloletnici da ja prepoznaat pogre{nosta na svoite dela i da se ~uvstvuvaat vinovni. Vtoro, delinkvencijata e samo epizodna pojava kaj mnogu maloletnici. I, treto, delinkventnoto povedenie ne mo`e da se objasni so tezata za potkultura, ottamu {to taa potkultura lesno se napu{ta. Spored nego, do delinkvencija doa|a, za{to adolescentite se nao|aat vo sostojba na neizvesnost me|u detstvoto i zrelosta, ottamu {to golem del od vremeto go pominuvaat so svoite vrsnici i poradi nastojuvaweto da go izrazat svojot ma{ki identitet i da bidat prifateni od drugite vrsnici. Tie, vsu{nost, se vo zabluda deka ostanatite se skloni kon delinkvencija iako tie toa ne sî, no toa ne se razotkriva za da ne se izgubi li~niot status.603 Vo eden podocne`en trud, Maca zaedno so Gre{am Sajks (Gresham M. Sykes), ja dorazraboti teorijata na neutralizacija.604 Tie 601

Ibid, str. 169-150. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 74 603 Vidi: ibid, str. 75-76. 604 Grasham M. Sykes and David Matza, Techniques of Neutralization: A Theory of Delinquency, American Sociological Review, December, 1955. Spored prevodot na: Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, drugo, dopunjeno izdanje, Policiska akademija, Beograd, 2002. str. 273-282. Inaku, vo istiot trud, Ignjatovi} naglasuva deka spored tvrdeweto na Williams and McShane, konceptot na tehnikite na neutralizacija ne e celosno nov vo kriminolo{kata literatura. 602

340

poa|aat od stavot deka vo sovremenata amerikanska kriminologija postoi op{ta soglasnost za delinkventnoto povedenie koe se u~i vo procesot na op{testvenata interakcija: klasi~no tvrdewe za toa se nao|a vo teorijata na Saterlend za diferencijalnata asocijacija. Me|utoa, za razlika od procesot na koj se u~i toa povedenie, vo teorijata i vo kriminolo{kite istra`uvawa, za `al, malku vnimanie mu e posveteno na sodr`inata na toa {to se u~i. Najsilnata orientacija za prirodata na ovaa sodr`ina e pomestena vo idejata za potkulturata, spored koja osnovnata karakteristika na delinkventnata potkultura e sistemot na vrednosti koj stoi nasproti sistemot na op{tite vredenosti koi se vo sila i vo soglasnost so zakonot vo odredeno op{testvo. Ottamu, delinkventnata potkultura se javuva kako sprotivstavena sila na vrednostite {to go preferiraat konformisti~koto odnesuvawe, odnosno protiv konformisti~kiot op{testven poredok. Vo taa smisla e i stavot na Koen, koj procesot na razvojot na delinkventnata potkultura go gleda kako gradewe, odr`uvawe i jaknewe na kodot na povedenieto koe postoi vrz osnova na opozicija, na povedenieto koe e kontradiktorno na dominantnite vrednosti, osobeno na onie koi im pripa|aat na srednata klasa. Zgora na toa, Koen ne ja prifa}a delinkventnata potkultura kako ne{to dadeno tuku sistematski ja ispituva funkcijata na delinkventnite vrednosti kako mo`no re{enie za problemite na ma{kite deca od poniskata klasa vo oblasta na op{testveniot status. Takvoto objasnuvawe na Koen, spored Sajks i Maca se sudira so ~etiri seriozni teoretski i empiriski nedostatoci. Prvo, ako navistina bi postoela takva delinkventna potkultura vo koja delinkventot svoeto nezakonito povedenie go smeta za moralno korektno, mora da se pretpostavi deka nema da iska`e ~uvstvo na vina i sram koga }e bide otkrien i zatvoren, tuku samo ~uvstvo na indignacija i ma~eni{tvo, {to ~esto ne e slu~aj. Vtoro, zabele`ano e deka delinkventot ~estopati se gordee i poka`uva po~it sprema lu|eto koi go po~ituvaat zakonot {to zna~i deka, iako oddaden kon devijantniot sistem na vrednosti na delinkventnata potkultura, toj sepak vo mnogu instanci, izgleda ja priznava moralnata vrednost na dominantniot normativen sistem. Treto, postojat mnogu dokazi deka maloletnite delinkventi pravat jasno razgrani~uvawe me|u onie koi mo`at i onie koi ne mo`at da bidat `rtvi, {to se gleda od usvoenite maksimi: "ne kradi od prijateli" ili "ne vr{i vandalizam vo crkva od sopstvenata konfesija." ^etvrto, ne e sosema jasno deka mnogu delinkventi se imuni na barawata na konformizmot: ednostavno, idejata deka nekoe, celosno delinkventno sosedstvo na maloletnikot bezrezervno mu nudi model za delinkventno povedenie, ne e potkrepeno so podatoci. Ottamu, spored Sajks i Maca, Imeno, u{te Donald Kresi (Cressy) na sli~en na~in ja objasnuval racionalizacijata kaj vr{eweto izmami od strana na prestapnicite so "beli jaki," kako del od kulturaata na biznismenite. Ibid, str. 30.

341

validnosta na baraweto za konformistik~o odnesuvawe ne mo`e vo celost da se porekne, osobeno onie na roditelite i postarite. So toa ne se tvrdi deka na tie barawa ne mo`e da se rea|ira vo sprotivna nasoka, tuku samo deka rabiraweto na na~inot na koj se neutralizirani nadvore{nite i vnatre{nite barawa za konformizam mo`e da bide od su{tinsko zna~ewe za objasnuvawe na delinkventnoto povedenie. Ottamu, za niv se postavuva pra{aweto: koi se pri~inite na pojavata na delinkventnoto odnesuvawe i pokraj postoeweto na pomala ili pogolema obvrzanost na konformisti~ko odnesuvawe? Odgovorot na ova pra{awe se bara vo tezata za dejstvoto na psiholo{kiot mehanizam na racionalizacijata koj e pomestena vo edna prethodna faza - vo fazata pred storuvaweto na deloto. Taa racionalizacija koja mu prethodi na delinkventnoto povedenie, se ostvaruva so pomo{ na nekoja od slednive pet mehanizmi na neutralizacija: 10 Odre~uvawe na odgovornosta. Ovaa tehnika na nautralizacija zna~i deka vo onaa mera vo koja delinkventot mo`e da se definira sebesi kako li~nost na koja i nedostasuva odgovornost za storenite dela, sopstvenoto neodobruvawe na tie dela, ili neodobruvawata na drugite kako ograni~uva~ki vlijanija, ostro se smaleni vo svojata efikasnost. 20 Odre~uvawe na nanesenite povredi. Spored ovaa tehnika samiot delinkvent pravi razlika me|u prestapite mala in se (dela koi se pogre{ni po sebe) i mala prohibita (dela koi se nezakoniti, no ne i nemoralni). So toa {to kra`bata na avtomobil ja smeta za "pozajmuvawe" ili deka liceto od koe ne{to se krade, mo`e sebesi da si ja dozvoli takvata zaguba, toj ednostavno ja prekinuva vrskata me|u deloto i negovite posledici. 30 Odre~uvawe na postoeweto na `rtvata. So primena na ovaa tehnika delinkventot se stava vo polo`ba na odmaznik, a `rtvata se posmatra kako gre{nik, kako onoj koj vr{i zlodela. Ottamu se vr{at napadi sprema homoseksualci, ili za koi se pretpostavuva deka se toa, sprema pripadnicite na malcinski grupi, sprema nekoj "bezdu{en" nastavnik ili direktor na u~ili{te, ili kra`bi od nekoj "rasipan" sopstvenik na prodavnica. 40 Osuda na onie koi osuduvaat. Ova e mehanizam so ~ija pomo{ delinkventite gi otfrlaat onie koi niv gi otfrlaat, so pomestuvawe na vnimanieto od svoeto delinkventno odnesuvawe vrz motivite i povedenieto na onie koi ne gi odobruvaat nivnite akti. Toa se postignuva so tvrdewe deka onie koi gi osuduvaat se licemeri, prikrieni devijanti ili poedinci polni so zloba. Taa orientacija sprema svetot mo`e da bide osobeno zna~ajna koga preo|a vo ogor~en cinizam sprema onie na koi im e dovereno da gi primenuvaat ili da gi izrazuvaat normite na dominantnoto op{testvo. Delinkventite mo`at da ka`at deka policijata e korumpirana, glupa i brutalna, deka nastavnicite sekoga{ imaat svoi milenici, a roditelite sekoga{ se "istresuvaat" 342

na svoite deca. Pritoa, samata vrednost na nivnite gledi{ta ne e tolku va`na, kolku {to e va`na funkcijata na presvrtuvawe na negativnite sankcii koi se posledica na naru{uvaweto na normite. 50 Povikuvawe na povisoka lojalnost. Ovoj mehanizam ili tehnika pretstavuva tendencija kon neutralizacija na nadvore{nata i vnatre{nata kontrola preku `rtvuvawe na barawata na po{irokoto op{testvo zradi barawata na onie pomali op{testveni grupi na koi im pripa|a delinkventot: kako {to se, bra}a i sestri, prijateli ili bandi. Toa uka`uva deka devijantnoto povedenie se javuva ne zatoa {to se otrfrlaat dominantnite op{testveni normi, tuku samo deka im se dava prioritet na onie normi za koi li~no se smeta deka se mnogu pova`nii: normi koi vklu~uvaat pogolema lojalnost, na koi im se priznava prednost. Krajniot zaklu~ok na navedenite avtori e deka navedenite tehniki na neutralizacija se presudni vo slabeeweto na efektivnosta na op{testvenata kontrola i stojat vo pozadina na golem del na delinkventnoto oddnesuvawe. 4. Spored teorijata na kontrakultura za izrazot subkultura se upotrebuvaat sinonimite kontrakultura (protivkultura) so cel da se naglasi drasti~nata sprotivstavenost na ovie kulturni potsistemi vo odnos na op{tata kultura so koja tie sistemi se nao|aat vo postojan sudir. Samiot poim kontrakultura poteknuva od amerikanecot Milton Jinxer (Millton Yinger), koj smeta deka negovoto voveduvawe e od zna~ewe za teoretskite i empiriskite potrebi na sociolo{kite istra`uvawa vo kriminologijata i socijalnata patologija. Toa proizleguva od postoeweto na pojavi i povedenija koi spored nivnite osobini ne mo`at da se tretiraat kako kulturni vo potesna smisla, iako mo`at da se zasmetaat kako sostavni delovi na kulturata vo po{iroka smisla. Toa se obi~no pojavite za koi se smeta deka se devijantni, a vo oddelni slu~ai duri i izrazeno perverzni: kra`bi, ubistva, sadizam, silexistvo, prostitucija, upotreba na opojni drogi, komar i site onie pojavi {to se sli~ni so niv. Analizirajki gi ovie pojavi, Jinxer smeta deka tie se javuvaat vo situacii na opredeleni kontrakulturni sudiri. Tie kontrakulturni povedenija so izvesna doza na verojatnost se pojavuvaat ako postojat slednive uslovi: 10 koga poedinecot ili nekoja op{testvena grupa e prisilena kon li{uvawa ("frustracii") od izvesni glavni i va`ni vrednosti (na primer: ako na poedinecot ili na gupata im se blokirani izvesni ambicii: na primer, vo pogled na zanimaweto, op{testveniot ugled, ili ako se isklu~eni od procesot na komunikacijata i sl.), 20 koga nastapuva naru{uvawe (konfuzija) vo sistemot na vrednosta na nekoj poedinec ili na op{testvena grupa, taka {to, na primer, negativnite ili poniskite vrednosti izbivaat vo prv plan, a pozitivnite ili pova`nite vrednosti se potisnati vo vtor plan, odnosno na dnoto na hierarhiskata skala na vrednostite, i 30 koga postoi

343

otsustvo na socijalna kontrola.605 5. I pokraj toa {to ulogata na potkulturnite sistemi ima nesomneno zna~ewe za sogleduvawe na sudirite me|u etni~kite grupi i raznite delinkventi i prestapni~ki grupi, ovie teoretski pristapi ne se dovolni za objasnuvawe na op{testveno negativnite pojavi. Toa vo prv red e slu~aj ottamu {to konfliktite {to nastanuvaat vrz osnova na razli~ni sistemi na vrednosti se vo prv red rezultat na podlabokite op{testveni faktori koi se prekr{uvaat vo svesta na grupata. Ili poinaku, sudirite vo sistemot na vrednostite pretstavuvaat nadvore{na strana na projavuvaweto na ekonomskite i drugite op{testveni vlijanija. Ostanatite nedostatoci na subkulturnite teorii lapidarno gi izlo`i Dejavid Maca so slednive zabele{ki: 10 tie se pozitivisti~ki (za{to, od edna strana, vo centarot na svoeto interesirawe gi stavaat devijantite, a ja zapostavuvaat dejnosta na organite na socijalnata kontrola, i zatoa {to, od druga strana, ja negiraat ili namaluvaat slobodata na voljata i mo`nosta za sloboden izbor na akcii), 2. pre-

mnogu insistiraat na neodminlivoto pojavuvawe na delinkventnoto povedenie vo ramkite na grupite (delinkventnoto povedenie ne pretstavuva zadol`itelen uslov za ~lenstvo vo grupata), i 3. premnogu insistiraat na razlikite, a ja namaluvaat sli~nosta me|u delinkventite i nedelinkventite (vrednostite na mladite se isti kako i vrednostite na bogatite xentlameni, so taa nesre}na razlika {to kaj mladite negativno se vrednuvaat). Leins (P. Lejins) istaknuva deka spored teorijata na potkulturata, t. e. spored nejzinata "kriminalna filozofija," prestapni~koto povedenie ne samo {to ne se osuduva, tuku e i fakti~ki prisutno i postojano poddr`uvano so vrednosniot sistem na opredelena zaednica. Vo nea nastanuvaweto na potkulturata na prestapni{tvoto e objasneto preku tezata za zaedni~ko tragawe za protivzakoniti re{enija na zaedni~kite problemi so koi se soo~uvaat grupite na mladi vo komunata, pred sî, blagodarenie na lo{o struktuiranite mo`nosti. Dokolku tuka le`at korenite na prestapni{tvoto na mladite, toga{ navistina najlo{ mo`en na~in na tretirawe na problemot e onoj koj ovie mladi lu|e da se izoliraat od op{testvoto vo posebno prisilno formirani zaednici. Ustanovite za maloletnici i drugi kazneni ustanovi pretstavuvaat tokmu toa, i ottamu se skoro idealna podloga za vistinska delinkventna potkultura.606 Kon ovaa argumentacija, Kajzer go dodava i toa deka pred sî ostanuva nejasen odnosot na pri~inata i dejstvieto: dali do delinkventnoto odnesuvawe doa|a duri preku pripadnosta kon 605

Vidi: Todorovi}, A. Uzroci maloletni~kot prestupni{tva, Institut za kriminolo{ka i kriminalisti~ka ispitivanja i Institut dru{tvenih nauka, Beograd, 1971, str. 56-57. 606 Lejins, P. op. cit. str. 169.

344

nekoja banda ili pak vo takva banda se zdru`uvaat lica {to ve}e socijalno zastranile i vr{ele prestapi. Dokolku teorijata na subkultura se pro{iruva preku malata grupa vrz socijalniot dolen sloj, ostanuva otvoreno i pra{aweto: zo{to samo relativno mal del od dolniot sloj pove}ekratno i povtoruvano ja "prerabotuva" svojata statusna funkcija preku kriminalitetot.607 V. TEORII NA OP[TESTVENATA REAKCIJA 1. NOVATA [KOLA NA OP[TESTVENATA ODBRANA

1. Filipo Gramatika (Filippo Gramatica) e osnova~ot na ova dvi`ewe {to gi otfrla ekstremnite stojali{ta na klasi~arite i se obiduva na nov na~in da gi korigira ideite na site drugi dotoga{ni {koli. Toj, vo 1945 godina vo \enova, osnova "Cenatar za prou~uvawe na op{testvenata odbrana" a na negova inicijativa e svikana i Prviot me|unaroden Kongres na privrzanicite na ova dvi`ewe odr`an vo San Remo vo 1947 godina. Na Vtoriot Kongres odr`an vo Lie` (1947), ovoj me|unaroden centar prerasnuva vo "Me|unarodno zdru`enie za op{testvena odbrana" (SociÒtÒ internationale de dÒfanse sociale). Ova zdru`enie zapo~na da izdava svoj bilten i da odr`uva povremeni kongresi i postojano da go zgolemuva svoeto ~lenstvo so ugledni pravnici i drugi stru~waci koi se zanimavaat so problemite na suzbivaweto na kriminalitetot. Pojdovnite osnovi na teoretskite razmisluvawa i konkretnite op{testveni akcii na ova dvi`ewe se vo nasoka na sozdavawe na edna posebna doktrina za op{testvenata odbrana od koja }e se crpat merki za poefikasna za{tita na op{testvoto no, i na poedincite od kriminalitetot. Ovaa dokritna poa|a od pozitivisti~kata op{testvena odbrana koja {to be{e izedna~uvana so sistemot na merki na bezbednost naso~eni protiv opasnosta608 i ja ozna~uva{e samo funkcijata na krivi~noto pravosudstvo609 kako i od nesredenata Prva doktrina na op{testvenata odbrana na Prins,610 so koja se nastojuva{e da se za{titi op{testvoto so edna nau~no programirana kriminalisti~ka politika.611 Me|utoa, so ogled na toa {to ovaa nova doktrina e li{ena od originalen i zaokru`en pogled na problemite na kriminalitetot, kade se vtkaeni brojni razmisluvawa {to me|u sebe ~esto se razlikuvaat, ovde ne stanuva zbor za nekoja nova krivi~nopravna {kola, tuku za sovremena akcija {to se obiduva da iznajde novi i poefikasni re{enija i sre607

Kajzer, G. op. cit. str. 243. Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 9. 609 Ibid, str. 35. 610 Ibid, str. 23. 611 Ibid, str. 35. 608

345

dstva za suzbivawe na kriminalitetot. Od pri~ini {to samo na nov na~in se razviva edna stara ideja za op{testvenata odbrana ova dvi`ewe se narekuva i Nova op{testvena odbrana. Ova e zna~ajno da se istakne za{to ponekoga{ ovoj naziv pogre{no ñ se pripi{uva na umerenata nasoka na ova dvi`ewe, zaradi nejzino razgrani~uvawe od negovata ekstremna nasoka.612 Toa se, vsu{nost, dve nasoki, koncepcii ili strui na edno isto dvi`ewe {to me|usebno se razlikuvaat so ogled na sodr`inata i obemot na zada~ite {to si gi postavuvaat i re{enijata {to vrz taa osnova gi nudat.613 Ekstremnata nasoka ili "|enovskata granka" na ova dvi`ewe ja predvodi Gramatika, a umerenata nasoka ili "pariska granka" se sostoi od pogolema grupa pretstavnici614 na ~elo so sega po~inatiot francuski sudija na Kasacioniot sud vo Pariz - Mark Ansel. So cel da se obezbedi edinstveno mislewe vo odnos na su{tinskite barawa na ova dvi`ewe na Tretiot me|unaroden Kongres vo Anvers (1953) e utvrdena minimalna programa vo koja se izneseni osnovnite na~ela na doktrinata na op{testvenata odbrana.615 Ovaa programa gi obvrzuva{e site pripadnici na zdru`enieto koi nadvor od nea imaa 612

Takva gre{ka mo`e da se sretne kaj Milutinovi}, M. Penologija, str. 41 i kaj nekoi drugi avtori. 613 Samiot Ansel veli: "Osnova~ot na centarot za prou~uvawe na op{testvenata odbrana vo \enova (Gramatika, Z.S.) ja ima taa golema zasluga {to be{e eden od prvite koi go sfatile zna~eweto i vrednosta na novoto dvi`ewe na op{testvenata odbrana..." (podvlekol, Z.S.), Ancel, M. op. cit, str. 36. 614 Ovaa nasoka ja sledi @an Graven (Jean Graven), Pol Kornil (Paul Cornil), Stefen Irvi~ (Stephan Hurwitz), Torsten Selin (Thorsten Sellin), Glikovite (Sh. i E. Glueck) i dr. 615 So ovaa "minimalna programa" kako zaedni~ko e usvoeno slednovo: 0 1 Osnovnata zada~a na krivi~noto pravo se sostoi vo za{tita (odbrana) na op{testvoto od kriminalitetot, a zada~a na op{testvoto e na nau~na osnova da vodi organizirana borba na preventiven (preddelikten) i postpenalen plan. 20 Taa borba e sfatena aktivno vo smisla na po{iroka op{testvena aktivnost vo koja glavno te`i{te se stava vrz samiot storitel na krivi~noto delo vo nasoka na negovo popravawe i resocijalizacija (izbor na najpogoden tretman i po~ituvawe na li~nosta za op{testvena reintegracija na istata). 3 0 Tie se privrzanici za voveduvawe na edinstven sistem na reakcija protiv kriminalitetot koj natamu bi se delel na razli~ni merki od koi sudot bi ja izbral najpogodnata sprema konkretniot storitel za postignuvawe na ozna~enata cel. Zna~i, su{tinata na dvi`eweto na op{testvenata odbrana e prevencija na kriminalitetot po pat na specijalizirano postapuvawe sprema storitelite zaradi popravawe, resocijalizacija i reintegracija na istiot. Spored toa, idnoto krivi~no pravo treba da dobie lik na sega{noto krivi~no pravo za maloletnici." Radovanovi}, M. Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali, Beograd, 1953/3, str. 321.

346

celosna sloboda vo zastapuvaweto na svoite li~ni stavovi i mislewa. So ista namera - da se spre~i rascep vo dvi`eweto, na ^etvrtiot me|unaroden Kongres na op{testvenata odbrana (Milano, 1957), usvoena e nova redakcija na statutot na zdru`enieto. Vo ~l. 1 na ovoj Statut, op{testvenata odbrana be{e definirana kako "prou~uvawe na problemite na kriminalitetot vo soglasnost so eden sistem na antikriminalna reakcija koj, vodej}i smetka za faktorite na protivop{testvenoto povedenie i mo`nostite za vra}awe na nivnite storiteli vo op{testvoto, istovremeno se stremi kon za{tita na op{testvoto i kon za{tita na poedincite od opasnosta na povtorno zapa|awe vo zlostor.616 2. Osnovnite stavovi {to ja karakteriziraat ekstremnata nasoka na op{testvenata odbrana se izlo`eni vo delata na Gramatika.617 Spored ovoj ugleden italijanski advokat i profesor po krivi~no pravo, tradicionalnoto krivi~no pravo treba da se zameni so nov sistem na op{testvena odbrana vo koja napolno bi bile eliminirani poimite: krivi~no delo, zlostornik, krivi~na odgovornost618 i kazna i zameneti so poimite - antisocijano povedenie, subjektivizam i kurativni i 616

Od ovaa definicija, Ansel izvlekuva najmalku pet osnovni elementi {to go so~inuvaat osnovniot poim na Novata op{testvena odbrana. Toa se: 10 Idejata za za{tita na op{testvoto od kriminalni potfati nadvor od tradicionalniot sistem na kaznata - stradaweto, 20 Opredeleno poznavawe na idejata na opasnosta i nu`nosta so novi sredstva i na nov na~in da se reagira protiv slo`enite oblici na protivop{testvena dejnost, 3 0 Potvrduvawe deka krivi~noto pravo na idninata i sovremenata kriminalna politika mora da bidat zasnovani, ovoj pat oddeleno od poimot na opasnosta vrz nau~noto poznavawe kako na krivi~noto delo, taka i na li~nosta na negoviot storitel, 4 0 Potvrduvawe deka ovaa nova kriminalna politika se stremi da organizira sistematska, strpliva, navistina razumna no i re{itelna akcija na resocijalizacija, i 50 Ovaa politika na op{testvena za{tita i individuvalna prevencija mo`e da se razviva samo preku humanizacija na krivi~noto pravo {to vodi smetka za li~nite svojstva na poedinecot i na realen na~in ja pottiknuva solidarnosta {to treba da bide vo osnovite na sovremenoto op{testvo." Ancel, M. op. cit, str. 10. 617 Svoite osnovni stavovi za op{testvenata odbrana, Gramatika najprvin gi izlo`il vo deloto Principi di diritto penale soggetivo (Principi na subjektivnoto pravo, 1934), potoa vo edna statija pod naslov La lota contra la pena od 1947 godina, kako i vo svoeto glavno delo "Principi na op{testvenata odbrana" (Principes de DÕfense sociale, Paris, 1960). 618 Krivi~nata odgovornost treba da bide utvrdena so ogled na elementot koj poedinecot go kvalifikuva kako antiop{testvena li~nost. Ottamu, procenkata od neophodnost na op{testvenata odbrana mora da se zasnova vrz konstatacijata za subjektivnata antiop{testvenost. Ukinuvaweto pak, na krivi~nata odgovornost i voveduvaweto na nejzino mesto na subjektivnata antiop{testvenot go ima za posledica u}inuvaweto na kaznata.

347

prevospitni merki. Zatoa, mora da se izmenat osnovnite instituti na postojnoto krivi~no pravo i da im otstapat mesto na novite institucii na op{testvenata odbrana.619 Pravosudstvtoto na op{testvenata odbrana bi mu go obezbedilo "na sekogo dobroto {to mu e potrebno." Nenormalniot protivop{testveno nastroen poedinec bi bil medicinski tretiran, a kaj drugiot bi bila sozdadena volja da se pridr`uva na op{testvenite pravila po pat na ona {to ja zamenuva kaznata i {to ne bi smeelo da mu pri~ini nikakva {teta na protivop{testveno nastroeniot poedinec.620 Osnovnite na~ela na negovata teorija na op{testvenata odbrana, toj gi formuliral na sledniov na~in: 10 Dr`avata mora da vr{i funkcija ~ija cel e eliminacija na pri~inite {to predizvikuvaat ~uvstvo na nelagodnost kaj poedinecot vo op{testvoto. 20 Za postignuvawe na redot {to go bara zakonot, dr`avata nema pravo da kaznuva, tuku obvrska za socijalizacija na poedinecot. 30 Postapkata na socijalizacijata ne smee da bide ostvareana so pomo{ na "kazni," tuku so pomo{ na preventivni, edukativni i kurativni merki na op{testvenata odbrana. 40 Merkite na op{testvenata odbrana mora da bidat prilagodeni kon sekoj poedinec so ogled na barawata na negovata li~nost (subjektivna antiop{testvenost), a ne so ogled na odgovornosta za nanesenata {etta 50 Procesot na op{testvenata odbrana zapo~nuva so uva`uvawe na prirodata i na antiop{testvenosta na subjektot i zavr{uva (sekoga{ po so sudski pat) so is~eznuvaweto na potrebata od primena na merkata, isto kako {to lekuvaweto zavr{uva so ozdravuvaweto na bolniot. 60 Socijalizacijata na poedinecot vleguva vo ramkite na edna po{iroka politika na op{testvena odbrana. 619

Gramatika gi otfrla i poimite kriminologija i kriminalna politika so ogled deka ovie nau~ni disciplini operiraat so tradicionalniot poim zlostor (crimen) koj toj ne go prifa}a. Kup~evi}, M. R. op. cit. str. 112. 620 Ancel, M. op. cit, str. 48. Ili, kako {to veli samiot Gramatika: Ovaa adaptacija mora da bide sfatena vo naj{iroka smisla: bolniot (pri {to ovoj termin go ozna~uva sekoj poedinec koi ima kakva i da e anomalija vo svojot psihi~ki `ivot), mora da bide lekuvan, poedinecot koj ne e prilagoden ili koj `ivee vo neznaewe mora povtorno da bide obrazovan za da nau~i da `ivee vo op{testvoto, na onoj koj `ivee vo siroma{tija mora da mu se pru`i pomo{ za negovite egoisti~ki streme`i da ne prete`nat nad op{testvenite prinudi koi zakonot zadol`itelno gi nalo`uva, poedinecot koj e perverzen mora da bide isklu~en od op{testvoto so cel odbrana na toa isto op{testvo i zaradi op{testvena reahbilirtacija, a ne zaradi nametnivawe na stradawa."

348

Gramatika i nekoi drugi pretstavnici na ekstremnata nasoka, smetaa deka vrz javuvaweto na kriminalitetot pokraj drugoto deluvaat i op{testvenite uslovi na `ivotot. Zatoa se zalaga za "podobruvawe na kvalitetot na lu|eto" od strana na dr`avata ili za ureduvawe na odnosite pome|u poedincite i op{testvoto so {to bi is~eznale povodite za primena na represivni merki. Ovaa nasoka na dvi`eweto e neprifatliva, vo prv red, zatoa {to vodi kon kraen subjektivizam so koj celosno se ukinuva krivi~noto pravo, a so toa i osnovnite garancii za pravata i slobodite na ~ovekot. Nejzinata programa e nerealna i ednostrana, za{to so nea ne se vodi gri`a za potrebite na op{testvoto nitu pak za za{tita na storitelot na krivi~noto delo. 3. Su{tinata i osnovnite karakteristiki na umerenata nasoka na op{testvenata odbrana voobi~aeno se izlo`uva spored deloto na Mark Ansel - "Nova op{testvena odbrana, dvi`ewe na humanisti~kata kriminalna politika."621 Pritoa, bitno e vedna{ da se istakne deka umerenata nasoka na dvi`eweto e protiv idejata za ukinuvawe na krivi~noto pravo, odnosno taa e za zadr`uvawe na postojnite instituti na krivi~noto delo, storitel, odgovornost, pa duri i kazna, koi vo noviot sistem na op{testvena odbrana treba da bidat zna~itelno modificirani i obnoveni (transformacija na krivi~noto pravo).622 Od ova se nalo`uva potreba za preispituvawe na nivnata sodr`ina so postojano 621

Ova mo{ne zna~ajno delo na Ansel za prvpat e objaveno vo Pariz vo 1954 godina so originalen naslov "La Defense sociale nouvelle une mouvement de Politique criminalle humaniste). So opredeleni izmeni i dopolnuvawa, koi ponekoga{ ja menuvaat duri i su{tinata na nekoi od osnovnite stavovi, vtoroto izdanie na ova delo e objaveno vo 1966 god. Deloto e prevedeno na {panski (1961), angliski (1965), italijanski (1966), japonski (1969), germanski (1970), ruski (1970), portugalski (1979), a vo 1963 vo ne{to skrateno izdanie i na srpskohrvatski jazik. Pokraj ova delo vo 1985 godina Ansel go izdava i deloto pod naslov "Op{testvena odbrana" (La Defensa sociale, Presses Universitarias de France, Collction "Que sais-je?, Paris, 1985). Vo ova delo toj gi zadr`uva svoite osnovni stavovi no gi nadopolnuva i so nekoi novi pogledi za brojni aktuelni problemi. Pove}e za ova delo vidi vo prikazot na Peri}, O, JRKKR, Beograd, str. 192-195. 622 Vidi: Ancel , op. cit, str. 48. Toj stav, Ansel go objasnuva i na strana 56 kade veli: "Ne e premnogu ako u{te edna{ se podvle~e deka op{testvenata odbrana nema za cel da go ukine krivi~noto pravo vo vistinska smisla na zborot. Zatoa {to taa smeta deka novata kriminalna politika treba da go {titi poedinecot isto tolku kolku i op{testvoto, taa apsolutno gi otfla site koncepcii koi vodat kon ukinuvawe na krivi~niot zakonik ili barem na negoviot poseben del so zadr`uvawe samo na op{tiot del zaradi ispituvawe na razli~nite merki {to se prikladni od strana na sudijata koga toj }e konstatira deka liceto koe e dovedeno pred nego e opasno".

349

vnesuvawe novi nau~ni soznanija za ~ovekot i negovoto povedenie. Toa e poznatoto barawe za dejuridizacija na krivi~noto pravo vo smisla na nadminuvawe na apstraktnite pravni formuli, poimi i fikcii (pravna metafizika) koi nedovolno ja odrazuvaat stvarnosta.623 Vrz taa osnova se istaknuva deka poimite nulla poena sine lege, umislata, sou~esni{tvoto i obidot na krivi~no delo, smalenata odgovornost i sl. treba da se usoglasat so dostigawata vo oblasta na medicinata, psihologijata, sociologijata i drugite nauki so cel da se oslobodat od preteraniot juridicizam.624 Vo odnos na pri~inite na kriminalitetot od celokupnite iska`uvawa na Ansel proizleguva deka kriminalitetot e rezultat na dejstvoto na socijalnata sredina i biopsiholo{kata konstitucija na li~nosta, so toa {to vlijanieto na vnatre{nite kriminogeni faktori po~esto se naglasuva. Op{testvenata odbrana e protiv konstituiraweto na krivi~noto delo kako ~isto praven poim {to se posmatra nezavisno od storitelot i se stava vo nekakvi aprioristi~ki ramki.625 Za nea deloto pretstavuva izraz na posebnosta, "manifestacija na li~nosta na storitelot"626 koja individualno postoi. Toa, vo prv red, e kriminolo{ki problem {to treba da se istra`uva za da se dojde do etiolo{ki objasnuvawa zo{to poedinecot pri opredeleni okolnosti, so opredeleno minato i opredelena biolo{ka konstitucija izvr{il konkretno delo.627 No takvoto delo za nea i natamu ostanuva i krivi~nopraven poim.628 623

"Ona {to ja odbele`uva op{testvenata odbrana e, pred sî, reakcijata protiv onie metafizi~ki koncepcii vrz koi se zasnova tradicionalnoto krivi~no pravo, protiv negoviot apsoluten poim na krivi~no pravosudstvo, protiv na~inot na koj zlostornikot i sankcijata za toj zlostor se sfa}aat kako pravni kategorii koi isklu~itelno proizleguvaat od pravnata nauka i pravnata tehnika." Ibid, str. 41. 624 Vo ovaa smisla, Ansel veli deka treba "da se zadr`i legalitetot, a ne da se zapadne vo stariot legalizam, da se sfati deka antikriminalnata acija e naso~ena od op{testvoto i zakonodavnata politika koja vo isto vreme e nadvor od krivi~noto pravo posmatrano kako tehni~ki instrument." Ibid, str. 56. Pove}e za toa vidi i str. 52-57. 625 Vidi: ibid, str.42. 626 Ibid, str. 49. 627 Ibid, str. 44. 628 "Problemot na zlostornikot kako ~ove~ki i op{testven problem ne dopu{ta tolku lesno da se stavi vo ramkite na zakonskoto regulirawe." Me|utoa, "ona {to novata op{testvena odbrana saka da go vospostavi toa e obnovena kriminalna politika sprema kriminalnot nastan {to kako takov e kvalificiran so zakonot i sprema storitelot na krivi~noto delo koj, sakale

350

Vrz osnova na predhodnoto, ne storenoto delo tuku li~nosta na

storitelot treba da stoi vo preden plan na obnovenata kriminalna politika. Ovde ne stanuva zbor za opredelen gre{nik koj e povikan da strada za storenoto ili za neodgovorno lice koe spored svojata priroda e predopredeleno za zlostor, tuku za ~len na op{testvoto koe {to toj ~len treba da go sfati preku utvrduvawe na negovite motivi i otkrivawe na pri~inite na negovoto povedenie. Toa e ~ovek {to, bilo da rabotel dobro ili lo{o, sekoga{ e posebna edinka ~ii {to postapki mo`at da se objasnat samo toga{ ako pravilno se sfati negovata li~nost.629 So vakviot stav korelira i ignoriraweto na tipolo{kite klasifikacii na zlostornicite kako nepraveden tradicionalizam. Namesto proizvolnoto i apriorno razvrstuvawe na storitelite na krivi~nite dela vo razni kategorii, za ova dvi`ewe e mnogu pova`no insistiraweto vrz tn. "dinamika na zlostorot" {to zna~i istra`uvawe na individualnite pri~ini {to vo momentot na deloto vlijaele za negovo izvr{uvawe.630 Umerenata nasoka na op{testvenata odbrana ne be{e nitu za isfrluvawe na krivi~nata odgovornost od krivi~noto pravo, no kon ovoj poim gleda so somnevawe i nastojuva da mu dade poinakva smisla i zna~ewe. Taa tvrdi, deka nema namera da gi o`ivee filozofskite sudiri od minatiot vek za problemot na determinizmot so toa {to {iroko ja dopu{ta slobodata na ~ovekovoto povedenie. Vrz taa sloboda se zasnova vinata na ~ovekot no, ne kako ~isto moralna odgovornost na klasicizmot, ili kako apstraktna presumpcija na neoklasi~arite, nitu pak kako zakonska i objektivna odgovornost na pozitivizmot. Poimot na odgovornosta ovde se razgleduva od stojali{teto na ~ovekot kako poedinec {to nu`no vodi kon ispituvawe na negovoto ~uvstvo na moralna obvrska. Odgovornosta e fakt na op{testveniot `ivot, a ~uvstvoto na vina psiholo{ka stvarnost.631 Spored toa, stanuva zbor za odgovornost kako psiholo{ki fakt,632 ili "sostojba vo koja poedinecot stanuva svesen za svojata li~nost vo onaa mera vo koja toj se potvrduva vo svoeto delo.633 Takvata odgovornost ne e teoretska podologa na ili ne, ostanuva ~ovek {to izvr{il krivi~no delo opredeleno so krivi~niot zakon kako zlostor ili prestap." Ibid, str. 42 i 48-49. 629 Vidi: ibid, str. 42 i 71. 630 Vidi: ibid, str. 43 i 44. 631 Vidi: ibid, str. 44 i 77. 632 Ova ~uvstvo na odgovornost, dol`nost ili vina ne pa|a vrz poednecot ednostrano. Vo racionalnata kriminalna politika zasnovana vrz idejata i samoto op{testvo da ima obvrska sprema ~ovekot, novata op{testvena odbrana se stremi da ostvari ramnote`a me|u poedinecot i op{testvoto" Ibid, str. 44. 633 Vidi: Novoselac, P. Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 87.

351

kaznata, tuku bitno sredstvo ili, podobro re~eno, impuls za ostvaruvawe na procesot na resocijalizacijata na storitelot i negovo vra}awe vo op{testvoto.634 Ova u~ewe energi~no mu se sprotivstvuva na dualitetot na krivi~nite sankcii i predlaga nivna radikalna reorganizacija vo edinstven sistem na op{testvena odbrana (monizam na krivi~nite sankcii) vo koj bez zaemno sprotivstavuvawe }e bidat vklu~eni i kaznite i merkite na bezbednost.635 Vo toj ednstven sistem na raznovidni merki naso~eni kon ostvaruvawe na individualiziran tretman ima mesto samo za onie kazni {to se sfateni kako za{titni merki {to go izgubile svoeto retributivno zna~ewe. Od nego treba da se isklu~at eliminatornite kazni, a onie kazni {to }e se zadr`at treba mnogu poretko da se primenuvaat i da se zamenuvaat so drugi merki {to se od terapeutska priroda. Takvi se kratkite kazni zatvor {to ostvaruvaat funkcija na tn. "{ok terapija." Za opredeleni dela i opredeleni storiteli treba da se zadr`at i dolgite kazni li{uvawe od sloboda ako pri nivnoto izvr{uvawe po{iroko se koristat rabotata na sloboda, specijalizirani tretmani i uslovniot otpust. No sepak glavnata orientacija treba da bide svrtena kon supstitutite na kaznata li{uvawe od sloboda so stavawe osoben akcent vrz pari~nite kazni i insistiraweto vrz sovremenite procesi na dekriminalizacija i depenalizacija.636 Vo toa se gleda "specifi~no nerepresivniot karakter na op{testvenata odbrana.637 Se raboti za toa sprema storitelot na krivi~noto delo da se primeni eden preventiven tretman {to ne vodi zadol`itelno kon toa storitelot da izbegne sekava neprijatna merka ili sekakvo vlijanie vrz negovata li~nost ili vrz negovite prava.638 Toa vo su{tina zna~i, deka za opredeleni kategorii lica i kaznata mo`e da 634

Ancel, op. cit, str. 77. Prviot uslov za prikladen razvoj na krivi~nite sankcii vo duhot na perspektivite na novata kriminalna politika se sostoi vo napu{taweto na kvalifikacijata "kazna" ili "merka" i vo nivno slobodno, op{testveno naso~eno i nau~no individualizirano koristewe {to }e im ovozmo`at da bidat vistinski impulsi na resocijalizacijata kako najvisoka cel na politikata na op{testvenata odbrana. Tokmu vo taa smila mo`e i treba da se ka`e deka vo novata doktrina na op{testvenata odbrana ne postoi soedinuvawe tuku vklu~uvawe na kaznite i merkite na postapuvawe vo edinstven sistem na krivi~ni sankcii, istovremeno opredelen so fizi~ki, socijalni i moralni merila i rakovoden so kriminalna politika vo koja krivi~noto pravo vo su{tina ima tehni~ka uloga povikana da slu`i kako nu`na garancija na individualnite slobodi." Ibid, str. 65-66. 636 Vidi: Peri}, O. Mark Ancel, La Defensa sociale, JRKKP, Beograd, str. 195. 637 Ancel, M. op. cit. str. 57. 638 Vidi: ibid, str. 58. 635

352

poslu`i kako prikladna kriminolo{ka merka639 za borba protiv kriminalitetot ili, kako {to toa se veli na drugo mesto, vo nekoi slu~ai sudijata mora da ima mo`nost da se koristi so represivni sankcii.640 Od glavnata kriminalno politi~ka opredelba naso~ena kon za{tita na celoto op{testvo preku po~ituvawe i za{tita na ~ovekot kako poedinec641 proizleguva i baraweto na optimalni metodi na tretman na li~nosta {to }e dovedat do negova vistinska i efikasna resocijalizacija. Pojdovnata pretpostavka za takov tretman e sestranoto nau~no izu~uvawe na li~nosta u{te vo fazata na krivi~nata postapka koja, od svoja strana tokmu zatoa treba da pretrpi i opredeleni izmeni.642 Ako ~ovekovoto dejstvie, a posebno negovoto kaznivo dejstvie pretstavuva izraz, ili poto~no, opredelen izraz na li~nosta na storitelot, toga{ li~nosta treba, pred sî, da se posmatra i prou~uva. Od nea treba da se poa|a i kon nea da se vra}a. Ottamu, vedna{ se sfa}a deka kriminolo{kiot problem ne mo`e da bide re{en so samoto razlikuvawe na opasnata li~nost od onaa koja {to toa ne î.643 Prou~uvaweto na li~nosta na storitelot treba da dovede do negovo pretvorawe od objekt na nau~no prou~uvawe vo subjekt na pravoto.644 Toa se postignuva so ocenka na uslovite pod koi e izvr{eno deloto, li~nata polo`ba na storitelot, negovite mo`nosti za povtorno vozdignuvawe, potoa moralni i psihi~ki mo`nosti vrz koi mo`e da se smeta za da sprema nego se primeni vistinska postapka na resocijalizacijata.645 Osnovnata cel na postaveniot tretman e storitelot na krivi~noto delo da se vrati vo sloboden i svesen `ivot. Toa se postignuva ako toj samiot sfati deka sankcijata za negovoto delo e zaslu`ena646 i deka so razvivawe na svoeto ~uvastvo na vina aktivno se vklu~uva vo 639

Ibid, str. 49. Ibid, str. 65. "Kriminalnata politika vo svojata akcija ne se rakovodi samo od efikasnosta na sankciite vo odnos na poedinecot sprema koja se primenuvaat ili sprema grupa lica na koja poedinecot i pripa|a. Taka }e se dojde do kaznata {to ne e odmerena spored pravni merila ili administrativen komoditet tuku zaradi biolo{ki, medicinski, psiholo{ki i socijalni pri~ini, zaradi toa u{te edna{ da se zeme vo razgleduvawe li~nosta na storitelot na krivi~noto delo" (str. 65). Ovde Ansel zapa|a vo kontradikcija (a toa e slu~aj i na drugi mesta) so ona {to go veli na str. 9 - "Ne e ve}e vo pra{awe vospostavuvaweto na edna utilitarna kriminalna politika, tuku iznesuvawe na edno sfa}awe na politikata i krivi~nata filozofija koi se stremat kon nova smisla na antikriminalnata op{testvena akcija". 641 Vidi: ibid, str. 45. 642 Pove}e za toa: ibid, str. 60-63. 643 Ibid, str. 47. 644 Ibid, str. 59. 645 Ibid, str. 57 i 67. 646 Vidi: ibid, str. 69. 640

353

sopstvenoto prevospituvawe. Vaktata resocijalizacija e krenata duri vo rang na pravo na storitelot, za{to se smeta deka i op{testvoto delumno e odgovorno za negovoto delo.647 Ovaa resocijalizacija e izraz na humanisti~kata kriminalna politika koja se stremi kon aktivna podr{ka na sekoj storitel (za ovaa doktrina ne postojat nepopravlivi lica) komu treba da mu se vrati li~noto ~uvstvo na ~ovekovo dostoinstvo648 i smisla za kreativen trud i ~esen `ivot vo op{testvenata zaednica. Takvata kriminalna politika ne vodi kon pasivna za{tita na op{tastvoto od op{testveno opasni porivi kako {to toa vo nekoja raka be{e sfateno od Feri, a donekade i od Prins. Naprotiv, toa e socijalnata akcija na edna organizirana i vrz nau~ni osnovi vtemelena akcija kon novo izdigawe na storitelot na krivi~noto delo, negovo popravawe, negovo reklasirawe, negova resocijalizacija i moralna reintegracija. Politikata na borba protiv kriminalitetot ne mo`e uspe{no da se ostvari samo so primena na sistemot na krivi~nite sankcii pa zatoa ova dvi`ewe vo prv red se potpira vrz sistem na preventivni merki. Od ova jasno proizleguva svesta, deka kriminalitetot vo osnova e usloven od op{testvenite faktori, pa zatoa me|u merkite so koi se deluva za otstranuvawe na pri~inite na kriminalitetot se pomesteni i razni socijalni, zdravstveni, vospitni i drugi op{ti preventivni programi. Me|utoa, tuka ne se zastanuva i se nudat konkretni op{testveni akcii {to mo`at da se primenat i ante deliktum sprema alkoholi~ari, narkomani, skitnici, prostitutki, pita~i i drugi nositeli na devijantno odnesuvawe. So takvite preventivni merki treba da se predupredat opasnite predkriminalni sostojbi na ovie lica.649 647

Vidi: ibid, str. 71. "Po~ituvaweto na ~ovekovoto dostoistvo, nu`nosta da se garantira slobodata na poedinecot, {to e prv uslov za vr{ewe na negovite prava i razvoj na negovata li~nost doveduva do odr`uvawe na re`imot na zakonitosta, vospostavuvawe na sudska postapka i instinktivna nedoverba sprema voveduvaweto na re`im na administrativni merki na bezbednost {to bi mo`el da bide diskreciono primenet ante deliktum." Ibid, str. 44. 649 Vidi: ibid, str. 67. Zaradi obezbeduvawe od prigovorot deka vakvite merki mo`at da vodat kon naru{uvawe na principot na legalitet se nudat i slednive uslovi na pretpazlivost: 10 opredeluvawe i strogo izdvojuvawe na posebnata raznovidnost na to~no opredelena opasna sostojba, 2 0 ograni~uvawe na poimot op{testveno opasna sostojba so pomo{ na pretpazliva i strogo precizna zakonska formula, 30 priznavawe na zakonsko pravo na dr`avata za preventivna intervencija ~ii granici bi bile zakonski opredeleni, 4 0 opredeluvawe na precizni uslovi vo pogled na vr{eweto na ova pravo na intervencija vo sistem koj opfa}a garancii od sudski i procesualen karakter koi vo princip bi bile garancii {to gi pozanava op{toto pravo, 5 0 najposle, priz648

354

Moe mislewe e deka na umerenata doktrina naprvin treba osnovano da í se prefrli deka vo koncipiraweto na borbata protiv kriminalitetot ne vodi smetka za otstranuvawe na op{testvenite faktori {to se nao|aat vo osnovnite protivre~nosti na klasnoto op{testvo koi {to prioritetno go uslovuvaat kriminalnoto povedenie. Od nejzninata posredna naso~enost kon ubla`uvaweto na socijalnite posledici so opredeleni profilakti~ki merki i dominantno svrtuvawe kon resocijalizacijata na storitelot na krivi~noto delo zaradi negovo vra}awe vo isti uslovi na sistemot mo`e da se sogleda nejzinata idealisti~ka filozofska podloga650 i nerealnosta na najzinata humanisiti~ka pozicija.651 Slednite prigovori {to nesomneno dr`at, proizleguvaat od nedoslednosta i protivre~nosta na nekoi od nejzinite osnovni koncepti zaradi {to taa ne mo`e da se voobli~i vo eden cvrst i jasen sistem na celesoobrazna kriminalna politika.652 Taka idejata za krivi~nata odgovornost kako ~uvstvo na vina {to ima vlijanie samo vrz razdvi`uvaweto na resocijalizacijata, a ne i vrz opredeluvaweto na sankcijata, so pravo se ocenuva kako ednostrano stojali{te {to vodi kon kraen subjektivizam vo krivi~noto pravo, kon izedna~uvawe na odgovornosta i opasnosta, {to mo`e da bide pogubno za pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot. Vo toj red se svrstvuva i sfa}aweto za opasnata sostojba i opravdaniot strav od nivno zalagawe za sankcii {to bi se izrekuvale ante deliktum, so ogled na malata garancija {to ja nudat uslovite predvideni kako brana od mo`nite zloupotrebi.653 So idejata za sankciite kako oblici na raznoviden tretman tesno se povrzani i kriti~kite zabele{ki za nivnata individualizacija. Individualizacijata na novata op{testvena odbrana vo svojata su{tina ostana samo subjektivna (ja zafa}a samo li~nosta na storitelot, a ne i krivi~noto delo) i kvanitativna (se odnesuva na izborot na sankcijata, a ne i na opredeluvawe na nejzinata dol`ina). Taa e isklu~ivo vo funkcija na specijalnata prevencija, za{to ja interesiraat samo potrebite na osunavawe, vo su{tina na za{titnata uloga, na sudijata koj ovde pobrgu }e bide gra|anski odo{to krivi~en sudija". 650 "Za privrzanicite na ovaa nasoka krivi~noto pravo nema klasen karakter i ne se javuva kako izraz na voljata na vladea~kata klasa, tuku kako nadklasna tvorba {to lebdi nad op{testvoto i kako nekoja dobra majka im pru`a ednakva za{tita na site negovi ~lenovi." Lazarevi}, Lj, Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8, str. 252. 651 Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, 1972, str. 114 i Proevski, V, Krivi~no pravo, str. 60 itn. 652 Vidi: Atanackovi}, D. Kriteriumi odmeravanja kazne, Prosveta, Beograd, str. 80-81 i Atanackovi}, D, Penologija, str. 58 653 Vidi: Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 348-349 i 351-352

355

denikot za opredelen tretman, pa ottuka i ednostrana i ograni~ena.654 Vakvata orientacija vodi kon sankcii so neopredeleno traewe i pre{iroki diskrecioni ovlastuvawa na sudiite pri nivnoto izrekuvawe i odmeruvawe.655 Nasproti sogledanite nedostatoci stojat i pogolem broj pozitivni strani i zaslugi na ova dvi`ewe. Me|u niv treba da se istakne pridonesot za javuvaweto na onie idei so koi se ovozmo`i silna afirmacija na nau~noto prou~uvawe na li~nosta na storitelot, negovata individualizacija i tretman zaradi resocijalizacija vo op{testvoto. Iako, vsu{nost, tuka ne se raboti za nekoi napolno novi idei, so nivnoto prodlabo~uvawe se sozdade golem prostor za razvivawe i unapreduvawe na kriminolo{kata i penolo{kata teorija i praktika. Pod vlijanie na umerenata nasoka na dvi`eweto vo mnogu zemji dojde do izgradba i usovr{uvawe na maloletni~koto krivi~no pravo, voveduvawe poseben krivi~nopraven status i poseben institucionalen tretman sprema pomladite polnoletni lica, izgradba na poluotvoreni i otvoreni kazneno-popravni ustanovi, po{iroka primena na supstitutite na kaznata zatvor, voveduvawe novi vonzavodski merki so socijalno vospiten karakter itn.656 2. TEORIJA NA SOCIJALNIOT INTERAKCIONIZAM

1. Teorijata na socijalniot interakcionizam ili teorija na etiketiraweto (labelling theory), kako posebno u~ewe vo kriminologijata e karakteristi~no za sovremenite kriminolo{ki razmisluvawa od poslednive decenii na XX vek. Socijalniot interakcionizam dominira vo sovremenite koncepcii na kriminolozite od skandinavskite zemji, Germanija, Avstrija i glavno vo SAD i Anglija, a osobeno kaj negovite najzna~ajni pretstavnici: Hauard Beker (Howard Backer), Edvin Lemert (Edwin Lamert), Kaj Erikson, (Kay Erikson), Stenli Koen (Stanly Coen), Denis ^apman (Denis Chapman), Edvin [ur (Edwin Schur), Irvin Gofman (Erving Gofman), [omo [oam (Shlomo Shoham) i drugi.657 Zna~eweto na ova u~ewe za koe osnovano mo`e da se ka`e deka e 654

Novoselac, P. op. cit, str. 86. Pove}e za toa: Radovanovi}, M. Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali, Beograd, 1958/3, str. 325-326. 656 Za nau~nata aktivnost na Dvi`eweto za op{testvena odbrana vrz me|unaroden plan vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopoleto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 321-324 i Kup~evi}, M. R. Kriminologija, str. 114-116. 657 "Za inspiratori na interakcionisti~kata teorija za op{testvoto se smetaat amarikanskiot filozof Xorx Mid (George Herbert Mead, 1863-1931) i Xon Djui (John Dewey, 1859-1952), a za nejzin osnova~ u~enikot na Mid, Herbert Blumer. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79. 655

356

edno od dominantnite vo sovremenata zapadna kriminologija osobeno e istaknato na Sedmiot me|unaroden kongres za kriminologija odr`an vo Beograd vo 1973 godina.658 Teorijata se javi kako reakcija na tradicionalnata kriminolo{ka nauka659 i kako rezultat na zabrzaniot razvoj na zapadnata sociologija i socijalna patologija koi izvr{ija golemo vlijanie na nivnata kriminolo{ka nauka i misla voop{to. Avtorite {to go interpretiraat ovoj pravec kako nova tendencija vo kriminologijata, se soglasuvaat deka toj pretstavuva op{ta teorija za op{testvoto {to se razviva vo dve nasoki: socijalno psiholo{ka i sociolo{ka.660 Pritoa, istaknuvaat deka kaj prvata nasoka te`i{teto e vrz izu~uvaweto na procesite na socijalizacijata, a kaj vtorata, na izu~uvaweto na op{testvenite organizacii, ustanovi i procesi. Me|utoa, koga se postavuva pra{aweto na korenite na ovie osnovni nasoki na socijalniot interakcionizam smetame deka nema da se pogre{i ako egzatno se ka`e deka bihejviorizmot ja uslovi genezata na socijalniot interakcionizam vo negovata prva, dodeka funkcionalizmot, vo 658

Vidi gi materijalite od ova sovetuvawe koi se objaveni vo JRKKP, Beograd, 1973/3. 659 Interakcionistite ja kritikuvaat tradicionalnata kriminologija zatoa {to e 10 nesamostojna (predmetot - izu~uvaweto na pozitivno inkriminiranite povedenija - í e naturen od grupata koja poseduva politi~ka mo}), 20 individualisti~ka (premnogu e orientirana kon li~nosta na prestapnikot pri~inite na kriminalitetot se baraat vo biografiite na osudeni~kta populacija), 30 deterministi~ka (ako kriminalitetot se objasnuva so biografiite na osudenicite, pretpostavka e deka osudenite kriminalci se razli~ni ne samo od onie koi gi naru{uvaat normite, tuku i od neosuduvanite. Me|utoa do denes ne e locirana takva konstelacija na biografski faktori koi vo dovolna mera bi uka`uvale na razlikite me|u navedenite kategorii na lica) 4 0 neselektivna (osudeni~kata populacija ne mo`e da bide reprezent na prestapnicite: mehanizmite na nadzorot ne opfa}aat ogromen broj na prestapnici, kako ni povedenija koi spored motivite i posledicite se sli~ni na kriminalnite koi me|utoa, ne se inkriminirani), 5 0 neistoriska (poa|a od pozitivnopravnite propisi ne navleguvajki vo kolkava mera se primenlivi), i 60 ateoretska (nekriti~ki gi prifa}a pretpostavkite i definiciite {to gi davaat vladea~kite grupi). Poradi toa predlagaat voveduvawe na interakcionisti~ka, kako ~ista nauka, koja bi ja prou~uvala samo fenomenologijata na devijantnite povedenija, bez da se interesiraat za nivnata etiologija. Philliphson M. Understanding Crime and Delinquency: A Sociological Introduction, Chicago, Aldine Publishing Co., 1974. Sociological Aspects of Crime and Delinquency, London, 1971, str. 2 (Ignjatovi}, \. Kriminologija, str. 135). 660 Vidi: Milutinovi}, M. Osnovne tendencije u savremenoj kriminologiji, JRKKP, 1973/3, str. 357 i Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji: Socijalni interakcionizam i teorija etiketiranja, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 460.

357

negovata vtora nasoka. 10 Socijalnopsiholo{kata nasoka devijantnoto povedenie na poedincite go smeta za psihi~ka reakcija na uslovite vo koi {to `iveat tie poedinci, odnosno deka nivnoto negativno povedenie e odgovor, reakcija na opredeleno vlijanie na sredinata. Spored ovaa nasoka, negativnoto op{testveno povedenie proizleguva od ~ovekovata psiha koja se oblikuva niz socijalnite interakcii na lu|eto (svesni i mislovni odnosi me|u lu|eto, me|usebni komunicirawa i razbirawa). Od tie pri~ini se ispituvaat procesite na socijalizacijata preku koi nastanuva i se razviva ~ovekovata svest i asocijalnite povedenija sogledani preku vnatre{nite psihi~ki svojstva na lu|eto po pat na nivnite nadvore{ni telesni manifestacii, kako i preku nivniot jazik kako zbir na apstraktni simboli. Vo takvite istra`uvawa pojdovnata platforma se zema od socijalnata psihologija na Mid (G. Mead). Ottuka, socijalnopsiholo{kata nasoka doa|a do zaklu~okot deka zada~a na kriminologijata e otkrivaweto i utvrduvaweto na uslovite {to gi opredeluvaat op{testveno negativnite dejnosti i kriminalnite povedenija. 20 Sociolo{kata nasoka pak, vo sredi{teto na svojot interes gi pomestuva op{testvenite organi, organizacii, ustanovi i procesi i smeta deka tie, kako primarni elementi na op{testveniot sistem, go determiniraat, oblikuvaat i naso~uvaat kriminalnoto povedenie na lu|eto niz procesot na diferenciraweto na devijantnite situacii i etiketiraweto na poedincite koi {to so svoeto povedenie otstapuvaat od takvite definicii.661 Vnatre{nite pomali ili pogolemi razliki vo stavovite i gledi{tata na oddelni pretstavnici se karakteristi~ni za sekoja od ovie nasoki kako {to, vsu{nost, e slu~aj i kaj site drugi teoretski pristapi. Ovde nema da se vpu{tame vo natamo{no prezentirawe na razlikite na ovie nasoki, tuku }e se obideme da objasnime ona {to e osnovno za socijalniot interakcionizam i da go prika`eme kako edinstveno u~ewe preku izvlekuvaweto na nivnite su{testveni elementi . Interakcionizmot pretstavuva op{t sociolo{ki pristap koj na{ol primena vo prou~uvaweto na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe. Ovoj pristap vo objasnuvaweto na navedenite povedenija poa|a od tri osnovni sociopsiholo{ki poimi: op{testvenite ulogi, interakcijata i li~nosta. Spored poimot na op{testvenite ulogi, po661

Teorijata na stigmatizacijata, "interakcionisti~kata" e posebna sociolo{ka teorija koja za delinkvencijata ja pravi odgovorna vladeja~kata klasa. Za devijantni se proglasuvaat site onie povedenija koi ne im odgovaraat na vladeja~kata klasa. Delinkvencijata e sî - (ili samo) ona {to e evidentirano kako otstapuvawe od normite, a evidencijata e prakti~en rezultat na "etiketiraweto. Petrovi}, M. Prestupni{tvo maloletnika - kako nastaje kako ga spre~avati? Zbornik IKSI, Beograd, 1976/5, str. 222-223.

358

vednijata na poedincite vo op{testvoto ne se slu~ajni, tuku korespondiraat so opredeleni op{testveni ulogi. Poimot interakcii koj se odnesuva na poedinci i grupi podrazbira dinami~ki proces vo koj sekoe dejstvie na eden u~esnik vo odnosot, pretstavuva odgovor na pottikot na drugiot u~esnik i istovremeno pottik za nego. Za poimot na li~nosta, spored Xorx Mid od izvonredno zna~ewe e svesta za sebe, izrazena preku svesta na drugite (proizvod na interakcioniot proces i predmet na tu|a ocena, ili, ako drugite ne vidat kako devijanti, kriminalci ili kako dobri, postoi golema verojatnost deka i nie taka }e se do`ivuvame sebesi). Seto ova na planot na kriminalitetot vodi kon toa socijalniot interakcionizam da se otka`e od baraweto na pri~inite na kriminalitetot i hrabro da se opredeli za procesot na razbiraweto so koj poedinecot doa|a do obrasci za izbor na opredeleno povedenie i za opi{uvawe na negovite percepcii vo ~ii ramki mo`e da go vr{i izborot. Ottamu sleduva i opi{uvaweto na razli~nite formi i strukturata na kriminalnite i nekriminalnite povedenija. Na toj na~in, namesto etiologijata, centralnoto mesto vo interakcionisti~kata kriminologija go dobiva fenomenologijata. Interakcionistite golemo vnimanie í pridavaat i na motivacijata na povedenieto, koja e diferencijalno distribuirana vo op{testvenite strukturi, kako i na zna~ewata koi poedinecot im gi pridava na sopstvenite povedenija, kako i na povedenijata na drugite (kriminologot treba da go istra`uva toa {to poedincite go znaat i mislat za svoeto povedenie i za izbotot na toa povedenie).662 Interakcionisti~kata {kola im se sprotivstavuva na pozitivisti~kata i funkcionalisti~kata sociologija, taka {to vo prv plan go postavuva razbiraweto na celite i zna~eweto na op{testvenite akcii. Funkcionalistite trgnuvaat od objektivno dadeniot poredok {to poedinecot go usvojuva vo procesot na socijalizacijata. Nasproti niv, interakcionistite insistiraat vrz subjektivno, od vnatre videniot poredok. Za niv op{testvenite ustanovi i normi ne se evidentni, tuku vo izvesna smisla problemati~ni okolnosti.663 Poredokot se sozdava i 662

"Objektivnite situacii imaat razli~ni zna~ewa za sekoj u~esnik ili posmatra~. Ovie razliki se posledica na razli~ni kulturni i subkulturni vrednosti do koi u~esnicite vo situacijata se pridr`uvaat. Vo ortodoksnata kriminologija dominantna e tendencijata zna~ewata koi situacijata go ima za posmatra~ot (kriminologot) da se zemaat kako "objektivni" i povedenijata na u~esnikot vo situacijata da se vrednuvaat spored tie zna~ewa... Interakcionistite si postavuvaat za cel razbirawe na subjektivnoto zna~ewe koe situacijata go ima za u~esnicite, a ne pridavawe na situacijata zna~ewe koe taa go ima za kriminologot." Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji... str. 466 663 Taka, spored Beker, ovde e dovolno da se zabele`i deka edni sekoga{ gi nalo`uvaat svoite pravila na drugi primenuvaj}i gi, pove}e ili poma-

359

odr`uva vo procesot na akciite na poedincite i subjektivno se do`ivuva kako pritisok vrz poedincite. Ottamu, naj~est predmet na istra`uvawe za interakcionistite e tokmu subjektivnoto, viduvaweto na op{testvenite institucii i normi od stojali{te na poedinecot. Za Edvin Gofman (Edvin Gofman), ~ii trudovi vo ponovata interakcionisti~ka sociolo{ka literatura se najimpresivni, kako i za mnogu drugi interakcionisti, osnovnata preokupacija pretstavuva pra{aweto na li~niot identitet i formiraweto na slikata za sopstvenoto Jas, kako proizvod na procesot na interakcijata. Funkcionalistite koi se zainteresirani za odr`uvawe na postojnite strukturi, smetaa deka povedenijata koi se usoglaseni so normativnite o~ekuvawa se "zdravi" i "dobri" za op{testveniot sistem. Nasproti niv, interakcionistite, voop{to ne se zainteresirani za "sistemot" i za "strukturite." Tie sakaat da ni ja poka`at opa~inata na odr`uvaweto na poredokot: stradaweto, trpeweto i {izofrenosta na konformisti~kiot (ili devijantniot) poedinec.664 Vrz interakcionistite vlijae{e i konceptot na zna~eweto {to go formira Djui. Spored nego zna~ewata se relacii koi se sozdavaat vo procesot na komuniciraweto i kooperacijata - proizvod na praktikata, na zaedni~koto deluvawe na lu|eto. Ottamu, spored interakcionistite, na ist na~in treba da se posmatra li~nosta na poedinecot i negovoto povedenie. Imeno, spored ova gledi{te, ne postoi nikakva dadena "priroda" na li~nosta od koja proizleguvaat negovite aktivnosti. ^ovekovoto sopstveno viduvawe na sebesi i negovite akcii se proizvod na zaemnite "definirawa" vo procesot na interakciite me|u lu|eto. A tokmu na ova mesto doa|a do izraz stavot na Mid (G. Mead) za razlikuvaweto na kategoriite Jas i Mene kako dva sostavni elementi na ~ovekoviot identitet. "Jas" e odgovor na organizmot na stavovite na drugite. "Mene" e organiziran zbir na stavovi na drugite koi gi prifa}a li~nosta. Stavovite na drugite go so~inuvaat organiziranoto "Mene", a toga{ poedinecot na toa reagira vo svojstvo "Jas". Ova zna~i deka li~niot identitet i deluvaweto na poedincite ne se posledica na ~istoto "Jas", tuku deka identitetot se sozdava pod dejstvo na drugite (t.e. "Mene" ili "Jas" kako {to mislam deka drugite me gledaat"). Poednostavno ka`ano, ~ovekoviot identitet e op{testvena konstrukcija, proizvod na interakcioniot proces: ako drugite ne gledaat kako "devijanti" ili kako " dobri", postoi golema verojatnost deka i nie na toj na~in }e se do`ivuvame sebesi. Ako na deteto neprekidno mu povtolku, nasproti voljata i bez soglasnost na drugite lu|e. Na primer, postarite napravile pravila za mladite lu|e, ma`ite glavno gi sozdavaat pravilata na `enite, crncite nao|aat deka se podredeni na pravilata koi za niv gi sozdavaat belcite, ili pak, srednata klasa sozdava pravila koja poniskata klasa treba da gi po~ituva. 664 Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79.

360

ruvame deka e mrzlivo, lo{o i nemirno, toa samoto sebesi }e se definira kako mrzlivo, lo{o i nemirno. Ona {to poedinecot mo`e da stane, ne e opredeleno samo so negovoto povedenie, tuku i so definiraweto na negovoto povedenie od strana na drugite lu|e. Na primer, eden lekar so godini mo`e da zema droga, so site karakteristiki na fizi~ka i psihi~ka zavisnost, a da ne stekne status na devijant, za{to izostanuva reakcijata na sredinata na negovoto povedenie. Od druga strana, isto takvo povedenie na nevraboten mlad ~ovek od periferijata, predizvikuva negativna op{tesvena reakcija koja go definira kako "narkoman", "rob na drogata", "propadnat ~ovek", itn.665 2. Svoite teoretski razmisluvawa i empiriski istra`uvawa interakcionizmot gi naso~uva kon devijantnite povedenija (pod koi se podrazbiraat i delinkvencijata i kriminalitetot) koi gi objasnuva kako emanacija na socijalnite interakcii (nivnata psihi~ka priroda) i op{testvenite procesi na etiketirawe {to gi praktikuvaat op{testvenite organi i ustanovi. Izu~uvaj}i gi uslovite na devijantnoto i kriminalnoto povedenie, socijalnite interakcionisti poa|aat od op{testvenata reakcija i smetaat deka samoto op{testvo gi identifikuva i selektira delinkventite. "Povedenieto na ~ovekot e devijantno toga{ ako toa se javuva kako otstapuvawe od normativnite o~ekuvawa na grupata, koe predizvikuva prekor, odnosno interpersonalni i korelativni reakcii vo vid na izolacija, tretman, popravawe i kaznuvawe na licata koi se odnesuvaat na takov na~in."666 Trgnuvaj}i od toa deka op{testvoto e struktuirano t.e. deka se sostoi od razni grupi i interakcii me|u niv i vnatre vo niv, interakcionistite smetaat deka treba da se prou~uva taa struktura niz razgleduvaweto na odnosite me|u razli~nite grupi koi horizontalno i vertikalno se stratifikuvani vo strukturata na op{testveniot sistem. Spored niv, grupite koi ja imaat dominantnata ekonomska i politi~ka pozicija vo op{testvoto ostvaruvaat glavno vlijanie vo oblasta na kulturata, ideologijata, politikata i voop{to vo site oblasti na op{testveniot `ivot. Tie grupi se karakteriziraat so posebni sfa}awa za vrednostite, na~inot na `ivot i povedenieto i soglasno svoite stavovi i ekonomsko-politi~kata mo} definiraat opredeleni povedenija kako devijantni odnosno kriminalni, zatoa {to istite ne im odgovaraat na nivnite sfa}awa i o~ekuvawa. Tie povedenija se akcii na licata od onie op{testveni grupi {to do{le vo konflikt so dominantnite socijalni grupi. Me|utoa, tie povedenija ne se devijantni odnosno kriminalni sami po sebe, spored svojata objektivna dadenost i {tetnost, tuku zatoa {to kako takvi gi smeta i definira dominantna op{testvaena grupa koja gi sozdava (propi{uva) normite na povedenie. 665

Ibid, str. 80. Schur, M. E. Labeling deviant behavior, Harper and Row, New York, 1971, str. 148. 666

361

Oddelnoto povedenie ne e devijantno ili delinkventno, tuku akcijata {to se prezema protiv nego go pravi takvo. Spored Beker (Backer, Outsiders, New York, 1963), devijantnosta e kvalitet koj ne le`i vo samoto povedenie, tuku vo interakcijata me|u li~nosta koja {to go izvr{ila deloto i onie {to reagiraat na toa delo.667 Ottamu, dokolku e pogolem brojot na primenetite kriminalni definicii, dotolku e pogolem obemot na kriminalitetot i, sli~no na toa, obemot na devijantnosta. Od toa interakcionistite natamu izvlekuvaat zaklu~ok deka vo onaa zemja kade {to ima pove}e kazneni propisi, ima pogolema mo`nost za pove}e primeneti kriminalni definicii, a so toa i pove}e delinkventi i devijanti. Pritoa, interakcionistite vo svojot interes go vklu~uvaat sekoe devijantno povedenie - sekoe abnormalno povedenie koe vo statisti~ka smisla predizvikuva punativna ili ednostavno negativna reakcija od strana na organite na op{testvenata kontrola, pod uslov na nositelite na tie povedenija da im bide prika~ena etiketa deka se devijanti. Ottamu, za pretstavnicite na interakcionisti~kata teorija devijantnoto povedenie samo po sebe ne e zna~ajno. Toa {to niv gi interesira e procesot preku koj op{testvoto nekogo go ozna~uva (etiketira) kako devijant i na~inot na koj stigmatiziranoto lice rea|ira na toa. Tie smetaat deka i prekr{itelite na normite i nivnite kontrolori se u~esnici vo sozdavaweto na devijantnosta. Spored toa, devijaciite ne mo`at kauzalno da se objasnat tuku samo da se razberat kako proces vo koj reagiraweto na drugite, a osobeno na ustanovite na op{testvenata kontrola igraat zna~ajna uloga.668 Te`i{teto vo istra`uvaweto na pri~inite na asocijalnite i antisocijalnite povedenija treba da se prefrli, od devijantite i kriminalcite i nivnite organizirani grupi, vrz op{testvoto, socijalnata kontrola i procesot na kriminalizacija. Vo vrska so toa istaknuvaat i deka krivi~nopravniot sistem, ne samo {to ima ograni~eni mo`nosti vo pogled na smalu667

"Op{tesvenite grupi sozdavaat devijantnost so toa {to sozdavaat pravila ~ie naru{uvawe pretstavuva devijantnost, so toa {to niv gi primenuvaat vrz opredeleni lu|e i na toj na~in gi etiketiraat kako autsajderi. Od ova stojali{te devijantnosta ne e kvalitet na dejstvieto na poedinecot, tuku pove}e posledica na toa {to drugite primenuvaat pravila i sankcii vrz "prestapnicite." Devijant e onoj komu uspe{no mu e prilepena taa etiketa: devijantno povedenie e ona povedenie {to lu|eto taka go etiketirale. Backer, H. Outsiders: Studies in the Sociology of Deviance, New York, Free Press, 1963, str. 9. 668 "Za interakcionistite kriminalitetot e proizvod na raznovidnosta, a ne na patologijata. Kriminalcite ne se "polo{i" od drugite lu|e, nitu se "bolni"- tie ednostavno se poinakvi. Kriminalitetot e pojava koja op{testvoto mo`e da ja tolerira. Nego go izu~uvame ne za da pridoneseme za negovoto suzbivawe, tuku ednostavno zatoa {to pretstavuva interesen predmet na izu~uvawe." Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji... str. 462. Vidi i Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 82.

362

vaweto na kriminalitetot, tuku e i zna~aen faktor na negovoto sozdavawe. Spored toa, su{tinata na ova u~ewe e vo odnosot me|u liceto koe izvr{ilo krivi~no delo ili bilo kakvo devijantno povedenie i onie koi rea|iraat na toa povedenie, {to zna~i deka op{testvoto gi selektira delinkventite, odnosno devijantite. Vo centarot na nivniot inters ne se stava krivi~noto delo (klasi~nata {kola), negoviot storitel (pozitivisi~kata {kola), nitu prou~uvaweto na deloto i storitelot zaedno, vklu~itelno i na preodot kon deloto, tuku na~inot na koj op{testvoto rea|ira sprema niv (deloto i storitelot). Pojdovnata teza e deka opredeleno dejstvie stanuva devijantno, odnosno kriminalno duri toga{ koga organite na op{testvenata kontrola (policijata, obvinitelstvoto, sudovite, organite za izvr{uvawe na sankciite) }e gi ozna~at kako takvi. Toj proces {ematski bi mo`ele najdobro da go prika`eme na sledniov na~in: DOMINANTNI GRUPI koi se vo mo`nost da primenat op{testvena reakcija, sankcija (da etiketiraat)

OSTANATI GRUPI

POVEDENIE

+ ETIKETA

delinkvent ili devijant

konformisti devijanti (cenzori) (cenzurirani) __________________________________________________________________ Za interakcionistite delinkventot i devijantot se proizvod na raznovidnosta, a ne na patologijata, na raznovidnosta sfatena kako poinakvi osobini, interesi i manifestacii na povedenie na poedinci ili grupi koi formiraat nekoja od gorespomenatite grupi, a ne kako povedenija i osobini na poedincite koi inkliniraat od normalnoto i samo po sebe predizvikuvaat opredelen stav i odnos od op{testvenata sredina. Raznovidnosta stanuva kriminolo{ki zna~ajna duri toga{ koga ovie kategorii na lica }e im bide prilepena etiketata na devijantnost. Storitelite na op{testveno negativnite povedenija ne se po363

lo{i od drugite lica, tuku ednostavno se poinakvi. Ekstremnite interakcionisti kako ^apman (Chapman) i drugi, smetaat deka duri i nema kakva i da e razlika me|u kriminilacite i onie koi ne se kriminalci. Edinstvenata razlika me|u niv e vo toa {to sprema ednite e izre~ena krivi~na sankcija (devijanti), a sprema drugite toa ne e storeno (konformisti). Devijantite se ednostavno licata koi {to organite na krivi~niot progon gi proglasile kako takvi vrz osnova na definirawe (normirawe) na opredeleni situacii kako devijantni. So drugi zborovi, site lu|e se odnesuvaat antikriminalno, no kriminalec e samo onoj na kogo }e mu bide prika~ena etiketa deka e toa, a kriminalno e ona povedenie koe op{testvoto go etiketiralo kako takvo. Pritoa, povedenieto na ~ovekot sekako pretstavuva faktor koj sozdava predispozicija za toa dali nekoj }e bide smetan za kriminalec ili za devijant, no sepak, su{testvenata odluka za toa se nao|a vo racete na grupata na vlast koja mo`e, no ne mora da go proglasat za takov.669 3. Sledej}i ja ovaa orientacija socijalniot interakcionizam sozdava i ja objasnuva podelbata na storitelite na dva osnovni tipovi: konformisti (cenzori, ocenuva~i) i devijanti (cenzurirani, ocenuvani). Prestapnicite (cenzuriranite) spored ova u~ewe ne pretstavuvaat homogena grupa i toa ne mo`at da bidat od dve pri~ini. Prvo, ottamu {to devijantnosta i procesot na etiketiraweto mo`at da bidat pogre{ni, poradi {to me|u etiketiranite ~esto ima takvi lica koi toa ne go zaslu`uvaat (lica {to nikoga{ ne gi prekr{ile op{testvenite normi). Vtoro, {to etiketiranite ne se celosna kategorija za {to zboruvaat istra`uvawata na temnata brojka (vistinski prekr{iteli na op{testvenite normi koi nikoga{ ne bile pomesteni vo kategorijata na devijanti).670 669

Slomo Shohm, Stereotipi delinkvenata i njihova stigmatizacija, JRKKP, Beograd, 1973/3, str. 357. 670 "Ottamu {to devijantnosta, me|u drugoto, e odgovor na drugite na aktot na eden poedinec, studentite koi ja izu~uvaat devijantnosta ne treba da podrazbiraat postoewe na edna homogena kategorija koga gi izu~uvaat lu|eto koi se etiketirani kako devijanti. Poinaku, tie ne mo`at da zemat zdravo za gotovo deka tie lu|e vsu{nost storile devijantno delo ili deka prekr{ile nekoe pravilo, za{to vo procesot na eti}etiraweto se mo`ni gre{ki: nekoi lu|e mo`at da bidat etiketirani kako devijanti, a vu{nost da ne prekr{ile nitu edno pravilo. Zgora na toa, ne stoi ni pretpostavkata deka vo kategorijata na etiketiranite, devijantni poedinci se nao|aat site onie koi go prekr{ile praviloto, za{to mnogu prestapnici mo`at da go izbegnat pritvoraweto (apseweto) i zatoa ne se vklu~eni vo kategorijata na devijantnite lica" koi gi izu~uvaat studentite. Vo stepenot vo koj na taa kategorija í nedostasuva homogenost i ne uspeva da gi opfati site slu~ai koi spa|aat vo nea, ne moe razumno da se o~ekuva otkrivaweto na zaedni~kite faktori na li-

364

4. [to se odnesuva do stigmata,671 taa spored interakcionistite se izrazuva niz prisilbata i pritisokot {to go primenuvaat opredeleni grupi ili, ako poseduvaat dovolno mo} i poedinci, koga e zagrozen ili povreden nekoj interes ili nekoja vrednost na taa grupa ili na mo}niot poedinec, a e naso~ena protiv nekoja li~nost ili grupa koi mnogu povidlivo se razlikuvaat ili ~ie postoewe ili povedenie im na{tetuva na stigmatizatorite. Zlostornik ili devijant vo krajna linija e lice koe e `igosano i proglaeno za takvo od strana na grupa ili poedinec koi imaat mo} toa da go storat. Izborot na taa op{testvena stigma ne e slu~aen - stigmatiziranite lica se izbiraat na racionaliziran i formaliziran na~in. Toj izbor e predizvikan od: 10 vpe~atlivite razliki koi vo stigmatizatorot budat strav i zagri`enost, i 20 koga nekoja grupa ili poedinec se opsednati so `elba za uspeh, kako kompenzacija na ~uvstvoto na nesigurnost i stravot da ne ja postignat taa cel, tie }e se obidat da go "povi{at" svojot status so sni`uvawe na statusot na stigmatiziranoto lice.672 Psiholo{kite motivi {to ja predizvikuvaat stigmata pak, se nao|aat vo tn. teorija na `rtveniot jarec - vo vnatre{nata agresivnost i preokupacijata so ~uvstvo na vina poradi devijantnite sklonosti na samiot stigmatizator (mehanizam na proekcija: vnatre{nata napnatost i negativizam se smaluva ili osloboduva so stigmatizitawe na drugite, ili tehnika na neutralizacija: vinata se prefrluva na drugi za da se so~uva pretstavata za sebe kako ~esno lice).673 Toa se potsvesni izvori na op{testvenata stigma. Na toj na~in svojot vnatre{en negativizam i op{testvena napnatost stigmatizatorite mo`at barem delumno da gi ubla`at ako na drugi im se nametne sramniot `ig.674 Zatoa, op{testvenata ~nosta ili `ivotnite situacii koi se odgovorni za pretpostavenata devijantnost. Backer, H. Outsiders, str. 9. 671 Poimot stigma poteknuva od gr~kiot zbor {to zna~i `ig, koj prvobitno se odnesuva{e na `igot koj im se vtisnuval na kriminalcite na ~eloto so v`e{teno `elezo. Ovoj poim, interakcionistite go koristat za istaknuvawe na ne{to lo{o vo moralniot status na etiketiranoto lice, da se objasnat odnosite, a ne svojstvata na liceto. 672 Slomo S, op. cit. str. 393-395. 673 Za ova podrobno Kajzer, G. op. cit. str. 129-130. 674 "Ovde mo`e da se interpolira deka Hristijanstvoto, kako eti~ki sistem, vo golem del e vklu~eno vo teorijata na `rtveniot jarec. Pokajuvaweto na grevot so `rtvuvawe na nevino lice, a podocna, so nevini `ivotni ima centralna uloga vo Judizmot i Svetiot Zavet. Odveduvaweto na `rtvenoto `ivotno, na `rtveniot jarec vo pustina e analogno na site onie kazni, kako {to se deportiraweto i progonstvoto, a sega zatvorot, so koi se nalo`uva op{testveno izdvojuvawe i izlolacija. Najposle, samoto raspnuvawe na krst e vrven slu~aj na `rtvuvawe na neviniot poradi grevovite na celoto op{testvo, a krstot, formata na besilkata, naj~esto e rasprostranet simbol vo celata

365

stigma stanuva institucionaliziran sigurnosen ventil i spored taa funkcija e sli~en na `elbata da se prisustvuva na borbite so bikovi, javnite lin~uvawa, borbite na gladijatori, boks me~evite i sli~ni priredbi. 5. Vrz osnova na opredeleni situacii kako sprotivni na vrednostite, interesite i dobrata na odredeni ~lenovi na edna grupa vo op{testvoto najprvo se sozdavaat stereotipi na devijanti i prestapnici koi poteknuvaat od poniskite op{testveni sloevi ("`rtveni jarci"), za{to, ~lenovite na povisokite klasi se nesporedlivo pove}e za{titeni od organite na op{testvenata kontrola. Funkcijata na ovoj stereotip, kako {to ve}e be{e spomnato, se sostoi vo toa {to kaj pripadnicite na gornite sloevi navlekuva omraza kon devijantite i prestapnicite i predizvikuva zbivawe na op{testvoto vo solidarna akcija protiv niv.675 Od druga strana, kako rezultat na procesot na etiketiraweto (primenetata sankcija), se sozdava eden drug strereotip na lica - stereotip na osuduvani devijanti i prestapnici. I ovoj tip, isto taka, e povrzan so op{testveniot faktor na mo}ta i se pojavuva kako li~nost stigmatizirana od grupa ili poedinci {to imaat ekonomska i politi~ka mo} toa da go storat preku pravni mehanizmi. Toa zna~i, deka i osudenite lica ne se prestapnici poradi svoite kvaliteti, tuku takvi gi pravat procesite na etiketirawe, odnosno organite na krivi~noto gonewe i sudovite koi gi pomestuvaat etiketiranite lica spored karakterot na definiraweto na situaciite od odreden stereotip.676 Tret stereotip pretstavuva stereotipnoto rea-

zapadna kultura. Sekako deka ne neprifatlivo vo ova da se vidi u{te edna dvosmislenost vo kulturata, vo praktikata na `rtvuvaweto na `rtveniot jarec - re{avawe na problemite na emocionalnata neprilagodenost na golem broj pripadnicina edno op{etstvo, a vo teoriite na zlostorot i kaznata - sredstvo so koe se obezbeduva "racionalna" osnova za takvata praktika." Chapman, D. Sociology and the Stereotipe of the Criminal, London, 1968: Navedeno spored Ignjatovi}, \, Kriminolo{ko nasle|e, str. 227. 675 "Se ~ini deka bez zlostorstvoto kohezijata na op{testvoto }e is~ezne i deka univerzalnite vrednosti na zaednicata }e se raspadnat vo zaemno sprotivstaveni ~esti~ki. Zlostornikot ne mo`e seriozno da ja zagrozi strukturata na op{testvoto so svoite destruktivni aktivnosti, a pokraj toa pottiknuva ~uvstvo na solidarnost kaj onie ~ie vnimanie inaku bi se skoncentriralo na zaemno celosno sprotivni interesi. Mead, G. H. The psychology of Punative Justice, The Amerikan Journal of Sociology, XXIII, 1918. (Parsons, T. i dr. op. cit. str. 835. 676 "Najlo{ata etiketa koja {to op{testvoto mo`e da mu ja zalepi na nekoj prestapnik e nazivot na osudenik smesten vo kaznena ustanova. Samoto apsewe, ili samo edna no} pominata vo zatvor, ~esto se javuvaat kako do`ivotni stigmi i mu pre~at duri i na lojalniot gra|anin. Tie nastani se od prvo-

366

girwe na organite na op{testvenata kontrola. Takviot stereotip go privlekuva i naso~uva vnimanieto na formalnata socijalna kontrola, kon toa potencijalnite i nepoznati storiteli na krivi~ni dela da se baraat me|u pripadnicite na tie grupi (crnci, etni~ki malcinstva, stranci, siroma{ni sloevi, nepismeni lica i sl.),677 koi ottamu mnogu ~esto pogre{no se etiketirani kako prestapnici. Seto toa, vsu{nost, poka`uva deka fenomenot na prestapni{tvoto interakcionisti~ki e determiniran na na~in so koj mo`e da se objasni podelbata na naselenieto na devijanti i konformisti, odnosno na etiketirani i onie koi etiketiraat, a potoa vo ramkite na taka koncipiranata devijantna kategorija se sozdavaat razni stereotipi na devijanti i delinkventi vo zavisnost od nivniot socijalen status i nivnoto povedenie. Spored toa, so posredstvo na stereotipite se uka`uva na procesot na kriminalizacija od eden poinakov aspekt - policijata gi goni, a sudovite gi osuduvaat onie izvr{iteli na krivi~ni dela koj mu odgovaraat na stereotipot na kriminalecot. Takvite lica potoa figuriraat vo zatvorite i vo kriminalnite statistiki, so {to ve}e izgradeniot stereotip natamu se zasiluva i utvrduva . Procesot na sozdavaweto na stereotipi, me|utoa e samo eden od procesite koj neposredno doveduva do sozdavaweto na devijantnosta i kriminalitetot. Natamo{na pri~ini za nivnoto pojavuvawe e dopolnitelnata interpretacija na devijantnoto ili kriminalnoto odnesuvawe. Mehanizmot na dopolnitelna interpretacija e tesno povrzan so stereotipiziraweto, a se sostoi vo toa {to poedinecot koj prekr{il opredelena op{testvena norma sredinata po~nuva da go gleda vo poinakvo svetlo. Celokupniot negov porane{en `ivot zapo~nuva dopolnitelno da se interpretira kako lo{ so ogled na negovoto poslestepeno zana~ewe vo `ivotot na liceto koe od nekoi pri~ini e "sklono" na ulogata na "kriminalec." Lejins, P. op. cit. str. 169. 677 Spored Baker, stepenot vo koj drugite lu|e }e rea|iraat na dadeniot akt kako devijanten vo mnogu varira. Pred se, postojat varijacii vo odnos na vremenskiot period (vo razli~ni periodi, izvr{nata vlast mo`e da re{i da sprovede seopfaten napad na nekoj poseben vid devijantnost kako {to e komarot, narkomanijata, homoseksuialnosta). Stepenot vo koj edni }e bidat tretirani kako devijanti zavisi i od toa koj go vr{i i koj se ~uvstvuva o{teten od toj akt (dobro e poznato deka crnec za koj se veruva deka napadnal bela `ena poverojatno }e bide kaznet, odo{to belecot koj go storil istiot prestap). Nekoi pravila pak, se primenuvaat samo toga{ kako rezultat davaat opredelena posledica. Nema`enata majka pru`a jasen primer za poslednoto. Imeno, nedozvolenite seksualni odnosi kako rezultat retko imaat ostra kazna ili op{testvena cenzura na prestapnikot. Me|utoa, ako kako rezultat na takvata aktivnost devojkata ostane bremena, reakcijata na drugite verojatno }e bide surova. Vonbra~niot tatko, pak, sekoga{ ja izbergnuva ostrata cenzura na koja e izodlo`ena majkata. Vidi: Backer, H. op. cit. str. 10 i natamu.

367

dno povedenie. Vo takov slu~aj, site ostanati naj~esto se spremni da potvrdat deka se se}avaat na sekoja negova postapka od minatoto, i da se zakolnat deka u{te toga{ negovite somnitelni postapki jasno im uka`uvala deka eden den }e se slu~i toa {to devijantot ili kriminalecot sega go napravil.678 Pritoa, kon nego, najgolemiot broj od niv zapo~nuvaat da se odnesuvaat spored edna na{a mo{ne slikovita izreka "Pridr`i mi go kopilevo, da se podbivam so orospijana". So ogled deka vo procesot na etiketiraweto golema uloga ima op{testvenata mo}, kako eden od procesite koi doveduva do sozdavawe na devijacijata se pojavuva i t.n. "cenkawe i pregovarawe". Toa se procesi koi zavisat od pravniot sistem na konkretnata dr`ava i se sostojat vo toa {to so nivna pomo{ mnogubrojni okolnosti mo`at da se interpretiraat vo korist ili na {teta na izvr{itelot na protivpravniot akt. Dokolku toj proces e uspe{en, naj~esto mo`e da se izbegne presudata, a toa zna~i so pomo{ na cenkawe (na primer, prifatlivoto dr`ewe za vreme na sudskata rasprava: priznavawe na deloto, kaewe, vetuvawe deka vo idnina nema da se povtori deloto) ili pregovarawe (na primer, istaknuvaweto na potekloto, statusot na prestapnikot ili na negovite bliski, negoviot i nivniot ugled, porane{ni zaslugi i sl.), da ne se dobie etiketa na prestapnik. 6. So pra{aweto za stereotipite i stigmatizacijata, ova u~ewe tesno go povrzuva i konceptot na sekundarna devijacija. Spored ovoj koncept, od sociopsiholo{ka gledna to~ka edno devijantno povedenie stanuva relevantno duri toga{ koga }e se izrazi vo svesta, koga }e do`ivee objektivna obrabotka od poedinecot koj e akter na devijantnata postapka.679 Trgnuvajki od osnovnaat teza deka lu|eto vo op{etstvoto stanuvaat ona {to sî, so pomo{ na toa {to drugite zboruvaat za niv deka sî, so percepcijata na stigmata poedinecot postepeno ja menuva 678

"Porane{nite "dobri" osobini se smetaat za slu~ajni - tie samo ja prikrivale devijacijata. Stu~wacite se nafrluvaat na minatoto na devijantot i kopaat po nego vo potraga po informacii koi ja potvrduvaat nivnata dijagnoza... Stru~wacite kako {to se psiholoziet i psihijatrite posebno se obu~eni za takvata rabota - da ja "rekonstruiraat biografijata" i da doka`at deka zloto postoelo i porano. Na ovoj na~in - so dopolnitelnata interpretacija - se postignuva negirawe na prethodnito identitet, t.e. se poka`uva deka devijantot nikoga{ ne bil "normalen." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 86-87. 679 Razli~nite posledici od stigmatizacijata na etiketiraniot, spored Lemert, zavisat od na~inot na koj toj se do`ivuva sebesi. Ako toa lice za sebe smeta deka e ~esen ~ovek, negovoto `igosuvawe kako kriminalec te{ko deka }e ima kakov i da e efekt. Vo sprotivno procesot na stigmatizacijata poedinecot mo`e da go navede kon prifa}awe `igot kako su{testveno obele`je na sopstveniot identitet. Povtorenoto `igosuvawe pak, nu`no doveduva do promena na sfa}awata za sebesi duri i kaj mnogu otporni lica. Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 24.

368

samopercepcijata na svojata li~nost i svojot identitet. Za storenoto devijantno povedenie poedinecot re~isi sekoga{ e prisilen sopstvenata postapka da ja identifikuva kako devijantna i kon nea da zazema sopstven stav. Kon svoeto devijantno povedenie poedinecot naj~esto rea|ira na toj na~in {to koristi socijalni i psiholo{ki mehanizmi da ja zatapi ostricata na gre{nosta na svoeto povedenie (po pat na racionalizacija i na drugi na~ini so koi sopstvenoto povedenie se tretira kako socijalno prifatlivo). Na toj na~in li~nosta sozdava uslovi negovata devijantna postapka da koegzistira so ostanatite konformisti~ki aktivnosti na poedinecot, odnosno so negovata struktura na li~nosta vo celost.680 Vakviot oblik na simbioza na edna ili pove}e devijantni postapki vo konformnata li~nost, Lemert go narekuva primarna devijacija.681 Me|utoa, vo natamo{niot tek na taa koegzistencija se slu~uva da se javi op{testvoto so svojot stav na ostra reakcija na sekoe otstapuvawe od srednite vrednosti (normalnoto) na op{testveno o~ekuvanite povedenija, poradi {to redovno doa|a do silno zgolemuvawe na intrapsihi~kite tenzii me|u dotoga{ racionaliziranite 680

"Devijantnite poedinci moraat simboli~no da reagiraat na sopstvenite otstapuvawa vo povedenieto i da gi zacvrstat vo svoite sociopsiholo{ki obrasci. Devijaciite ostanuvaat primarni devijacii ili simtomati~ni i situacioni, sî dodeka se racionalizirani ili uredeni kako funkcii na op{testveno prifatliva uloga. Pod takvi uslovi, normalnoto i patolo{koto povedenie ostanuvaat ~udni drugari od eden krevet koi, donekade vo zategnati odnosi, postojat vo isto lice." Lemert, M. E. Social Pathology - A Systematic Approach to the Theory of Sociopathic Behavior, New York, 1951; Navedeno spored Ignjatovi|, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 215-216. Vo ovaa situacija poedinecot mo`e da prezeme nekoja druga uloga koja e socijalno prifatliva, a vo ~ii ramki se vklopuva devijacijata (na primer ~ovek koj pie, ja prezema ulogata na kelner ili mornar, za{to tie profesii voobi~aeno se povrzani so ekcesivno piewe. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 84. 681 "Spored Lemert, primarnata devijacija mo`e da se pojavi poradi golem broj pri~ini: od radoznalost, ottamu {to takvoto povedenie se o~ekuva vo grupata, zatoa {to poedinecot do`iveal nekoj stres itn... Za primarnata devijacija e karakteristi~no deka ostanuva funkcionalno vklu~ena vo prifatlivite op{testveni ulogi taka {to poedinecot ne e prisilen da go reorganizira sopstveniot identitet. Devijantnoto i normalnoto povedenie ostanuvaat integrirani. Takvite situacii gi ima vo golem broj. Dovolno e da se potsetime na site lu|e koi ekcesivno pijat, me|utoa istovremeno uspe{no gi vr{at svoite op{testveni ulogi. Tie, nitu subjektivno ni op{testveno ne se definirani kako devijanti." Ibid. str. 83. Do sekundarna devijacija pak, doa|a "koga poedinecot devijantnoto povedenie ili ulogata koja se zasnova vrz takvoto povedenie, zapo~nuva da gi upotrebuva kako sredstvo za odbrana, napad ili prilagoduvawe na otvorenite i prikrienite problemi koi se posledica na op{testvenata reakcija na negovoto povedenie." Jankovi}, I. op. cit. str. 463.

369

koegzistentni devijantni aktivnosti i ostanatiot del na li~nosta {to, od svoja strana, ja prisiluva li~nosta da se reorganizira. Taa reorganizacija mo`e da se vr{i vo smisla na prifa}awe na nekoja druga normalna uloga na koja (na tendenciite koi porano bile definirani kako "patolo{ki") }e i bide dodaden eden povisok prifatliv socijalen izraz. Me|utoa, personalnata reorganizacija naj~esto ima karakter na prezemawe na edna celosno nova devijantna uloga. Vo poretki slu~ai , poedinecot mo`e da organizira edna aberantna sekta ili grupa vo koja sozdava svoja sopstvena uloga.682 Ovde prakti~no se raboti za stavot deka vlijanieto na stigmata e re{ava~kiot faktor za predizvikuvawe novi devijantni povedenija kako efekt na otfrlaweto na devijantite, odnosno deka organite na op{testvenata kontrola so svojata aktivnost go uslovuvaat zgolemuvaweto na devijantnosta i delinkvencijata koi se javuvaat kako sekundarni posledici na stigmata. Imeno, so `igosuvaweto na edno lice se menuva i negoviot socijalen status i uloga, zatoa {to pred nego se ispravaat mnogubrojni pre~ki koi{to toa lice ne mo`e da gi sovlada. Toga{ liceto reagira na stigmatizacijata, a toa se pove}e go odale~uva od op{testvenata zaednica, za{to go upotrebuva svoeto sopstveno devijantno povedenie kako sredstvo za odbrana ili prilagoduvawe na golemata intrapsihi~ka napnatost sozdadena so neadekvatnata op{testvena reakcija na toa povedenie koe sega vo su{tina stanuva devijantno. Nametnatata stigma na poedinecot, vsu{nost, i ne mu ovozmo`uva drug izbor tuku ednostavno mu slu`i kako "~lenska karta" za vleguvawe vo odredeni grupi na devijanti ili delinkventi, kade{to toa lice preku svoeto povedenie mo`e da se identifikuva i ponatamu da ja bara svojata afirmacija. Prezemaweto na socijalnata uloga na devijant ili delinkvent se manifestira niz postojanoto devijantno ili delinkventno odnesuvawe. Ottuka, ovaa uloga sega sama po sebe ja isklu~uva potrebata od bilo kakva racionalizacija ili barawe na nekoj drug odbramben mehanizam, tuku ednostavno doveduva do takvi povedenija {to Lemert gi narekuva sekundarna devijacija.683 Seto toa zna~i deka koga nekoj edna{ e etiketiran (`igosan, obele`an) kako devijant ili kriminalec, zasegoga{ ostanuva devijant ili kriminalec. So drugi zborovi, tokmu taa etiketa go izolira obele`aniot poedinec od 682

Vidi: Lemert, M. E. op. cit. str. 216. "Koga nekoj poedinec, svoeto devijantno povedenie ili vrz nego zasnovanata uloga zapo~ne da gi koristi kako sredstvo za odbrana, napad ili prilagoduvawe na otvorenite i prikrienite problemi sozdadeni so konsekventnata op{testvena reakcija sprema nego, toga{ takvata devijacija e sekundarna. Objektivni dokazi na ovaa promena se nao|aat vo simboli~nite znaci na novata uloga, vo oblekata, vo govorot, stavot i manirite koi ja zgolemuvaat op{testvenata vidlivost i koi vo nekoi slu~ai slu`at kako simboli~ni znaci na profesionalizacijata. Lemert, M. E. op. cit. str. 216. 683

370

op{testvoto, a so toa kaj nego avtomatski se sozdava dispozicija za natamo{no devijantno ili prestapni~ko odnesuvawe. Sekudarnata devijacija mo`e da se posmatra na individualno (subjektivno) i na op{testveno ramni{ta kako posledica na procesot na amplifikacija (zasiluvawe). Na op{testveno ramni{te taa se sveduva na praviloto: kolku op{testvoto e pomalku spremno da gi prifa}a razlikite vo povedenijata, tolku pove}e negoviot pogolem del }e bide smetan za neprifatliv (kolku pove}e povedenija se oceneti kako takvi, tolku pogolem }e bide brojot na naru{uvawata na zabranite, a op{testvoto pomalku raspolo`eno da gi tolerira). Na individualno ramni{te zasiluvaweto se gleda vo cikli~niot proces vo koj po primarnata devijacija i kaznuvaweto, vo sekoja nova faza op{testvoto se pove}e na devijantot mu go onevozmo`uva vra}aweto me|u konformistite, go zacvrstuva negoviot devijanten identitet, i sekoga{ mu izrekuva pote{ka kazna, za{to se raboti za povratnik.684 Ottuka se izvlekuva zaklu~ok, deka na dvete ramni{ta, organite na formalnata socijalna kontrola go predizvikuvaat, namesto da gi spre~uvaat vr{eweto na krivi~nite dela. 7. Ne navleguvajki vo natamo{nite podrobnosti na ova u~ewe, ne e te{ko da se zabele`i deka vo negovata metodologija e prisuten fenomenolo{ki pristap, odnosno tendencija preku necelosno dopirawe na pojavata da se objasni etiologijata na kriminalitetot. Vo taa nasoka te`i{teto se stava vrz posmatrawe so u~estvo, a namesto kvalitativni analizi se vr{i opis na situacijata koj navodno treba da pridonese za nejzino su{tinsko razbirawe. Vo predmetot na istra`uvaweto se pojavuvaat povedenija i vlijanija od sekojdnevniot `ivot i se trgnuva od poedinecot {to fakti~ki pretstavuva svoeviden klini684

"Na individualno ramni{te, sekundarnata devijacija se sostoi vo reakcija na poedinecot na op{testvenata segregacija i stigmatizacija (koja e posledica na negovata prvobitna, primarna devijacija). Individualnata sekundarna devijacija mo`e da se podeli vo sledniet fazi: 1 0 primarna devijacija (prvobitno devijantno povedenie), 2 0 punativna reakcija (od strana na op{testvoto, posebno od organiet na op{testvenata kontrola, vo forma na otfrlawe, segregacija, ostracizam, potsemv, itn.), 3 0 identifikacija so devijantna grupa i alienacija od po{irokata op{testvena zaednica (~uvstvuvaj}i se otfrlen od op{testvoto, devijantot pribegnuva kon devijantna subkultura vo koja devijantnoto povedenie se odobruva i poddr`uva), 4 0 zacvrstuvawe na noviot, devijanten identitet (preku u~estvo vo devijantnata subkultura, koja go nagraduva devijantnoto povedenie so op{testven status), 50 povedenieto stanuva se pove}e devijantno, 60 op{testvenata (punativnata) reakcija stanuva posilna i na toj na~in zapo~uva ma|epsan krug vo koj sî posilnata op{testvenata reakcija doveduva do pogolema identifikacija so devijantnata subkultura i devijantnoto povedenie, a devijantnoto povedenie do posilna op{testvena reakcija. Jankovi}, I. op. cit. str. 464.

371

~ki pristap kade {to vrz osnova na indukcija se doa|a do voop{teni rezultati. Seto toa ne dava mo`nost kriminalitetot i devijantnosta da se sogledaat od aspekt na op{testvenite vlijanija, za{to pri analizata se propu{ta odeweto do krajnata alka na kauzalniot sinxir. Eklatanten primer za toa e nivnoto tvrdewe deka inflacijata na inkriminaciite e pri~ina na kriminalot i devijantnosta i tuka se zastanuva, bez da se dade odgovor na pra{aweto od kade i zo{to poteknuva taa inflacija i koi se podlabokite pri~insko posledi~ni vrski {to ja isfrlaat ova pojava na povr{inata na socijalniot prostor. Ili pak, od druga strana, koga se tvrdi deka edna op{testvena grupa e lo{a, bidejki od nea proizleguvaat kriminalci, toa se pravi bez da se dade odgovorot koi se pri~inite za takviot karakter na taa grupa. [to se odnesuva do celta {to si ja postavuvaat interakcionistite, se veli deka kriminalitetot e pojava {to op{testvoto mo`e i treba da ja tolerira. Kriminalitetot ne e pojava {to treba da se prou~uva zaradi negovoto suzbivawe, tuku samo zatoa {to e interesna pojava. Me|utoa, mora da se priznae, deka vrz ovoj plan interakcionizmot pogra{no se kritikuva, za{to e tokmu nivna zasluga uka`uvaweto deka mehanizmot na smaluvaweto na ovaa op{testveno {tetna pojava e vo racete na dr`avata i vo nejzinata obvrska da gi namali pozitivnite inkriminacii. Tie uka`aa deka ovaa nasoka mo`e da pomogne i naukata preku svoite istra`uvawa naso~eni kon aktivnostite i povedenieto na organite na krivi~niot progon i sudovite, odnosno kon izu~uvaweto na procesot spored koj koj se regrutira kriminalitetot i devijantnosta. 8. Pokraj gorenavedenoto, za ovoj teoretski pristap, bez mnogu dvoumewe, mo`at da se iska`at i brojni pozitivni ocenki so ogled deka so nego se uka`uva na mnogu elementi i pojavi {to nesporno se zna~ajni vo ostvaruvaweto na natamo{nata borba protiv negativnite op{testveni povedenija. Vo taa smisla mora da se istakne, toa {to interakcionistite sosema pravilno i opravdano zabele`aa, deka dominantnite grupi se nesporedlivo pove}e za{titeni od krivi~noto gonewe i sudewe odo{to pripadnicite na dolnite sloevi koi ottamu polesno se podveduvaat pod opredeleni stereotipi na delinkventi.685 Vo taa smisla kompariraj}i go filterot i mre`ata (za razlika od mre`ata filterot gi zadr`uva samo malite ribi kako edinstveno interesni), Kelens smeta deka tradicionalnoto izu~uvawe na sodr`inata na kaznenata mre`a treba da mu otstapi mesto za pogolemo izu~uvawe na funkcioniraweto na op{testveniot filter, odnosno su685

"Sega{niot sistem na pravdata i kaznata ima za posledica kako kriminalci da bidat odbele`ani samo mal broj lica i toa glavno od redovite na siroma{nite, neobrazovanite i nekvalifikuvanite poedinci... A, koga ve}e se fateni vo sistemot, nivnata dezorganizacija e progresivna." Chapman, D. op. cit. str. 227.

372

dskiot sistem koj bi trebalo da gi opfati kako onie koi doa|aat pred sudot, taka i samite izvr{iteli na toj sistem. Ili, u{te poslikovito, ako se poslu`ime so zborovite na Mare{kovski, toa bi mo`elo da se formulira na sledniov na~in: Op{testvoto gi stigmatizira samo onie lica koi sli~no kako pomalite muvi se fa}aat vo mre`ata na pajakot (zakonite) dodeka pogolemite muvi ja probivaat istata, se razbira bez mo`nost da gi pomirisaat posledicite. Za socijalniot interakcionizam e zna~ajno i toa {to so niv se svrtuva pogolemo vnimanie na temnata brojka vo op{tata ocenka na kriminalitetot vo dadena zemja i se razviva interesot za nejzino istra`uvawe i komparirawe. Drug racionalen element na ovaa nasoka e otkrivaweto na vlijanieto na sekundarnata devijacija, t.e. vlijanieto na stigmatizacijata za natamo{noto ponirawe vo devijantnost i identifikacija so devijantnosta. Vo ovaa smisla treba da se ceni i zabele`uvaweto na interakcionistite deka preteranoto ili nedovolno inkriminirawe na brojni povedenija namesto vo nasoka na smaluvawe, mo`e i te kako da vlijae vrz zgolemuvaweto na kriminalitetot. So ogled na izlo`enoto ideite na socijalniot interakcionizam mora da se posmatraat kako potreben i korisen pridones, za{to otvoraat brojni kriminolo{ki, kriminalnopoliti~ki i penolo{ki aspekti {to se vo funkcija na usovr{uvaweto na op{testvenata raeakcija protiv devijantnite i kriminalnite povedenija. 3. RADIKALNA KRIMINOLOGIJA

1. Pod vlijanie na franfurktskata kriti~ka {kola (Horkheimer, Adorno, Marcuze i dr.), kako i na konfliktnata teorija i teorijata na socijalniot interakcionizam, vo po~etokot na sedumdesetitte godini od XX vek, se pojavi teorijata na radikalnata kriminologija ili, kako {to nekoi u{te ja narekuvaat, kriti~ka, nova ili realisti~ka kriminologija.686 Taa e karakteristi~na za prostorot na Anglija, SAD i Kanada, od kade poteknuvaat najgolemiot broj nejzini pretstavnici kako {to se: Jan Tejlor (Ian Taylor), Pol Volton (Paul Walton), Xok Jang (Jock Young,), Stenli Koen (Stanley Cohen), Lori Tejlor (Lauirie Taylor), Ri~ard Kvini (Richard Quinney), Toni Plat (Tony Platt), Pol Takaxi (Paul Takagi), Herman i Xulija [vendinger (Herman and Julia Schwendinger), Luk Hulsman (Louk Hulsman), Ralf Darendorf (Ralf Dahrendorf), Ostin Turk (Austin Turk), Viljem ^embis (William Chambliss), Robert Sedman (Robert Seidman), Xorx Vold (George Vold) i drugi. Pojavata na ovoj teoretski pristap pokonkretno se vrzuva i so 686

Nastanuvaweto na ovaa orientacija vo kriminologijata se vrzuva za deloto na Ian Taylor, Paul Walton & Jock Yung, The New Criminology, London, 1973.

373

formiraweto na sekcijata za marksizam pri Amerikanskoto zdu`enie za sociologija vo 1975 godina, i ottamu, barem spored proklamiranoto, slobodno mo`e da se ka`e, deka e vo bliska vrska so marksizmot. Spored toa, nekoi od osnovnite pojdovni pozicii na ovie teorii se pomesteni i vo u~eweto na marsizmot. 2. Osnovnoto poa|ali{te na radikalnata kriminologija e ostra

kritika naso~ena kon funkcionalisti~koto sfa}awe na kriminalitetot. Namesto funkcionalisti~koto psihologizirawe, idejata za beskonfliktno op{testvo i objasnuvawe na devijaciite kako posledica na dvijantnata motivacija, pretstavnicite na ovaa kriminologija za teoretska ramka na svoite istra`uvawa ja prifa}aat konfliktnata teorija, a nekoi od niv i marksizmot sveden na ekonomski determinizam. Namesto solidaristi~kata koncepcija na dr`avata i pravoto, radikalnite kriminolozi dr`avata i pravoto gi smetaat za instrument za za{tita na interesite na grupata na vlast i go relativiziraat stavot za odnosot na poedincite sprema vrednostite za{titeni so normite na krivi~noto pravo. Ottamu, proizleguva deka za pravilno razbirawe na su{tinata na ovaa teorija va`no e da se sfati odnosot na ko-

nfliktnata teorija, interakcionizmot i na samata radikalna kriminologija kon marksizmot. Konfliktnite teoreti~ari se vozdr`uvaat da se identifikuvaat kako marksisti, delumno poradi ubeduvaweto deka marksizmot e preterano "radikalna" ideologija, a delumno poradi stravot od op{testvenite i profesionalnite posledici. Za interakcionistite, koi i pokraj toa {to interesot na kriminolozite od kriminalcite go prenesoa vrz op{testvenata kontrola i op{testvenite procesi na kriminalizacija i stigmatizacija na opredeleni poedinci i op{testveni grupi, ne se postavuva pra{aweto za odnosot so marksizmot, so ogled deka ne sprovele dosledna analiza na klasnite elementi na ovoj proces. I najposle, {to se odnesuva do radikalnite kriminolozi, iako se potpiraat vrz nekoi negovi postavki, marksizmot go smetaat za nedovolno radikalen i vo golem obem go vulgariziraat.687 [to se odnesuva, pak do zaemnata bliskost i razlikite megu interakcionizmot i radikalnata kriminologija, vo prv red e zna~ajno da se istakne deka i radikalnata kriminologija odbiva da gi istra`uva izvr{iteliot na krivi~nite dela i se zanimava so op{testvenata kontrola, no ovoj proces na krivi~nopravnata represija go posmatra kako del na klasnata borba. Vtoro, i ednite i drugite go otfrlaat sfa}aweto za patolo{kiot karakter na devijantnosta i kriminalitetot. Treto, spored interakcionistite funkcionalnosta na kriminalitetot se sostoi vo negovoto svojstvo so samoto postoewe da gi definira normite na prifatenoto op{testveno povedenie ili, pak vo sim687

Vidi: Jankovi}, I, O radikalnoj kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1978/1,

str. 33.

374

boli~koto osloboduvawe na nekriminalcite od ~uvstvoto na vina. Za razlika od niv, radikalnite kriminolozi, funkcionalnosta na kriminalitetot ja posmatraat vo ramkite na tezata za klasnata borba, t.e. kriminalitetot go smetaat za eden od oblicite na klasnata borba. I ~etvrto, (za razlika od tradicionalnite kriminolozi), interakcionistite í pridavaat posebno zna~ewe na prestapni~kata interpretacija na negovite sopstveni motivi i ja uva`uvaat avtenti~nosta na iskustvoto na prestapnikot. Radikalnite kriminolozi, iako od drugi pri~ini, isto taka insistiraat na avtenti~nosta na motivacijata na prestapnikot: niv posebno gi interesira vo koja mera taa e oblik na klasniot protest.688 3. Tradicionalnata kriminologija poa|a od pravna, legalisti~ka definicija na kriminalitetot. Takvata definicija za radikalnata kriminologija ne e prifatliva, ottamu {to ako pravoto (vklu~itelno i na krivi~noto pravo) e sistem na normi ~ija cel e da se odr`i vladea~kiot poredok, kriminalitetot ne mo`e da bide ni{to drugo osven zbir na povedenija koi go zagrozuvaat toj poredok. Od tie pri~ini radikalnite kriminolozi insistiraat kon izgradba na poinakva definicija na kriminalitetot, definicija {to }e ja odrazuva stvarnosta na pravniot sistem koj e zasnovan vrz silata i privilegiite.689 Vo taa smisla nudat pove}e apstraktni i mo{ne neodredeni definicii vo ~ija osnova le`i nastojuvaweto da se redefinira poimot na kriminalitetot od stojali{teto na klasen pristap, odnosno od aspekt na interesite na rabotni~kata klasa, kako pojava na klasnata borba, kako odgovor na materijalnite uslovi na `ivotot, odnosno kako eden vid na klasen nekonformizam.690 Kriminalitetot ne e povedenie {to proizleguva od pravniot 688

Vidi: Ibid, str. 34 "Radikalnata kriminologija bara da se redefinira nejziniot predmet, interesite i obvrskite. Vo minatoto prvnata definicija na kriminalitetot nî ograni~uva{e na izu~uvawe, i vo krajna linija na kontrolirawe samo na pravno definiranite "kriminalci." Potrebna ni e definicija na kriminalitetot koja ja odrazuva stvarnosta na eden praven sistem zasnovan vrz silata i privilegiite. Da se prifati pravna definicija na kriminalitetot, zna~i da se prifati fikcija na neutralno pravo." Platt, T. Mogu~nosti za radikalnu kriminologiju u Sjedinjenim dr`avama, MUS, Beograd, 1977/11-12, str. 278. 690 "Koga lu|eto }e stanat svesni za stepenot do koj kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo gi dehumanizira, koga }e gi sfatat izvorot i prirodata na svoeto otu|uvawe, stanuvaat aktivisti vo dvi`eweto za izgradba na edno novo op{testvo... Krivi~nite dela mo`at da dostignat i najvisok stepen na svesna politi~ka akcija - vostanie (revolt). Vo vostanieto, krivi~nite akcii ne samo {to se naso~eni protiv sistemot, tuku pretstavuvaat i obid toj sistem da se simne." Quinny, R. Klasa, dr`ava i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 293. 689

375

sistem, za{to vo toj slu~aj, slu`ej}i se so pravniot sistem kriminologot mora da go smeta za kriminalno samo toa {to proizleguva od toj sistem vo koj e pomesteno seto ona {to ja zagrozuva vladea~kata kapitalisti~ka klasa. Takviot kriminolog ne pretstavuva ni{to drugo tuku klasen ili tehnokratski dr`aven ~inovnik koj so pomo{ na edna nauka nastapuva vo interes na za{titata na postojnite klasni odnosi na eksploatacija i se javuva kako protivnik na socijalnite revolucii. A tokmu takviot odnos na kriminolozite i na nivnata kriminologija, radikalite sakaat da go promenat od koren. Taka, spored bra~niot par [vedinger (Schwendinger), vistinskiot kriminalitet pretstavuva dejnost so koja se kr{at osnovnite ~ovekovi prava na pristojna ishrana i smestuvawe, pravoto na samoodr`uvawe i na ~ove~ko dostoinstvo, pravoto na natprevar za popravedna raspredelba na vlasta i bogatstvata. Ona {to vo zakonodavstvata se tretira kako kaznivo od strana na vladea~kata klasa, ni oddaleku ne e povrzano so definiraweto na vakvite dejstvija kako kriminalni. Naprotiv, ona {to tie go propi{uvaat kako kriminalno slu`i za odr`uvawe na op{testveniot poredok i nivnite interesi. Nakratko, "kriminalitetot pretstavuva vid i izraz na klasna borba i sudiri, streme` na vladea~kata klasa za dominacija i potrebata na klasata koja e `rtva na eksploatacijata da se prilagodi, odnosno da se sprotivstavi na toj sistem."691 Ottamu, Kvini (Quinny) kriminalitetot go deli na: krivi~ni dela na dominacija i represija i krivi~ni dela na prilagoduvawe i otpor. Ona {to go nekazneno go pravi vladea~kata kapitalisti~ka klasa i dr`avnite organi go so~inuva kriminalitetot na dominacija i represija. Tuka spa|aat: 10 krivi~nite dela na kontrola (glavno, pre~ekoruvawata na zakonskite ovlastuvawa od strana na organite na krivi~noto pravosudstvo), 20 krivi~nite dela na dr`avnite izvr{ni organi (aferi kako votergejtskata, voeni zlostorstva i sl.), 30 krivi~ni dela na ekonomska dominacija (koi gi vr{at kapitalisti~kite 691

"Protivre~nostite na kapitalisti~kiot razvoj go zajaknuvaat intenzitetot na klasnata borba i na toj na~in gi zasiluvaat: 1 0 potrebite na kapitalisti~kata klasa za dominacija, i 2 0 potrebite na klasite koi se `rtvi na kapitalisti~kata eksploatacija, a osobeno na rabotni~kata klasa, da se prilagoduvaat i da pru`aat otpor na kapitalisti~kiot sistem. Najgolemiot broj na povedenija koi pretstavuvaat reakcija na dominacijata, vklu~uvaj}i gi i onie dela na pot~inetite koi kapitalisti~kata klasa gi definira kako krivi~ni, se posledica na kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo. Vo procesot na kapitalisti~kiot na~in na prisvojuvawe na trudot so cel za akumulacija na kapitalot, se vospostavuvaat uslovi koi nalo`uvaat povedenija koi kapitalisti~kata dr`ava mo`e da gi definira kako krivi~ni. Vakvite povedenija stanuvaat podlo`ni na krivi~nata kontrola toga{ koga na nekoj na~in gi povreduvaat ili go zagrozuvaat ili povreduvaat kapitalisti~kiot poredok" Quinny, R. op. cit. str. 290.

376

preprijatija i koi se dvi`at od razni vidovi na monopol do sistematsko uni{tuvawe na ~ovekovata okolina), i 40 brojni "op{testveni {teti" koi po pravilo ne se opfateni so krivi~noto pravo i koi se sostojat vo sistematska rasna, politi~ka i ekonomska diskriminacija). Nakratko, toa se delata koi gi vr{at organite na dr`avnata vlast, multinacionalnite kompanii i raznite vidovi na ekonomska, rasna, nacionalna i polova diskriminacija, odnosno kriminalitetot koj e imanenten na kapitalisti~koto op{testvo i biten element za so~uvuvawe na negovota op{testvena i ekonomska struktura. Toa {to go pravi eksploatiranata klasa e sodr`ano vo poimite kriminalitet na prilagoduvawe - glavo imotni ("grabe`ni") krivi~ni dela koi pretstavuvaat obid za preraspredelba na materijalnite dobra i negirawe na privatnata sopstvenost.692 Krivi~nite dela na otpor pretstavuvaat vid na klasna borba dokolku kaj izvr{itelot postoi svest za nivnoto klasno i politi~ko zna~ewe. Kriminalitetot i negovata kontrola se nusprodukt na politi~kata ekonomija na kapitalizmot,693 me|utoa i ne{to pove}e od toa, toga{ koga postoi svest deka so opredeleni kaznivi povedenija se deluva protiv vladea~kata klasa, kriminalnoto povedenie stanuva sila vo klasnata borba. Ottamu se izvlekuva zaklu~okot deka pod uslov kriminalitetot da stane del na klasnata borba i da deluva kon podigaweto na svesta na rabotnicite, toj mo`e da ima uloga na dvi`e~ka sila na razvojot vo odnos na zakostenetiot sistem na bur`oaskata legitimnost. 4. Svojata teorija za "op{testvenata realnost na zlostorstvoto" Kvini ja izlo`uva vo nekolku zaemno povrzani maksimi koi se slevaat vo edinstvena celina. 10 Vo prvata od niv, kriminalitetot pretstavuva definicija na

~ove~ki povedenija koja ja sozdavaat organite na vlasta vo politi~ki organiziranoto op{testvo. Spored nego, kriminalitetot ne e povedenie, tuku definicija na povedenieto - opi{uvawe na povedenijata koi se vo sudir so interesite na onoj del na op{testvoto {to ja ima mo}ta da gi modelira dr`avnata politika. Vo sekoe op{testvo vlasta ja dr`i samo edna mala grupa, eden mal segment na op{testvoto koj preku zakonite proglasuva deka e kriminalno sekoe povedenie koe vo bilo koj vid mu nanesuva {teta na toj mal segmet koj ja dr`i vlasta. Ottamu proizleguva, veli Kvini, deka vo edna zemja ima tolku pove}e 692

"Pokraj krivi~ni dela na grabe`i, postojat i li~ni (personalni) krivi~ni dela koi obi~no se naso~eni kon pripadnicite na istata op{testvena klasa (na koja í pripa|a i storitelot). Ovde spa|aat klasi~nite krivi~ni dela, kako {to se ubistvoto, siluvaweto i telesnite povredi. Ovie krivi~ni dela gi vr{at lu|e koi pod vlijanie na uslovite na kapitalizmot stanale surovi. Ovie dela se javuvaat vo opredeleni situacii koi i samite se rezultat na nekoi osnovni vidovi na prilagoduvawe na kapitalizmot." Ibid, str. 291. 693 Vidi: Ibid. str. 297.

377

kriminal, kolku {to ima pove}e definicii (inkriminacii), a tie gi ima tolku pove}e kolku {to sudirite na interesi se pogolemi. 20 Kriminalnite definicii gi realizira onoj del na op{te-

stvoto {to ima mo} da ja opredeluva politikata i praktikata na izvr{uvaweto na zakonot. Ottamu, verojatnosta deka kriminalnite definicii }e bidat realizirani zavisi od stepenot na sudirite na povedenijata na onie {to nemaat mo}, so interesite koi so taa mo} raspolagaat (koi se na vlast). Zatoa, mnogu povedenija koi se {tetni za mnozinstvoto vo op{testvoto od koi nekoi se duri i inkriminirani, nikoga{ ne povlekuvaat sankcija, odnosno vrz niv ne se primenuva kriminalnata definicija, za{to ne im nanesuvaat {teta na interesite na onie koi se na vlast. 30 Na~inot na povedenieto na lu|eto se formira vo op{testvenata grupa na koja liceto í pripa|a. Ottamu pripadnicite na op{testvenite grupi koi ne se zastapeni vo vladea~kite grupi ili vo onie koi go sproveduvaat zakonot, imaat pove}e mo`nosti nivnoto povedenie da bide proglaseno za kriminalno. 40 Sfa}awata za toa {to pretstavuva kriminalitetot, se fo-

rmiraat i po{iroko vo op{testvoto preku sredstvata na masovnata komunikacija. Tie sredstva pak, vo svoi race gi dr`at ili vrz niv imaat dominantno vlijanie onie koi raspolagaat so politi~kata mo}, odnosno koi se na vlast. Na krajot, Kvini gi sumira prethodnite maksimi i dava celosna definicija na kriminalitetot: "Op{testvenata realnost na krimina-

litetot se sozdava so formulirawe i primenuvawe na kriminalnite definicii, so razvivawe na pravila vo odnosot na kriminalnite definicii i sozdavaweto na sfa}awa za kriminalitetot po pat na sredstvata na masovnata komunikacija vo op{testvoto." (R. Quinny, Social Reality of Crime). 5. Vo soglasnost so prethodnite tezi radikalnata kriminologija se stremi i kon redifinirawe na institutite i poimite, pa duri i

na predmetot i metodite na krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata. Pojdovnata osnova za toa e tvrdeweto deka postojnoto pravo e instrument na imperijalisti~kata politika na kapitalizmot i vo funkcija na za{tita na osnovnite ideolo{ki vrednosti na vladeja~kata elita, a ne na narodot, na siroma{nite i na ugnetenite. Vo taa smisla se veli deka podelbata na politi~ki dela ve}e ne soodvststvuva so vistinata, za{to vo uslovi na klasnata borba site izvr{eni krivi~ni dela se nu`no politi~ki. Otporot na vladea~koto pravo, spored Kvini, e mo`en samo so ru{ewe na normite na pravniot poredok so koj se regulira klasnata dominacija na bur`uazijata. 6. Zada~ata na radikalnata kriinologija "se sostoi vo toa da ja razviva politi~kata svest kaj site onie koi se `rtvi na kapitalisti~kiot sistem. Ovaa zada~a se ostvaruva sekojdnevno na bezbroj na~ini: koga se obiduvame da ja razbieme konvencionalnata ideolo{ka slika 378

na kriminalnata stvarnost, koga gi istra`uvame pri~inite za razvojot na politi~kata svest i na revolucionernata akcija, koga na rabotnoto mesto u~estvuvame vo aktivnostite na krivi~noto pravosudstvo, koga sme del na dvi`eweto na zatvorenicite i biv{ite zatvorenici i koga me|u samite sebe sozdavame novi formi na politi~ki rabota i svest."694 Vo ovoj stav mo`e lesno da se sogleda ostrata kritika {to pretstavnicite na radikalnata kriminologija ja upatuvaat kon dominacijata na pozitivisti~ko-funkcionalisti~kiot pristap kaj najgolemiot broj amerikanski kriminolozi, so tendencija da se doka`e deka nivnata bo`emna vrednosna neutralnost e samo fasada za silnata klasna i ideolo{ka pristrasnost. Kako oficielna ideologija na razvienoto industrisko op{testvo, ulogata na funkcionalizmot se sostoi vo afirmacijata na postojniot op{testven model i posakuvanoto, korisno op{testveno povedenie. Funkcionalizmot mu se sportivstavuva na osporuvaweto i kritikata na op{testvoto so ogled na toa deka e i sozdaden da pomogne vo razre{uvaweto na op{testvenite problemi, me|u koi i na kriminalitetot, vo ramkite na zagovaraweto na op{testveniot status quo. Dokolku se pojavat "delovi" (na primer, kriminalitetot) sprotivstaveni na celinata, tie se ukinuvaat kako patolo{ki izrastoci, odnosno povtorno se vra}aat vo sistemot preku integrativnite mehanizmi na policijata, sudstvoto i drugite sredstva na socijalnata klontrola. Ottamu, nasproti na op{testveniot konzervativizam i konformizam na funkcionalizmot, radikalnata kriminologija e protiv pomiruvaweto, tuku za op{testveni akcija koi }e se pretvorat vo revolucionerna aktivnost. Vo taa smisla i kriminalitetot treba da pretstavuva sila koja e sostavena od akcii naso~eni protiv kapitalisti~kiot op{testven sistem. "Op{testvenata akcija namesto da mu se povinuva na bur`uaskite vrednosti, mu se vra}a na svojot prvobiten izvor, i na toj na~in izleguva od sistemot na ugnetuvaweto i stanuva revolucioneren akt. Na toj na~in politi~ki svesnata akcija stanuva neizbe`en del na klasnata borba vo kapitalisti~koto op{testvo."695 7. Na pretstavnicite na radikalnata kriminologija obi~no im se prefrluva deka nivniot pristap vo objasnuvaweto na kriminalitetot e nedovolno empiriski zasnovan i premnogu ednostran, za{to samo so ekonomskite i politi~kite faktori ne mo`e da se dade negovo validno objasnuvawe. Vo vrska so toa e povrzan i prigovorot deka nivniot interes e ograni~en samo vrz aspektite na sekundarnata devijacija, so {to kaj niv izostanuvaat etiolo{kite objasnuvawa. Imeno, kako i teorijata na interakcionizmot, i radikalnata kriminologija vo prv red se zanimava so na~inot na reagiraweto na kriminalnite povedenija, a ne so pri~inite na nivnoto pojavuvawe. Na radikalnata krimi694 695

Ibid, str. 298. Ibid, str. 298.

379

nologija í se prefrla i toa deka premnogu se koncentrira na pra{awata na kriminalizacijata i primenata na krivi~noto pravo, t.e. na sociologijata na krivi~oto pravo i negovoto funkcionirawe. Poa|ajki od op{tata klasna opredelenost na kriminalnoto povedenie, spored ovaa kritika, taa ne dava odgovor na pra{aweto zo{to tokmu nekoi poedinci vr{at krivi~ni dela, i zo{to toa go pravat i poedinci od elitnite grupi na ~ii interesi pravoto vsu{nost im slu`i.696 Golem broj od kriti~kite zabele{ki se odnesuvaat i na nivnite stavovi vo odnos na suzbivaweto na kriminalitetot. Vrz ovoj plan im se zabele`uva {to odgovornosta za kriminalitetot se prefrla isklu~ivo vrz op{testvoto, za preteranata blagost kon kriminalcite koi se tretiraat kako nu`en proizvod, pa duri i kako `rtvi na zaednicata, za negiraweto na resocijalizacijata na prestapnicite (koja e zameneta so baraweto za resocijalizacija na op{testvoto), kako i toa deka krivi~noto pravo ne e samo sredstvo za za{tita na interesite na vladea~kata klasa. 8. Kako najgolem pridones na ovaa teorija se istaknuva nivnata zalo`ba za ukinuvawe na kaznite li{uvawe od sloboda i pojavata na sovremenite tendencii kon voveduvawe na alternativite na kaznata zatvor. 4. VIKTIMOLO[KI PRISTAP

1. Viktimologijata naprvin se pojavi kako interesen pristap, a potoa i kako posebna nauka koja poka`a deka `rtvata: 10 so svoite svojstva (viktimogeni predizpozicii), 20 odnosot sprema storitelot (interpersonalni odnosi me|u kriminalniot par: storitel - `rtva) i 30 nejzinoto pridonesuva~ko povedenie (ulogata na `rtvata vo genezata na kriminalnoto povedenie), pretstavuva zna~aen kriminogen faktor za pojavata na opredeleni kriminalni povedenija i deka za nea mora da se vodi smetka od aspekt na prakti~nite zafati i teoretskite i empiriskite istra`uvawa na etiolo{kite pri~ini na kriminalitetot. Nakratko, za viktimolo{kiot pristap e karakteristi~no deka se zanimava so istra`uvawa na pra{awata vrzani za utvrduvaweto na ulogata na `rtvata vo nastanuvaweto na krivi~noto delo. 2. Na porebata od sozdavawe na eden nov pristap vo kriminologijata koj }e se zanimava so problemite na `rtvata, uka`a amerikanecot A. W. Allen na zavr{nata sednica na "The National Safe Deposit Convention"u{te vo 1926 godina. Vo ovaa nasoka sleduvaa i nekoi trudovi na E. Sutherland, De Geeff i T. Seelig,697 kako i pove}e studii na razli~ni 696

Kambovski, V. Kriti~ki o radikalnoj kriminologiji i njenim implikacijama na kriminalnu politiku i krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 15. 697 Cornil, P. Contribution de la "Victimologie" aux sciances criminologiques, Revue de droit penal et de criminologie, Bruxelles, 1959/7, str. 587.

380

avtori za ubistvata, i seksualnite prestapi vo koi na ulogata na `rtvata vo opredeluvaweto na ovie krivi~ni dela í be{e otstapen zna~aen prostor. Za natamo{niot razvoj na viktimolo{kiot pristap vo kriminolgijata ogromno vlijanie ostvari teorijata na socijalniot interakcionizam. Za osnova~ na viktimologijata se smeta H. Hentig, koj vo svoeto delo "Zlostornikot i negovata `rtva" (The Criminal and his Victim, 1948) za prvpat sistematski ja obrabotuva ovaa materija.698 Za natamo{niot razvoj na viktimologijata zna~ajno e osnovaweto na Svetskoto viktimolo{ko zdru`enie koe dosega ima odr`ano pove}e me|unarodni simpoziumi: 10 Erusalim (1973), 20 Boston (1976),699 30 Minster (1979), 40 Tokio, (1982), 50 Zagreb (1985),700 60 Erusalim (1988), 70 Rio de @aneiro (1991), itn. Od 1976 Zdru`enieto redovno izdava i svoj ~asopis "Victimology", a od 1989 i "International rewiew of Victimology."701 3. Za dobli`uvawe do viktimolo{kiot pristap zna~ajno e da se gi objasnat negovite osnovni pojmovni kategorii: viktimizacija, viktimo|eni predizpozicii, interpersonalnite odnosi me|u storitelot i `rtvata i pridonesuva~koto povedenie na `rtvata. Viktimizacijata (victimization) ili viktimogeneza pretstavuva proces na nastanuvawe (formirawe) na `rtvata - podlo`nost da se stane `rtva ne krivi~no delo, ednakvo kako {to poimot kriminalizacija (kriminogeneza) go ozna~uva procesot na nastanuvawe (formirawe) na storitelot na krivi~noto delo. Sostojbata vo koja se nao|a liceto koe stanalo `rtva na nekoj kriminalen akt, od svoja strana se narekuva viktimiziranost (victimized). Viktimitet (povtorno adekvatno na poimot kriminalitet) e vkupnost na kriminalni viktimizacii vo ramkite na opredeleno vreme i na opredelen prostor. Vo viktimolo{kata literatura natamu se sre}avaat i poimite: 10 primarna viktimizacija koj se odnesuva na procesot na stanuvaweto `rtva, poradi izvr{uvaweto na opredeleno krivi~no delo i, 20 sekundarna viktimizacija so koja pretstavuva zasiluvawe na primarnata viktimizacija, poradi negativnata reakcija na op{testvenata sredina 698

Spored Kornil, prviot avtor koj go uportebil poimot viktimologija, bil Mendelson. Ibid, str. 587. 699 Vidi: [eparovi}, Z. Drugi internacionalni viktimolo{ki simpozium (Boston, 5-11. septembra 1976), JRKKP, 1976/3, str. 421-428. 700 Vidi: Josipovi}, I. Peti internacionalni viktimolo{iki simpozij, (Zagreb, 18-23. 8. 1985), Zbornik Pavnog fakyulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/4, str. 495-498. i Nikoli}-Ristanovi}, V. Peti me|unarodni simpozijum viktimologa (Zagreb, 18-23. 08. 1985), JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 141-144. 701 Na viktimolo{kite aspekti vo kriminolo{kite istra`uvawa vo na{ata zemja, za prvpat uka`a Panta Marina ("Nekoi novi aspekti na kriminolo{kite istra`uvawa," Pravna misla, Skopje, 1960/1-2).

381

i pogre{nata rekcija na formalnata socijalna kontrola.702 Za sekoe lice ili grupa postoi opasnost da stane `rtva na krivi~no delo. Taa opasnost se narekuva rizik na viktimizacija na opredelen poedinec ili na opredelena op{testvena grupa. Rizikot na viktimizacijata pretstavuva rezultanta na opredeleni vnatre{ni i nadvore{ni okolnosti i individualni ili grupni predipozicii, i kako takov ne e ednakvo rasprostranet kaj celata populacija. Stepenot na rizikot na viktimizacijata se zgolemuva ili namaluva vo zavisnost od postoeweto ili otsustvoto kako i od kvalitetot na tie predizpozicii. Ili pokonkretno, vlijanieto koe `rtvata go vr{i vrz pojavata na kriminalitetot pretstavuva rezultanta od deluvaweto na: 10 viktimogenite predispozicii (objektivni i subjektivni svojstva na `rtvata kako i situacionite viktimogeni predispozicii: situacii vo koi mo`e da se najde opredeleno lice), 20 odnosot na `rtvata so prestapnikot (opredelena za~estenost i intenzitet na interakcii so so drugi lica i posebno so potencijalnite prestapnici), i 30 pridonesuva~koto povedenie na `rtvata (nejzinoto op{to povedenie,703 i na~inot na rea|irawe, odnosno od otsustvoto na nejzinoto napregawe da ja izbegne viktimizacijata). @rtvata i nejzinite svojstva, odnosot so prestapnikot i posebno nejzinite povedenija vo vrska so krivi~noto delo, mo`at da pretstavuvaat kriminogeni okolnosti: neposredni pri~ini ili uslovi i povodi na kriminalitetot. Vo istaknuvaweto na ovie elementi i nivnoto zna~ewe vo etiolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot tomu i se sostoi intencijata na viktimolo{kiot pristap vo kriminologijata. I navistina, dokolku ne se insistira vrz nivnata ekskluzivnost, tuku vrz nivno posmatrawe kako edna posebna grupa na 702

Vo koja mera `rtvata }e bide sklona kon sekundarna (natamo{na) viktimizacija, zavisi od: 10 od sigurnosta deka so prijavuvaweto na krivi~noto delo nema da ja zgolemi sopstvenata viktimizacija poradi pojava na revan{isti~ki strasti kaj prestapnikot (ostranuvawe na bespomo{nosta koja se projavuva vo povlekuvawe na `rtvata vo sebe i vo sopstvenata nesre}a i na stravot od storitelot po negovoto izdr`uvawe na kaznata zatvor), 2 0 od satisfakcijata na `rtvata vo pogled na ostvaruvaweto na pravdata (ostvaruvaweto na krivi~niot progon, doka`uvaweto na vinata i kaznuvaweto na storitelot) koja ja sopira `elbata da se zeme pravdata vo svoi race, 3 0 od pomo{ta {to op{testvoto í ja pru`a za sanirawe na nastanatata moralna i materijalna {teta nastanata so krivi~noto delo (vistinsko i pravi~no obe{tetuvawe) i sl. 703 Pod op{to povedenie na `rtvata treba da se podrazbere na~inot na koj taa go vodi sekojdnevniot `ivotot. Toa e tn. koncept na "lifestile" pod koj se podrazbira na~inot na koj poedincot go pominuva svoeto rabotno i slobodno vreme i vlijanijata {to ottamu vrz nego go ostvaruvaat vremeto i prostorot na koi }e se najde, kako karakteristikite na licata i na~iot na koj }e gi ostvari svoite kontakti so niv.

382

pridonesuva~ki okolnosti za nastanuvaweto na kriminalniot akt, istra`uvawata za vlijanieto na ovie okolnosti vrz pojavata na kriminalitetot ima nesomneno va`no mesto i vo kriminolo{kite istra`uvawa. Vo ovaa smisla mo`e da se ka`e deka viktimologijata nesporno poka`a deka prestapnicite retko slu~ajno ja biraat svojata `rtva, tuku toa go pravat imaj}i gi vo vid navedenite okolnosti koi `rtvata ja pravat pogodna i privle~na za izvr{uvawe na opredeleno kriminalno povedenie vrz nea. 4. Viktimogenite predispozicii se onie karakteristi~ni osobini {to pravat nekoe lice ili grupa koja gi poseduva tie osobini, postojano ili povremeno da bidat podlo`eni ili pomalku za{titeni od drugite i so samoto toa da stanat `rtva na posebno zlostorstvo ili na izvesen tip na kriminalitet.704 Me|u prvite nau~ni rabotnici {to uka`aa deka nekoi lica po~esto od drugite stanuvaat `rtvi na opredeleni krivi~ni dela bea Hans fon Hentig (Hans von Hentig) i Eksner (Franz Exner). Ottoga{, takvite soznanija po~naa empiriski da se proveruvaat i be{e doka`ano deka viktimogenite predispozicii na krivi~noto delo navistina pretstavuvaat faktor {to igra zna~ajna uloga vo geneata na kriminalitetot i viktimitetot na opredelen prostor. Poznavaweto na viktimogenite predispozicii ima posebno zna~ewe za prevencijata na kriminalitetot. Viktimogenite predispozicii, me|u koi se pomestuvaat: naivnosta, neiskustvoto, nevnimatelnosta, ekonomska sostojba, neinformiranosta, fizi~kata inferiornost i sl., voobi~aeno se klasifikuvaat spored nekolku kriteriumi. Spored nivnoto poteklo obi~no se razlikuvaat: 10 vrodeni predispozicii - biolo{ki i fizi~ki karakteristiki koi postojat od ra|aweto na `rtvata: pol,705 vozrast (obi~no deca i starci), mentalna zaostanatost, du{evni zaboluvawa,706 razni vidovi na fizi~ka inferiornost (gluvonemost, telesna invalidnost), narkomanija, alkoholisanost, homoseksualnost i sl., i 20 steknati predispozicii koi mo`at da bidat a) opredeleni biolo{ki i fizi~ki karakteristiki, b) psiholo{ki karakteristiki - psihopatolo{ki sostojbi, lakomost ili skr`avost, naivnost, razo~aranost i, v) socijalni osobini - zanimawe,707 op{testvena polo`ba,708 osameni lica, lica so opredeleno asoci704

Fettah. E. A., Uloga `rtve u odre|ivanju delikta, JRKKP, Beograd, 1970/4,

str. 649. 705

Vidi: Dussich, P. J. Istoriske i kulturne prethodnice viktimizacije `ena, JRKKP, Beograd. 1984/3-4, str. 257-270. 706 Vidi: A~imovi}, M. Du{evno obolela lica kao `rtve krivi~nih dela, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Ni{u, Ni{, 1979, str. 103-109. 707 Me|u zanimawata koi se najpodlo`ni na rizikot od viktimizacija naj~esto se spomenuvaat zanimawata: policaec, bankar, po{tenski slu`benik, medicinski perosnal, taksi voza~, zlatar, prostitutka.

383

jalno povedenie (narkomani, pita~i) i sl. Mo{ne sli~na e i podelbata na viktimogenite predispozicii spored nivnata priroda na 10 li~ni (pol, vozrast, du{evna zaostanatost i bolest, alkokolizam, narkomanija, homoseksualnost, ladnokrvnost, skr`avost i lakomost, razo~aranost, `alost i sl.), 20 socijalni (zanimawe, op{testvena izoliranost, asocijalni povedenija i sl) i 30 situacioni (opredeleno mesto, vreme i stek na okolnosti kaj koi postoi pogolema opasnost da se stane `rtva). Spored kriteriumot period vo koj nekoe lice, so ogled na negovite svojstva e predisponiran da stane `rtva na opredeleno krivi~no delo, se razlikuvaat: 10 postojani (postojat vo tekot na celiot `ivot vrodenite predispozicii), 20 privremeni (vozrast, zanimawe) i, 30 minlivi (alkoholisana sostojba, sostojba na bolest i sl) predispozicii.

Spored ulogata {to ja imaat vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo se razlikuvaat: 10 predispozicii {to kaj potencialniot prestapnik sozdavaat ideja za izvr{uvawe na kriminalnoto povedenie, 20 predispozicii {to vlijaat na izborot na `rtvata od strana na prestapnikot i, 30 predispozicii koi na prestapnikot mu go olesnuvaat dejstvieto na izvr{uvaweto. 5. Krivi~noto delo, pred sî, e plod na interpersonalnite odnosi na storitelot i `rtvata. Tie odnosi mo`at da proizleguvaat od eden podolg vremenski period pred izvr{uvaweto, ili pak, da nastanale neposredno pred izvr{uvaweto na deloto. Ottamu, ispituvaweto na takvite odnosi ~esto mo`e da gi otkrie ne samo pobudite na deloto, tuku i pri~inite na izborot na `rtvata i nastanite {to mu prethodele i go opredelile preminot kon deloto. Ovie istra`uvawa mo`at vo najgolem broj slu~ai, isto taka, da frlat svetlina i na ulogata na `rtvata i da objasnat vo kolkava mera tie pridonele vo genzata na zlostorot. Od tie pri~ini prou~uvaweto na kriminogenezata na zlostornikot ne mo`e da se oddeli od `rtvata, za{to povedenieto na zlostornikot i povedenieto na `rtvata vr{at zaemno vlijanie i pretstavuvaat nerazdelna celina, pove}e ili pomalku kriminogena. 6. Postoeweto na viktimogeni predispozicii i opredelen odnos me|u storitelot i `rtvata ja zgolemuvaat mo`nosta za viktimizacija, no mnogu ~esto ne se dovolni do nea i navistina da dojde. Za toa e potrebno i opredeleno pridonesuva~ko povedenie na `rtvata koe mo`e da se sostoi kako vo storuvawe taka i vo nestoruvawe (provokacija, sorabotka ili u~estvuvawe vo izvr{uvaweto vo krivi~noto delo).709 708

Op{testveniot status kako viktimogena predispozicija e osobeno izrazen kaj stranci, emigranti, etni~ki i rasni malcinstva. Vidi: Pe~ar, J. Migranti kot storilci in `rtve (kaznivih delanj), teorija in praksa, Ljubljana, 1981, str. 111-125. 709 Pove}e za toa vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zbor, 1995, str. 163-170.

384

Toa zna~i, deka `rtvata ~esto e vo sostojba da pridonese za izvr{uvawe na opredeleno krivi~no delo, odnosno da se pojavi kako kriminogen faktor. 7. Prethodnite razgleduvawa vo osnova se povrzani i zavisni od sfa}aweto na poimot na `rtvata.710 Problemot na opredeluvaweto na poimot na `rtvata e, vsu{nost, glaven kamen na sopnuvawe vo izgraduvaweto na edinstven pristap vo viktimolo{kite istra`uvawa i ottamu ostanuva zna~ajno pra{awe na koe vo idnina treba da mu se posveti pogolemo vnimanie vo smisla na negovo usoglasuvawe. Poradi nadminuvawe na {areniloto vo ovaa oblast711 vo "Deklaracijata na OON za osnovnite na~ela na pravdata za `rtvite na kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata" se pravi eden od obidite da se dade op{tova`e~ka definicija na `rtvata. So taa definicija se opfateni kako `rtvite na krivi~nite dela, taka i `rtvite na zloupotrebata na ovlastuvawata (mo}ta).712 Kako {to ponapred iznesenoto ve}e mo`e{e da se vidi, nie vo osnova trgnuvame od stavot na [najder (E. A. Schneider) spored koj pod poimot `rtva treba da se podrazbere sekoe fizi~ko ili pravno lice ~ii{to dobra, prava, vrednosti i interesi bile neposredno zagrozeni, 710

Iako na{teto krivi~no pravo ne go upotrebuva poimot "`rtva", tuku samo poimot "o{teten," ~ie zna~ewe ne go objasnuva, smetame deka so tolkuvawe na negovite odredbi ima mesto za nivna sinonimna upotraba koga se raboti za subjekt protiv kogo e naso~eno dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. 711 Taka na primer, [eparovi} pravi razlika me|u: 1 0 `rtva na krivi~noto delo vo po{iroka smisla (sekoe pravno ili fizi~ko lice na koe so krivi~no delo neposredno ili posredno mu e zagrozeno, povredeno ili uni{teno nekoe dobro ili pravo), i 2 0 `rtva na krivi~no delo vo potesna (pravna) smisla (fizi~ko lice na koe so krivi~no delo neposredno mu e povredeno ili uni{teno nekoe dobro ili pravo). Vidi: [eparovi}, Z. Kriminologija..., str. 365. 712 "Pod poimot "`rtvi" se podrazbiraat lica koi individualno ili kako grupi pretrpele {teta, vklu~uvaj}i go i telesnoto i du{evnoto o{testuvawe, emocionalno stradawe, materijalna zaguba ili bitno skratuvawe na osnovnite prava, preku storuvawa ili propu{tawa koi pretstavuvaat kr{ewe na krivi~noot zakon va`e~ki vo dr`avite ~lenki, vklu~uvaj}i gi i onie zakoni koi ja zabranuvaat zloupotrebata na mo}ta" (~l. 1 od Deklaracijata). "Vo soglasnost so ovaa Deklaracija, liceto mo`e da bide smetano za `rtva bez ogled dali e identifikuvan storitelot, uapsen, ili osuden, i bez ogled na srodstvoto me|u storitelot i `rtvata. Poimot "`rtva," koga toa e primerno, isto taka gi vklu~uva i ~lenovite na najbliskoto semejstvo na neposrednata `rtva, kako i licata koi nastradale pri pru`awe pomo{ na `rtvasta vo nezgoda ili pri spre~uvawe na krivi~no delo" (~l. 2 od deklaracijata). Vidi: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997. str. 245.

385

o{teteni ili uni{teni so kriminalnoto povedenie. Pritoa vo poimot `rtva na kriminalnoto povedenie gi pomestuvame i subjektite koi se posredno o{tetetni so krivi~noto delo bez razlika dali toa se: 10 konkretni fizi~ki lica (~lenovi na semejstvoto na liceto koe e na primer, ubieno ili telesno povredeno) ili 20 tn. apstraktni `rtvi (`rtvi na tn. krivi~ni dela bez `rtvi - "victimles crime") pod koi se podrazbiraat site subjekti (op{testveni grupi, op{testveni organizacii, dr`avata, javniot red i sl.) ~ii dobra, prava, vrednosti i interesi bile neposredno ili posredno zagrozeni, o{teteni ili uni{teni so kriminalnoto povedenie.713 8. Tipologiite na `rtvite e isto taka zna~ajno pra{awe koe se zafa}a vo re~isi site istra`uvawa od oblasta na viktimologijata. Tipologiite na `rtvite se zasnova vrz istata postapka kako i sozdavaweto na tipologiite na prestapnicite. So opredelen tip ne se opfa}a individuata, ni grupi na poedinci, tuku kompleks od karakteristiki koi se zaedni~ki za brojni poedinci koi sekoga{ se nao|aat vo opredelena korelacija so ostanatite nivni me|usebni razli~ni karakteristiki. Pritoa, sekoja poedine~na individua e pretstavnik na tipot. Karakteristikite na razli~nite tipovi ne mora me|usebno da se isklu~uvaat tuku edna individua mo`e istovremeno ili sukcesivno da mu pripa|a na razni tipovi (me{ovit tip).714 Treba da se podvle~e deka se raboti za interesni tipologii me|u koi ima i dobar del so nesomnena istra`uva~ka i preventivna vrednost. Naj~estite kriteriumi za nivnoto sozdavawe se: pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto, obem na vinata na `rtvata, opredeleni viktimogeni predispozicii, poimot na `rtvata vo po{iroka smisla, kako i opredeleni me{oviti elementi. Od brojnite podelbi {to na opredelen na~in go objasnuvaat povedenieto na `rtvata so koe se pridonesuva za nastanuvaweto na krivi~noto delo se ~ini dosta prifatliva ovaa {to ja dava Fatah.715 Spored nego, tie povedenija se delat na provokacii i sorabotka ili u~estvuvawe vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo i ottamu zboruva za 10 `rtva - provokator i 20 `rtva koja u~estvuva vo deloto. 10 @rtvata - provokator igra re{ava~ka uloga od etiolo{ko stojali{te, za{to so sopstveni postapki go pottiknuva prestapnikot za izvr{uvawe na krivi~noto delo, sozdava ili go pomaga sozdavaweto na pogodna situacija za premin kon deloto. Spored Fatah, postojat dva glavni vidovi na `rtvi - provokatori: pasiven i aktiven tip. a) Pasivniot tip (indirektna provokacija) e lice koe so svojate nebri`nost ili netpretpazlivost ja sozdava i ja pomaga situaci713

Vidi: Schneider, H. J. "Victimologie" Tubingen, 1975, str. 24. Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 398. 715 Fattah. E. A. Uloga `rtve u odre|ivanju delikta, JRKKP, 1970/4. str. 658714

659.

386

jata pogodna za zlostorstvo, so {to go pottiknuva prestapnikot na akcija. Toa e sopstvenikot koj go ostava svojot avtomobil nezaklu~en so sî klu~evite vo nego. Toa e trgovecot koj svojata stoka ja izlo`uva na primamvliv na~in, na dofat na mu{teriite ili na minuva~ite bez nikakov ili, skoro bez nikakov nadzor. b) Aktivniot tip (direktna provokacija) igra poaktivna i poneposredna uloga vo zapo~nuvaweto na zlostorstvoto. Postojat dve vida na ovoj tip: ba) @rtva koja se soglasuva i koja pottiknuva na akcija. Ovoj tip `rtva go saka zlostorot i pravi sî za da go predivika: taa ja prezema inicijativata, pottiknuva, bara, moli i go prokolnuva storitelot da intervenira. Ovaa `rtva koja pottiknuva, bara i moli ~esto se sre}ava vo izvesni posakuvani slu~ai na ubistvo, isto taka me|u maloletnite lica koi go pottiknuvaat storitelot da gi naru{uva zakonite koi se opredeleni za nivnata za{tita. Toa e slu~aj i so liceto koe pottiknuva nekogo za da bide osakateno so cel da ja izbegne voenata obvrska ili slu~aj na `ena koja umira po pometnuvawe prezemeno na nejzino insistirawe. Ovaa kategorija na "`rtvi" ~esto se me{a so storitelot ili sou~esnikot. bb) @rtva koja ne se soglasuva i koja predivikuva akcii (agent - provokator). Sprotivno na prethodniot tip, ovde `rtvata ne pottiknuva na aktot, no go predizvikuva so svoite postapki. Glavni podvidovi se: `rtva na zlostorot izvr{en od drug vo nu`na odbrana (toa se `rtvi koi so svoite napadi predizvikuvaat napad vrz sebe), `rtva koja grabi vo propast (ovoj izraz go ozna~uva liceto koe go predivikalo krivi~no delo storeno protiv nego so toa {to prvo posegnalo kon upotreba na fizi~ka sila, ili poka`alo nekakvo oru`je, naneslo udari i sl.), `rtva koja so nespravedlivi dejstvija ili so navredi upateni kon storitelot ja odzema negovata ladnokrvnost i go pottiknuva na napad. v) Ako `rtvata - provokator igra presudna uloga vo genezata na zlostorstvoto i vo negovoto zapo~nuvawe, ulogata na `rtvata koja u~estvuva vo deloto glavno se odnesuva na fazata na izvr{uvaweto. Participacijata na `rtvata mo`e da se sostoi vo pasiven stav koj go pravi mo`no ili go olesnuva izvr{uvaweto na deloto, ili pak, mo`e da dobie forma na aktivna pomo{ ili aktivno pomagawe. va) Pasivniot tip, se odlikuva so pasiven stav pogoden da dobie pove}e formi: obi~na `elba (`rtvata saka deloto da bide izvr{eno), soglasnost (poradi ubeduvawe, poradi nepoznavawe na prirodata na krivi~noto delo, so ogled na godinite na `ivotot ili poradi nekoj umstven nedostatok), pot~inetost, rezignacija; dosluh; ramnodu{nost, nebre`nost, apatija, letergija. Site ovie stavovi se pogodni za izvr{uvawe zlostorstvo, a da ne dostignat stepen na soglasnost. vb) Aktivenot tip se javuva koga `rtvata aktivno u~estvuva vo krivi~noto delo. Ovoj tip mo`e da se ozna~i so pove}e izrazi: `rtva koja pridonesuva, `rtva koja sorabotuva (`rtva sorabotnik), `rtva koja pomaga. Vo site ovie slu~ai `rtvata igra aktivna uloga vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo ottamu 387

{to go izvr{uva deloto zaedno so storitelot (maloletna devojka koja se soglasuva vo slu~aite na siluvawe), ili so pru`awe na pomo{ na izvr{itelot ili na bilo koj na~in go pomaga (maloletna devojka koja se soglasuva vo izvesni slu~ai na kidnapirawe).716 Opredeleni tiopologii na `rtvi izgradile i Hentig (H. Hentig) Mendelson (Beniamin. Mendelsohn),717 Xuilota (Gugliemo Gulotta),718 [ulc (L. G. Schultz), Sparks (Richad. F. Sparks), Asua (Jimens de Asua), Selin (T. Sellin)719 kako i Skaberne (B. Skaberne)720 i dr. Zna~ajni tipologii se i 716

Za prilagoduvaweto i primenata na ovaa tipologija kaj istra`uvaweto na krivi~nite dela ubistvo vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, ste. 163-166. 717 Spored vlijanieto vo nastanuvaweto na krivi~noto delo Mendelson ("La victimologie" Revue Internationale de criminologie et de police teshnique, 1956/2, str. 95-109) vr{i podelbata na: 10 celosno nedol`na `rtva (dete kako `rtva na ~edomorstvo, du{evno bolno lice i sl.), 2 0 `rtva so nezna~itelna vina i `rtva vrz osnova na neznaewe (`ena koja predizvikuva pometnuvawe od ~ii posledici go zagubuva `ivotot), 30 `rtva koja e ednakvo vinovna kako i prestapnikot, odnosno dobrovolna `rtva (`rtva na eutanazija), 40 `rtva koja e pove}e vinovna za deloto odo{to negoviot storitel (lice koe pottiknalo drug da go izvr{i krivi~noto delo ili `rtva na nevnimanie), 5 0 `rtva koja e edinstveno vinovna (napa|a~ koj e ubien vo samoodbrana) i, 60 prividna ili simulirana `rtva (paranoidno lice, senilno lice, odmazdoqubivi lica). 718 Ovoj avtor razlikuva dve osnovni tipovi na `rtvi: la`ni i vistinki `rtvi. Me|u la`nite `rtvi gi pomestuva: 10 `rtvite simulanti koi poradi odmazda, ucena, izbegnuvawe na sopstvenata odgovornost ili od druga pri~ina se prika`uvaat za `rtvi iako e jasno deka nemalo viktimizacija, i 20 zamisleni ili imaginarni `rtvi koi se ubedeni vo svojata polo`ba na `rtva (lica koi stradat od paranoja ili histerija). Vistinsakite `rtvi najprvin gi deli na dve golemi grupi: A) lica koi so svoeto dejstvie ne pridonesle na viktimizacijata. Toa se slu~ajni `rtvi (lica protiv koi storitelot ne dejstvuval, me|utoa vr{ejki go dejstvieto izvr{uvaweto se soglasil so nivnata povreda ili zagrozuvawe (eventualna umisla) - pri grabe` na banka storitelot upotrebil ogneno oru`je za da go zapla{i blagajnikot, poradi {to povreduva slu~aen minuva~. B) `rtvi sou~esnici, me|u koi se razlikuvaat: a) `rtva zaradi nevnimanie (lica vo soobra}ajni nesreki, pijanici, lica koi nestru~no rakuvaat so opasni predmeti), b) alternativni `rtvi (pri dueli, na primer, sekoj od u~esnicite se soglasuva so taa uloga), v) `rtvi provokatori (viktimizirani poradi svojata po~etna uloga) i g) namerni `rtvi (kaj eutanazijata taa se stremi da bide li{ena od `ivot). Ignjatovi|, \. op. cit. str. 180-181. 719 Sumaren prikaz na tipolo{kite klasifikacii na ova grupa avtori mo`e da se najde vo studijata na Ristanovi}, V. N. Uticaj `rtve na pojavu kriminaliteta, str. 44-49.

388

onie koi se odnesuvaat isklu~ivo na `rtvata na krivi~noto delo ubistvo.721 9. Na krajot e bitno nakratko da se zadr`ime i na tn. krivi~ni dela bez `rtva (victimless crime). Prviot avtor {to uka`a na ovie dela e [ur (Edwin Schur). Toa se dela kaj koi postojat dobra, odnosi, vrednosti, i interesi koi se zagrozuvaat, povreduvaat ili uni{tuvaat, me|utoa te{ko e da se identifikuvaat nivnite `rtvi kako opredelen poedinec ili grupa na lu|e. Dotuka postoi op{ta soglasnost vo teorijata me|utoa, problemi nastanuvaat toga{ koga oddelni avtori nastojuvaat da opredlelat koi se tie krivi~ni dela. Taka, spored edno sosema prifatlivo stojali{te, "pokraj ostanatite, vo ovie dela spa|aat krivi~nite dela na zagrozuvawe na sigurnosta, krivi~nite dela protiv moralot, krivi~nite dela protiv protiv dr`avata itn".722 Za razlika od prethodnoto, povedeni od opredeleni od amerikanskata i nekoi drugi zakonodavni praktiki, kade kako krivi~ni da se inkriminiraat brojni sociopatolo{ki pojavi, postojat avtori koi pod poimot krivi~ni dela bez `rtva gi podrazbiraat isklu~ivo delata: opivaweto i srodni dela, skitaweto i pite~eweto, komarot, prostiucijata, homoseksualizmot, zloupotrebata na drogi, mladala~ki delikti (begawe od doma, bezdelni~ewe) i sl. Ottamu, osnovano se izvlekuva zaklu~ok deka krivi~nite dela bez `rtva, se povedenija koi spa|aat vo kategorijata ozna~ena kako mala prohibita i deka spored toa ne pretstavuvaat zlostorstva po sebe (per se), tuku dela koi se krivi~ni poradi voljata na zakonodavecot, odnosno za dela koi vo krivi~niot zakonik ne moraat nu`no da figuriraat.723 Vakviot zaklu~ok me|utoa, e neosnovan dokolku vo ramkite na ovie dela sosema opravdano i ispravno se pomestat i inkriminiranite povedenija poso~eni spored prvoto stojali{te. 10. Vo kriminologijata postojat i mo{ne golem broj drugi teorii koi ovde nema potreba posebno da se prika`at ottamu {to ne zaslu`uvaat da im se pridade seriozno zna~ewe, ili zatoa {to pretstavuvaat samo za~etoci na eden nedovolen zaokru`en sistem na idei so mal broj pretstavnici koi sî u{te dokraj ne si obezbedile po{irok probiv me|u stru~wacite od ovaa oblast. 720

Skaberne, B. Pomambnost pravilnega obrazovanja otrok in mladoletnikov ki so bili `rtve kazenskih delanj, Revijo za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana, 1969/4. str. 259-265 721 Za nekoi od tie klasifikacii vidi: Kapama|ija, B. str. 143, Vukovi}, [, str. 111-112, Salihu, I, str. 161, Simi}, str. 8-12, Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 168-170. 722 Jankovi}, I, Smrt u prisustvu vlasti, Izdava~ko istra`iva~ki centar SSO Srbije, Beograd, 1985, str. 8. 723 Vidi: Ignjatovi}, \. op. cit. str. 182.

389

11. Najaposle, so ogled na toa {to ova e poslednata kriminolo{ki pristap {to ovde go analizirame,724 smetam deka e nu`no da se istaknat u{te nekolku zna~ajni momenti. Ona {to najprvin lesno mo`e{e da se zabele`i e deka na krajot na sekoj od izlo`enite teoretrski pristapi voobi~aeno se govori za nivniot pridones, negativnite strani, a ponekoga{ i za dilemite okolu toa dali opredeleni stavovi na konkretnata teorija treba pozitivno ili negativno da se vrednuvaat. Takvoto izlo`uvawe od ~isto metodolo{ki pri~ini i nie go sledevme vo ovoj u~ebnik. Moj stav e me|utoa, deka ocenkite na opredelena teorija sekoga{ treba da se tretiraat kako subjektiven stav na kriminologot {to ja vr{i interpetacijata. Uka`uvaweto na ovoj element ima za cel i na{ite razmisluvawa da se sfatat vo taa nasoka, za{to e neodminliva vistinata deka subjektivniot stav na avtorot sekoga{ e opredelen od negoviot osnoven teorestaki pristap, {to nu`no e slu~aj i so na{iot, za koj }e zboruvame ne{to podocna. Navedenoto nastojuvavme da go izbegneme so po{irok prikaz na samite teorii i so {to e mo`no pokratok i neophoden na{ kriti~ki osvrt. Za toa veruvam deka nema da ni bide prefrleno, ako od ni{to drugo, barem poradi retkata mo`nost od edno mesto da se dobie iscrpna pretstava za seto ona {to se slu~uvalo i se slu~uva vo oblasta kriminolo{kata misla. Toa, od druga strana, ovozmo`uva polesno da se sledat natamo{nite izlagawa i vo zavisnost od toa da se izvlekuvaat samostojni i diferencirani zaklu~oci za seto ona {to e zna~ajno ili neva`no, nadminato ili sovremeno vo kriminologijata. VI. PREGLED NA OSNOVNITE KONCEPTI ZA ETIOLOGIJATA NA KRIMINALITETOT Ako se pojde od faktot deka etiologijata pretstavuva centralno podra~je na sekoe kriminolo{ko istra`uvawe najprvo e nu`no da se sogleda poimot na kriminalnata etiologija i sistematizacijata na nejzinata materija. [to se odnesuva do prvoto pra{awe vo kriminologijata kako posebna nau~na disciplina so poimot etiologija se ozna~uva ona nejzino podra~je {to se zanimava so utvrduvaweto na kauzalnite vrski i zakonitostite na kriminalitetot: etiologijata pretstavuva 724

Vo kriminologijata postojat i mo`ne golem broj drugi teorii koi ovde nema potreba posebno da se prika`at bilo zatoa {to ne zaslu`uvaat da im se pridade seriozno zna~ewe, ili ottamu {to pretstavuvaat samo za~etoci na eden nedovolen zaokru`en sistem na idei so mal broj pretstavnici koi sî u{te dokraj ne si obezbedile po{irok probiv me|u stru~wacite od ovaa oblast. Za nekoi od ovie teorii vidi pove}e kaj: Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 265-267 (teorija na oportunitetot) i kaj Ignjatovi}, \. op. cit. str. 139-140 (feministi~ki pristap).

390

nauka (logos) za pri~inite (aitia) na kriminalnite povedenija na ~ovekot. Od povrzuvaweto na ovoj poim so negovata funkcija i zna~ewe za prou~uvaweto na kriminalnite povedenija mo`e lesno da se izvede i odgovorot na vtoroto pra{awe - za sistematizacijata na etiolo{kata materija. Vo ovaa smisla problemite {to gi prou~uva kriminalnata etiologija mo`e da se sistematiziraat na sledniov na~in: kriminalnata etiologija treba da gi osvetli i da gi objasni kauzalnite vrski i odnosi me|u razli~nite negativni vlijanija od objektiven i subjektiven karakter i pojavata kako individualna i masovna op{testvena pojava. Vo taa nasoka taa treba da gi spoznae zakonitostite na javuvaweto na krivi~nite dela preku utvrduvaweto na dejstvoto na op{tite (korenite), neposrednite i drugite determinanti na kriminalnata pojava vo opredeleni prostorni, vremenski i socijalni ramki. Etiologijata na kriminalitetot, vsu{nost, treba da odgovori na slednive pra{awa: a) Koi se tie objektivni i subjektivni okolnosti (pri~ini i uslovi) {to go predizvikuvaat i ovozmo`uvaat kriminalitetot kako poedine~na i masovna pojava vo svetlina na materijalisti~kiot filozofski poim na kauzalitetot vo oblasta na socijalnite pojavi, i b) Zo{to kriminalitetot se javuva vo opredelena sredina i pokraj postoeweto na krivi~nopravni normi, sankcii i drugi merki za negovo represivno i preventivno spre~uvawe. Utvrduvaweto na pri~inskite vrski za pojavata i razvojot na odredena op{testvena pojava ima svoe humano, mobilizatorsko i prakti~no zna~ewe. Toa im ovozmo`uva na lu|eto da gi sfatat zakonitostite {to vladeat vo manifestiraweto na op{testvenite pojavi i so ogled na toa da prezemat akcii {to }e ovozmo`at nivno menuvawe, usovr{uvawe ili spre~uvawe. Brz poznavaweto na pri~inskite vrski i odnosi i zakonitostite vo nivniot razvoj ne mo`at da se objasnat i predvidat op{testvenite pojavi, nitu pak da se planira menuvaweto na op{testvenata stvarnost. Ottuka, utvrduvaweto na kauzalitetot na kriminalnite kako svoevidna negativna op{testvena pojava se nametnuva kako mnogu zna~aen problem vo istra`uvawata. Od tie pri~ini kriminalitetot voop{to i negovite posebni oblici bile predmet na postojan interes na mnogubrojni kriminolo{ki istra`uvawa. Me|utoa, so ogled na toa koi faktori se smetale i istaknuvale kako prioritetni, su{tinski i re{ava~ki vo nivnoto predizvikuvawe i so ogled na toa od koj osnoven metodolo{ki pristap mu se prio|alo na ovoj problem, vo kriminolo{kata literatura dosega se razvile pove}e razli~ni u~ewa koi vo osnova mo`at da se svedat na dve: gra|anski i marksisti~ki.

391

1. TEORIJA NA FAKTORI

1. Vo prou~uvaweto na determinimot na kriminalnite odnesuvawa vo gra|anskite teorii glavno se razvile pove}e osnovni teoretski i metodolo{ki pristapi koi vo ovaa oblast se prezemeni od drugite nau}i i osobeno od sociologijata. Soglasno eden od tie pristapi se razvile tn. faktorski teorii.725 Spored ovie teorii vo objasnuvaweto na pri~inite na kriminalitetot se trgnuva od ~etiri osnovni grupi kriminogeni faktori: biolo{ki, psiholo{ki, psihosociolo{ki, psihopatolo{ki i socijalni. Na toj na~in se razvile posebni u~ewa za kriminalitetot so mnogubrojni vnatre{ni varijanti.726 Za site ovie teorii e karakteristi~no toa {to tie ja simplificiraat pojavata na kriminalitetot i so ogled na toa ne mo`at da dadat nejzino celosno i validno objasnuvawe. Od nivni aspekt pri~inite na kriminalitetot se sogleduvaat samo vo dejstvuvaweto na eden (monisti~ko gledi{te) ili grupa (pluralisti~ko gledi{te ili multifaktorski pristap) apsolutizirani faktori od opredelena oblast na stvarnosta.727 Nivnite protagonisti ne mo`at ili ne sakaat da sfatat deka 725

"Za osnova~ na ovoj pravec vo kriminologijata se smeta amerikanskiot prihijatar Viljem Hejli (Willieam Healy). Glavnata teza na multifaktorskata teorija e deka kriminalitetot e proizvod na golm broj na raznovidni faktori koi se razlikuvaat kaj razli~ni prestapnici, koi me|usebno se mehani~ki povrzani i koi ne mo`at da bidat klasifikuvani spored nekoj op{t i univerzalen kriterium. Sekoj od tie faktori igra opredelena uloga vo oddelni slu~ai na kriminalnoto povedenie, a razlikata e ednistveno vo toa {to oddelni faktori po~esto se povrzani so kriminalitetot od drugite. Multifaktorskata teorija e koristena kako za objasnuvawe na poedine~nite kriminalni povedenija (Healy, Burt, Glueck), taka i za analiza za razlikite vo nivoto na kriminalitetot (Ogburn, Reckless)." Gassin, R. op. cit. str. 189. 726 Vrz osnova na ovoj pristap se razvile biolo{kite teorii (teorija na biokonstitucionalnata uslovenost, za nasleduvaweto, endokrinolo{kata teorija, rasnata teorija, za povrzanosta na telesnata konstitucija so kriminalitetot, za nenormalnosta na hromozomite i biosocijalnata teorija), psiholo{kite teorii (teorija na inteligencijata, na neprilagodenosta, na frustracijata, na uslovuvaweto i psihoanaliti~kite teorii), psihopatolo{kite teorii i sociolo{kite teorii (za socijalnata sredina, za socijalnata diferencijacija i diferencijalnata identifikacija). 727 Poradi nesomneno utvrdenite rezultati od opredeleni empiriski istra`uvawa i proverkite {to poka`aa deka nekoi faktori se nedovolni da gi objasnat site vidovi kriminalitet, nekoi protagonisti na ovie u~ewa postepeno gi napu{tija svoite ekstremni sfa}awa vo pogled na nivnoto dejstvuvawe. Toa e slu~aj osobeno so ponovite varijanti na ovie teorii koi na opredelen na~in go zafa}aat i dopolnuvaat vlijanieto na faktorite {to doa|aat od drugite oblasti na prirodata i op{tetstvenata stvarnost. Me|utoa, i po-

392

kriminalitetot e slo`ena op{testvena pojava {to mo`e da ja predizvikuvaat samo slo`eni pojavi i pri~ini, odnosno mnogubrojni faktori od site oblasti na objektivnata stvarnost preku svoeto zaemno i isprepleteno dejstvo. Niv im e tu| sekoj obid da navlezat vo seopfatnata povrzanost na pojavite i podlabokite pri~inski vrski so ogled na karakterot i intenzitetot na nivnoto vlijanie, a najmalku da gi sogledaat po{irokite op{testveni procesi i odnosi duri i toga{ koga kriminalitetot go posmatraat od socijalen aspekt. Bez ogled na toa dali se javuvaat vo svojot monisti~ki ili pluralisti~ki vid, site ovie teorii se zadovoluvaat samo so istaknuvaweto na dejstvoto na opredelen broj faktori i ne navleguvajki vo nivnata analiza ne zboruvaat za pri~inski faktori, tuku za konstelacija na faktori. Vo taa smisla nivnata vrednost e deskriptivna a ne kauzalna, osobeno ako se zeme deka osvetluvaweto na kauzalnite vrski bara me|u drugoto postoewe na edna cvrsto zasnovana op{testveno teoretska osnova koja{to ovie teorii ja nemaat. I bidej}i mehani~koto dejstvuvawe na ovie raznovidni faktori go prou~uvaat bez da go osmislat vo nekoi poopstojni teoretski ramki, kriminalitetot go doveduvaat vo vrska samo so osobinite na poedincite i na toj na~in go posmatraat i go opredeluvaat kako isklu~itelno poedine~na pojava. Toa izu~uvawe se sveduva na utvrduvawe na postoeweto na opredelni empiriski okolnosti i statisti~ki korelacii od zna~ewe za kriminalnoto povedenie.728 Trgnuvaj}i od idejata da go objasnat i da go predvidat kriminalnoto povedenie samo vo individualni slu~ai, mnogu ~esto se zafa}aat so konstruirawe na prognosti~ki tablici {to re~isi sekoga{ imaat somnitelna nau~na vrednost. 2. Vo odnos na monisti~koto gledi{te, Eliot go dava slednovo objasnuvawe: "Krivi~nite dela se dvi`at od sitna kra`ba do ubistva so umisla i pritoa e o~igledno deka privle~nosta na edno jabolko za edno gladno dete e ne{to razli~no od impulsot da se ubie soperni~kiot gangster ili qubovnikot na soprugata". Vo ovaa smisla na drugo mekraj toa, tie sepak se potpiraat vrz opredelen broj prioritetni okolnosti na koi im davaat dominantno zna~ewe. Povikuvaweto na drugite vlijanija nim im slu`i samo kako dopolnitelen argument za potvrduvawe na osnovnite pojdovni stojali{ta. Tipi~en primer na vakvo tolkuvawe zastapuva klini~kata kriminologija. 728 Taka Lawel-Lavastin vo deloto "Kratok pregled na kriminologijata"(str. 124) velat deka nekoi avtori smetaat oti nepismenosta e kriminogen faktor, dodeka drugi takvo zna~ewe í pridavaat na pismenosta. Na sli~en na~in se istaknuvaat siroma{tvoto i bogatstvoto. Zatoa kriminologot treba da bide pretpazliv pri tolkuvaweto na statisti~kite podatci. Ottuka, navedenite avtori istaknuvaat deka pri objasnuvaweto na kriminalitetot ne treba da se zboruva za negovite pri~ini, tuku za zaemnite odnosi na faktorite preku koi edinstveno mo`e da se sfati zlostorni~kata pojava.

393

sto, Eliot prodol`uva: "Sme{no e da se pretpostavi deka ista okolnost naveduva edna `ena da go ubie svojot ma`, eden bankar da proneveri pari, edno dete da ukrade detski pi{tol, na~elniot protivnik na vojnata da go odbie stapuvaweto vo voena slu`ba ili komunistot da izvr{i krivokletstvo. Sepak mnogu seriozni nau~nici pri~inata na protivop{testvenoto povedenie se obiduvale da ja svedat na nekoj edinstven faktor {to bi va`el za celosno razli~ni `rtvi na zabranetoto povedenie.729 Raznovidnosta i vidot na krivi~nite dela, veli natamu istiot avtor, ne dopu{taat da se prifati kakva i da e edinstvena su{tina od presudno zna~ewe koja bi funkcionirala kako promenliva (varijabla). Ubistvoto, bigamijata, kra`bata, manipulaciite so glasa~ki kutii, krivokletstvo, proneverata, predavstvoto, naru{uvawata na soobra}ajnite propisi - seto toa se krivi~ni dela, me|utoa nemame pri~ina da pretpostavime deka site pobudi za nivno predizvikuvawe potteknuvaat od ist izvor ili deka se pottiknati od ist vid faktori na sredinata. Mal broj medicinski nau~nici bi ja prifatile teorijata na hiroprakti~arite deka site bolesti se posledica na rbetnite naru{uvawa, iako mo`e da se utvrdi deka najgolemiot broj bolki se ~uvstvuvaat vo toj del na nervniot sistem.730 Sli~no e i so multifaktorskiot pristap. Nepovolnite doma{ni okolnosti, mobilnosta, lo{oto vrabotuvawe, nevrabotenosta, niskiot stepen na obrazovanie, slaboto posetuvawe na crkvata, otsustvoto na prikladni dejnosti za razonoda - site tie okolnosti se javuvaat vo golem procent na slu~ai. Tie raznovidni nepovolni okolnosti mo`at da ja sledat kriminalnata dejnost, me|utoa ne mora nu`no da go objasnata krivi~noto delo, za{to kaj nekoi kriminalci gi nema tie okolnosti. Tie, na primer, ne objasnuvaat zo{to eden imoten ~ovek ja ubiva svojata `ena, nitu zo{to eden bankar proneveruva viskoku sumi na pari.731 3. Od seto {to be{e navedeno za ovie teorii, mo`e slobodno da se ka`e deka se ednostrani, nerealni i nesigurni i kako takvi ne mo`e da pretstavuvaat pojdovna osnova za objasnuvawe na kriminalitetot voop{to, nitu pak na negovite posebni oblici. Ili, poinaku re~eno, tie ne mo`at da poslu`at kako sigurna nau~na i metodolo{ka osnova za utvrduvawe na kauzalnite faktori na kriminalitetot, odnosno na bilo koj nivni poseben i ~esto izrazen oblik. Nivnata svetla strana se sostoi edinstveno vo toa {to podrobno go razrabotile vlijanieto na opredeleni kriminogeni faktori kako i vo primenata na analiti~kiot metod na prou~uvaweto na kriminalitetot.

729

Eliot, M. op. cit. str. 324 i 328. Ibid, str. 326 731 Ibid, str, 329. 730

394

2. FUNKCIONALISTI^KI PRISTAP

1. Vo neuspehot na ovoj na~in da se objasnat site podra~ja na kriminalnoto povedenie se baraat novi pati{ta za re{avawe na ovoj slo`en op{testven problem. Zatoa, kako edna od mo`nite solucii za re{avawe na pra{aweto na kriminalniot determinizam, se nudi funkcionalizmot732 i negoviot metod na funkcionalna analiza.733 Za funkcionalizmot e me|utoa karakteristi~no deka u{te na startot ne uspeva da najde odgovor na postavenite zada~i, za{to za kriminalitetot ne se interesira kako za konkreten individualen i op{testven problem, tuku za negovata uloga (funkcija) vo odr`uvaweto na op{testveniot sistem koj empiriski se poklopuva so globalnoto op{testvo (so op{testveniot poredok kako osnovna analiti~ka edinica i so negovite delovi i funkcii). Se poa|a od toa deka so pomo{ na modelot na op{testveniot sistem (povrzan so kulturniot sistem i sistemot na li~nosta) i so metodot na funkcionalnata analiza mo`at da se objasnat site op{testveni pojavi. Op{testvenite pojavi, me|u koi spa|a i kriminalnoto povedenie, vsu{nost, se objasnuvaat so celite za koi slu`at i na toj na~in {to se otkrivaat potrebite {to gi zadovoluvaat.734 732

Funkcionalizmot e sociolo{ka teorija {to nastana kako reakcija na bihejvioristi~kiot pravec vo gra|anskata sociologija. Toj pretstavuva vode~ka koncepcija vo amerikanskata sociogija. Negovi najzna~ajni pretstavnici se: Bronislav Malinovski (Bronislaw Malinowski, 1844-1942), A. R. Radklif Braun (Alfred Reginald Radcliffe-Brown, 1881-1955), Talkot Parsons (Talkot Parsons), Kurt Levin (Kurt Lewin, 1890-1947) i dr. Vrz osnova na ovoj pristap, kako {to imavme prilika da vidime, vo kriminologijata se razvile: teorijata na op{testvenata dezorganizacija, teorijata na anomija i teorijata na potkultura i kontrakultura. 733 Fukcionalnata analiza pretstavuva metod so ~ija primena se utvrduvaat funkciite na delovite (elementite) na op{testvenata struktura (socijalniot sistem), povrzanosta i me|usebite funkcionalni zavisnosti na oddelnite delovi na taa celina. Bitna pretpostavka za primena na ovaa analiza e definiraweto na celinata, t.e. opredeluvaweto na osobinite i granicite na sistemot (globalno op{testvo, op{testvena grupa, organizacija, institucija i sl), vo ~ii ramki se saka da se sogledaat funkcionalnite vrski. Vidi podrobno: [e{i}, B. Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Nau~na knjiga, Beograd, 1982, str. 160-168. 734 "Funkcionalistite smetaat deka op{testvenite pojavi mo`at da se objasnat samo kako funkcija na opredeleni ~ove~ki potrebi. Imeno, ~ovekot mora da zadovoli opredeleni potrebi, a kako funkcija na tie potrebi nastanuvat opredeleni op{testveni institucii. Na primer, kako funkcija na ~ovekovite potrebi za prodol`uvawe na vidot nastanuvaat instituciite na brakot i semejstvoto, kako funkcija na trudot nastanuvaat alatite i ma{inite,

395

Pojdovniot stav na funkcionalizmot e sodr`an vo idejata za funkcionalnoto edinstvo na op{testvoto (beskonflikten i stati~en op{testveniot sistem), kako celina na skladno povrzani i integrirani delovi koi deluvaat so dovolen stepen na vnatre{na harmonija i usoglasenost.735 Sekoj op{testven oblik, institucija i pojava, so samoto toa {to postoi ima nekoja pozitivna funkcija so koja se pridonesuva za odr`uvawe na postojnata sostojba na op{testvoto. Ottamu, tie delovi se objasnuvaat od stojali{e na nivnite funkcii (ulogi) {to gi imaat za zadovoluvawe na potrebite na celinata (pridonesot za zacvrstuvawe na edinstvoto - odr`uvaweto na op{testvoto). Centralnata uloga vo toa ja ima zaedni~kiot sistem na vrednosti (soglasnosta na voljite - konsenzusot). Razli~nite delovi i nivnite funkcii, normativniot sistem gi naso~uva vo o~ekuvana nasoka {to stanuva vnatr{na smisla i kriterium za individualnoto odnesuvawe. Ottuka proizleguva: odnosot me|u op{testvoto i poedinecot se sfa}a kako mehani~ki odnos na celinata i delot (celinata oli~ena vo op{testvoto i li~nosta so nejzinata uloga {to ja ima vo odr`uvaweto i funkcioniraweto na op{testvoto). Na toj na~in li~nosta kako del od op{testvoto se posmatra kako negova pasivna emanacija, a ne kako aktiven u~esnik {to go menuva op{testvoto. Pritoa, ne se navleguva vo pra{aweto za povolnosta na toa op{testvo od aspekt na negovite individualni potrebi. Soglasno toa, za funkcionalizmot devijantnite li~nosti (li~nostite so disfunkcionalno odnesuvawe) ne se proizvod na dadenata op{testvena struktura, tuku vo prv red patolo{ki li~nosti, inficirani so nekoj vid isklu~itelna bolest. Taa bolest mo`e da bide rezultat na: 10 neuspehot vo procesot na socijalizacijata, 20 psihi~ki povredi kako proizvod na te{kotiite da se deluva vo soglasnost so pravilata koga tie go ote`nuvaat ispolnuvaweto na izvesni li~ni potrebi, i 30 traumi koi nastanuvaat koga poedinecot e izlo`en na konfliktni normi.736 Za osnoven predmet na svoite istra`uvawa funkcionalizmot, zna~i go zema op{testveniot sistem koj pretstavuva apstrakten model za objasnuvawe na site op{testveni pojavi isklu~ivo so posredstvo na drugi op{testveni pojavi. Globalnoto op{testvo, spored toa, e sostaveno od niza delovi (strukturni elementi) i niza op{testveni fukako funkcija na potrebata za za{tita na teloto nastanuva opredeleni kulturi na oblekuvaweto, ishrana, gradba na stanovi itn." Tubi}, R. Enciklopediski re~nik marsisti~kih pojmova, 1974, str. 122. 735 Devijantnoto i prestapni~koto povedenie pretstavuva nar{uvawe na taa op{testvena soglasnost izrazena vo zaedni~ki vrednosti i normi. Ottamu, mehanizmite na op{testvemnata kontrola so koi takvite povedenija se kaznuvaat imaat za cel da gi zajaknat i potvrdat porane{nite grupni vrednosti i normi. 736 Vidi: Pe~ujli}, M. Horizonti revolucije, Beograd, 1970, str. 10-24.

396

nkcii.737 Op{testveniot sistem e samo posledica od dejstvuvaweto na funkciite. Me|utoa, tie funkcii sepak vo prv red zavisat od op{testveniot sistem, bidejki toj pretstavuva edinstvena sila {to e vo mo`nost da gi oblikuva i da gi naso~uva. Ottuka, vo objasnuvaweto na op{testvenite pojavi ovoj pristap poa|a od primarnosta na op{testveniot sistem, smetaj}i deka toj gi determinira negovite delovi koi se nabquduvaat od gleda to~ka na svoite dejnosti so koi pridonesuvaat za odr`uvawe na op{tetstvoto. Funkcionalizmot, vsu{nost, go interesira samo vlijanieto na globalnoto op{testvo sfateno kako normativen izraz na zaedni~kata volja (konsenzusot) na negovite elementi vrz odelnite op{testveni pojavi i vlijanieto na delovite vrz odr`uvaweto na stabilnosta na op{testveniot sistem738 po analogija so funkciite na biolo{kiot organizam. Pritoa, akcentot na nivnoto prou~uvawe se stava, pred sî, vrz ulogata {to tie poedine~ni op{testveni pojavi ja imaat vo odr`uvaweto na sistemot. Niv gi interesiraat "eufunkcionalnite op{testveni pojavi," a ne i sistemot kako celina, za{to toj ednostavno se zema i se posmatra onakov kakov {to e: kako stati~no i bezkonfliktno op{testvo koe pri pojava na raznovidni rastrojstva (disfunkcionalni odnosi)739 e sposobno so soodvetni mehanizmi da se vrati vo sostojba na dinami~ka ramnote`a.740 So vakviot 737

Delovite na op{testveniot sistem se oddelni organizirani i difuzni op{testveni ustanovi (ekonomski, politi~ki, obrazovni, kulturni, pravosudni i sl.) i grupi koi so svojata polo`ba vo op{testvoto vr{at opredelena pozitivna funkcija. Funkciite pak, pretstavuvaat korisni i celesoobrazni dejnosti na delovite {to ja sozdavaat strukturata na op{testvoto i ja odr`uvaat negovata stabilnost. Vidi: Gurvitch, G. i dr. op. cit. str. 118-120. 738 Stabilnosta na sistemot zavisi od {iroko primenetite moralni simboli, od normativnite obrasci, t.e. od vrednostite. Op{to prifateniot moralen poredok e objasnuvawe na stabilnosta na eden op{testven sistem. Vrz poimot na stabilnosta treba da se skoncentrira najgolemata gri`a. Toa zna~i deka sociolo{kata i kriminolo{kata analiza treba da poslu`i za otkrivaweto na izvorite na nestabilnosta, so cel da se deluva vrz niv. 739 Op{testvenite promeni pretstavuvaat disfunkcionalni odnosi {to se stremat kon naru{uvawe i podrivawe na sistemot. Tie mo`at da proizleguvaat: 10 od samiot sistem - vnatre{na diferencijacija na sistemot, 2 0 od drugi sistemi, ili od 30 sudirot na li~nosta so normite na op{testvoto (stanuva zbor za sudiri koi ne se rezultat od op{testvenite neednakvosti, tuku se izraz na ~ovekovata priroda). Me|utoa, nitu edna od ovie promeni nemaat takva sila da go dovedat vo pra{awe opstanokot na sistemot, za{to toj e sposoben da ja odr`i ramnote`ata. 740 Dinami~kata ramnote`a gi otkriva sredstvata so ~ija pomo{ mo`e da se razviva sistemot na na~in {to segoga{ }e ja vospostavi naru{enata ramnote`a. "Spored modelot na op{testvenata ramnote`a na Parsons, uspe{niot op{testven sistem gi re{ava slednive problemi: 1 0 "prilagoduvawe-

397

pristap kon objasnuvaweto na op{testvenite pojavi se gubi interesot za objansuvawe na kauzalnite vrski i odnosi. Na toj na~in, funkcionalizmot se sveduva samo na konstatirawe na nadvore{noto dejstvo na raznovidnite nadvore{ni pojavi i nivnata funkcionalna me|uzavisnost. Toa objasnuvawe se naso~uva kon funkcionalnite vrski i odnosi, kon na~inot na povrzanosta na funkcionalnata zavisnost na delovite od socijalniot sistem, a toa zna~i deka pri analizata na op{testvenite pojavi ovoj pristap se zadovoluva samo so deskripcija na povr{inskite vrski i posledicite na pojavite vo konkretniot op{testven sistem.741 2. Preneseno vo sferata {to neposredno ne interesira, seto toa zna~i deka kriminalitetot vo prv red se posmatra kako pojava so ogled na nejzinata uloga {to ja ima za odr`uvawe, odnosno razoruvawe na op{testveniot poredok. Vo toj op{testven poredok socijalizacijata ima zna~ajna uloga za sozdavaweto na vrednosniot i normativniot sistem. Toa voop{teno zna~i, deka lu|eto, po pravilo, se soglasuvaat so postojnite vrednosti i oblici na povedenie (konsenzus), a op{testvenata kultura i obrascite na povedenie (ulogite, formalnite organizacii i institucii koi se objasnuvaat preku op{tetstvenite funkcii {to gi ostvaruvaat) deluvaat vo nasoka na ostvaruvawe na op{testvenite vrednosti i celi. Zbirot na vrednostite i normite na dominantnata kultura go so~inuva vrednosno-normativniot sistem - najvisokoto nivo koe obezbeduva op{testvena integracija na op{testveniot sistem. Dokolku go interiorizirale toj vrednosno normativen sistem, poedincite se odnesuvaat vo soglasnost so op{testvenite o~ekuvawa i na toj na~in ja odr`uvaat ramnote`ata vo sistemot na ~ovekovite odnosi. Nasproti toa, sekoe naru{uvawe na normativniot sistem (za koj, so ogled na toa deka se zasnova vrz op{testvenata soglasnost i ovozmo`uva postoewe na op{etstvena ramnote`a, se pretpostavuva deka e dobar) se posmatra kako devijacija ili kriminalitet. Kriminalitetot kako povedenie koe mu se sprotivstavuva na vrednosno normativniot sistem, kako zaedni~ka tvorba na site ~lenovi na to" (na odnosite so okolinata), 20 zadovoluvaweto na celite, 30 integracijata, i 40 odr`uvaweto na latentnite vrski vo sovladuvaweto na napnatosta. Od ova proizleguva deka eden sistem e vo dinami~ka ramnoet`a koga postoi soglasnost na delovite sprema zaedni~kata celina. Delovite sekoga{ se vo nekakva prirodna ramnote`a, za{to gi vrzuva zaedni~kata sudbina vo op{testvenata podelba na trudot. Tuka tie se nezamenlivi i va`ni poradi sli~nite me|usebni interakcii, a ako toa go nema, toga{ zaedni~kite celi se onaa ramka vo koja "delovite" se prisiluvaat na sorabotka." An|elkovi}, V. Iskustvo radikalne sociologije, Ideje, Beograd, 1980/2-3, str. 154. 741 "Funkcionalnata analiza po pravilo se zasnova vrz povr{inski zabele`uvawa, vrz slu~ajni koincidencii i paralelizmi na razni pojavi i vrski {to gi registrira samoto iskustvo." Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 307.

398

op{testvoto, ima uloga na naru{uvawe na op{testvenata ramnote`a na toj sistem. Toga{ koga kriminalitetot }e gi pomine granicite na tolerancijata, mo`e da predizvika dezintegracija na op{testveniot sistem i toga{ pretstavuva tipi~na disfunkcionalna pojava.742 Op{testveniot sistem me|utoa, kako {to vidovme, od svoja strana ima tendencija spontano da se odr`uva vo sostojba na ramnote`a. Vo slu~aj na izrazeno zgolemuvawe na kriminalitetot, doa|a do strukturni promeni743 taka {to sistemot mora da gi razdvi`i mehanizmite na formalnata socijalna kontrola744 koi dejstvuvaat vrz poedinecot vo nasoka da odstapi od kriminalnite odnesuvawa i da im se prikloni na op{testvenite vrednosti i normi. Spored toa, socijalnata kontrola zna~i stapuvawe vo dejstvo na sankcijata kon onoj poedinec koj vr{i krivi~ni dela. Dokolku takvata sankcija ne e izvesna, poedinecot ne e siguren kako treba da se odnesuva, a toga{ koga sankcijata vo celost izostanuva, se javuva golema verojatnost deka kriminalnoto povedenie }e prodol`i {to e znak na neefikasna op{tetvena kontrola. So ogled na toa {to ne stanuva zbor za utvrduvawe na pri~inite na pojavata, tuku samo za nivnite funkcionalni odnosi, ovoj pristap ne e vo sostojba da gi objasni podlabokite vrski i zakonitostite vo javuvaweto na kriminalitetot, koj so ogled na ovoj koncept, pretstavuva tipi~na disfunkcionalna op{testvena pojava. Ottamu, mo`e da se ka`e deka ovaa teorija pretstavuva nedovolna i ednostrana koncepcija za objasnuvaweto na kriminalnite odnesuvawa. Nejzinata ednostranost se sostoi vo sfa}aweto na op{testvoto kako celina {to raspolaga so sopstveni mehanizmi za odr`uvawe na negovata ramnote`a analogno na homeostazata svojstvena na biolo{kite organizmi. Takvoto sfa}awe nu`no gi naveduva protagonistite na ovaa teorija kon ispituvawe na funkcionalnite odnosi od stojali{teto na potrebite i 742

Vo funkcionalisti~kata teorija ~esto e vo optek poimot "koli~nik na tolerancija"koj se odnesuvana na onie koi otstapuvaat od op{testvenite normi na odnesuvawe. Ovoj koli~nik go poka`uva odnosot me|u povedenieto koe otstapuva od op{testvenite normi vo nedozvolena nasoka i spremnosta na nekoja op{testvena grupa toa povedenie da go podnesuva. Koga takviot odnos }e dostigne opredelena kriti~ka to~ka toga{ nedozvolenoto povedenie e izlo`eno na javna osuda. 743 Strukturnite promeni zavisat od ramnote`ata me|u intenzitetot na silite koi go predizvikuvaat naru{uvaweto i vidot na priemot na koj naiduvaat. Izvorite na strukturnite promeni mo`at da bidat od egzogena i od endogena priroda, t.e. da doa|aat od nadvor, mo`at da bidat nadvor od sistemot, vo drugi sistemi, ili vo samiot sistem vo koj se projavuvaat kako napnatost. 744 Mehanizmite na op{testvenata kontrola imaat ista uloga vo op{testveniot sistem kako i mehanizmite na regulacija vo mehani~kiot i organskiot svet. Takva uloga ima i socijalizacijata na li~nosta.

399

preduslovite za odr`uvawe na stati~kata ramnote`a: opstanokot i stabilnosta na globalniot op{testen sistem, a ne i od aspekt na specifi~nite potrebi na negovite delovi. Strukturnite elementi na sistemot ne se gledat kako relativno samostojni delovi {to imaat sopstvena sila i vlijanie vo predizvikuvaweto na op{testvenite pojavi i reverzibilno vlijanie vo op{testveniot sistem. Tie delovi za niv se samo prosta kopija na op{testvoto i gi sodr`at site negovi karakteristiki. Op{testveniot sistem e sfaten kako model koj edinstveno ima kauzalno dejstvo, a delovite se samo negova pasivna emanacija. Soglasno na toa, funkcionalizmot ne gi utvrduva strukturnite elementi na negovite delovi koi proizleguvaat od specifi~nosta na negovite potrebi i funkcii, {to kako svoeviden totalitet ~esto mo`at da bidat vo sprotivnost so op{tite potrebi i funkcii na op{testveniot sistem. Nakratko, funkcionalizmot go prenaglasuva mehani~koto dejstvo na op{testveniot sistem pri otkrivaweto i objasnuvaweto na op{testvenite pojavi, a go potcenuva vlijanieto na delovite {to isto taka mo`at da imaat aktivna uloga i kako takvi da pretstavuvaat pri~ina za pojavata na odredeni op{testveni povedenija.745 3. Od sevo ova spored "revolucionernite kriminolozi" proizleguva deka vo svojata idejnopoliti~ka smisla funkcionalizmot e konzervativna teorija so koja se nastojuva da se soprat revolucionernite aktivnosti - klasnata borba so koja vo op{testvoto se nastojuva da se izmenat postojnite eksploatatorski odnosi, i zatoa spored niv site "disfunkcionalni i patolo{ki aktivnosti" mora energi~no da se soprat. Primenata na ovaa koncepcija vo oblasta na kriminalitetot zna~i nesogleduvawe na negoviot klasen karakter i so ogled na toa ne povrzuvawe na negovite koreni so op{tite uslovi na op{testveniot `ivot. Kriminalitetot e samo disfunkcionalen proces ili pojava {to go razdvojuva i naru{uva op{testveniot sistem - pri~ina za negoviot raspad. A kako takov mo`e da bide rezultat samo na neuspehot vo procesot na socijalizacijata: psihi~kite procesi kako proizvod na "te{kotiite da se dejstvuva vo soobraznost so pravilata koga tie go ote`nuvaat ispolnuvaweto na izvesni li~ni potrebi" i traumi {to 745

Poradi toa {to ne se interesira za dejstvuvaweto na poedine~nite pri~inski procesi ovoj pristap go potcenuva i negira vlijanieto na svesnite i celesoobraznite odnosi na individualnoto i op{testvenoto povedenie na ~ovekot koe nu`no se odlikuva so opredeleni vnatre{ni osobenosti i potrebi. "^ovekot kako poedinec vo funkcionalizmot igra sosema podredena uloga, toj mu e napolno podreden na sistemot {to preku najrazli~ni institucii i grupi mu go opredeleuva kako prostorot, taka i sodr`inata na dejstvuvaweto". Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd, 1970, str. 106. Sored toa ovoj pristap ne mu ostava na poedinecot nikakva uloga vo sozdavaweto i razvojot na strukturata na op{testveniot sistem.

400

nastanuvaat koga poedinecot e izlo`en na konfliktni normi."746 4. Na krajot, mora da se sepak da se priznae deka funkcionalnata analiza oslobodena od nekoi svoi primesi, sepak, mo`e da poslu`i kako soodvetno sredstvo i pojdovna osnova za pri~insko objasnuvawe na op{testvenite pojavi i kriminalitetot.747 I pokraj toa {to go istaknuva primatot na po{irokiot sistem, ~ii potrebi delovite treba najprvin da gi zadovolat pa duri potoa i svoite specifi~ni potrebi, funkcionalizmot postavil redica posebni pretpostavki od koi nekoi su{testveno vlijaele da se razvie funkcionalnata analiza kako zna~aen metod vo izu~uvaweto na op{testvenite pojavi. Vo taa smisla [u{ni} (\uro [u{ni}) gi izvojuva slednive pretpostavki: a) sekoj del (potsistem) ima opredelen stepen na samostojnost (relativna avtonomija) vo odnos na po{irokiot sistem, b) sekoj del na po{irokiot sistem poseduva vnatre{no funkcionalno edinstvo i integracija, v) razli~nite delovi imaat razli~no zna~ewe za odr`uvawe na opredelen sistem vo sostojba na integracija, g) eden del na sistemot (potsistem ili dejnost) mo`e da ima pove}e funkcii vo eden sistem i razli~ni funkcii vo razli~ni sistemi, d) promenite vo bilo koj element na sistemot predizvikuvaat promeni vo drugite elementi i sistemot povtorno nastojuva da vospostavi ramnote`a so pomo{ na normativniot konsenzus i sistemot na definitranite ulogi i o~ekuvawa.748 3. KONFLIKTNA TEORIJA

1. Kako reakcija na funkcionalizmot vo tekot na {eesetite godini od XX vek se pojavi konfliktnata teorija vo sociologijata. Ovaa teorija najasno se projavuva{e vo oblasta na sociologijata na pravoto, vo izu~uvaweto na socijalnite problemi i vo kriminologijata.749 Spored ^emblis (William Chambliss), konfliktnata teorija mu se sprotivstavuva na funkcionalisti~kiot model na op{etstvoto na slednive podra~ja: 10 Funkcionalistite go gledaat op{testvoto kako sistem ~ii razli~ni potrebi mora da se zadovolat za da mo`e da se zadovolat i potrebite na negovite ~lenovi. Spored konfliktnata teorija op{testvoto vo prv red e ramka vo koja se slu~uvaat op{testvenite sudiri. 746

Ja{ovi}, @, Kriminologija maloletni~ke delinkvencije, Nau~na knjiga, Beograd, 1978, str. 194-195. 747 Za neodr`livosta na gra|anskiot funkcionalisti~ki pristap i negoviot metod i potrebata od negovo menuvawe so cel da se osmisli nivnata nau~na vrednost vo ispituvaweto na op{testvenite pojavi i vo tie ramki na kriminalitetot vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, str. 235-246 i 659-678. 748 [u{nji}, \. Pojam zakona u sociologiji, Beograd, 1967, str. 59-68. 749 Vrz osnova na ovoj pristap se razvile teoriite za kulturniot konflikt i ras~ekor, za subkulturata i kontrakulturata, i osobeno interakcionisti~kata i radikalnata kriminologija.

401

20 Funkcionalistite ja smetaat dr`avata za vrednosno neutralna ustanova, a dr`avnata prisilba samo kako sredstvo za za{tita na vrednostite zasnovani vrz konsenzus na pogolemiot broj ~lenovi na op{testvoto. Konfliktnata teorija smeta deka dr`avata e aktiven u~esnik koja ja potpomaga ednata strana vo op{testveniot sudir, i deka dr`avnata prisilba go garantira postoeweto na ustanovi koi se izvor na op{testvenite neednakvosti. 30 Op{testvenata neednakvost spored konfliktnata teorija se zasnova vrz deluvaweto na prisilnite ustanovi, kako {to se privatnata sopstvenost, pravoto na nasledstvo, i drugi, dodeka funkcionalistite go stvaat akcentot vrz talentot i trudot na poedinecot. 40 Konfliktnata teorija smeta deka op{testvenata neednakvost e osnovnata pri~ina na op{testvenite sudiri, dodeka funkcionalistite go namaluvaat zna~eweto na sudirite i tvrdat deka sudirite se izraz na li~nata priroda, a ne na strukturnite op{testveni neednakvosti. 50 Konfliktnite teoreti~ari pravoto i dr`avata gi definiraat kako sredstva na prisilbata koi vladea~kata klasa gi koristat za svoite celi, dodeka funkcionalistite smetaat deka dr`avata i pravoto se ustanovi na celokupnoto op{testvo koi deluvaat vo interes na site. 60 Funkcionalistite go koristat poimot na klasata kako opisna kategorija koja gi opfa}a lu|eto so opredeleni zaedni~ki karakteristiki, dodeka konfliktnata teorija za klasi gi smeta op{testvenite grupi koi, poradi sprotivstavenite interesi, nu`no stojat vo me|useben sudir. 70 Pri analizata na op{testvenite nastani, funkcionalistite po pravilo se zadovoluvaat so opisot na posledicite, dodeka konfliktnite teoreti~ari postavuvaat pra{awe: koj od takvite posledici ima korist? 80 Pri izu~uvaweto na op{testvenite nastani, funkcionalistite go postavuvaat pra{aweto na nivnata funkcionalnost za op{testveniot sistem, a konfliktnite teoreti~ari pra{uvaat: za kogo se funkcionalni tie nastani?750 2. Spored Williams, vo konceptot na konfliktnata teorija le`at slednive postavki: 10 Konfliktot e sostaven del na socijalnito `ivot. Sredstvata za zadovoluvawe na potrebite sekoga{ se nedovolni, a nivnata raspolo`ivost ograni~ena. 20 Nastojuvaweto da se dobie ovlastuvawe za raspolagawe so tie sredstva sozdava konflikti, a kontrolata nad sredstvata - mo}. 30 Ovaa mo} pak se koristi za da se obezbedi i pro{iri osnovata na vlasta i toa za smetka na drugite, pomalku mo}ni grupi. 40 Me|u sredstvata za dominacija se vbrojuva i pravoto. Pravnite normi gi izgraduvaat vrednostite i interesite na vladea~kite, a voedno go stesnuvaat prostorot za projavuvawe na pomalku mo}nite grupi i 50 Primenata i nametnuvaweto na pravoto go svrtuva vnimanieto pred sî vrz pomalku mo}nite grupi, ~i{to ~lenovi zatoa stanuvaat prekumerno kriminalizirani.751 750 751

Jankovi}, I. O radikalnoj kriminologiji, str. 31. Navedeno spored Kajzer, G. op. cit. str. 136.

402

4. UTILITARISTI^KI PRISTAP

Utilitarizmot e posebna filozofska nasoka koja nema dopirni to~ki so prethodno izlo`enite sociolo{ki teoretski pristapi, no za nas e od osobeno zna~ewe so ogled deka, kako {to }e vidime podocna, na{iot kriminolo{ki pristap vo osnova se potpira tokmu vrz ovaa teorija. 1. Pra{aweto za mestoto na sre}ata vo opredeluvaweto na ~ovekovoto povedenie vo su{tina e osnovnata odrednica od koja mora da se trgne vo nastojuvaweto da se doprat i osoznaat endogenite faktori na na asocijalnite, antisocijalnite i kriminalnite povedenija na poedinecot.752 Tokmu zatoa, ova pra{awe bilo predmet na brojni razmisluvawa koi, so ogled na nivnata razli~na teoretska zasnovanost, na ova mesto ni oddaleku ne mo`eme da gi prika`eme. So ogled na predmetot i celite na ovoj trud, toa ne e ni neophodno. Ottamu, sosema dovolno e ako se prika`e samo ona stojali{te koe e najblisku do taa orientacija ili poprecizno, koe pretstavuva{e na{a pojdovna pozicija vo izgraduvaweto na edna celosna teorija so koja sakame da go objasni potekloto i genezata na sociopatolo{kite i kriminalnite pojavi voop{to. Taa osnova mo`e da se najde vo razrabotenata utilitaristi~ka teorija na Xon Stjuard Mil (1806-1873). Vo nea e sodr`ano seto ona {to e najblisku do na{eto poimawe na deterministi~kata sfera na ~ovekovoto odnesuvawe i ottamu zaslu`uva da ja prika`eme vo celost. Spored veruvaweto koe ja usvojuva korisnosta ili principot na najgolemata sre}a kako fundamentalen princip na moralot, veli Mil, na{ite dejstvija se ispravni dokolku vodat kon unapreduvawe na sre}ata, a neispravni dokolku vodat kon proizveduvawe na ne{to sprotivno na sre}ata. Pod sre}a se podrazbira zadovolstvo i otsustvo na bo752

"I pokraj seta razli~nost na li~nosta na poedinecot, i pokraj site promeni, ne postoi ne{to, nekoja postojanost nekoj streme` da se postigne ona {to se saka, bez ogled na promenite i momentalnite barawa na nadvore{nata situacija. I koga nema opredeleni celi koi posakuva da se ostvarat, na primer, preku voodu{evuvaweto koe mo`e da go po~uvstvuva sprema bilo {to - muzikata, zalezot na sonceto, sredbata so prijateli, niz radosta {to e `iv i {to mo`e ne{to da do`ivee, ~ovekot izrazuva ne{to od ona {to smeta deka e vredno, {to go pravi sre}en. Za{to, mi se ~ini deka vrednosta, pove}e od drugite osobini go pravat ~ovekot takov kakov {to î. Stanuvaj}i svesen deka postojano mora ne{to da bira, postojano da odlu~uva, mo`da vo `elba da se odbrani od pritisokot od nadvor i od promenlivosta, za da go ostvari svojot identitet sekoj ~ovek formira nekoj model spored koj se obiduva da `ivee. Toj model mu ovozmo`uva da zazema stavovi, da donesuva odluki, da se snao|a vo `ivotot i da se ~uvstvuva sre}en koga go ostvaruva toj svoj model - ideal i da e nezadovolen koga e prisilen da otstapi od nego. Petrovi}, M. Vrednosne orjentacije delinkvenata, str. 667.

403

lka; pod nesre}a - bolka i otsustvo na zadovolstvo. Zadovolstvoto i slobodata od bolka pretstavuvaat edinstveni raboti koi mo`at da se posakuvaat kako celi i spored koi site po`elni raboti se po`elni ili poradi zadovolstvoto {to im e inherentno ili kako sredstvo za postignuvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na bolkata.753 2. Pretpostavkata spored koja `ivotot nema (kako {to tie za toa se izrazuvaat) nikakva cel povisoka od zadovolstvoto - nikakov podobar i povozvi{en predmet na na{ite `elbi i streme`i - protivnicite na utilitarizmot ja ozna~uvaat kako krajno niska i prosta~ka: kako doktrina dostojna edinstveno na sviwite, so koi mnogu rano so omalova`uvawe se sporedeni sledbenicite na Epikur. Na vakvite napadi epikurejcite sekoga{ odvra}aa deka ~ovekovata priroda ne ja pretstavuvaat vo poni`uva~ka svetlina tie, tuku nivnite tu`iteli, za{to nivnata optu`ba se zasnova vrz pretpostavkata deka ~ove~kite su{testva ne se sposobni za drugi zadovolstva osven za onie za koi se sposobni sviwite. Sporeduvaweto na epikurejskiot na~ina na `ivot so na~inot na `ivot na `ivotnite izgleda poni`uva~ki tokmu zatoa {to zadovolstvata na edno `ivotno ne odgovaraat na ~ovekovite poimi za sre}ata. Vsu{nost, ne treba posebno da se doka`uva, deka ~ove~kite su{testva imaat sposobnosti koi se povozvi{eni od `ivotinskite potrebi, i deka koga edna{ }e stanat svesni tie ne go smetaat za sre}a ni{to {to ne go sozdr`i nivnoto zadovoluvawe.754 3. [to se odnesuva na kvalitativnata razlika me|u zadovolstvata utilitarizmot nao|a deka od dve zadovolstva e popo`elno ona na koe site, ili re~isi site koi i dvete gi do`iveale, mu davaat prednost nezavisno od nekoe ~uvstvo na moralna obrska toa da go storat.755 Isto taka, nesporen e faktot deka onie koi podednakvo gi poznavaat i dvete zadovolstva i koi se ednakvo sposobni da gi ocenat i vo niv da u`ivaat, mu pridavaat najgolemo prednost na onoj na~in na `ivot koj gi ang-

753

Mil, S. \. Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960. str. 9. Ibid, str. 10 755 "Na pra{aweto koe od dve zadovolstva najpove}e vredi da se ima i koj od dva na~ini na `ivot najpove}e odgovra na na{ite ~uvstva nezavisno od nivnite moralni atributi i od nivnite posledici, kako kone~en mora da se priznae sudot na onie koi vrz osnova na svoeto poznavawe na dvete zadovolstva, odnosno na~ini na `ivot, edinstveno se povikani za toa, ili ako tie se razijduvaat, sudot na mnozinstvoto od niv... So koi sredstva mo`eme da opredelime koja od dve dadeni bolki e najsilna ili koe od dve prijatni ~uvstva e najintenzivno, ako toa ne e zaedni~kiot izvor na onie koi dobro se zapoznale so niv... Kako mo`e da se odlu~i dali nekoj opredeleno zadovolstvo zaslu`uva da se postigne na {teta na nekoja opredelena bolka, ako ne vrz osnova na ~uvstvoto ili sudot na onoj koj gi iskusil." Ibid, str. 14. 754

404

a`ira nivnite povisoki sposobnosti.756 Koj i da pretpostavuva deka ova davawe prednost se javuva so `rtvuvawe na sre}ata - deka povisokoto su{testvo pod donekade isti okolnosti ne e posre}no od poniskoto su{testvo - toj me{a dva mnogu razli~ni poimi: poimot na sre}ata i poimot na zadovolstvoto. Nesporno e deka ona su{testvo ~ii sposobnosti za u`ivawe se mali ima najgolemi mo`nosti celosno da gi zadovoli: a nekoe visoko nadareno su{testvo sekoga{ }e ~uvstvuva deka sekoja sre}a koja ~ovekot mo`e da ja o~ekuva, spored ona kako {to e ureden svetot, e nesovr{ena. No toj mo`e da se navikne da gi podnesuva nejzinite nesovr{enstva ako se od takov vid {to voop{to mo`at da se podnesuvaat: taa nema da napravi toj da mu zaviduva na ona su{testvo koe navistina ne e svesno za tie nesovr{enstva, no samo zatoa {to toa voop{to ne go ~uvstvuva dobroto koe tie nesovr{enstva gi ograni~uvaat. Porobro e da se bide nezadovolno ~ove~ko su{testvo, odo{to zadovolna sviwa, podobro e da se bide nezadovolen Sokrat, odo{to zadovolna budala. I ako budalata i sviwata imaat poinakvo mislewe, toa e ottamu {to tie toa pra{awe go poznavaat isklu~itelno od svoja strana. Vtoriot ~len od sporedbata gi znae dvete strani. 757 Me|utoa, mo`e da se zabele`i deka mnogumina koi se sposobni za povisoki zadovolstva, ovde-onde, pod vlijanie na isku{enieto tie zadovolstva gi podreduvaat na poniskite. No toa stoi vo celosna soglasnost so celokupnata ocenka za su{tinskata superiornost na vi{ite. ^esto lu|eto poradi slabosta na karakterot biraat dobro koe im e poblisku iako znaat deka spored vrednosta e ponisko: i toa isto taka koga se raboti za izbor me|u dve telesni zadovolstva kako i koga e vo pra{awe izborot me|u edno telesno i edno duhovno zadovolstvo. Tie me|utoa toa ne go pravat za{to go pretpostavuvaat ova na ona zadovolstvo, tuku deka lu|eto gi gubat povisokite streme`i kako {to gi gubat svoite intelektualni sklonosti, zatoa {to nemaat vreme ili 756

Vo ovaa smisla, Mil natamu veli: "Malku se ~ove~kite su{testva koi bi se slo`ile da se pretvorat vo bilo koe i da e `ivotno od ponizok vid poradi vetuvawe deka kako celosen nadomest za toa }e gi dobijat zadovolstvata na `ivotnoto: nitu edno ~ove~ko su{testvo ne bi se soglasilo da bide budala, nitu edna obrazovana li~nost da bide neznajko, nitu edna li~nost koja ~uvstvuva deka ima sovest da bide sebi~na i ne~esna, duri i toga{ koga bi bila uverena deka budaliot, neznajkoto i neranimajkoto se pozadovolni so svojata sudbina, odo{to e toj so svojata. Takvite li~nosti ne bi se otka`ale od ona {to za razlika od budaliot, neznajkoto i neranimajkoto go poseduvaat, ni za najcelosno zadovoluvawe na site svoi `elbi koi im se zaedni~ki so `elbite na ovie. A ako bilo koga bi zamislile deka toa sepak bi go storile, toa bi bilo samo vo slu~ai na nekoja tolku golema nesre}a zaradi {to nejzinoto izbegnuvawe pobrzo }e ja zamenat svojata sudbina za sekoja druga." Ibid, str. 11. 757 Ibid, str. 12.

405

priliki da im se posvetat. Tie im se posvetuvaat na poniskite zadovolstva ne zatoa {to promisleno gi pretpostavuvaat, tuku 10 zatoa {to tie zadovolstva im se edinstveno pristapni ili 20 zatoa {to se edinstveni za ~ie do`ivuvawe sî u{te se sposobni. 4. Dosega{nite objasnuvawe uka`aa na poimot na korisnosta ili sre}ata posmatrani kako direktno pravilo na ~ovekovoto povedenie. Me|utoa, toa vo nikoj slu~aj ne e neophoden uslov za usvojuvawe na utilateristi~koto merilo, za{to toa merilo ne e najgolemata sre}a na onoj koj deluva, tuku najgolemiot iznos na sre}ite na site. Spored principot na najgolemata sre}a, krajnata cel vo odnos na kogo i zaradi kogo site drugi raboti se po`elni (bilo da go imame vo vid na{eto sopstveno dobro ili dobroto na drugite lu|e) e eden `ivot koj, {to e mo`no pove}e e osloboden od bolka i koj, {to e mo`no pove}e e pobogat so u`ivawa (bolka i u`ivawe zemeni so ogled na kvantitetot i kvalitetot). Pritoa, testot na kvalitetot i praviloto spored koe toj se meri nasproti kvantitetot e prednosta koja ja ~uvstvuvaat onie koi vo iskustveni priliki se najdobro snabdeni so sredstva za sporeduvawe, na {to mora da se dodadat nivnite naviki na samosvesnost i samoposmatrawe. Toa, {to so ogled na utilitaristi~koto sfa}awe, e cel na sekoe ~ovekovo povedenie, e nu`no i merilo na moralnosta. Moralitetot spored toa mo`e da se definira kako pravila i propisi za ~ove~koto postapuvawe ako sakame na site lu|e da im bide obezbeden sre}en `ivot i toa vo najgolema mo`na mera, i ne samo na site lu|e tuku, vo obem {to go dopu{ta prirodata na rabotite, i na site su{testva koi ~uvstvuvaat.758 Stavot deka mo`e da se bide sre}en samo ako se usre}i i drug, pokraj Bentam, go zastapuva{e i Foerbah. Spored Foerbah, postoi nagon za samoodr`uvawe t.e "nagon za sre}a" koj ne e naso~en kon odr`uvawe na ~ovekoviot, individualen `ivot, tuku kon odr`uvawe na vrednosta vo posebnoto. Nagonot za samoodr`uvawe vo ~ovekot ne se prostira podaleku od negovata vnatre{nost ili dobrata koj toj gi pripi{uva na svojata vnatre{nost i koi ne mo`e da gi odvoi od sebe, ne mo`e da gi predade, a pritoa samiot da ne se predade. Ottamu, egzistencijata na nagonot za samoodr`uvawe ne mu protivre~i nitu na samoubistvoto. Samoubistvoto se vr{i toga{ koga pove}e ne mo`at da se realiziraat sopstvenite vrednosti, koga pove}e ne mo`at da se zadovolat sopstvenite osnovni potrebi. Nagonot za samoodr`uvawe e naso~en kon odr`uvawe na eden smislen `ivot. Samiot nagon za samoodr`uvawe e isto {to i nagonot za sre}a, a ovoj nastanuva i is~eznuva so sposobnosta za sre}a. Nagonot za samoodr`uvawe ne e ni{to drugo tuku sakawe na sre}ata.759 Ottamu, spored Foerbah, zakonot, se razbira 758

Ibid, str. 14-15 Vidi. Helder, A. Ludwig Feuerbach redivivus, Ideje, Beograd, 1980/5. str. 112,114-115. 759

406

onoj zakon {to e umen i pravi~en, a ne svoevolno aristokratski ili despotski zakon, voop{to ne e ni{to drugo odo{to mojot nagon za sre}a usoglasen so nagonot za sre}ata na drugiot. Zna~i, da se saka sre}ata e ednozna~no so sakaweto da se zadovolat potrebite {to mene mi se najva`ni, so baraweto na sre}ata na drugite, a ottamu i so toa da se zadovolat potrebite koi niv im se najva`ni. Samo sre}niot ~ovek bi mo`el da bide navistina dobar, prodol`uva Forebah. Toj {to ne mo`e da se raduva, koj ja prezira radosta na drugiot, koj ne mo`e da u`iva vo `ivotot, toj gi prezira onie koi sakaat vo nego da u`ivaat. Toa {to Foerbah go istaknuva e vsu{nost, edna va`na vistina: sekoj koj e kam{ik za samiot sebesi, }e bide kam{ik i za drugiot: toj koj ne go poznava smozadovolstvoto na personalnosta, toj, osven ako ne e genie na moralot, }e mo`e drugite samo da gi prezira i podjarmuva. Kone~niot negov zaklu~ok e - dobar (moralen) e samo onoj koj za svoj princip i kriteriium ja zema edinstveno apsolutno i bezgrani~no sre}ata na ~ovekot.760 Iako protivnik na utilitarizmot i Dirkem smeta deka "`elbata da se postane posre}en e edinstveniot individualen pokrenuva~ so koj mo`e da se objasni napredokot, ako nego go otstranime drug nema."761 5. Me|utoa, protiv ova u~ewe se podigna edna druga grupa na kriti~ari koi tvrdat deka sre}ata vo nitu edna forma ne mo`e da pretstavuva razumna cel na ~ovekoviot `ivot i povedenieto, za{to taa, pred sî, ne e dostapna. Protiv ovaa zabele{ka utilitaristite so pravo istaknuvaat - ako pod sre}a se podrazbira neprekinato traewe na nekoe mnogu ugodno vozbuduvawe, toga{ e dovolno jasno deka toa e nevozmo`no. Filozofite koi u~ele deka sre}ata pretstavuva cel na ~ovekoviot `ivot bea isto taka svesni za toa kako i onie koi za toa o{tro gi prekoruvaa. Sre}ata koi tie ja imaa vo vid ne se sostoi vo nekoj `ivoten voznes, tuku vo momenti na takov `ivot, vo `ivot koj go so~inuvaat mali i pominlivi bolki, mnogu i raznovrsni zadovolstva so re{ava~ko preovladuvawe na aktivnite zadovolstva nad pasivnite. Takov `ivot, duri i denes, go imaat mnogumina vo tekot na zna~itelniot del od svoeto postoewe. Sega{noto lo{o vospituvawe i lo{ite op{testveni grupirawa pretstavuvaat edinstvena vistinska pre~ka toj da bide dostapen na site. A {to se odnesuva do kritikite deka lu|eto mo`at da deluvaat i bez sre}a, utilitaristite vozvra}aat - nespono deka e mo`no ~ovekot da mo`e deluva bez ogled na sre}ata. Na toj na~in se odnesuvaat devetnaeset dvaesetinki od lu|eto duri i vo onie delovi od sovremeniot svet koi najmalku potonale vo varvarstvo, a na toj na~in dobrovolno mora da deluvaat herojot ili ma~enikot zaradi ne{to {to go 760 761

Ibid, str. 116. Dirkem, E. O podeli dru{tvenog rada, Prosveta, Beograd, 1972, str.

258.

407

cenat pove}e od svojata li~na sre}a. No, {to e toa ako ne sre}a na drugite ili nekoe sredstvo za toa? Plemenita rabota e koga nekoj e sposoben napolno da se otka`e od svojot udel vo sre}ata ili izgledite na nea. Me|utoa, na krajot na krai{tata toa samo`rtvuvawe mora da ima nekakva cel, i koga nekoj ni ka`e deka celta na samo`rtvuvaweto ne e sre}ata, tuku doblesta koja pove}e vredi od sre}ata, toga{ treba da se zapra{ame dali herojot ili ma~enikot }e podnesuvaa `rtvi da ne bile uveren deka so toa na drugi nema da im za{tedat sli~ni `rtvi. Nakratkio, utilitaristi~kiot moralist priznava deka vo ~ove~kite su{testva postoi sposobnost od `rtvuvawe na sopstvenoto najgolemo dobro zaradi dobroto na drugite. Toj edinstveno odbiva da dopu{ti deka `rtvuvaweto e samo po sebe dobro. @rtvata {to ne go zgolemuva celokupniot iznos na sre}ata ili ne slu`i za nejzinoto zgolemuvawe toj gi smeta za zaludni.762 6. Rezimirajki go svoeto utilitaristi~ko u~ewe, Mil ~uvstvuva potreba da naglasi deka sre}ata koja slu`i kako utilitaristi~ko merilo za ona {to e ispravno vo postapkite na ~ovekot ne e li~nata sre}a na onoj koj deluva, tuku sre}ata na site onie na koi se odnesuvaat negovite postapki. Vo taa smisla, toj natamu veli, deka vo zlatnoto pravilo na Hristos od Nazaret go nao|ame celokupniot duh na etikata na korisnosta. Pravi go ona {to saka{ drugite tebe da ti go pravat i sakaj go svojot blizok kako samiot sebe - toa go so~inuva idealnoto izvr{uvawe na utilitaristi~kiot moralitet. Kako sredstvo so ~ie posredstvo mo`e najbrzo da se dojde do ovoj ideal korisnosta bi prepora~ala prvo, po pat na zakoni i socijalnoto ureduvawe da se vospostavi {to e mo`no potesna harmonija me|u sre}ata ili (kako {to bi mo`elo da se ka`e od prakti~no stojali{te) interesot na sekoj poedinec i interesot na celinata i, vtoro, vospituvaweto i javnoto mislewe koe ima ogromna mo} nad ~ovekoviite karakteri, treba da ja upotrebi korisnosta taka {to vo svesta na sekoj poedinec }e se zacvrsti neoddelivata vrska me|u negovata sopstvena sre}a i dobrata na celinata, a osobeno me|u negovata sopstvena sre}a i vr{eweto na takvi postapki, pozitivni i negativni, kakvi {to gi propi{uva obzirot sprema op{tata sre}a, taka {to ne samo toj da ne e vo sostojba da ja sfati mo`nosta na negovata li~na sre}a koja bi bila vo soglasnost so postapuvaweto sprotivno na op{toto dobro, tuku i vo sekoj poedinec direkniot pottik za unapreduvaweto na op{toto dobro da stane eden od negovite voobi~aeni motivi na postapuvawe i ~uvstvata koi stojat vo vrska so toa da zazemaat prostrano i glavno mesto vo ~uvstvitelnosta na sekoe ~ove~ko su{testvo. 7. Protivnicite na utilitarizmot se obiduvaat da go osporat ova merilo proglasuvj}i go za pogre{no, za{to e premnogu visoko za ~ove{tvoto. Tie tvrdat, deka e i premnogu despotski sekoga{ od lu|e762

Ibid, str. 15-19.

408

to da se bara da rabotat pottiknati od unapreduvaweto na op{toto dobro. Me|utoa, spored Mil, toa zna~i deka tie pogre{no go sfa}aat vistinskoto zna~ewe na moralnoto merilo i deka go me{aat praviloto na povedenieto so negoviot motiv. Zada~ata na etikata, veli Mil, se sostoi vo toa da ni ka`e koi se na{ite dol`nosti, ili vrz osnova na koj test mo`eme da gi znaeme, me|utoa nitu eden eti~ki sistem ne bara edinstveniot motiv na se {to rabotime deka treba da bide ~uvstvoto na dol`nosta. Naprotiv, deveeset i devet procenti na site na{i dejstvija se izvr{eni od drugi motivi, a isprani se ako pravilata na dol`nosta ne gi osuduvaat. So toa utilitaristi~kite moralisti so pravo tvrdat deka motivot na dejstvieto nema nikakva vrska so negovata moralnost, iako motivot stoi vo tesna vrska so vrednosta na onoj koj deluva.763 5. DINAMI^KI PRISTAP

1. Dinami~kiot pristap vo kriminologijata pretstavuva posebna varijanta na koncepcijata na faktorskiot pluralizam. Pojdovnata orientacija na ovoj pristap se zasnova vrz istite pozicii na faktorskata teorija, odnosno na istaknuvaweto na multifaktorskoto vlijanie na etiolo{kite faktori vrz pojavata na kriminalitetot. Me|utoa, za razlika od faktorskiot pristap koj gi izdvojuva{e oddelnite elementi od nivnata op{ta povrzanost i im pridava{e zna~ewe na sili {to multikauzalno vodat kon kriminalitetot, za dinami~kiot model e karakteristi~en poinakov metodolo{ki pristap. Spored ovoj pristap, kriminogenite faktori se diferenciraat ne samo spored nivniot intenzitet tuku i spored vremeto na nivnoto javuvawe i dejstvuvawe. Kriminogenite faktori se posmatraat vo nivniot razvoj (dinamizam) i zaemna povrzanost i isprepletenost, pri {to se izdvojuvaat i posebno se analiziraat oddelnite vlijanija i se dava ocenka na posrednoto dejstvo na opredelena grupa na faktori, koi spored nivnoto zna~ewe jasno se razgrani~uvaat od neposrednoto dejstvo na su{etstvenite faktori koi se pojavuvaat kako pri~ini, uslovi i povodi na kriminalnoto povedenie. Toa e lesno prepoznatliviot marksisti~ki metodolo{ki model na kauzalno objasnuvawe na op{testvenite pojavi. 2. Stojali{tata {to poa|aat od marksisti~koto u~ewe za op{testvoto nastojuvaat kauzalnite i po{irokite deterministi~ki uslovenosti na kriminalitetot da gi utvrdat i objasnat trgnuvaj}i od pojdovnata osnova sodr`ana vo istoriskiot materijalizam. Vo istori763

Taka "onoj koj go spasuva svojot blizok od davewe pravi ne{to moralno ispravno bez ogled dali negoviot motiv e ~uvstvo na dol`nost ili nade` deka }e dobie nagrada za svojot trud. Onoj koj }e go izmami svojot prijatel koj mu veruva, vinoven e duri i toga{ ako toa go storil za da mu pomogne na drug prijatel sprema koj ima pogolemi obvrski." Ibid, str. 21

409

skiot materijalizam, kako op{ta teoretska orientacija i generalen metod na marksizmot, vo objasnuvaweto na op{testvenite pojavi se poa|a od poimot na op{testvoto sfateno kako temelen fenomen vo ~i{to sklop postojat dve osnovni kategorii na pojavi: pojavite na op{testvenata baza i pojavite na op{testvenata nadgradba. Pomesten vo tie ramki kriminalitetot pretstavuva pojava na nadgradbata. A kako takva pojava toj vo prv red e usloven od me|usebnite odnosi na lu|eto vo procesot na materijalnoto proizvodstvo kako najsu{testveni op{testveni procesi {to slu`at za objasnuvawe na site poedine~ni op{testveni pojavi, a so toa i na op{testvoto kako celina. Na toj na~in marksisti~kiot pristap nudi merilo kako za razbirawe na op{testvenata struktura i zakonitostite na nejziniot razvoj, taka i za razgrani~uvawe na op{testvenite pojavi na onie {to imaat su{testveno i primarno zna~ewe vo javuvaweto na kriminalitetot od raznite sekundarni i nesu{testveni vlijanija. A seto toa, otvora mo`nost za sogleduvawe na kauzalnite vrski i odnosi me|u op{testvenite pojavi. Ovoj pristap, vsu{nost, ovozmo`uva da se formira opredelen broj konkretni metodolo{ki principi {to slu`at kako rakovodna osnova za celosni kriminolo{ki istra`uvawa. Tie principi pretstavuvaat most me|u op{tata teoretska orientacija od edna, i konkretnite nau~ni metodi, od druga strana, i na toj na~in ovozmo`uvaat da ne se zaboravi celinata na procesot na nau~noto poznavawe kako edinstvo na teorijata i metodite. 3. So ogled na nivnoto zna~ewe i ambicijata na ovie izlagawa na ova mesto sosema nakuso }e gi poso~ime slednive principi: 10 Princip na dejstvuvawe na site faktori vo oblasta na op{-

testvenata stvarnost ili princip na seop{ta povrzanost i zaemna uslovenost. Spored ova na~elo, krminalitetot pretstavuva rezultat od vlijanieto na site pojavi i procesi vo sferata na biolo{koto, psiholo{koto i socijalnoto podra~je na stvarnosta. Vo nastanuvaweto na kriminalnite pojavi, imeno se vkrstuva dejstvuvaweto na site vidovi determinizam {to voop{to postojat kako relativno samostojni podra~ja na stvarnosta. Site tie ostvaruvaat opredeleno vlijanie no toa ne zna~i deka se podednakvo zna~ajni za pojavata na kriminalnoto povedenie. Osnovnata zada~a na kriminalnata etiologija mora da bide naso~ena kon izu~uvawe na povrzanosta, me|usebnite odnosi i vlijanija na site deterministi~ki sferi, no so ogled na toa {to kriminalitetot pretstavuva prioritetno op{testvena pojava, ulogata na ovie deterministi~ki spletovi treba vo prv red da se razgleduva vo svetlinata na nivnata op{testvena uslovenost. Seto toa zna~i deka ne e mo`no da se vr{i razdeluvawe na vlijanijata na objektivnite i subjektivnite kriminogeni faktori, nitu da se posmatraat mehani~ki i nezavisno edni od drugi, za{to nikoga{ ne deluvaat izlorirano, tuku sekoga{ vo razli~ni formi i kombinacii.

410

20 Princip na iznao|awe na site vrski i odnosi na kriminalnoto povednie. Pri izu~uvaweto na kriminalitetot kako proizvod na zaemnoto vlijanie na site faktori od prirodnata i op{testvenata stvarnost, nu`no e sogleduvaweto i utvrduvaweto na site vrski bilo da se od kauzalen, funkcionalen ili korelativen karakter. 30 Princip na primarnost na utvrduvaweto na kauzalnite vrski i odnosi. Za kriminolo{kite istra`uvawa {to imaat podlaboki nau~ni pretenzii, ne e dovolno da se prifati samo principot na seop{tata povrzanost i zaemna uslovenost do koj, vsu{nost, se izdigaat i sovremenite teorii na faktori i funkcionalizmot. Dinami~koto objasnuvawe na kriminalitetot mora da navleze vo otkrivaweto na kauzalnite vrski i toj napor da go sfati kako prioritetna zada~a so ogled na nivnoto dominantno zna~ewe vo poznavaweto na zakonitostite na op{testvenite pojavi. Samo preku otkrivawe na kauzalnite vrski e mo`no uspe{no navleguvawe vo podlabokite sloevi na uslovenosta i diferencirawe na vlijanijata od aspektot na nivnoto zna~ewe za predizvikuvawe na kriminalnite povedenija. Toa zna~i deka so kauzalnoto objasnuvawe na kriminalitetot se nastojuva od op{tiot splet na deterministi~ki vlijanija da se izdvojat uslovite {to se nu`ni i dovolni za negovoto nastanuvawe. Na toj na~in kauzalitetot se pojavuva kako potesen, no centralen del od determinizmot, ili podobro re~eno - kako negovo dinami~no jadro so ~ija pomo{ mo`at da se objasnat su{testvenite vrski i vlijanija na opredelena op{testvena pojava. Sogleduvaweto na pri~insko-posledi~nata uslovenost na pojavite istovremeno pretstavuva i osnova za nadminuvawe na raznovidnite skepti~ni, agnosticisti~ki i fatalisti~ki sfa}awa i na drugite op{toteoretski i metodolo{ki orientacii {to se javuvaat so edinstvena cel za ovekove~uvawe na sostojbite bitni za postojnite eksploatatorski odnosi. Vo ovaa smisla dinami~nata koncepcija zazema stav deka opredeleni okolnosti imaat posilno dejstvo, dodeka drugi ostvaruvaat poslabo vlijanie i od pogolema distanca. Toa natamu zna~i, deka edna kategorija na faktori mo`at da predizvikaat odreden vid kriminalni povedenija (na primer, imotni krivi~ni dela), a drugi da imaat vlijanie vrz dugi oblici na takvo povedenie (na primer, seksualni delikti) ili pak, da imaat op{t karakter i da pridonesuvaat za javuvaweto na pogolem broj negativni odnesuvawa. Toa, isto taka zna~i, deka za pojavata na opredeleni vidovi na kriminalno odnesuvawe mo`e da ima zna~ewe deluvaweto na edna grupa na okolnosti, a za pojavata na drugi dela, deluvaweto na grupa ili kombinaci na okolnosti. 40 Principot na primarnost na materijalnoto vo odnos na duhovnoto. Ova na~elo uka`uva na potrebata pri sogleduvaweto na objasnuvaweto na kriminalitetot da se pojde od ekonomskata osnova na op{testvoto, odnosno od materijalnite koreni na ovaa negativna op{testvena pojava. Pritoa, nikoga{ ne smee da se zagubi od vid deka vo 411

uslovuvaweto na kriminalitetot ekonomskata osnova dejstvuva samo vo krajna instanca. Za razbirawe i pouspe{no razvivawe na ovoj princip od osobeno zna~ewe se i op{tofilozofskite postavki vo vrska so razlikuvaweto na su{testvenoto od nesu{testvenoto, posrednoto od neposrednoto, op{toto od posebnoto i poedine~noto i nu`noto od slu~ajnoto. So nivna pomo{ mo`e da se sfati i objasni karakterot i intenzitetot na me|usebnoto dejstvuvawe na op{testvenite pojavi vo ~ii ramki spa|a i kriminalitetot. Preneseni vrz kriminalitetot ovie soznanija zna~at deka negovata pojava podle`i na neposrednoto vlijanie na neposrednite kriminogeni faktori i deka pritoa nitu eden od niv ne mo`e da se smeta kako osnovna i dovolna pri~ina za site vidovi na toa odnesuvawe. Ottamu proizleguva i zaklu~okot deka pri~inite, koi imaat dominantno zna~ewe za pojavata na eden vid na kriminalno odnesuvawe ne mo`at da se pojavuvaat so ednakva va`nost kaj drugi vidovi na takvo odnesuvawe. Istoto se odnesuva i koga se raboti za procenkata na primarnoto ili sekundarnata uloga {to vo toj pogled vrz edno povedenie mo`e da ja ostvarat uslovite i povodite. Nakratko, sekoe krivi~no delo pretstavuva posledica na slo`eni i isprepleteni vlijanija koi imaat razli~en intenzitet na dejstvuvawe i razli~no zna~ewe. Dinami~kata koncepcija pravi razlika i me|u vlijanieto na okolnostite koi niz eden podolg kontinuiran period pridonesuvale za formiraweto na edna li~nost vo negativna nasoka i onie procesi i vlijanijata koi se javile neposredno pred i za vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. 50 Princip na edinstvo na teorijata i praktikata. Materijalisti~kiot pristap vrz kriminolo{kite istra`uvawa gleda ne samo kako vrz sredstvo za zapoznavawe na kriminalnite povedenija, tuku i kako vrz na~in za nivno menuvawe, {to zna~i podobra stvarnost. 60 Princip na seop{ta razvojnost. Ova na~elo vo oblasta na kriminolo{kite istra`uvawa zna~i barawe konkreten istoriski pristap, smestuvawe na kriminalitetot vo konkretno dadeni istoriski uslovi i ocena na negovoto dvi`ewe ne samo od aspekt na op{testvenite potrebi tuku i so ogled na realnite istoriski mo`nosti. 70 Princip na dijalekti~nost vo razvojot. So ovoj princip se nalaga potrebata pri prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava negovoto dvi`ewe da se posmatra ne samo kako obi~no kvantitativno rastewe i opa|awe, tuku i kako slo`en proces vo koj se prepletuvaat sekojdnevni i nezabele`livi promeni {to mo`at da dovedat do ra|awe na nov kvalitet. Sogledan preku ovie sumarno navedeni principi, dinami~kiot pristap pretstavuva zna~aen logi~ki, epistemolo{ki i teoretsko-metodolo{ki sistem so ~ija pomo{ mo`e uspe{no da se osvetli kriminalitetot kako posebna, poedine~na i masovna pojava. Ovoj pristap 412

trgnuva od centralnite etiolo{ki problemi na utvruvaweto na kauzalnite vrski i zakonitosti kako osnoven preduslov kako za spoznavaweto taka i za spre~uvaweto na ovie pojavi so sredstvata i metodite za otstranuvawe na nejzinite pri~ini. Ne zapostavuvaj}i go dejstvuvaweto na drugite sferi od oblasta na prirodniot i op{testveniot determinizam i otkrivaweto na nivnite korelativni i funkcionalni vrski i odnosi, ovoj pristap vo objasnuvaweto na kriminalitetot i drugite op{testveni pojavi trgnuva od totalnoto op{testvo i negovite osnovni op{testveni pojavi vo koi gi bara korenite na kriminalnite povedenija. Od odnosite na lu|eto vo procesot na materijalnoto proizvodstvo niz koi tie gi zadovoluvaat svoite osnovni potrebi proizleguvaat i site drugi op{testveni pojavi. Osnovnite ekonomski odnosi ja predizvikuvaat materijalnata neednakvost na lu|eto, koja od svoja strana pretstavuva glavna pri~ina za site drugi neednakvosti i sprotivnosti vo edno op{testvo. A tie sprotivnosti se onoj agens {to gi uslovuva razli~nite vidovi povedenie na ~ovekot vklu~uvajki go i negovoto kriminalno povedenie Me|utoa, vo objasanuvaweto na etiolo{kata strana na kriminalitetot, ovoj pristap ne se zadr`uva samo vrz ova ramni{te. So ogled na toa {to kriminalitetot go prou~uva kako op{testvena pojava toj mora da trgne od materijalnata osnova na op{testvoto. Me|utoa, kriminalitetot kako poseben oblik na op{testveno povedenie na lu|eto e povrzan i so mnogu drugi op{testveni pojavi od socijalnata struktura na globalnoto op{testvo ~ii{to nositeli se mnogubrojni institucionalizirani i difuzni op{testveni grupi, pa zatoa toj mora da se nabquduva i od aspektot na nivnoto neposredno dejstvuvawe vrz manifestiraweto na povedenieto so negativen op{testven predznak. Zatoa, materijalisti~kiot pristap odi natamu i toa go pravi so pomo{ na osnovniot dijalekti~ki metod pri {to ja sogleduva prirodata, oblikot i odale~enosta na dejstvuvaweto na site etiolo{ki kriminogeni faktori. Pritoa, gi koristi site osnovni filozofski i metodolo{ki principi za objasnuvawe na kauzalitetot na op{testvenite pojavi preku koj uspe{no doa|a do konkrenite metodi {to gi koristat vo procesot na utvrduvaweto na konkretnite kriminolo{ki iskustveni fakti. Na toj na~in go sogleduva dejstvuvaweto na op{toto (sprotivnostite koi dejstvuvaat vo materijalnata osnova), posebnoto (sprotivnostite koi proizleguvaat od drugite odnosi me|u lu|eto i po{irokata i potesnata op{testvena zaednica) i poedine~noto (sprotivnostite {to dejstvuvaat vo samiot poedinec). Ovoj pristap, isto taka, natamu ovozmo`uva da se odredi kvantitativnata i kvalitativnata uslovenost na kriminogenite okolnosti kako i nivnoto posredno i neposredno dejstvuvawe. 4. Zaradi polesno sogleduvawe na marksisti~kiot model vo objasnuvaweto na op{testvenite pojavi, me|u koi i na kriminalitetot, zna~ajno e nakratko da go razgledame i negoviot odnos so funkcionalisti~kiot pristap. Za toj odnos e zna~ajno da se istaknat barem 413

slednite devet razliki: 10 funkcionalizmot e teorija na op{testvenata ramnote`a, marksizmot na klasnata borba, 20 funkcionalizmot go analizira postojniot sistem za da gi otstrani op{testvenite napnatosti, marksizmot gi otkriva op{testvenite napnatosti i vo ukinuvaweto na postoe~koto ja gleda op{testvenata mo`nost, 30 funkcionalizmot go objasnuva op{testveniot poredok so konsenzusot i legitimacijata, marksizmot so prisilbata i eksploatacijata, 40 funkcionalizmot poa|a od sistemot na vrednostite, marksizmot od uslovite na proizvodstvoto, 50 funkcionalizmot nastojuva da go so~uva kontinuitetot na poredokot, marksizmot da napravi revolucioneren skok, 60 funkcionalizmot go sfa}a op{testvoto kako sistem na ulogi, marksizmot kako vkupnost na op{testveni odnosi, 70 funkcionalizmot go gleda ~ovekot parcijalno kako nositel na ulogi, marksizmot kako potencijalno univerzalno su{testvo, 80 funkcionalizmot e apologija na postoe~koto, marksizmot kritika na poetoe~koto, 90 funkcionalizmot struktuira i stratifikuva, marksizmot ja razbiva strukturata i se stremi kon ednakvost.764 6. AGNOSTICISTI^KI PRISTAP

1. Najposle, sogleduvaj}i deka kriminalitetot e slo`ena op{testvena pojava, uslovena od mnogubrojni faktori i vlijanija, izvesni teoreti~ari,765 vo odnos na utvrduvaweto na negovite pri~ini zastanaa na skepticisti~ki i agnosticisti~ki stojali{ta. Spored niv, pri~inite na prestapni{tvoto ne mo`at da se utvrdat i so ogled na toa kriminolo{kite istra`uvawa ne treba da se zanimavaat so pri~inite na kriminalitetot, tuku samo so problemite na negovoto re{avawe. 2. Vakviot pristap go zastapuvaat i nekoi teoreti~ari od biv{ite jugoslovenski prostori. Me|u niv, kako najkarakteristi~en go izdvojuvame, onoj na Igwatovi} {to go prika`uvame vo celost. Ovoj mo{ne luciden kriminolog ~ii stavovi, vpro~em, ottamu ~esto i gi citiravme vo ovoj trud, veli: Koga zboruvame za pri~inite na kriminalitetot, od kriminologijata kako nauka ne bi trebalo da se o~ekuva pove}e odo{to taa mo`e da pru`i. Na ovoj stepen na nejziniot razvoj bi trebalo da se zadovolime so soznanieto za pove}estranata funkcionalna povrzanost na mnogubrojnite pojavi so kriminalitetot. Takvite 764

Mi}unovi}, D. Funkcionalizam i marksizam, Kriti~ke primedbe uz komentare dru{tvenih teorija, vo Parsons, T. i dr. op. cit. str. 1332. 765 Manhajm i Vilkins (Mannheim and Wilkins), Negel (W. H. Nagel), Barns i Titers (Barnes and Teeters) i drugi kriminolozi od anglosksonskoto i francuskoto podra~je. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 309. Vo ovaa smisla i Hentig: "Kriminologijata í pripa|a na naukite vo za~etok na ~ii `ivi fenomeni mo`e da se ka`e "causa latet, vis est notissima" (Pri~inata e skriena, negovite silni posledici se poka`uvaat). Hentig, H. op. cit. str. 230.

414

soznanija se korisni za nejzinoto podobo zapoznavawe, kako i za organizirawe na racionalna aktivnost od strana na subjektite na socijalnata kontrola. Tie subjekti ovie soznanija bi trebalo da gi preto~at vo konkretni preventivni programi i racionalna kaznena politika. Ni se ~ini, prodol`uva natamu istiot avtor, deka vremeto na golemite seopfatni i seobjasnuva~ki teorii vo humanisti~kite nauki, pa i vo kriminologijata pomina. Vo ovaa nauka tie ne samo {to ne uspeale vo svojata namera, tuku namesto da pomognat vo rabiraweto na izvonrednoto bogatstvo na kriminalniot fenomen, kon nego pristapile redukcionisti~ki. Tie se zanimavaa samo so onie kriminalni aktivnosti i nivnite izvr{iteli ~ie objasnuvawe se vklopuvalo vo zamisleni {emi. Toa im sozdava{e problemi osobeno na organite na socijalnata kontrola na kriminalitetot koi sekoga{ najdobro mo`ea da ja ocenat validnosta na sekoe etiolo{ko objasnuvawe.766 3. So vakvite stavovi ni oddaleku ne mo`am da se soglasam od ednostavna pri~ina {to, kako {to pravilni istaknuva Milutinovi}, sekoja nauka, pa i kriminologijata e dol`na da gi soznava pri~inite na pojavite {to gi prou~uva, da gi objasni pri~inite od koi tie se javuvaat.767 I moj stav e deka kriminalitetot, sî u{te ne e dokraj objasnet. To~no e deka pri~inite, uslovite i povodite koi go ra|aat i ovozmo`uvaat kriminalitetot ne se dokraj rasvetleni, iako se znae deka tie se nao|aat vo op{testvoto i vo li~nosta na poedinecot. Toa me|utoa, ni oddaleku ne pre~i tuku, naprotiv, obvrzuva da go priznaeme razvojot na nau~nata misla i na usilbite za negovoto sfa}awe i objasnuvawe kako op{testvena i individualna pojava. Naukata ne mo`e da ostane na nivoto na deskripcija na korelativnite i sli~ni vrski tuku mora da navleze vo podlabokite sferi na uslovenosta. Taa mora da dosegne do pri~inskoto objasnuvawe, odnosno do centralniot problem na determinizmot. Toa e od osnovana va`nost ne samo za naukata, tuku i za op{testvenata praktika, za{to prakti~ite usilbi kon predupreduvaweto i suzbivaweto na ovaa pojava, vo prv red, mora da bidat naso~eni kon eliminirawe ili nadminuvawe na onie vrski koi imaat kauzalna sila.768 766

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 168 Milutinovi}, M. op. cit. str. 312. 768 "Poradi prakti~noto zna~ewe, pra{aweto na pri~inosta otsekoga{ go privlekuvalo vnimanieto na lu|eto. Toa zna~ewe se sostoi vo toa {to pri~inosta pretstavuva nu`nost spored koja, pri stek na opredeleni (adekvatni) uslovi, se slu~uvaat prirodnite i op{testvenite pojavi. Sprotivno na zakonot na pri~inosta ~ovekot ne mo`e da ostvari nitu edna svoja cel. Soglasno toa, za da mo`at da gi re{avaat svoite `ivotni problemi, i za taa cel da mo`at da vlijaat na pojavite (da gi menuvaat, spre~uvaat), potrebno e lu|eto da gi poznavaat nivnite pri~ini"... "Od nastanuvaweto na kriminologijata pra{aweto na pri~inosta pretstavuva nejzin centralen problem, iako nekoi 767

415

Pritoa, u{te ovde mora da naglasime deka poimot kauzalitet vo kriminologijata, kako vpro~em i vo ostanatite op{testveni nauki, mo`e da se sfati od odgovorot na osnovnoto pra{awe: vo koja mera izborot na li~nosta kauzalno e opredelen od mo`nite alternativi na deluvawe. Prviot del na odgovorot na ova pra{awe e premnogu ednostaven: dokolku poedinecot, me|u drugoto e i fizi~ko telo, toj se nao|a vo opredelni odnosi so okolnata priroda koja po svojot tip ne se razlikuva od pri~inskite odnosi me|u drugite delovi na prirodata. Gladot go tera da se nahrani, studot da se oble~e, ognot proizveduva sli~ni reakcii vo negovoto telo kako i vo drvoto i vo hartijata, pa ottamu konfrontiran so opasnosta da izgori, negoviot primaren impuls }e bide da ja izbere onaa forma na povedenie so koja najefikasno }e ja izbegne taa opasnost. Me|utoa, dokolku poedinecot e svesno su{testvo, {to nesporno î, negoviot izbor e usloven i od dva dopolnitelni faktori: od anticipacijata na verojatniot tek na nastanite vo idninata i od izvesni celi, odnosno od funkcijata na korisnosta.769 Vo kauzalniot proces postojat dva osnovni elementi: pri~ini (antecedentni - pojavi koi prethodat) i posledici (efekti, rezultati, konsekventi - pojavi koi sleduvaat). Pri~inata pretstavuva pojavata koja vo kauzalniot odnos sekoga{ í prethodi na drugata pojava. Posledicata e pojavata koja proizleguva od prvata i koja se pojavuva kako rezultat na opredeleni kauzalni procesi. Soglasno toa, pri~inata pretstavuva opredelena kriminogena pojava koja sekoga{ mu prethodi na kriminalitetot, i obratno, kriminalitetot sekoga{ sledi zad deluvaweto na takvata kriminogena pojava. Slednite su{testveni karaktetristiki na kauzalniot proces vo nastanuvaweto na kriminalitetot, kako {to spomnavme, se sostojat vo mo`nosta od pretpostavuvawe na pojavata na prestapni{tvoto i vo toa deka se raboti za negovo uslovuvawe koe se odlikuva so finalitet.770 Finalitetot pretstavuva celkriminolozi nastojuvaat ottamu da go potisnat." Pe{i}, V. Kriminologija, str. 160 i 161. 769 Ispituvaweto i utvrduvaweto na pri~inskite vrski pretstavuva edna od najva`nite celi na nau~noto istra`uvawe i osnova na nau~noto objasnuvawe i interpretacija. Ovde se poa|a od postulatot deka site pojavi se determinirani, deka imaat svoi pri~ini, odnosno deka se posledica na izvesni procesi koi deluvale vo vremeto koe im prethodelo na tie posledici, a koga se raboti za psiholo{kite fenomeni vo povedenieto na lu|eto, i na procesite koi se anticipiraat (koi }e sleduvaat ili bi trebalo da sleduvaat). Poinaku ka`ano, ~ovekovoto povedenie e determinirano od prethodnite pri~ini, od aktuelnata situacija, no vo opredelena mera i so ~ovekovata anticipacija. 770 Interpretiraweto na li~nosta i povedenieto e pote{ko i pomalku sigurno odo{to intepretiraweto na prirodnite fenomeni. Psiholo{kiot determinizam e poseben slu~aj na zakonot na kauzalitetot, za{to vo oblasta

416

ishodno naso~uvawe na ~ovekovite dejstvija kon opredelena cel. Toa svojstvo ne go poseduvaat prirodnite pojavi.771 Vrz toa svojstvo se temeli mo`nosta da se vlijae na {tetnite kriminalni povednija vo smisla na nivna prevencija i represija so deluvawe kako vrz op{testvenite kriminogeni faktori, taka i vrz svesta na poedinecot koj se javuva bilo kako prestapnik ili `rtva na kriminalitetot. Pritoa, kako {to pravilno zabele`uva eden avtor, terminot prevencija treba da se vrze isklu~ivo za akcijata koja e naso~ena kon otstranuvawe na pri~inite na kriminalnoto povedenie, a terminot represija kon onaa akcija koja se zanimava so posledicite na kriminalitetot, za {to se upotrebuva koe i da e sredstvo na kaznuvawe, prisilba ili kontrola.772 Da zaklu~ime. Nau~no sfatenata pri~inost e odnos me|u dve klasi nastani ili me|u dve sostojbi na eden sistem, taka {to vrz poznavaweto na ednata da mo`e da se predvidi drugata. Osnovnata cel na koja i da e nauka, pa spored toa i na kriminologijata, e da gi otkrie pr~inite na fenomenot so koj se zanimava. Soznavaweto na kauzalnite vrski i odnosi vodi kon sozavawe na nau~ni zakoni koi ni se potrebni so nivna pomo{ da bideme vo sostojba da gi predviduvame i kontrolirame idnite nastani. Ili pokonkretno, duri so otkrivaweto na pri~inite na kriminalitetot, kriminologijata í pru`a {ansa na praktikata vo celost da zagospodari so ovaa pojava vo realnosta. Vo potkrepa na stavot koj apsolutno mu se protivi na sekakov agnosticisti~ki pristap, smetam deka tokmu sega, vo sovremenoto op{testvo vo koe `iveeme, se sozdadeni istra`uva~kite osnovi za razvivawe na poseopfatni i pocelosni teorii {to mo`at da go objasnat ~ovekovoto kriminalno povedenie. Od takvata uverenost proizleguva i na{iot obid za pru`awe sopstven pridones vo taa nasoka. Vo sprotivno, ne bi se ni zanimavale so kriminologijata, nitu pak, bi ja tretirale kako nauka. na li~nosta ne postojat konstantni sili i odnosi, kako na primer vo fizikata. Se koristat modeli na ekvifinalitet (ista finalna situacija - posledica - mo`e da rezultira od razli~ni po~etni uslovi i na razli~ni na~ini). 771 Ottamu {to op{testvenite pojavi se karakteriziraat so finalitet, a prirodnite pojavi ne go poseduvaat toa svojstvo, izvesni avtori sosema neosnovano na zakonot na pri~inosta mu ja sprotivstavuvaat celishodnosta i velat deka prirodnite pojavi se kauzalni, a ~ovekovite dejstvija toa ne sî, tuku deka se celishodni odnosno naso~eni kon nekoja cel, t.e. deka za ~ovekovite dejstvija ne va`i zakonot na pri~inosta i deka motivacijata ne pretstavuva kauzalen faktor. Vo osnova na toa sfa}awe se nao|a indeterministi~koto sfa}awe za ~ovekovite dejstvija. Soglasno toa, vo krivi~nopravnata nauka postoi sfa}awe spored koe psihi~kata strana na krivi~noto delo (na prestapni{tvoto) ne e element na pri~inosta. Pe{i}, V. op. cit. str. 168. 772 Krivokapi}, V. Osnovni oblici dru{tvenog reagovanja na kriminalitet (s osvrtom na aktivnost organa unutra{njih poslova), JRKKP, Beograd, 1980/2, str. 186.

417

VII. TEORETSKI PRISTAP [TO SE KORISTI VO OVOJ U^EBNIK - EUDEMONISTI^KI PRISTAP 1. VOVEDNI ZABELE[KI

1. Pra{aweto za op{tiot teoretski pristap e osnovnoto pra{awe {to mora da si go postavi sekoj {to makar i malku seriozno se zanimava so opredelena nauka. Vo negovoto re{avawe se nao|a temelot ili epistemolo{kata osnova na site mo`ni odgovori koi treba da pretstavuvaat vistinska, sistematska i logi~na celina na edna gradba koja pretendira da bide nauka. Ottamu, zo{to ~ovekot vr{i krivi~ni dela i {to treba da se stori so i za storitelite na takvite dela, se osnovnite dilemi {to ve}e gi postavivme i na opredlen na~in gi razre{ivme vo nekolku od na{ite porane{ni trudovi. Spored toa, ovde ni preostanuva samo da go povtorime i dorazrabotime ona {to za nas pretstavuva po~etna vistina vo objasnuvaweto na site pojavi koi makar i malku se povrzani so kriminalitetot. Postavenite dve pra{awa navidum se ednostavni, me|utoa sekoj onoj {to makar malku se zanimaval so baraweto na nivniot odgovor, sigurno e deka ne mo`el, a da ne si postavi i niza drugi pra{awa koi se povrzani so esencijalnite i egzistencionalnite problemi na ~ovekot: {to e ~ovekot, koja e su{tinata na negovata priroda, dali spored taa priroda toj e dobar ili lo{, koi se negovite ~ove~ki karakteristiki i vo {to se sostoi smislata na negoviot `ivot. Site ovie pra{awa, vsu{nost, ~ovekot otsekoga{ si gi postavuval, no vo domenot na filozofijata, etikata, antropologijata, psihologijata i drugite op{testveni nauki sî u{te ne se pronajdeni vistinskite odgovori {to sekako se dol`i na toa {to ~ovekot e slo`en fenomen sostaven od brojni i isprepleteni fizi~ki, biolo{ki i psihiolo{ki komponenti. Toa, me|utoa, ne zna~i deka vo toj pogled ne e ni{to storeno. Naprotiv, na podra~jeto na ovie disciplini e dojdeno do zna~ajni soznanija i tokmu tie se osnovata od koja trgnuvame i vo kriminologijata za da dosegneme do odgovorot na na{ite po~etni pra{awa {to se postavuvaat pri analizata na sekoe asocijalno, antisocijalno i kriminalno povedenie. 2. Spored svojata priroda ~ovekot e slo`en oblik na `iva materija i na nejzinoto dvi`ewe {to go formiraat kako nagonsko, emocionalno (~uvstvitelno) i racionalno (mislovno) su{testvo. Tie se osnovnite elementi {to go opredeluvaat negovoto specifi~no postoewe. Od kombinacijata na ovie elementi zavisi na~inot na ~ovekovoto mislewe i vidot i stepenot na ispolnuvaweto na negovite nagoni i ~uvstva. Site tie procesi se vr{at spored zakonite na nu`nosta, vklu~uvaj}i go tuka pokraj dejstvoto na vnatre{nite i vlijanieto na nadvore{nite sili za koi ve}e zboruvavme. Ova se osnovite so koi trgnuva-

418

jki od Marks, materijalisti~kata filozofija radikalno mu se sprotivstavuva na spekulativnoto tretirawe na ~ovekot. Imeno, nesomneno deka Marks ja sogledal op{testvenata i istoriskata osnova na razvitokot na ~ovekot i tamu ja bara negovata su{tina. I za nego, ~ovekot e biolo{ko i prirodno su{testvo no, koe stanuva ~ove~ko su{testvo duri vo onoj moment koga se odeluva od prirodata gradej}i ja svojata sopstvena istorija. Istoriskiot karakter na ~ovekot ozna~uva, pred sî, deka ~ovekot nastanal kako rezultat na op{testvenata istorija i deka kako takov e generi~ko su{testvo - su{testvo na praktikata. So svojot trud ~ovekot ja menuval prirodata, no i samiot sebesi, za{to ~ovekovata praktika podrazbira ne samo sozdavawe novi objekti, oblici i procesi tuku i samosozdavawe. Vo soglasnost so vakvite razmisluvawa, vo poedine~niot ~ovek, spored Marks, se soedinuvaat i realiziraat generi~kite i individualnite karakteristiki na ~ovekot, a na~inot na koj toj se modificira i oformuva zavisi od konkretnite istoriski uslovi i razvojot. Me|utoa, Marks pokraj ova go otkriva i paradoksot na istorijata: vo dosega{niot razvoj na ~ovekot sekoga{ se potvrduval na otu|en na~in - samo relativno i ograni~eno se ostvaruval kako ~ove~ka li~nost. Nabquduvaj}i go ~ovekot vo istoriskata konkretnost na klasnite op{testva koi go pretstavuvaat najgolemiot del od dosega{nata istorija, Marks ja formulirtal teorijata na otu|uvaweto za da gi poka`e istoriskite granici na ~ovekoviot razvoj {to toj vo opredeleni op{testveni okolnosti ne mo`el da gi nadmine. So teorijata na otu|uvaweto, Marks natamu ja konkretizira i potvrduva svojata koncepcija za istoriskiot karakter na ~ovekot i ednovremeno uka`uva na negovite perspektivi za sovladuvawe na otu|enata sostojba preku dezalienacijata. Taa dezalienacija, spored nego, e mo`na samo so transformacija na celokupnite op{testveni odnosi preku revolucionizirawe na op{testveniot razvitok. Korenite na otu|uvaweto, a so toa i problemite na sovremeniot ~ovek, Marks gi nao|a vo stokovnoto proizvodstvo na klasnoto op{testvo {to go proizveduva otu|uvaweto na proizvodite na trudot od negoviot proizvoditel, otu|uvaweto na aktot na proizvodstvoto, otu|uvaweto na ~ovekot od svojata priroda i na ~ovekot od ~ovek. Ne mo`e, me|utoa, da se ka`e deka golem del od ovie problemi na ~ovekot vo ostvaruvaweto na negovata su{tina ne gi nasetile brojni filozofi u{te pred Marks. Razlikata me|u niv se sostoi samo vo tolkuvaweto na korenite {to doveduvaat do ~ovekovoto otu|uvawe i poso~uvaweto na re{enijata za nivnoto nadminuvawe. Pritoa, glavnata slabost na site nemarksisti~ki teorii i orientacii se sostoi vo predlo`enite solucii {to se nedovolno povrzani so konkretnite uslovi vo koi {to mo`at da se razvijat. 3. Porane{nite filozofi ~ovekot go sveduvale na apstrakten esencijalizam i naturalisti~ko simplificirawe na negovite proble419

mi. Sovremenata pak egzistencionalisti~ka i personalisti~ka filozofija, pretstavuva protest protiv vakvite, no istovremeno i protiv marksisti~kite sfa}awa, za{to poa|a od pretpostavkata deka mo`e da se diskutira samo za oddelniot ~ovek ili za li~nosta, a ne i za ~ovekot voop{to kako istoriska kategorija, a so toa poedine~nata ~ove~ka egzistencija ja pretvorija vo metafizi~ka kategorija. Razmisluvaj}i na toj na~in i ovie filozofski pravci doa|aat do istite filozofski problemi na sovremeniot ~ovek, pa duri i gi prodlabo~uvaat do taa mera {to nekoi od niv ja postavuvaat kategorijata na apsurdnosta i apsurdniot ~ovek.773 Za niv apsurdot ne e ni{to drugo tuku odnos na ~ovekot sprema svetot {to go opkru`uva. Su{tinata na apsurdot izrazuva, pred sî, izvesen nesklad: me|u ~ovekovite streme`i kon edinstvo i neotstranliviot dualizam na duhot i prirodata, me|u ~ovekovite streme`i kon ve~nosta i opredelenoto traewe na negovoto postoewe, me|u "nespokojstvoto" koe e negova vistinska su{tina i zaludnosta na negovite usilbi. Smrtta, postoeweto na pove}e vistini, kako i pove}e su{testva vo eden ~ovek, ~ii broj ne mo`e da se namali, nerazbirlivosta na stvarno postoe~koto, slu~ajot - ete, toa se polovite na apsurdot.774 Vo pogled na re{enijata na ~ovekovite problemi, osnovnata i neizbe`na logika na filozofijata na apsurdot e celosna ramnopravnost na site postapki: ne postoi dobro i zlo, postoi samo svest za apsurdot. Ednakvosta na site iskustva, moralni i nemoralni i kultot na sega{nosta nasproti kultot na trajnosta, minatoto i idninata, toa se osnovnite posledici na filozofijata na apsurdot. Da se `ivee pove}e, a ne podobro, toa e devizata na deloto na Kami - " Mit za Sizif". Negoviot apsurden junak e ~ovek koj ne se otka`uva nitu od edno svoe ubeduvawe, toj saka da `ivee bez idnina, bez nade`i i iluzii, no i bez pomiruvawe so sudbinata. Takviot ~ovek se afirmira so bunt. Ako e svetot bezli~en, {to mu preostanuva na ~ovekot osven herojskiot buntoven pesimizam od tipot na Sizif: da se izdr`i bez nade`, da se pravi ona {to zavisi od nego i da se deluva bez iluzii, no ne za ve~nosta, tuku za denes. Spored Kami, Sizif ne e nesre}nik, tuku junak koj vo svojata rabota, vsu{nost, e sre}en. Vo herojskoto prifa}awe na `ivotot onakov kakov {to î, treba da zamre smeeweto na bogovite koga kamenot na Sizif povtorno }e se strkala niz planinata. So svojot trud, Sizif, vsu{nost, e posilen od bogovite koi mislea deka go kaznile. 773

Za apsurdnosta na ~ovekovata egzistencija pi{uvale brojni pretstavnici na egzistencionalisti~kata filozofija kako na primer: @an Pol Sartr, Hajdeger, Karl Jaspers, Lav [estov, Seren Kjerkegor. Najzna~ajniot pretstavnik na teorijata na apsurdot, sepak, e Alber Kami koj svoite pogledi gi iznel vo svoite dve najzna~ajni dela: "Mit za Sizif" i "Stranec". 774 Sartr, @ P. Tuma~enje stranca, Predgovor na deloto Stranec od Alber Kami, Prosveta, Beograd, 1974, str. 136.

420

Bez pretenzija da navleguvame vo podrobna analiza na ovie teorii, koi vo mnogu nalikuvaat na sfa}awata {to ve}e gi izlo`ivme, ovde }e bide dovolno ako ka`eme deka filozofijata na apsurdot, za besmislata, zaludnosta na `ivotot e takva orientacija koja {to nudi circulos vitiosus, bezizlezna polo`ba za ~ovekot. Spored nea, ~ovekot ne treba ni{to da pravi za idninata, tuku da ja podnesuva i trpi sega{nosta vo ubeduvawe deka samoto soznanie za toj apsurd na svetot e dovolno da se pre`ivee. Na toj na~in, filozofijata na besmislata nudi besmisleni re{enija i so ogled na toa i samata e besmislena. 4. Vo {to e toga{ smislata na ~ovekoviot `ivot vo sovremenoto op{testvo vo koe ~ovekot se sudira so svojata otu|enost i tn. egzistencionalni problemi i protivre~nosti? Vo {to e smislata na ~ovekoviot `ivot vo op{testvo koe se sostoi od atomi koi se razdeleni eden od drug, a se odr`uvaat zaedno samo so pomo{ na sebi~nite interesi i potrebata edniot da go koristi drugiot? Vo {to se sostoi taa smisla koga rabotata i drugite aktivnosti na ~ovekot se pretvoraat vo sredstvo za steknuvawe na pari, a ne sodr`inata na tie aktivnosti? Vo {to e smislata na `ivotot vo erata na sovremenata tehnika koja go postavuva pra{aweto na zagospodaruvawe so nea, a istata da ne se svrti protiv nego vo vid na fizi~ko uni{tivawe vo nuklearna vojna ili vo vid na duhovno uni{tuvawe od strana na tehniciziraniot na~in na `ivot? I na krajot, bez pretenzija za iscrpnost, se nalo`uva i vekovnoto pra{awe - {to e smislata na `ivotot na ~ovekot, koj kako kone~no su{testvo sekojdnevno se soo~uva so smrtta, a sepak sekojdnevno gradi proekti i ideali {to mo`at da se realiziraat edinstveno so nadminuvawe na taa kone~nost? Toa se pra{awata na koi se obidovme da odgovorime vo narednoto poglevie na ovoj trud, kade {to, vsu{nost, ja pomestivme na{ata celosna eudemonisti~ka teorija, teorija za sre}ata kako deterministi~ka osnova na ~ovekovoto odnesuvawe. 2. TEORIJA NA SMISLATA NA @IVOTOT (SRE]ATA) KAKO DETERMINISTI^KA SFERA NA ^OVEKOVOTO POVEDENIE

1. Vo odgovorot na postavenite pra{awa ve}e gi vidovme stavovite na filozofijata na apsurdot i vedna{ gi otfrlivme kako neprifatlivi, za{to so niv, vsu{nost, i ne se postavuva pra{aweto na smislata na ~ovekoviot `ivot: so ovaa teorija apriorno se tvrdi deka `ivotot e besmislen. [to se odnesuva pak do marksisti~kata filozofija, zaklu~ok e deka taa nudi edno novo revolucionerno op{testvo so poinakvi op{testveni odnosi kade {to }e se sozdadat uslovi za celosna dezalienacija na ~ovekot. Treba li me|utoa da se ~eka komunizmot za ~ovekot da ja re{i istoriskata zagatka na otu|uvaweto i kone~no da ja najde smislata na `ivotot. Toa marksizmot go negira, tvrdej}i deka ~ovekot e onaa dinami~na sila {to treba da se bori i izbori za svojata idnina. No ako se zeme deka sovremenite procesi nedvosmisleno 421

uka`uvaat na bavnosta vo dostignuvaweto na novoto beskonfliktno op{testvo, ne mo`e a da ne se obideme i bez toa novo op{testvo, tuka i sega, da ja najdeme smislata na ~ovekoviot `ivot. Vo pronao|aweto na ovoj odgovor }e trgneme od nekolku zna~ajni misli na Holbah. Golem del od negovite idei za ~ovekot i denes se sve`i i prifatlivi, za{to na genijalen na~in gi povrzuvaat problemite na ~ovekot so racionalnite kriminolo{ki razmisluvawa za potekloto na zloto i usilbite za negovoto sogleduvawe i smaluvawe. 2. Spored Holbah, ~ovekot kako fizi~ko taka i moralno `ivo, ~uvstvitelno, mislovno i dejstvitelno bitie, vo sekoj moment na svoeto postoewe se stremi kon toa da go pribavi samo ona {to mu se dopa|a, t.e. ona {to mu odgovara na negovata su{tina, a se trudi da go otstrani od sebe ona {to mu {teti.775 Celta na ~ovekot vo negoviot delokrug, smislata na negoviot `ivot, e da se odr`i (samoodr`uvawe) i svojot `ivot da go napravi sre}en. Va`no e zna~i, da se soznaat vistinskite sredstva so ~ija pomo{, a blagodarenie na svojata pretpazlivost i svojot um, sigurno i bezprekidno }e ja postigne celta {to si ja postavil. Ovie sredstva se negovite sopstveni sposobnosti, negoviot duh, negovite talenti, negovata trudoqubivost, negovite deluvawa opredeleni od strastite za koi e podoben so ogled na svojata priroda i koi pomalku ili pove}e mu davaat delotvornost na negovata volja. Iskustvoto i umot mu go poka`uvaat u{te i toa, deka lu|eto so koi toj `ivee vo op{testvoto mu se neophodni, deka mo`at da pridonesuvaat za negovata sre}a, za negovite zadovolstva, deka mo`at da mu pomagaat vo sposobnostite {to tie samite gi imaat: iskustvoto go u~i na koj na~in toj mo`e da gi zdru`i vo ostvaruvaweto na negovite nameri, na koj na~in toj mo`e da gi pottikne tie da sakaat i da deluvaat vo negova korist, toj gi gleda deluvawata so koi tie se soglasuvaat, kako i onie {to ne im se dopa|aat, gi gleda povedenijata {to gi privlekuvaat i povedenijata {to gi odbivaat, korisnite i {tetnite efekti {to proizleguvaat od raznite na~ini na postoewe i deluvawe. Site tie iskustva mu davaat ideja za dobroto i porokot, za ona {to e pravedno i ona {to e nepravedno, za dobroto i zloto, za ~esta i podlosta itn. Nakratko, toj u~i da gi procenuva lu|eto i delata, da gi razlikuva nu`nite ~uvstva koi vo niv se ra|aat pod dejstvo na raznite efekti {to vrz niv dejstvuvaat. Na nu`nata razli~nost na ovie efekti e zasnovano razlikuvaweto na dobroto i zloto ... na ve~nite i nepromenlivi odnosi koi se odr`uvaat me|u su{testvata od ~ovekoviot vid koj op{testveno `ivee, na odnosite {to }e postojat se dodeka trae ~ovekot i negovoto op{testvo.776 Ponatamu Holbah veli: Dovolno ni e {to znaeme deka spored svojata su{tina ~ovekot se stremi kon svoeto samoodr`uvawe i da go 775 776

Holbah, P.. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 40. Ibid, str. 93-94.

422

napravi svojot `ivot posre}en: a koga }e se postavi ova, bilo kakvi da se negovite postapki, nikoga{ nema da se izmamime vo negovite motivi koga poa|ame od ovoj prv princip, od ovoj op{t nu`en razdvi`uva~ na na{ite volji. Vo nedostig na iskustvo i razvienost na umot, ~ovekot nesomneno ~esto se la`e vo sredstvata {to mo`at da go dovedat do ovaa cel ili sredstvata {to gi koristi ne ni se dopa|aat, bidej}i ni {tetat na samite nas, ili pak, sredstvata so koi se slu`i ni izgledaat glupi, za{to ne odale~uvaat od celta namesto kon nea da ne dobli`uvaat. Me|utoa, kakvi í da se ovie sredstva, tie sekoga{ nu`no i nepromenlivo ja imaat za predmet sre}ata, realna ili imaginarna, trajna ili minliva, sli~na na negoviot na~in na postoewe.777 I na krajot, spored Holbah, prirodata ne gi ra|a lu|eto ni dobri ni lo{i. Taa gi ra|a kako ma{ini, pove}e ili pomalku aktivni, podvi`ni i energi~ni, taa im dava tela, organi i temperamenti od koi nu`no proizleguvat nivnite strasti i nivnite `elbi pomalku ili pove}e `estoki. Strastite sekoga{ za svoj predmet ja imaat sre}ata: spored toa tie se dovolni i prirodni i mo`at da se nare~at dobri ili lo{i spored vlijanieto {to go imaat na su{testvata na ~ovekoviot rod... Rakata so koja sum vooru`en ne e ni dobra ni lo{a, no upotrebata na ovaa raka mo`e da stane zlostorni~ka ako sum steknal navika so nea da se slu`am za vr{ewe kra`bi ili ubistva so cel da se steknam so pari. Spored toa, vo mene od ranoto detstvo e vsadena `elba koja {to vo op{testvoto vo koe {to `iveam ni e neophodna, no koja mojata trudoqubivost bi mo`ela so rabota da ja zadovoli, a da ne go o{teti mojot blizok. Srceto na ~oveka e po~va, koja spored svojata priroda, podednakvo mo`e da proizveduva trwe kako i najprijatni rastenija, otrovi kako i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto {to }e bide zasadeno i od gri`ata {to }e mu bide posvetena... Vospituvaweto e zna~i toa, {to doej}i nî so vistinski i la`ni sfa}awa ili idei ni dava po~etni pottici pod ~ie vlijanie deluvame korisno ili {tetno za nas samite ili za drugite. So ra|aweto nie vo sebe ja nosime samo potrebata za samoodr`uvawe i steknuvawe sre}en `ivot. Obrazovanieto, li~nite primeri, pomneweto i iskustvoto ni pru`aat vistiniti ili nevistiniti sredstva za postignuvawe na ova. Navikata ni ja pru`a lesnotijata da gi koristime ovie sredstva i cvrsto ne povrzuva so onie sredstva {to mislime deka najdobro mo`at da ni gi donesat onie predmeti {to sme nau~ile da gi posakuvame.778 3. Toa bea nekolku nenadminlivo zna~ajni citati od deloto na Holbah, a eve {to mo`e da se zaklu~i i rezimira od niv. Prvo, ~ovekot e `ivo, materijalno, mislovno i prakti~no su{testvo. Vtoro, smislata na `ivotot se sostoi vo osnovniot streme` da se odr`i svojot `ivot i da se baraat i iznajdat na~ini svojata egzistencija da se napravi 777 778

Ibid, str. 140. Ibid, str. 102-103.

423

sre}na. Treto, ~ovekot niz op{testvenite odnosi se u~i i odlu~uva za dobroto i zloto i deka ovie dva pola na ~ovekovata ~uvstvitelnost i odnesuvawe }e postojat se dodeka postojat op{testvenite odnosi me|u lu|eto. ^etvrto, vo streme`ot kon postignuvawe na sre}ata ~ovekot ~esto postapuva iracionalno izbiraj}i pogre{ni sredstva za nejzino dostignuvawe. I, petto, za pogre{niot izbor na tie sredstva naj~esto e vinovno op{testvoto koe {to na svoite ~lenovi ne im pru`a vistinski primeri na egzistencija i vospituvawe. Ona {to go nudat ovie zaklu~oci e deka ~ovekot e isklu~ivo su{testvo koe vnesuva smisla vo svojot `ivot koja, kako {to vidovme, treba da ja najde vo svojata egzistencija i sre}a. Me|utoa, ~ovekot e isklu~ivo i toj koj treba vo sebe da ja vnese smislata na svojot `ivot i so toa da ja izgradi svojata individualnost, a celokupnata zada~a na op{testvoto se sostoi vo toa da sozdade takvi uslovi i da razvie pottici za vnesuvawe na vistinskata smisla {to nema da bide vo sudir so op{testvenite barawa i vrednosti. Vo soglasnost so toa treba da se ostvaruva i odnosot na poedinecot (individuata) sprema op{testvenata zaednica. Vo op{testvoto koe sî pomalku im se sprotivstavuva na poedincite, poedine~nite interesi ne se samo refleksija, tuku i osnova vrz koja se gradat op{tite interesi na op{testvenata zaednica. Me|utoa, za nadminuvawe na sudirot pome|u poedine~noto i op{testvenoto zasega ne se sozdadeni uslovi nitu vo edno op{testvo. Od tie pri~ini ~ovekovata egzistencija, ili barem nekoj negov interes {to e naso~en kon postignuvawe na individualnata sre}a, ponekoga{ se zagrozeni ili dovedeni na takvo nivo spored koe ~ovekot go usoglasuva i svoeto povedenie obiduvaj}i se da gi za{titi svoite poedine~ni potrebi, vrednosti, sre}a i idnina. Nakratko, ~ovekot gi naso~uva svoite aktivnosti protiv sklonostite {to go popre~uvaat ostvaruvaweto na smislata na negovoto postoewe i individualna sre}a. Kade e izlezot od seto toa? Spored nas, izlezot mo`e da se najde vo baraweto ramnote`a me|u nagonskoto, emocionalnoto i razumskoto vo ~ovekot {to treba da ja odr`uva konkretnoto op{testvo. Vo taa smisla, kolku {to e podobro op{testvoto, dotolku podobar i po~esen }e i bide poedinecot vo nego i negovata sre}a }e go raduva bez da ja sporeduva so tu|a, tuku vo sre}ata na drugiot }e ja gleda i sopstvenata sre}a.779 Dominiraweto na nagonskoto i emocionalnoto vo ~ovekot ne e ni{to drugo tuku osloboduvawe na kontrolata na op{testvoto vrz poedinecot. Ottuka i pra{aweto, kolku po{irokata i potesnata op{testvena sredina se vinovni za rastrojstvoto na onie vrednosti {to treba da ja so~inuvaat smislata na `ivotot, a kolku se za toa vinovni poedincite, odnosno nivnite individualni karekteristiki i nivniot nedovolen napor da gi usoglasat so op{testveniot `ivot. To~no e se779

Doblesta ne e ni{to drugo tuku ve{tina da se napravi sre}en samiot so so sre}ata na drugiot" Holbah, P. op. cit. str. 91.

424

kako deka se vinovni i ednite i drugite, no nepraveden e onoj koj zaedni~kiot porok go prefrla samo vrz op{testvoto780 ili samo vrz poedincite.781 Od tie pri~ini smetame deka na{eto op{testvo treba da vlo`i pogolemi zaedni~ki usilbi za namaluvawe na site protivop{testveni povedenija so takov odnos i sredstva so koi }e se vodi smetka za realnite sostojbi i uslovi. Pritoa, op{testvoto treba da e svesno deka e potreben dolgotraen napor vo borbata protiv asocijalnite, antisocijalnite i kriminalnite pojavi koi se masovni i ne prestanuvaat, no ne zatoa tie da prestanat, tuku da ne pobedat. 4. Kriminalitetot ne e pojava koja mo`e celosno da se iskoreni, no toa ne zna~i deka ne mo`e da se namali. Ottamu, toa treba da bide edinstvena cel na sekoe op{testvo. A eve, kako najednostavno mo`e da se postigne toa: 10 so sozdavawe povoli op{testveni uslovi za dosegnuvawe na sre}ata (op{testveno ramni{te), i 20 so istovremeno odzemawe kaj sekoj poedinec na pogre{nata pretstava za sre}ata (individualno ramni{te). Na op{testven plan se raboti za sozdavawe takvi uslovi koi nudat realna nade` deka posakuvanoto navistina }e se ostvari i toa samo so sopstven trud i sopstveni napregawe - da se raboti za ne{to da se bide, a ne da se bide za ne{to da se raboti, kako i so iskorenuvawe na bilo kakov strav deka posakuvanoto nema da se ostvari poradi dejstvie na drug poedinec ili na samoto op{testvo. Na individualen plan se raboti za izgradba na takov ~ovek koj vo sekoj moment }e bide sposoben za postignuvawe na zadovolstvoto i otstranuvawe na bolkata. Nakratko, treba da se sozdade ~ovek {to }e raspolaga so realen strav i realni nade`i. Otsustvoto ili pregolemiot strav i/ili nade`i go smaluvaat nivoto na samokontrola kaj poedinecot. Vo taa smisla se sosema vo pravo Gotferdson (Michael Gottferdson) i Hir{i (Travis Hirshi) koga vo nivnoto zaedni~ko delo "Op{ta teorija za zlostorstvoto,"782 kako najzna~ajna osobina na zlostornikot go istaknuvaat negoviot nedostig na samokontrola. Spored niv, kriminalniot akt obezbeduva neposredno i momentno ispolnuvawe na `elbite, a glavnata karakteristika na lu|e780

Taka, spored Ketle, iskustvoto kristalno jasno ja potvrduva vistinitosta na misleweto, koe na prv pogled mo`e da ni izgleda paradoksalno, deka op{testvoto go podgotvuva zlostorstvoto, a vinovnicite se samo instrumenti so koi toa zlostorstvo e storeno. Ottamu se slu~uva, nesre}nite poedinci koi ja izgubile glavata na gubili{te, ili go minuvaat `ivotot vo zatvor, da se stradalni `rtvi na op{testvoto. Zlostorot na takviot poedinec e rezultat na okolnostite vo koi e smesten. Svireposta na negovoto kaznuvawe e, mo`ebi, vtoriot rezultat na toa. Quetelet, A. A Treatise on Man, Edinburg, 1982. Navedeno spored Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, 1997, str. 60. 781 Seneka, op. cit. str. 91. 782 Vidi: Gottfredson, M. and Hirschi, T. A General theory of Cime, Stanford, 1990. str. 85 i natamu

425

to so niska samokontrola e vo svojata okolina da predizvikuvaat odgovori na toj na~in {to }e prezemat akcija "tuka i sega." Ottamu, tie izbiraat i takvi kriminalni akti koi pru`aat mo`nost `elbite da se isplolnat lesno i ednostavno. Tie obezbeduvaat pari bez rabota, seks bez dodvoruvawe, odmazda bez sud. Ottamu, op{testvoto treba da izgradi poedinci so visoko razviena samokontrola. Toa se takvi lica koi imaat zdrav odnos kon zadovolstvoto i kon bolkata. Vo pogled na zadovolstvoto - da se postigne: odlo`i, svede vo realni ramki, (nikako da se predupredi ili otstrani ili pak, da se ostvari po sekoja cena), vo pogled na bolkata - da se izbegne: da se predupredi ili otstrani (nikako da se istrpi). Problemot me|utoa i natamu ostanuva, za{to sekoj }e ni upati najmalku tri prigovori: 10 lesno e da se ka`e, te{ko e da se napravi, 20 koj treba da go stori toa, i 30 na koj na~in seto toa treba da se stori. Na prvoto i vtoroto pra{awe postoi samo eden odgovor - nepostoi ni{to tolku te{ko, {to koga e vo prea{awe ~ovekovata sre}a, ne mo`e samiot toj li~no da go stori. Vo pogled na tretoto pra{awe postojat dve alternativi: prvata, so revolucija koja }e dovede do "popravedno op{testvo" i vtorata, so miren pritisok, ili pomoderno ka`ano preku instituciite na op{testveniot sistem, vrz nositelite na toj sistem, t.e. vrz vlasta koja e vo vistinska pozicija vo ramkite na postoe~iot sistem da sozdadat sre}a za site. Nie ve}e se izjasnivme za vtorata alternativa. Vo prilog na toj stav ovde }e dopolnime deka istorijata ne nî uverila vo postoeweto na makar i virtuelen idealen sistem koj sam po sebe bi gi re{aval site problemi na ~ovekot. Ova osobeno ottamu, {to kakov i da e sistem vo pra{awe, nu`no se pojavuva vlasta kako negov predvodnik. So drugi zborovi, bez ogled na vidot na sistemot, vrz vlasta le`i najgolemata obvrska da sozdava takvi ekonomski, politi~ki i kulturni uslovi koi }e pretstavuvaat pogodna po~va za spu{tawe na nivoto na kriminalitetot. 5. Na{ata osnovna pretpostavka e deka poedinecot, koj `ivee vo slo`eniot svet poln so sprotivnosti i agresija, koj nema dovolna potpora od op{testvoto koe treba da mu izleze vo presret na zadovoluvaweto na negovite potrebi, postojano ja gubi smislata na svojot `ivot i ottamu, i samiot mnogu polesno go prifa}a neprijatelstvoto i destrukcijata, odnosno oddavaweto kon kriminalni povedenija. Nakratko, za takviot poedinec kriminalitetot se pojavuva kako na~in na osmisluvawe na svojot `ivot, a postignuvaweto kakva i da e korist, osnovna vrednost kon koja se stremi celokupnata negova li~nost. Poedinecot `ivee vo prete`no dezorganizirano op{testvo vo koe postojat niza opasnosti {to kaj nego predizvikuvaat naru{uvawe na negovite osnovni ~uvstva, a ottamu i kon negova postojana neprilagodenost. Pri~ina na taa neprilagodenost se: stravot i nade`ta, vo ~ija osnova le`i simpatijata (sakawe, qubov) i antipatijata (nesa}awe, omraza). Pottiknati od interesot (~itaj od potrebite), 426

ovie osobini na poedinecot stanuvaat osnovni motivi naso~eni kon postignuvawe na smislata na `ivotot ili sre}ata. Interesot sam po sebe e pottiknuva~ na stravot i nade`ta. Site egzogeni faktori imaat kauzalno zna~ewe za razvivawe na stravot i nade`ta i na toj na~in bitno go opredeluvaat povedenieto na poedinecot vo nasoka da se usoglasat potrebite (korisnoto) so sre}ata. Nesoodvetnata nagrada i kazna se dopolnitelni egzogeni faktori na kriminalnoto povedenie. Endogenite faktori pak, imaat kauzalno ili deterministi~ko zna~ewe za razvivaweto na stravot i nade`ta. Nivnoto vlijanie e sepak prete`no deterministi~ko, za{to svoeto dejstvo vrz formiraweto na steknatite potrebi ne go ostvaruvaat izolirano, tuku sekoga{ so posredstvo na op{testvenite faktori. Vo otsustvo na vlijanieto na op{testvenite faktori, nivnoto dejstvo nema nikakva {ansa samostojno da se pojavi. 6. Socijalni pojavi (neposredni pri~ini) {to go predizvikuvaat stravot i ja sozdavaat beznade`nosta se brojni i ottamu te{ko e da se pomestat spored nekoja op{trova`e~ka i dosledno rangirana klasifikacija. Dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa sepak dozvoluvaat me|u niv kako pozna~ajni da se izdvojat:  nevrabotenosta i niskite plati na najgolemiot del na naselenieto,  propa|aweto na brojni preprijatija i firmi sledeni so postojaniot pritisok deka }e se izgubi rabotnoto mesto,  siroma{tijata - nemo`nosta da se ostvarat osnovnite `ivotni potrebi, (hrana, obleka, stan),  nemo`nosta da se ostvari smislata na `ivotot: da se obezbedi osnovna egzistencija, da se sklu~i brak i da se formira semejstvo so pogolem broj deca,  nemo`nosta da se stekne opredelena polo`ba, da se dobie zaslu`enoto priznanie za svojata makotrpna rabota, neotvaruvawe na o~ekuvanite vetuvawa za napreduvawe vo slu`bata,  slo`enite op{testveni uslovi vo koi vladeat najrazli~ni sudiri,  op{testvenata dezorganizacija koja go pogoduva poedinecot i kaj nego predizvikuva emocionalni konflikti i li~ni krizi,  tempoto na brziot i nervozen `ivot,  postoeweto ili opasnosti od ekonomski krizi,  sostojbata na op{testvena nestabilnost i nesigurnost,  pojavite na politi~ka nestabilnost koja vodi kon nesigurnost na steknatite pozicii vo ekonomijata i funkcii na vrabotenite vo dr`avnata administracija,  postoeweto na kulturnite i religioznite konflikti,  golemata podvi`nost, izoliranost i anonimnosta na poedi427

necot vo golemite urbanizirani podra~ja, nedovolnata integriranost na poedinecot vo op{testveniot `ivot,  promenite vo op{testvenite vrednosti i brzite promeni vo sistemot na op{testvenite normi,  pojavite na vojni vo zemjata ili vo neposrednoto opkru`uvawe,  opasnosti od prirodni i ve{ta~ki ekolo{kite katastrofi i raznovidnite zagaduvawa vrz neposrednata `ivotna okolina,  opasnosta od nuklearni probi i od havarii na tehni~ko-tehnolo{kite sistemi i osobeno na nuklearnite centrali i drugite sovremeni postrojki,  deluvaweto na natprevaruva~kiot kapitalisti~ki duh i konkurentski borbi,  sekojdnevnoto pla}awe danok vo krv za ~ovekovite tvore~ki sposobnosti, so ogled deka se li{eni od negovata sila sosema bezbedno da zavladee so ona {to go sozdal, Site ovie i brojni drugi negativni vlijanija se javuvaat i kako pogodna po~va za egzistencija na silen strav i silna beznade`nost prosledeni so nezdravi i neprijatni ~uvstva, frustracii, napnatost, ma~nini, voznemirenost i poti{tenost, pojava na razo~aranost, individualni krizi, psihi~ki {okovi i drugi negativni psihi~ki procesi. Sozdadeniot strav i smalenite nade`i najprvin vodat kon razvivawe na nezdravi vrednosti. Vrz site vrednostite ~ovekot po~nuva da gleda samo od aspekt na svoite potrebi i interesi. Vo tie uslovi prviot `ivoten zakon na mnogumina stanuva sovetot na Dejvid Harum (David Harum) - "Pravejte im go na drugite ona {to tie sakaat da vi go pravat vam, me|utoa storete go toa prvi." Sledniot ~ekor e razvivaweto na psihologijata od tipot "Gospod da ne ~uva od polo{o," a potoa kon devizata: "Va`no e da se pre`ivee," za na krajot da se zapadne vo neurozi i psihosomatski bolesti. Me|utoa, onoj moment koga stravot i nade`ite }e go dostignat svojot vrv (najsilen strav i celosna beznade`nost), na ~ovekot ne mu preostanuva ni{to drugo osven izborot me|u trite preostanati opcii: 10 oddavawe kon sociopatolo{ko povedenie (destrukcija kon sebe i svoite bliski), 20 zapa|awe vo du{evna bolest (psihoza) ili, 30 kriminalno odnesuvawe (destrukcija kon drugite). Do seto toa najsigurno vodi naplastuvaweto na pogolem broj od ovie `ivotni opasnosti i problemi {to najednostavno mo`e da se objasni so primerot za kamilata i slamkata. Poznato e koga }e se pretovari kamilata, dovolno e vrz nejziniot grb da stavi samo edna slamka za da í go skr{i rbetot. Preneseno vo sferata na kriminalitetot, toa zna~i, koga postoi enormno naplastuvawe so najrazli~ni 

428

op{testveni problemi, vrz koi neodminlivo se nadovrzuvaat i li~nite (individualni) nedostatoci, problemi i sudiri na poedinecot, deka takviot tovar stanuva nepodnosliv i neodminlivo vodi kon kriminalitet. Ottamu, pogre{no e sekoe is~uduvawe od tipot: "Kako mo`e{e da bide storeno nekoe grozno zlodelo, od lice za koe site {to go ponavaa mo`ea da se zakolnat deka e ~esen, moralen i ugleden gra|anin vo nivnata sredina." Moj stav e deka vakviot teoretski pristap ednakvo se odnesuva kako za siroma{niot, taka i za bogatiot poedinec. Pretpostavuvam deka na site onie {to ne mo`at da gi po~uvstvuvaat blagodetite na bogatstvoto, sepak ne im treba poseben misloven napor za da ja zamislat te`inata na predizvikaniot strav i beznade`nosta vo koja se doveduva onoj koj poseduva mnogu, odnosno onoj koj ima {to da izgubi. Ottamu, i tvrdeweto deka toj koj e vo opasnost da izgubi pove}e, normalno e i pove}e da se pla{i. Za{to, veruvam, sekoj }e se soglasi, ne e isto da vi se sru{i kartonskata ku}a ili zamok od milion dolari, {to zna~i da ve stige evrejskata kletva "Da ima{ pa da nema{". 7. Vo takvi uslovi ~ovekot nema dovolno potpora od op{testvo za da go po~uvstvuva svojot `ivot kako osmislen i privle~en. Vo nastojuvaweto da ne zapadne vo avtoagresija i psiholo{ko rastrojstvo na sopstveniot li~en integritet, toj nu`no se obiduva da gi iznajde i aktivira poslednite atomi na svojata energija so koja }e im se sprotivstavi na silite na {to stojat nasproti nego, a koi se sostojat vo postojani zakani, pritisoci i destrukcii. Vo takvi uslovi, na iracionalnite naplivi im odgovaarat iracionalni sredstva. Ottamu, trgnuvajki od devizata: "Vo rasipano op{testvo i samiot treba da bide{ rasipan za da opstane{," kriminalitetot se javuva kako krajno sredstvo za ostvaruvawe na negovata egzistencijata i sre}a, koi, tokmu zaradi iracionalnosta na sredstvata za nivnoto dostignuvawe, i samite stanuvaat iracionalna cel, cel koja {to odnapred e osudena na neuspeh i propast. Nakratko, sekoj ~ovek ima ne{to posebno za {to `ivee i saka da `ivee, nekoja svoja `ivotna smisla, `ivotna cel. @ivotot im stanuva nesnosliv edinstveno na onie koi nemaat kon {to da se stremat, koi ne znaat za {to `iveat, ili ednostavno koi se polni so strav i koi gi izgubile site nade`i. Takvite poedinci `iveat bez idnina so ~uvstvo na izvrteni potrebi,783 bezvrednost i moralna praznina. 783

"Site ~ovekovi potrebi bea i sî isprevrteni i zloupoterbeni vo prv red od despotskata mo} koja vladee so op{testvoto i so poedinecot. Taka, ~ovekovata potreba za edinstvo e raspar~ena vo legion na sitni i bezna~ajni potrebi, potrebata za qubov e iskol~ena vo omraza, potrebata za barawe zadovolstva i sigurnost e izvrtena vo nezadovolstvo i nesigurnost, a potrebata za pripa|awe, so zavisnost i avtoriteti besramno e iskoristena vo potreba za predavawe na sabesi na drugite (kako mazohisti~ki vid na patolo{koto dvojstvo) i pot~inuvawe na drugite na sebe (kako sadisti~ki vid na istoto dvoj-

429

8. Od navedenoto mo`e jasno da se prepoznae deka na{ata teorija vo osnova e spoj od ~etiri filozofski pravci (materijalizmot,784 egzistencijalizmot, hedonizmot i utilitarizmot785) so koja, od edna strana se podvlekuva zna~eweto na objektivnite uslovi, a od druga strana, subjektivnite do`ivuvawa za definirawe na kriminalnite povedenija. Pri ova sinteza na objektivnost i subjektivnost, povedenieto pretstavuva aktiven proces zasnovan vrz slobodnata volja na ~ovekot. Toa sosema nakuso zna~i, deka kriminalitetot vo svojot totalitet e op{testvena pojava i istovremeno niza od poedine~ni, individualni ~ove~ki nastani vo `ivotot na storitelot, negovta `rtva i negovata op{testvena sredina. 9. Zaradi polesno sogleduvawe na gorenavedenite stavovi, i podobro dobli`uvawe na seto ona {to natamu }e sledi, ~inam deka e nu`no da gi prika`uvame vo edna generalna {ema od koja, spored na{e ubeduvawe, mo`e da se sogledaat osnovnite teoretski zalo`bi so ~ija pomo{ najdobro mo`at da se objasnat site etiolo{ki aspekti na kriminalitetot, no i na drugite sociopatolo{ki pojavi. Pritoa, kon nea stvo), odnosno na despotskite nametnuvawa na eden avtoritet nad site. Potrebata na poedinecot za priznavawe i uva`uvawe na ~ovekovoto dostoinstvo se pretvora vo potreba za poni`uvawe i ismejuvawe na osnovnite ~ovekovi prava. Najposle, potrebata za sloboda, silna isto kolku i potrebata za vozduh i `ivot, se strmoglavi vo naju`asno ropstvo." Jeroti}, V. O potrebama i zloupotrebama ljudske psihe, Ideje, Beograd, mart-april, MCMLXXI, str. 87. 784 ^ovekovata svest i ~ovekovoto socijalno i antisocijalno povedenie se rezultat na istovremeno sodejstvo ne samo na subjektivnite okolnosti tuku i na objektivnite faktori koi {to marksizmot gi odbele`al so zaedni~ko ime - op{testveno bitie. Ne mo`ej}i, ili podobro ka`ano, nesakaj}i, da go sogledaat vlijanieto na materijalnite uslovi na `ivotot kako krajni determinanti na op{testvenata svest i na socijalnite procesi {to ottamu proizleguvaat, brojni avtori za predmet na kriminolo{kite prou~uvawa go postavuvaat istra`uvaweto i objasnuvaweto samo na uslovite koi doveduvaat do devijantni i kriminalni povedenija. Nakratko, tie ne ja sogleduvaat potrebata od toa genezata na povedenieto da se bara vo opredelena op{testvena struktura, t.e. vo materijalnite uslovi na `ivotot od kade vo krajna linija izviraat site, pa i negativnite povedenija na ~ovekot. 785 "Spored edna skore{na ekonomska formulacija, koja eksplicitno ja iznese Gary S. Becker vo eden vlijatelen esej, i na{iot kriminalitet e utilitaristi~ki: "Poedinecot vr{i krivi~no delo ako o~ekuvanata korist od toa delo ja nadminuva o~ekuvanata korist koja bi mo`el da ja stekne so tro{ewe na svojot trud i sredstva vo drugite dejnosti. " O~igledno re{enite koe go nametnuva ovoj racionalno-utilitaristi~ki model e spre~uvawe na kriminalitetot so zastra{uvawe, t.e. so povi{uvawe na rizikot na kriminalnite dejnosti."Quinny, R. Klasa, dr`ava i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/1112, str. 286.

430

}e gi priklu~ime samo najnu`nite objasnuvawa na motivacioniot proces, svesni deka po{irokite eksplikacii koi se vklu~eni vo ostanatite delovi od ovoj trud mo`e lesno da se razberat i dovedat vo vrska so osnovnite elementi {to ovde se izlo`eni. OSNOVNI DETERMINANTI NA ^OVEKOVOTO POVEDENIE (DETERMINISTI^KA SFERA)

MOTIVI ILI DVI@E^KI SILI NA ^OVEKOVOTO POVEDENIE (od) NADE@ so cel za sebe ili za onie koi gi sakame

za onie koi ne gi sakame

da se slu~i

da se slu~i

dobro

lo{o

(od) STRAV so cel za onie sprema koi sme indiferen tni

ni dobro ni lo{o

za sebe ili onie koi gi sakame

za onie koi ne gi sakame

da ne se slu~i

da ne se slu~i

lo{o

dobro

za onie sprema koi sme indifere ntni

ni dobro ni lo{o

svesno i volevo POVEDENIE ~inewe ili propu{tawe naso~eno kon drug REZULTAT (POSLEDICA) DOBRO, KORIST, INTERES, SRE]A izbegnuvawe bolka

postignuvawe zadovolstvo

LO[O, ZLO, [TETA, NESRE]A postignuvawe bolka

izbegnuvawe zadovolstvo

OBJEKTIVNA PROCENKA NA POVEDENIETO I OP[TESTVENA REAKCIJA DOZVOLENO POVEDENIE NEDOZVOLENO POVEDENIE nagrada

kazna

indiefere ntnost

nagrada

kazna

indifere ntnost

Poedinecot se stremi kon postignuvawe na sre}a koja se sostoi vo ostvaruvawe na opredelen interes, korist (postignuvawe na zadovo431

lstvo i odbegnuvawe na bolka). Toj streme` se javuva i ostvaruva preku sledniov motivacionen proces: 10 naru{uvawe na biolo{kata i socijalnata stabilnost (ramnote`a) na poedinecot (stimulacija), 20 postoewe na opredelena korist za nego ili za negovite bliski, 30 negova `elba za taa korist, 40 postavuvawe na cel obrabotka na celta za ostvaruvawe na taa korist, i 50 aktivnost za da se postigne postavenata cel.

2.1. Stimulacija Stumulacijata pretstavuva vnatre{na (faktori koi proizleguvaat od samata li~nost: nagoni zdru`eni so opredeleni osobini na li~nosta) i nadvore{na (socijalni faktori: povod, stimulacija, pri~ina, provokativna situacija, viktimogeni i povedenie na `rtvata itn., povtorno zdru`ni so opredeleni osobini na li~nosta) determinacija na motivot. Toa e dinamizira~ka faza na motivot koga doa|a do naru{ena biolo{ka ili socijalna stabilnost 2.2. Korist (interes) 1. Korista ja sfa}ame kako biosocijalen sterme` na li~nosta kon koj poedinecot go naveduvaat vnatre{nite i nadvore{nite stimulacii vo momentot koga poradi strav i/ili nade` e po~ustvuvana kako opredelen: nagon, potreba, ~uvstvo, interes, ili vrednost ({to istovremeno ne mora da pretstavuva i nekakvo dobro, krajna vrednost).786 Poimot korist ovde go upotrebuvame kako sinonom za postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka. Ova naprosto e faza na pojava na osnovnite emocii: strav i nade` vo vrska so opredelena simpatija antipatija. Kriminalecot e racionalno su{testvo koe se re{ava da izvr{i krivi~no delo zemaj}i go predvid zadovolstvoto koe toa mo`e da mu go pru`i i bolkata koja mo`e da ja izbegne. Vrz objasnuvaweto na nivnata poedine~na uloga vrz motivacionite procesi na ova mesto }e se zadr`ime sosema nakuso, so ogled 786

Poimot korist {to ovde go upotrebuvame ni oddaleku ne smee da se izedna~uva so poimot koristoqubie {to vobi~aeno se upotrebuva vo krivi~noto pravo i krivi~nopravnata teorija. Poimot {to nie go upotrebuvame e mnogu po{irok od krivi~nopravnoto zna~ewe na koristoqubieto, za{to osven {to se odnesuva na imotnata korist (potesno zna~ewe na korista, svojstveno za krivi~noto pravo), toj se pro{iruva i na telesnata, moralnata i sekoja druga korist {to poedinecot mo`e da ja zamisli i kako takva da ja posaka. Taka, na primer, zad ovoj streme` mo`at da stojat ne samo `elbata za steknuvawe na imotna korist, tuku site nagoni i vrodeni i steknati potrebi, ~uvstva, interesi i vrednosti, kako na primer, seksualniot nagon, samopotvrduvaweto, qubovta, ne`nosta, dominacija, presti`. Ottamu, ovoj poim treba da se sfati kako generalen streme` za steknuvawe i poseduvawe.

432

deka na niv povtorno se navra}ame vo posledniot del od ovoj trud. Me|utoa, ovde morame ne{to pove}e da progovorime za onie komponeti na toj proces od ~ija prethodna eksplikacija zavisi razbiraweto na na{ata poinakva opredelba na ovoj problem.787 2. Vo toa smisla e potrebno najprvin da go opredelime zna~eweto na stravot i nade`ta (i nivnite vnatre{ni razdvi`uva~i simpatijata - antipatijata) kako osnovni elemetni bez koi ne mo`e da se po~ustvuva korista kako nagon, potreba, ~uvstvo, interes ili vrednost. 10 Stravot i nade`ta sekoga{ se javuvaat koga }e se pojavi nekoja pre~ka za spontano zadovoluvawe na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite ili vrednostite. Ottamu, stravot i nade`ta mo`at da se definiraat kako osnovni ~uvstva {to go sledat zadovoluvaweto na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite i vrednostite788 i vo kombinacija so opredlen stapen na simpatija ili antipatija, re{ava~ki deluvaat vrz psihi~kiot `ivot na ~ovekot, za{to gi naso~uvaat mislovnite procesi, svesta, inteligencijata, voljata i povedenieto kon postignuvaweto na opredelena korist (postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka) koja za poedinecot se javuva kako krajna cel (sre}a). Ottamu, se opredelivme stravot i nade`ta da gi poso~ime kako osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie. Stravot i nade`ta se sostaven del na ~ovekovoto povedenie. Tie se osnovnite ~ovekovi emocii, a ottamu i motivi na ~ovekovoto povedenie {to mu prethodat i go sledat toa povedenie. Na{ot natamo{en stav e deka stravot i nade`ta se primarni ~uvstva od koi vo sodejstvo so simpatijata mo`at da se izvedat site ostanati ~uvstva na poedinecot kako {to se: radost i taga, gordost, sram, blagodarnost, gri`a, stravuvawe, o~ekuvawe, zavist, omraza, itn. 787

Vo psihologijata vo objasnuvaweto na normalnata motivacija, a ottamu i na kriminalitetot, obi~no se poa|a od tn. motivacionen ciklus koj redovno gi opfa}a slednive fazi: a) naru{uvawe na socijalnata ramnote`a od {to rezultira b) pojava na biolo{ki i socijalni potrebi. Potrebite se odrazuvaat vo ~ovekovata svest kako g) ~uvstva koi se sledeni so napnatost i drugi, po pravilo, neprijatni emocionalni sostojbi. ^uvstvata sozdavaat d) `elbi koi po procesot na |) borba na motivi vo opredelena forma po~nuvaat da se realiziraat niz e) aktivnost, koja pak, doveduva do postignuvawe na `) opredeleni celi, koi ovozmo`uvaat povtorno vospostavuvawe na biosocijalnata ramnote`a. Me|utoa, {tom ovaa ramnote`a e vospostavena, taa povtorno se naru{uva i celiot ciklus zapo~nuva od po~etok. Zvonarevi}, M, Socijalna psihologija, Beogtrad, 1972, str. 308. 788 So ogled na toa {to nagonite vo celost mo`at da se svedat na organski, a vrednostite i interesite na socijalni potrebi, ~inam deka e sosema ispravno ako se ka`e deka stravot i nade`ta se javuvaat koga }e se pojavi nekoja pre~ka vo zadovoluvawe na potrebite, a samiot poim potrebi natamu da se izedna~i so poimot korist.

433

Taka na primer, radosta proizleguva od mo{ne slaboto prisustvo ili is~eznuvaweto na stravot (ponekoga{ duri i samo od subjektivnata prestava za negovoto otsustvo) i ispolnetata nade` vo vrska so na{ata simpatija kon opredelen del od objektivnata stvarnost ili kon sebesi (kaj tagata se raboti za obratna situacija). Kaj sramot postoi izrazen strav za toa kakov vpe~atok }e ponesat drugite od opredelenata postapka na poedinecot i otsustvo na nade` deka drugite pozitivno go ocenile takvoto povedenie (gordosta e povrzana so obratna situacija). Omrazata e povrzana so silen strav deka nekoj mo`e na bilo koj na~in da ni na{teti i deka nema simpatii kon nas, i/ili nie kon nego i celosna otsutnost na kakva i da e nade` deka }e dojde do promena vo na toj na~in izrazenite negovi ili na{i ~uvstva. Vakvata povrzanost na stravot i nade`ta vo prisustvo na opredelen oblik na simpatija (antipatija) e u{te poo~igledna koga izvedenite ~uvstva se povrzani so nekoi objekti (vo koi gi pomestuvame i `ivotnite), pojavi i situacii. Stravot i nade`ta me|utoa, ne nastanuvaat sami od sebe, bez povod. Tie se predizvikani so opredelen nastan od okolinata i na toj na~in ja reflektiraat vrednosta na toj nastan. Vrz taa osnova mo`e da se ka`e deka stravot i nade`ta se psihi~ki procesi vo koi se odrazuva vrednosta koja za poedinecot ja ima objektivnata stvarnost. Vrednosta na taa objektivna stvarnost se menuva od eden do drug poedinec i kaj sekogo predizvikuva razli~ni stravuvawa i nade`i. Ottamu, stravot i nade`ta se javuvaat kako individualni i intimni do`ivuvawa koi zavisat od individualnoto iskustvo na sekoj poedinec. Negativnoto iskustvo so opredelen objekt, lice, nastan ili situacija kaj nekoj poedinec }e predizvika neprijatno do`ivuvawe, i obratno, pozitivnoto iskustvo }e bide povod za prijatni do`ivuvawa i soodvetno na toa za pozitivna naso~enost na konkretnoto povedenie. Tie razliki vo do`ivuvaweto ne se projavuvaat samo vo intenzitetot i nasokata na do`ivuvaweto na stravot i nade`ta, tuku i vo vidot na sekundarnite ~uvstva. Na primer, dodeka nekoj vo prisustvo na svojot neprijatel ~uvstvuva omraza i prezir, drug mo`e da izrazuva ~uvstvo na gordost. Stravot kako psihi~ka sostojba na poedinecot nastanuva pod vlijanie na nadvore{ni okolnosti. ^ovekot so pomo{ na svoite setila ja zabele`uva sostojbata na nadvore{niot svet (okolnostite i pojavite) koi kaj nego go pottiknuvaat psihi~kiot proces na mislewe. Vo toj proces poedinecot doa|a do soznanie na nadvore{niot svet. Toa soznanie mo`e da bide povolno ili nepovolno. So pomo{ na misleweto vrz osnova na zabele`uvaweto na okolnostite ili pojavite koi gi prerabotuva vo misleweto i gi doveduva vo vrska edni so drugi, poedinecot doa|a do soznanie deka nadvore{niot svet za nego e povolen ili nepovolen. Povolniot svet, pokraj ostanatoto, poedinecot go do`ivuva kako sostojba na sigurnost, dodeka nepovolniot svet kaj poedinecot sozdava ~uvstvo na opasnost. Opasnosta mo`e da se odnesuva na li~nosta na poedinecot, na negovite bliski ili na kakvo i da e drugo dobro 434

koe za nego i za negovite bliski e od zna~ewe. ^uvstvoto na opasnost kaj poedinecot predizvikuva nesigurnost. Od kvantumot na opasnosta zavisi intenzitetot na nesigurnosta. So drugi zborovi, vo nadvore{niot svet postojat okolnosti ili pojavi koi ~ovekot gi do`ivuva kako opasnosti. Tie opasnosti predizvikuvaat nesigurnost, a nesigurnosta predizvikuva strav. Takvata sostojbata na strav, pak, e pogodna za nametnuvawe vrz poedinecot na tu|a volja. Emocionalnata sostojba na ~ovekot e nadvore{no vidliva. Taa se manifestira vo nadvore{niot svet. Na primer, stravot se projavuva kako gr~, vko~anetost ili olabavenost na muskulaturata, vko~anetost na pogledot, stegnatost na vilicata, treperewe na muskulaturata, {kripewe na zabite, tresewe na nozete i racete, oblienost so ladna pot, zabrzana rabota na srceto i, voop{to, pani~en izgled na celokupnata li~nost. Toa se nadvore{ni manifestacii na stravot koi se javuvaat koga opasnosta dejstvuva ili neposredno prestoi. Me|utoa, postoi i tn. sostojba na stravuvawe, sostojba koja najavuva opasnost vo dogledno vreme. Takvata sostojba kaj poedinecot mo`e da se odrazi vo nadvore{niot svet kako zagri`enost, kako nekoncentriranost, taka {to taa neprijatna sostojba mo`e da bide mnogu intenzivna. Glavnite vidovi na stravot se: somnenie, pla{livost, voznemirenost, strav, stravuvawe, trema, grozewe, o~aj i u`as. [to se odnesuva do nade`ta, spored Dirkem: "Ako lu|eto nau~ile da se nadevaat, ako pod udarite na nesre}ata steknale navika da gi svrtuvaat svoite pogledi sprema idninata i od neja da o~ekuvaat nadomest za nivnite sega{ni stradawa, pri~inata za toa e {to uvidele deka takvata nadomest doa|a ~esto, deka ~ovekoviot organizam istovremeno e fleksibileni mnogu otporen za da mo`e lesno da bide porazen, deka momentite vo koi pobeduva nesre}ata se isklu~itelni i, voop{to zemeno, deka ramnote`ata na krajot se vospostavuva. Dosledno na toa, kolkav i da e udelot na nade`ta vo nastanuvaweto na nagonot na samoodr`uvaweto, toj pretstavuva svedo{tvo i dokaz za relativnata blagodet na `ivotot. Od istata pri~ina, tamu kade {to toj ja gubi svojata relativna sila, bilo svojata op{tost, mo`eme da ka`eme deka i samiot `ivot gi gubi svoite privle~nosti, deka zloto raste, bilo zatoa {to pri~inite na stradawata se umno`uvat, ili ottamu {to otpornosta na poedinecot opa|a. Zna~i, ako bi imale nekoja objektivna i merliva okolnost koja izrazuva promeni vo silata niz koe pominuva ova ~uvstvo vo oddelni op{testva, so samoto toa nie bi mo`ele da gi merime promenite na srednata nesre}a vo tie isti sredini. Toj fakt, toa e brojot na samoubistvata,"789 a nie bi dodale i na site ostanati sociopatolo{ki pojavi, brojot na du{evnite bolesti i obimot i strukturata na kriminalitetot voop{to. Ako izgubi sekakva nade`, ~ove789

Dirkem, E. O podeli dru{tvenog rada, Prosveta, Beograd, 1972, str.

253-254.

435

kot ili izvr{uva samoubistvo, ili se oddava na sociopatolo{ki pojavi ili na kriminal. 20 Simpatijata se javuva vo razli~ni vidovi (polova qubov, rodninska qubov, prijatelska qubov) i so razli~en intenzitet (od lesna simpatija, dopa|awe, do "zaqubenost do u{i"). Taa ne mora da ima seksualna osnova i ottamu mo`e da se odnesuva kako na lica, taka i na predmeti, situacii pojavi. Simpatijata, odnosno antipatijata se vo tesna vrska so ~uvstvata na egoizam odnosno altruizam. Ovaa okolnost e va`na ottamu {to doveduva do smaluvawe na kriti~nosta vo ocenuvaweto na liceto koe se saka ("qubovta e slepa"). Nasproti simpatijata stoi antipatijata koja isto taka mo`e da se javi vo razli~ni vidovi (nedopa|awe, zavist, nesakawe, prezir, zloba, omraza) i so razli~en intenzitet. Moj stav, nasproti misleweto na pogolem broj psihiolozi, e deka antipatijata e emocionalna sostojba koja mora da e povrzana so nekakov interes (korist) i koja, tokmu ottamu go determinira agresivnoto povedenie na ~ovekot kon opredeleni lica, predmeti, situacii i pojavi. Omrazata kako oblik na antipatija pretstavuva silna, napnata, obi~no podolgovremena emocija. Se projavuva vo netrpelivost, nepodnesuvawe na nekogo poradi nekoja konfliktna situacija. Vo sostojba na omraza poedinecot gi ~uvstvuva drugite lica taka {to ne gi saka, kako ne{to {to go odbiva od niv, po`eluva da im na{teti, da im se odmazdi. Na onoj koj se mrazi naprosto mu se posakuva da mu se slu~i nekakvo zlo ili se saka (se projavuva volja) takvo zlo da mu se napravi. Koga omrazata }e se naplasti, koga poradi podolotrajnoto do`ivuvawe }e stane nepodnosliva, poedinecot nastojuva na onoj kogo go mrazi da mu nanese zlo duri i so primitivni, no sî u{te ne nad`iveani obrasci kakvi {to se kolnewe i pravewe na raznorazni ma|ii. Simpatijata i antipatijata koi nekoi psiholozi gi narekuvaat potrebi (pomesteni me|u primarnite potrebi) ili motivi za emotivna privrzanost, odnosno motiv na simpatija, za nas pretstavuva kongenitalen (vroden) nagon ili streme` na ~ovekot nekogo da saka i samiot da bide sakan. Prisustvoto na simpatija i toplina od strana na drugite doveduva do ~uvstvo na prifatenost, a nejziniot nedostig do ~uvstvo na otfrlenost. I obratno, prisustvoto i otsustvoto na simpatija od strana na poedinecot kon drugite doveduva do ~uvstvoto na nivno prifa}awe ili otfrlawe, i soodvetno na toa opredeluvawe na na~inot na odnesuvaweto kon niv (prilagoduvawe na sopstvenoto odnesuvawe). Vo pozadinata na toa odnesuvawe sekoga{ e ~uvstvoto na strav ili nade`. 3. Po ovie razgleduvawa mo`eme da prejdeme na osnovnata uloga na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite i vrednostite koi ne ostanuvaat bez zna~ewe vo motivacioniot proces.

436

10 Motivaciotnata uloga na nagonite790 e osobeno golema iako vo psiholo{kata literatura za toj proces najmalku se zboruva. 20 So zna~ajna motivaciona sila se javuvaat i potrebite.791 30 Za nespornoto vlijanie na ~uvstvata, isto kako i za nagonite i potrebite, poop{irno }e zboruvame podocna.792 40 Na motivacioniot proces opredeleno vlijanije ostvaruvaat i interesite.793 Vo onaa mera vo koja interesot na poedinecot e pogolem da zadovoli opredeleni motivi, do tolku posilno }e bidat mobilizirani negovite volevi sposobnosti vo svesnata naso~enost na dejstvieto kon celta, odnosno motivacioniot proces }e ima pogolema sila {to, se rabira, se odrazuva i na zgolemuvaweto na krivi~nata odgovornost.794 50 Motivite se vo tesna vrska so vrednostite i vrednosnite (vo prv red moralnite) orientacii na li~nosta.795 Postapkite ne mo`at da bidat dobri dokolku ne bile dobri motivite od koi tie proizlegle, za{to od niski motivi ne mo`e da se napravi ne{to dobro. Vo psiholo{kata teorija postojat mislewa deka tokmu vrednostite, odnosno vrednosnite orientacii796 pretstavuvaat glaven izvor na povedenieto na li~nosta, osnova na li~nosta koja uslovuva opredeleno sogleduvawe na stvarnosta i odbirawe na opredeleno povedenie. Me|utoa, toj proces ne te~e ednostavno. Dokolku li~nosta pokraj antisocijalni vrednosni orientacii usvoila i pozitivni vrednosti, vo motivacioniot proces se pojavuva konflikt na motivi vo pogled na mo`nite povedenija koi op{testvoto gi odobruva ili gi osuduva.797 Od takvata motivaciona sila na vrednostite vo kriminologijata se nastojuva da se izvle~e odgovorot na su{tinskoto pra{awe na motivacioniot proces: {to e toa {to me|u pogolem broj na~ini na postapuvawe uslovuva poedinecot da go odbere tokmu kriminalnoto povdenie. Vo odgovorot na ova pra{awe, Eliot veli: "Glaven faktor za diferenci790

Za poimot i zna~eweto na nagonite vidi str. 845-848 od ovoj trud. Za poimot i zna~eweto na potrebite vidi: str. 848-851 od ovoj trud. 792 Za poimot i zna~eweto na emociite vidi: str. 852-856 od ovoj trud. 793 Za poimot i zna~eweto na interesite vidi: str. 851-852 od ovoj trud. 794 Simonovi}, B. O motivacijama kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 86. 795 Za poimot i zna~eweto na vrednostite vidi: str. 895-902. 796 Pod vrednosni orientacii se podrazbiraat niza na izbori i preferenci so relativno homo|ena sodr`ina, taka {to pretstavuvaat posebna celina i ja opredeluvaat strukturata na vrednostite na poedinecot ili na grupata." Petrovi}, M. Vrednosne orjentacije delinkvenata, str. 669. 797 Ottamu {to za konfliktot na motivite }e stane zbor podocna, na ova mesto samo potsetuvame deka toj konflikt na motivi mo`e da bide i emocionalno oboen, so {to vistinskoto razbirawe na motivite u{te pove}e se uslo`nuva. 791

437

jacija na licata smetani za prestapnici e nivnoto otfrlawe na op{testvenite vrednosti."798 Vo potkrepa na iznesenoto zboruva i krivi~nopravnata praktika vo koja motivot se posmatra kako merilo na moralnata te`ina na krivi~noto delo, a toa zna~i deka i samoto krivi~no pravo gi vrednuva negativnite motivi na krivi~nite dela, na primer, kako krivi~no delo od bezobyirna odmazda, od koristoqubie i sl. Pokraj toa, kaj odmeruvaweto na kaznata za krivi~noto delo, eti~kata vrednost na motivot isto taka se javuva kako merilo za toa dali motivot }e pretstavuva ote`nitelna ili olesnitelna okolnost ili nema da ima zna~ewe. Vo vrska so izlo`enoto treba da se doveduva podelbata na motivite na stabilni i situacioni799 i negativni i pozitivni.

2.3. @elba (postoewe svest za opredelana korist) Vo ova faza doa|a do obrabotuvawe na vnatre{nite i nadvore{nite okolnosti vo svesta na poedinecot kako mo`ni pottiknuva~i vo svetlinata na nagonite, potrebite, ~uvstvata, vrednostite i interesite. Ovde se raboti za tretata faza na motivacioniot proces koj 798

Spored Eliot: "Mnogu lu|e nadvor od zatvorite vo osnova se sebi~ni i samo`ivi vo svojot streme` kon `ivot, sloboda i sre}a. Rakovodeni od najsebi~nata filozofija ~ie moto e "od kakva korist e toa za mene," takvite lu|e vo osnova mo`at da bidat protivop{testveni no, sepak da ostanat vo granicite na zakonite ili da gi izvrtat zakonite taka {to da im odgovaraat na nivnite sopstveni egoisti~ki celi. Ili, poradi mo}ta za vlijanie vo op{tite raboti tie mo`at da bidat prestapnici vo sekoj pogled osven vo tehni~kiot - imeno da ne bile apseni i sudeni za svoeto povedenie. Tie nekazneti prestapnici i recidivisti zad re{etki se vistinki prestapnici za{to gi organizirale svoite `ivotii bez ogled na op{etstvenite vrednosti. So materijalnata dobivka tie go opravduvaat svojot zanaet, bez razlika dali se sostoi vo obivawe kasi, reket, planirawe na "stru~no" vlo`uvawe na kapitalot ili ne~esna trgovija. Glavna razlika me|u prestapnikot i neprestapnikot e vo toa {to prviot celosno gi otfrla eti~kite vrednosti koi gi bara onoj del na op{testoto koj gi donesuva zakonite". Eliot, M. op. cit. str. 73. 799 "Stabilnite motivi daleku pove}e se vrzani za li~nosta, za nejzinite osobini i streme`i. Tie obi~no trajat dolgo i vleguvaat vo strukturata na li~nosta, kako na primer koristoqubivite motivi i sl. Za razlika od niv, situacionite nastanuvaat pod vlijanie na nadvore{nite okolnosti, relativno nezavisno od storitelot. Re{ava~kata uloga tuka vo prv red ja igra nadvore{nata `ivotna situacija. Pritoa e normalno deka i taa se prekr{uva niz prizmata na li~nosta, me|utoa vlijanieto na okolinata e sepak prete`no, taka {to za ovie motivi mo`e da se ka`e deka vo pomala mera ja karakteriziraat li~nosta odo{to prethodnite. Situacionite motivi, na primer, se pojavuvaat kaj vinovnicite od navika." Simonovi}, B. op. cit. str. 89.

438

u{te mo`e da se nare~e pojava na `elba i streme` za ostvaruvawe na konkretnata cel (interes, korist). Vo ovaa faza doa|a do izraz ulogata na svesta (mislovna uloga na motivot).800 Samiot proces na osmisleno povedenie }e zavisi od toa kakva cel poedinecot }e si postavi pred sebe. Svesnata uloga na motivot se sostoi vo postoewe na svest za korista koja treba da se ostvari, za celite i na~inite na nejzinoto ostvaruvawe, za toa deka poedinecot stanal svesen na svoite pobudi, so koi toj go objasnuva i izvr{uvaweto na svoite aktivnosti, nivnata pri~ina i naso~enost. Pritoa, va`no e deka dinamizira~kata i svesnata uloga na motivot se tesno povrzani i zaemno usloveni. Me|utoa, me|u niv mo`e da dojde do razijduvawe. Nesovpa|aweto mo`e da nastapi koga liceto ne e dovolno svesno, ili duri e i nesvesno za motivite koi go naveduvaat na aktivnost. Imeno, vo `ivotot ~esto se slu~uva storitelot na krivi~noto delo da go objasnuva svoeto povedenie so edni motivi, dodeka vo stvarnosta toa bilo determinirano od drugi pobudi. Toa se slu~uva poradi postoeweto na tn. kratki motivacii,801 800

Spored Zvonarevi}, `elbata pretstavuva klu~na to~ka vo motivacioniot proces. Spored nego `elbata "ja pretstavuva onaa to~ka vo motivacioniot ciklus koja rigidno go deli na dva dela: prviot del (faza na `elbi) gi opfa}a onie biolo{ki, socijalni i psiholo{ki procesi koi doveduvaat do nejzinoto pojavuvawe vo na{ata svest, a drugata (faza na akcija) gi opfa}a procesite koi vodat kon prezemawe (ili neprezemawe) na akcijata preku koja }e se realizira `elbata, za{to psiholo{kite mehanizmi koi doveduvaat do pojavuvaweto na `elbite su{tinski se razlikuvaat od onie mehanizmi koi doveduvaat do nejzinata realizacija. Pritoa, kako {to natamu naglasuva istiot avtor, ako pojavuvaweto na `elbata zavisi od psiholo{kite zakonitosti, preminot na poedinecot kon akcija zaradi nivna realizaciija, vo prv red zavisi od op{tata situacija, a pred sî od socijalnite okolnosti. Ottamu odgovorot na pra{aweto zo{to ne{to sme posakale, e sosema poinakov od odgovorot na pra{aweto zo{to ne{to sme storile. Zna~i, `elbite koi nastanuvaat vrz osnova na naru{uvaweto na biosocijalnata ramnote`a na poedinecot sami po sebe ne mo`at da dovedat do akcija, odnosno do nivna realizacija (ottamu `elbite se pojavuvaat vo mnogu pogolem broj i vo poraznovidni formi odo{to nivnata realizacija). Tuka motivacioniot proces mo`e da zapre, odnosno da se prekine - posakuvanoto da ostane samo `elba. Duri so postavuvaweto na celta i so opredeluvaweto na na~inite i sredstvata za postignuvaweto na taa cel, odnosno so pristapuvaweto kon akcija, motivacioniot proces se doveduva dokraj, so {to doa|a do opredeleni promeni vo nadvore{niot svet koi i so pomo{ na setilata mo`at da bidat zabele`ani. Zvonarevi}, M. Socijalna psihologija, Beograd, 1972. str. 308-309. 801 "Za razlika od tn. dolgi motivacii, kratkite motivacii nastanuvaat toga{ koga poedinecot ne mo`e podrobno da ja proceni situacijata vo koja mora da rea|ira poradi nedostig na vreme za razmisluvawe, nenadejno nastapuvawe na nastanite, sostojbata na zgolemena vozbudenost, nedovolno isku-

439

poradi nesvesno razubavuvawe na motivite, pogre{no tolkuvawe na motivite i postoeweto na nesvesni motivi.802 Sekoj ~ovek vo tekot na `ivotot pravi nekoj redosled na `elbite i spored toj redosled saka da stigne do krajnata cel. ^ovekot, pred sî, saka da bide sloboden, da ja obezbedi svojata egzistencija i ostvaruvaweto na ovie `elbi gi smeta kako potrebi na ~ovekot, kako uslov za opstanok na ~ovekoviot rod. Ponekoga{ ~ovekot saka mnogu pove}e. Tie `elbi mo`at da bidat raznovidni i mnogubrojni, taka {to `elbite ~esto pretstavuvaat barawa (vo smisla na posakuvawa, prohtevi). Ostvaruvaweto na `elbite na poedinecot obi~no e te{ko. Toa osobeno va`i za onie vidovi na `elbi koi spa|aat vo barawa na ~ovekot. ^ovekovite `elbi se golemi, a mo`nostite skromni. ^ovekot glavno se pomiruva so toa soznanie, so taa vistina, so moralnite i pravnite normi na op{testvoto na koe mu pripa|a i nastojuva da go zadovoli samo ona {to pretstavuvaat negovi potrebi, a svoite barawa, ako ne mo`e da gi ostvari na dozvolen na~in, naj~esto gi do`ivuva samo vo fantazijata. No sekoga{ ne e taka. Site lu|e ne se pomiruvaat so vistinata, so moralnite i pravnite normi. Nekoi od niv, za da gi zadovolat svoite potrebi ili barawa gi kr{at moralnite i pravnite normi. Takvite potrebi i barawa tie gi zadovoluvaat na tu|a smetka. Vo ovaa grupa spa|aat kriminalcite. Mehanizmite koi doveduvaat do pojava na `elbata bitno se razlikuvaat od onie psiholo{ki mehanizmi {to doveduvaat do nivnata realizacija: `elbite nesporedlivo pobrzo i polesno se pojavuvaat, tie se nesporedlivo pobrojni i poraznovrsni od na{ite akcii. Gete (Goethe) edna{ rekol: "Koga ~itam za dnevnite zlostorstva nao|am deka sekoj od tie zlostorstva mo`am i samiot da gi izvr{am; koga ne bi postoela nekoja nevidliva raka jas bi stanal Cartouche, Damiens ili Girard" (poznati zlostornici od negovoto vreme). "Nema zlostorstvo koe ne sum go posakal," rekol amerikanskiot poet Emerson (R. Emerson). Vo dvata slu~ai imame mo`nost i `elba, no ne i realizacija. Ogromen broj na `elbi ostanuvaat neispolneti: tie stanuvaat zaboraveni, potisnati, otfrleni ili izmeneti. Tie se vo sostojba da naviraat vo na{ata svest pokraj pa, i protiv na{ata volja (razni vidovi na prisilni misli, gri`i, stravuvawa i sl.) {to zavisi od psiholo{kite zakonitosti. Preminuvaweto na poedinecot vo akcija za nivnata realizacija vo prv red zavisi od op{tata situacija vo koja konkretniot poedinec se nao|a, a vo prv red od niza socijalni okolnosti. Ona {to pretststvo, nestabilnost na li~nosta, i drugi okolnosti koi gi nadminuvaat negovite sposobnosti, {to vlijae na smaluvaweto na svesnosta na motivacioniot proces. Simonovi}, B. op. cit. str. 89. 802 Nesvesnite motivi vo prv red se javuvaat kako posledica na du{evni bolesti, no ~esto i poradi alkoholizirani sostojbi, zgolemen zamor i sl. sostojbi.

440

avuva socijalen i kriminolo{ki problem, spored avtorot na ovie redovi, ne e pojavuvaweto na nedozvoleni `elbi (iako ova mo`e da pretstavuva te`ok psiholo{ki problem za konkretnoto lice), tuku nivnata realizacija, do koja doa|a vo opredelena `ivotna situacija, vo koja deluvaat opredeleni kriminogeni faktori.803 @elbite se porivi koi li~nosta gi ~uvstvuva zaradi potrebata na nagonite i emociite da se zadovolat. So ogled deka `elbite razli~no se pretstavuvaat vo niv treba da se vklu~at i razli~nite stavovi na li~nosta koi proizleguvaat od opredeleni sostojbi na emociite. @elbite ne se svesni ~uvstva i ne treba da se me{aat so voljata i sakaweto, sî dodeka li~nosta ne gi prepoznae kako sili koi slu`at za zadovoluvawe na biolo{kite potrebi. Nakratko, zaedni~kata komponenta na nagonite i emociite koja nastanuva od nivnoto zaedni~ko deluvawe, na svesniot del na li~nosta mu se pretstavuva kako `elba.804

2.4. Cel (obrabotka na celta zaradi postignuvawe korist) Vo ovaa faza doa|a do aktuelizacija na vnatre{nite i nadvore{nite okolnosti kako realni pobudi. Motivot e formiran duri toga{ koga liceto }e gi spoznae i sredstvata i na~inot so koi toj motiv }e bide zadovolen.805 Ovde na individualno-psiholo{ko ramni{te doa|a do formirawe na povedenieto (krivi~noto delo) po pat na izbor me|u konfliktnite motivi, celata i planot na konkretnoto povedenie (na~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo). Ova e ~etvrta faza na motivacioniot proces: napnatost i obrabotka na celata (korista) koja vodi kon sre}ata. Site teorii za li~nosta istaknuvaat deka ~ovekovoto povedenie e naso~eno kon opredelena cel (iako sekoja od niv mu dava razli~no zna~ewe i smisla na poimot na celta) {to uka`uva deka ~ovekovoto povedenie e determinirano, a ne slu~ajno. Sepak, pod cel se podrazbira ona {to ~esto se postavuva ili {to samo se zamisluva kako ne{to kon {to se te`nee, {to se po`eluva ili saka da se dostigne. Ili 803

[eparovi}, Z. op. cit. str. 62. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 9. 805 "Me|u motivot i celta postoi tesna vrska, no tie ne mo`at da se izedna~uvaat. Celta se naoga nadvor od motivot, me|utoa za da se razbere motivot mora da se zamat predvid i celite. Pretstavata za celta e sostaven element vo motivacioniot proces. Motivot go naso~uva povedenieto ne sam po sebe, tuku edinstveno vo vrska so celta, vo vrska so onie rezultati kon ~ie ostvaruvawe se stremi liceto koe prezema opredeleno povedenie. Motivot i celta se poimi koi se tesno povrzani, me|usebno usloveni, korelativni. Celta sekoga{ e uslovena so motivot, isto kako {to i motivot e usloven od celta. Od motivot zavisi kako }e se formira celta, celta pak opredeluva na kakov na~in }e bide ostvarena namerata." Simonovi}. B. op. cit. str. 93. 804

441

poprecizno, cel na krivi~noto delo e posakuvaniot rezultat koj se

stremi da go ostvari poedinecot koj go prezema kriminalnoto povedenie.806 Pretstavata za celta e karakteristi~na za sekoja ~ove~ka dejnost. Pritoa, mnogu va`na pojava vo `ivotot na ~ovekot e i javuvaweto na potcelite (me|ucelite). Patot do celta mnogu ~esto se zabele`uva kako sostaven od izvesen broj delovi. Sekoj del pretstavuva posebna potcel (me|ucel) koj mora da se ostvari za da se dojde do krajnata cel.

2.5. Aktivnost Aktivnosta da se ostvari postavenata cel pretstavuva petatta faza na motivacijata koja se sostoi vo odredeno povedenie (dejstvie ili propu{tawe). Povedenieto e zavr{na faza na motivacioniot proces. Dokolku uspe{no e izvr{eno posakuvanoto krivi~no delo, celta se poklopuva so posledicite na deloto. Celta se soznava so odgovorot na pra{aweto za {to slu`elo povedenieto, a motivot so odgovorot na pra{aweto zo{to e izvr{eno povedenieto. Celta e ona {to poedinecot, kako rezultat na svoeto deluvawe ili propu{tawe, saka da go ostvari, a motivot ona {to poedinecot go pottiknuva kon ostvaruvaweto na opredelena cel. Seto toa mo`e da se izrazi vo slednava skratena niza: 10 stimul (pottik), 20 korist (interes), 30 emocii (vo prv red - strav i nade`), 40 `elba i streme`, 50 napnatost i obrabotka na korista, 50 celno povedenie, a za pojasnuvawe na celiot motivacionen proces mo`e da poslu`i i slednivov {ematski prikaz. Smisla na `ivotot Sre}a zadovolstvo bolka

806

Osnovni motivi Strav Nade` deka }e izostane deka }e se postigne deka }e se pojavi deka }e izostane

Vo opredeleni slu~ai, kako na primer, kaj kontrarevolucionernoto zagrozuvawe na op{testvenoto ureduvawe, krivi~niot zakonik ja propi{uva celta kako konstitutiven element na krivi~noto delo. "Celta ja opredeluva nasokata na aktivnosta, bez celta ne postoi motivot, odnosno celta na voleviot akt mu dava konkretna smisla i zna~ewe - mo`e da se saka i po`eluva samo onaa posledica spored ~ie soznavawe postoi opredelen streme`, dovolno silen da go pokrene izvr{itelot na dejnost i taa dejnost da ja naso~i kon posledicata kako cel so koja se zadovoluva streme`ot." Buturovi}, J. Zna~aj motiva za krivi~mnu odgovornost, JRKKP, Beograd, 1982/1-2, str. 29.

442

2.6. Nagrada i kazna Za na{ata etiolo{ka teorija na kriminalitetot od posebno zna~ewe e i op{testvenot stav {to se izrazuva kako nagrada i kazna. Ova, ottamu {to, i najnepravi~niot ~ovek konpnee za pravda i pravi~nost, a tie najdobro se o~ituvaat tokmu preku nagradata i kaznata. Nivnoto kriminogeno zna~ewe doa|a osobeno do izraz toga{ koga bilo nagradata ili kaznata izostanale tamu kade bile o~ekuvani kako leb i voda, no ednakvo i toga{ koga bile nezaslu`eno primeneti. Vo takvi slu~ai tie imaat silno kriminogeno zna~ewe ottamu {to kako lo{ primer gi naru{uvaat op{tousvoenite op{testveni i li~ni vrednosti i sozdavaat nezdrav strav i nezdravi nade`i. Vo potkrepa na na{iot stav e prifatlivo i stojali{teto na Kajzer, spored koe: "Trgnuvajki od poimot socijalna kontrola sfaten kako mehanizmi preku koj op{testvoto ja vr{i vlasta nad lu|eto {to go so~inuvaat i postignuva konformnost vo odnesuvaweto socijalnata kontrola sekade se obezbeduva preku pozitivni i negativni sankcii t.e. preku nagraduvawe i kazna i re~isi site socijalni sistemi se potpiraat vrz kaznenoto pravo.807 Pritoa, spored nego, nagraduvaweto ili "pozitivnata sankcija" e, na primer, dodeluvaweto ordeni ili odlikuvawa, pofalbi kako {to se "kavaler," odnosno "uli~en vitez," odobruvaweto avtomobilski bonus (premija za besprekorno odnesuvawe vo soobra}ajot) ili finansiski subvencii i povlasnici. Duri i otsustvoto na pozitivni sankcii (pottiknuvawa, nagradi, odlikuvawa) mo`e da se doka`uva kako kazna. Do ova doa|a na primer koga dodeluvaweto nagradi vo opredeleni situacii e voobi~aeno.808

2.7. Kriminorezistencija ili pri~ini koi ovozmo`uvaat odbegnuvawe na kriminalitetot 1. Vo funkcija na celosno objasnuvawe na etiologijata na kriminalitetot ne smee da se prenebregne i odgovorot na pra{aweto: zo-

{to eden del od lu|eto na isti okolnosti, na ista situacija reagiraat so izvr{uvawe na krivi~i dela, a drugi toa ne go pravat. Vo ovaa smisla, za Zvonarevi} ne e kriminolo{ki problem toa {to kaj ~ovekot se pojavuvaat najrazli~ni `elbi, tuku nivnoto razlikuvawe, pa namesto pra{aweto: zo{to nekoi lu|e stanuvaat kriminalci (zo{to vr{at krivi~ni dela) na koe e mnogu te{ko da se najde odgovorot, toj postavuva drugo pra{awe: zo{to najgolemiot broj poedinci ne stanuvaat kriminalci (zo{to ne vr{at krivi~ni dela). Kako odgovor na ova pra{awe toj poso~uva sedum pri~ini: 10 za{to site nemaat "gre{ni `elbi", 20 nemaat prilika, 30 nemaat znaewe, ve{tini nitu spo807 808

Kajzer, G. op. cit, str. 113. Ibid, str. 92.

443

sobnosti, 40 nemaat energija i upornost, 50 nemaat emocionalna cvrstina, 60 imaat sistem na moralni normi i 70 imaat strav od sankcii.809 Vo ovaa smisla treba da se razbere i Kajzer koga veli: "Nasojuvawata da se pronajdat obele`ja vrz osnova na koi prestapnicite bi se razlikuvale od lojalnite gra|ani odamna gi pottiknuva kriminolozite stekot od obele`ja {to go unapreduvaat prestapot da mu go protivstavat na stekot na obele`ja {to prestapot go sopiraat. Tipi~ni mno`estva na obele`ja bi trebalo da vlijaat povolno ili sopira~ki vrz vr{eweto na prestapi. Pod vakvi konstelacii, {to se ozna~uvaat kako "kriminovalentni" ili "kriminorezistentni" ve}e spored toa dali gi nema ili gi ima, se podrazbiraat, me|u drugoto, spoevi od slednive obele`ja: izvr{uvawe na socijalnite dol`nosti vo semejniot, rabotniot i socijalniot domen; adekvatno ramni{te na `elbite; dobra kontrola na realnosta i samokontrola; realen odnos kon parite i sopstvenosta; planirawe na `ivotot; gotovnost za prilagoduvawe; srazmerno visoka izdr`livost so golema istrajnost; zadovoluvawe vo profesionalnata dejnost; vrzasnost za domot, semejniot `ivot i poredokot; produktivno koristewe na slobodnoto vreme; li~en anga`man za su{testveni interesi i nose~ki li~ni vrski."810 2. Gorenavedenite stavovi, vsu{nost, se del od teorijata na socijalna kontrola koja nastana vo sedumdesetitte i osumdesetitte godini na XX vek. Teorijata na socijalna kontrola poa|a od stavot deka predmet na kriminologijata ne e objasnuvaweto na devijantnosta, tuku na konformizmot - zna~i, primaren problem ne pretstavuva zo{to lu|eto gi naru{uvaat normite, tuku baraweto odgovor na pra{aweto zo{to tie se odnesuvaat spored op{testvenite pravila. Op{tiot odgovor na ova pra{awe se bara vo procesot na socijalizacijata vo koj poedincite gi usvojuvaat op{tite vrednosti i stilot na `ivotot vo 809

Zvonarevi}, M, Socijalna psihiologija, Beograd, 1972, str. 310-315. Kajzer, G. op. cit. str. 236. Se ~ini, veli natamu Kajzer, deka konformnosta na odnesuvaweto, podgotvena preku u~eweto samoza{tita, formiraweto sovest, funkcionalnata motivacija, gotovnost i sposobnost za produktivno sovladuvawe na konfliktite i preku solidarnost, mo`e da se postigne najdobro i glavno koga: postojat sigurni vrski so opredeleni lica; nema o{tetuvawa od ranoto detstvo, roditelite zazemaat polo`ba dostojna za po~it; odnosite na roditelite eden sprema drug se polni so qubov i razbirawe, kako i raspredelbata na zada~ite vo semejstvoto e izvr{ena jasno i izbalansirano. Samo rezultatite na ekolo{kite, soobra}ajnite i stopanskite kriminalci izgleda ne se vklopuvaat vo ova pravilo. Ponatamu, isklu~ok bi pretstavuvale ekstremnite socijalni i politi~ki situacii (voeni, odnosno povoeni vremiwa), kako i kolektivnite velekonflikti. Tuka delum se raboti za nedostatoci vo interiorizacijata i determiniraweto na odnesuvaweto preku pravni normi, delum za tehniki na neutralizacija, a delum za situacii so preterani barawa (na primer: "nu`da zakon ne priznava"). Kajzer, G. op. cit. str. 236. 810

444

op{testvoto. I obratno, koga vo procesot na socijalizacijata doa|a do devijantno povedenie. Ottamu, kako {to se naveduva, teoretskata ramka za objasnuvawe podrazbira postoewe na eden dominanten sistem na vrednosti koj naj~esto se narekuva moralen poredok (moral order).811 Navedenata teorija mo`e da se sretne vo pove}e varijanti, me|u koi se najzna~ajni ve}e navedenata teorija na neutralizacija na Sajks i Maca, teorijata na vozdr`uvawe na Rekles i, kontrolnata teorija za delinkvencijata na Trevis Hir{i.812 So teorijata na vozdr`uvawe Volter Rekles (Walter C. Reckless), nastojuva da se pribli`i do objasnuvaweto na devijantnosta, delinkvencijata i kriminalitetot preku iznao|awe na specifi~nite vnatre{ni i nadvore{ni sili na kontrola na normativnoto odnesuvawe. Taa uka`uva na regulacijata na normativnoto povedenie preku otpornosta sprema devijantnosta, kako i preku naso~enosta kon legitimnite op{testveni o~ekuvawa. Ili, povtorno spored iska`uvawata na Rekles, so nea, preku dva aspekti: sistemot na vnatre{na i nadvore{na kontrola, se nastojuva da otkrie dali vo ramkite na li~nosta i okolinata {to neposredno ja opkru`uva, postojat elementi koi na poedinecot mu ovozmo`uvaat da go odr`i povedenieto ~ija nasoka e sprotivna na devijantnosta ili da go naso~at vo nasoka na op{testvenite o~ekuvawa. Pritoa nadvore{nata kontrola e pomestena kon pritisocite (uslovi koi se povrzani so siroma{tvoto, konfliktot i anarhijata so nadvore{ni ograni~uvawa, statusot na malcinska grupa, limitiraniot pristap kon uspehot vo edna struktutra na mo`nosti) i vlijanijata (koi pretstavuvaat odbiva~kite sili, privle~nite strani, obrascite na devijantnost, reklamirawe, propaganda, kariera na prestapnikot i obrascite na kriminalot, subkulturata na delinkvencijata i sl), a vnatre{nata kontrola kon voobi~aenite dvigateli na ~ovekovata aktivnost (nagoni, motivi, frustracija, namera, razo~aranost, bunt, neprijatelstvo, ~uvstvo na inferiornost itn.). Navedenite aspekti go ovozmo`uvaat vnatre{noto i nadvore{noto vozdr`uvawe na poedinecot. Vnatre{noto vozdr`uvawe glavno se sostoi od komponentite (vnatre{ni regulatori): samokontrola, povolna pretstava za sebesi, silno ego, dobro razvieno superego, visoko nivo na tolerancija na frustracii, visoko nivo na otpornost na napadi, visoko nivo na odgovornost, naso~enost kon celta, sposobnosti subjektivno da se pronajdat zadovolstva, racionalizacija za smaluvawe

811

Ignjatovi}, \, Kriminolo{ko nasle|e, drugo, dopunjeno izdanje, Beograd, 2002, st. 29. 812 Vidi: oddelni delovi od trudot na Hirshi. T, Cause of Delinquency, Berkley, 1969 kaj Ignjatovi}, Kriminolo{ko nasle|e, drugo dopunjeno izdanje, str. 287-304.

445

na napnatostite itn.813 Nadvore{noto vozdr`uvawe pretstavuva strukturalen branik vo neposrednoto socijalno opkru`uvawe na li~nosta koj uspeva da ja odr`i vo dopu{etnite granici. Toa se sostoi od slednive nadvore{ni regulatori: prezentacija na konzistenten moralen front sprema li~nosta, institucionalno zasiluvawe na negovite normi, celi i o~ekuvawa, postoewe na razumna niza na op{testveni o~ekuvawa, efektiven nadzor i disciplina na op{testvenata kontrola, odredbi koi razumno go ureduvaat poleto na aktivnostite (vklu~itelno i na ograni~uvawata i na odgovornosta) kako i od alternativite i sigurnosnite ventili, mo`nostite za prifa}awe, zadr`uvawe na li~niot identitet i pripadnosta. Takvite strukturalni elementi im pomagaat na semejstvoto i na drugite grupi (u~ili{teto, crkvata, klubovite) koi pru`aat podr{ka za odvra}awe od negativnite povedenija poedinecot, odnosno koi mo`at da imaat uloga vo procesot na prifa}aweto na moralnite vrednosti.814 Vnatre{noto i nadvore{noto vozdr`uvawe go zazemaat centralnoto ili sredi{noto mesto vo eden vertikalen poredok me|u pritisocite i vlijanijata na nadvore{nata sredina koi se nao|aat na vrvot, i vnatre{nite dvigateli (nagoni i drugite vnatre{ni porivi) na li~nosta, koi se nao|aat na dnoto. Ottamu, ako poedinecot ima slabo nadvore{no vozdr`uvawe, pritisocite i vlijanijata }e mora da bidat sovladani so sistemot na vnatre{nata kontrola. Dokolku pak, nadvore{niot branik vo odnos na poedinecot e relativno silen i efekten, negovata vnatre{na odbrana ne mora da igra tolku kriti~na uloga. Sli~no na prethodnoto, ako vnare{nata kontrola na poedinecot ne im e dorasnata na voobi~aenite pritisoci, efektnata nadvore{na odbrana mo`e da mu pomogne da se odr`i vo ramkite na dopu{tenite granici. Ako pak, vnatre{nata odbrana e delotvorna, nadvore{nata struktura ne mora da mu doa|a na pomo{ i da go spasuva poedinecot.815 813

"Vo pra{awe se redica, pred sî psihi~ki pojavi, koi Rekles voop{to gi narekuva "koncept za sebesi" (self concept) i go smeta za klu~en vo objasnuvaweto na delinkvencijata. Spored nego, ako toj koncept e dobro izgraden, maloletnikot nema da se oddade na delinkvencija bez ogled na toa na kakvo vlijanie e izlo`en od strana na nadvore{nite faktori. Ibid. str. 30. 814 Ibid, str. 30. 815 Seto toa najlesno mo`e da se sfati od sledniov {ematski prikaz. PRITISOCI I VLIJANIJA 1. Slabi na nadvore{naat sredina 2. Silni NADVORE[NO I VNATRE[NO VOZDR@UVAWE

(konformisti~ko odnesuvawe) VNATRE[NI DVIGATELI

(nagoni i dr. vnatre{ni porivi)

446

1. Silni 2. Slabi

Zna~ajno e da se istakne deka, spored Rekles teorijata na vozdr`uvaweto, ne go objasnuva celokupniot spektar na delinkentnoto i kriminalno povedenie tuku sredniot opseg na naru{uvaweto na op{testvenite normi. Ovaa teorija ne gi objasnuva maliot (okolu 1/4 od vkupniot) obem na delinkvencijata i kriminalitetot koi nastanuvaat poradi silni vnatre{ni porivi (kako {to se konvulzi, fobii, halucinacii, rastroeni li~nosti vklu~itelno na nestabilnite i antisocijalnite li~nosti), kako i poradi organskite o{tetuvawa na mozokot i epilepsijata ili neuroti~nite mehanizmi (egzibicionisti, piromani, vojaeri, kleptomani). Toa proizleguva ottamu {to se raboti za isklu~itelni abnormalni dvigateli koi ne mo`at da bidat vozdr`ani so sistemot na voobi~aenata vnatre{naat i nadvore{naat kontrola.816 3. Nasproti ovie i sli~ni stavovi, vo koi ima golema vistina koja {to, me|utoa, mora i natamu da se istra`uva i proveruva, mojot stav e prili~no uprosten: najednostavniot odgovor na gorenavedenoto pra{awe e deka delinkventnoto i kriminalnoto povedenie poedinecot ne gi prezema samo toga{ koga vo nego se vkoreneti normalen strav i normalni nade`i. Pomesteno vo teoretskata {ema na Rekles, stravot i nade`ta (sfateni kako vnatre{na kontrola, sovest, superego) se nao|aat na dnoto na vertikalna {ema vo koja ostanatite elementi mutatis mutandis (so nu`ni izmeni vo odnos na komponentite i va`nosta na nadvore{nite i vnatre{nite vlijanija) ja zad`uvaat pozicijata {to im ja zadava Rekles. Zna~ajno e i toa deka centralniot poim za nas i natamu ostanuva interesot. Za toa nao|ame potvrda i vo stavot na Dirkem koj, spored Hir{i, mo`e da se formulira na sledniov na~in: "Kolku {to se poslabi grupite na koi im pripa|a poedinecot, toj pomalku zavisi od niv, i soodvetno na toa, pove}e zavisi od sebesi i gi priznava samo onie pravila na povedenie koi gi pronao|a vo sopstveniot interes.817 Pritoa, spored moe uveruvawe, osnovniot problem {to ovde se postavuva - koi se pri~inite poradi koi onie koi se izlo`eni na vlijanieto na istite pri~ini, ne stanale kriminalci (zo{to lu|eto gi naru{uvaat zakonite vo koi veruvaat, ili zo{to delinkvancijata i kriminalitetot se javuvaat i pokraj pomalata ili pogolemata obvrzanost kon konformisti~koto povedenie) ja nalo`uva potrebata da se insistira vrz natamo{no istra`uvawe na tie pri~ini kako dopolnitelni faktori za namaluvawe na kriminalitetot (prevencija). Ili poprecizno, za vistinskata prevencija ne e dovolno samo da se otstranat 816

Vidi go prevodot na trudot na Reckless, C. W. A New Theory of Delinquency and Crime, Fredral Probation, 25, 1961 kaj Ignjatovi}, Kriminolo{ko nasle|e, drugo i dopunjeno izdanje, Beograd, 2002, str. 283-286, kako i Reckless, C. W, The Crime Problem, 3rd, Edition, New York, 1961. 817 Vidi: Ignjatovi}, \. op. cit. str. 287.

447

kriminogenite vlijanija (ona {to denes go potenciraat site teorii na kriminalitetot), tuku da se napravi posistematski obid za su{tinsko zajaknuvawe na istite su{testveni uslovi koi deluvaaat da ne se izvr{i krivi~no delo i kaj onie {to go izvr{ile deloto. So drugi zborovi, treba da se istra`at, izdvojat, poso~at onie op{testveni pri~ini i uslovi koi treba sistematski da se dovedat na ednakvo nivo kaj onie {to izvr{ile krivi~no delo so onie {to bile delotvorni kaj tie koi ne se vpu{taat vo kriminalitet. A re{enieto, kako {to vo prilog na na{ata orientacija pravilno zabele`uva Hir{i, e vo toa da se ostvari organizacija na op{testvoto vo koe interesite na poedinecot (a nie bi dodale i na grupite) }e bidat vo opasnost ako se odadat na kriminalni povedenija.818 Da se ukinat site ekonomski neednakvosti, celosno da se sopre nevrabotenosta, da se otstrani vlijanieto na site endogeni i egzogeni kriminogeni faktori se poka`a golema civilizaciska utopija od koja, za `al, denes mnogumina (me|u koi se nao|aat i brojni kriminolozi) sî u{te ne se otka`uvaat. Istoriskite procesi na ~ovekoviot individualen i op{testven razvoj nesomneno poka`aa deka toa ednostavno ne mo`e da se stori, barem vo slednite nekolku mileniumi. Ottamu, se potrebni pogolemi usilbi kon realizacija na ona {to barem donekade mo`e da se stori, a toa e da se sozdadat takvi op{testveni uslovi {to }e go poni{tuvaat pogubnoto deluvawe na opredeleni kriminogeni faktori vrz li~nosta - da se ubie nade`ta i stravot kaj poedinecot koi sozdavaat li~no i grupno uveruvawe (a ottamu i subjektivna svest i silna volja) deka od krivi~noto delo mo`e da se }ari (da se ima interes, korist), da se dojde do sre}a (izbegnuvawe na bolka i postignuvawe na zadovolstvo).819 Nakratko, golem del od energijata i sredstvata {to se vlo`uvaat, treba da se prenaso~at kon istra`uvawe na pri~inite {to go poni{tuvaat dejstvoto na kriminogenite faktori, preku poni{tuvawe na ~ovekovite realni, a neostvareni interesi so {to, spored moe li~no uveruvawe, edninstveno e mo`no vistinski da se ostvari prevencijata od nivnoto poguno nekontrolirano dejstvo.

818

Ibid, str. 291. Za{to, kako {to pravilno zabele`uva Kenedi (R. F. Kennedy) "postojnata op{testvena atmosfera, gi pottiknuva potencijalnite prestapnici kon vr{ewe na krivi~ni dela za{to se svesni deka za toj rizik se ispla}a i deka i toj pretstavuva {ansa za postignuvawe na "uspehot". "Crime in the Cities: Improving the Administration of Criminal Justice". The Journal of Criminal Low, Criminology and Police Sciance, New York, 1967, v. 58/2, str. 142-154. Navedeno spored, Milutinovi}, M. op. cit. str. 264. 819

448

3. IZLEZNI RE[ENIJA

1. Analizata na site kriminolo{ki teorii neizbe`no vodi kon konstatacijata deka so niv se ovozmo`i utvrduvaweto na bezbroj kriminogeni faktori koi{to ni oddaleku ne se za potcenuvawe. Naprotiv, so niv se ovozmo`i da se pronikne vo celokupnata slo`enost na pojavata na kriminalitetot i da se osvetli zna~eweto na mno`estvo najraznovidni kriminogeni faktori, za koi porano ne mo`e{e nitu da se pretpostavi deka vr{at opredeleno vlijanie vrz pojavata {to e predmet na na{iot interes. Me|utoa, so akcepriraweto na ova soznanie, odnosno so nivnoto zemawe vo celina ne mo`eme da ja najdeme nivnata smisla, osven ako se povikame na zakonot na golemite broevi. A toa, namerno karikiram, ne vodi kon ni{to drugo, osven kon veruvawe deka izlezot od kriminalitetot e ednakov na dobitnata kombinacija na LOTO, i deka do toj uspeh e mnogu posiguren poverojaten ako se igra po~esto i toa na sistemski liv~iwa. Treba li posebna eksplikacija za da se doka`e deka celta na koja i da e nauka ne se sostoi vo toa. Koga bi i ja priznale takvata funkcijata na kriminologijata, toa bi zna~elo deka nie veruvame vo eden drug vid sre}a, sre}ata kako aleatornost, sre}ata koja zavisi od slu~ajot i sudbinata, a toa ne vodi nikade, osven kon prifa}awe na stavot deka od kriminalitetot mo`e da se spasime samo ako taka ni e pi{ano. 2. Vo nastojuvawe da go izbegneme ona {to vo krajna linija vodi samo kon razvivawe na milioni kombinacii na kriminogeni faktori od koi samo edna od niv mo`e da go trefne ona {to e zna~ajno za prevencijata i suzbivaweto na kriminalitetot voop{to ili opredeleni negovi oblici, nie se re{ivme za nivno sveduvawe na onie koi navistina se bitni (su{testveni). Napred vidovme deka za na{ata teorija se bitni: 10 stravot i nade`ta na poedinecot od socijalnata i li~nata situacija (egzistencija), sfateni kako postoen ili dopolnitelen,

naj~esto izvesen rezultat (posledica), 20 a ne (ili ne samo), kako {to voobi~aeno se razgleduva ovoj problem, stravot i nade`ta od kaznata (od op{testvenata reakcija) sfateni kako o~ekuvan dopolnitelen, no naj~esto neizvesen rezultat (posledica), odnosno: a) strav deka }e sleduva kaznata, (strav deka }e se

nadovrze dopolnitelna posledica na ve}e prisutnata posledica - deka }e mu se slu~io polo{o), ili b) nade` deka }e se izbegne kaznata, (nade` deka }e se izbegne dopolnitelnata posledicata na ve}e prisutnata posledica - deka nema da mu se slu~i polo{o) na onoj koj se odlu~uva za kriminalniot akt. Mojot pristap (pristapot pod 10) kon razgleduvawe na kriminalitetot e zna~aen za objasnuvawe na rasprostranetosta (fenomenologija) i potekloto (etiologija) na zloto nare~eno kriminalitetot, a vtoriot (pristapot pod 20) za objasnuvawe na op{testvenata reakcija 449

na toa zlo. So prviot problem vo prv red treba da se zanimava kriminologijata, a so vtoriot penologijata i kriminalnata politika. 3. Moj natamo{en stav e deka stravot i nade`ata se indikatori na zdravo op{testvo, zdravi grupi i zdravi poedinci. Ottamu, obvrska na vlasta ne e da gi modelira i usloglasuva vnatre{nite interesi vo ovie tri entiteti (tie sekoga{ }e se stremat kon svojata sre}a - kon ona {to gi podiga kvantitetot i kvalitetot na nivnite sopstveni zadovolstva i namaluva nivnite bolki), tuku da gi usoglasi i modelira stravot i nade`ta na op{testvoto, grupata i poedinecot. Toa modelirawe, vo prv red, zna~i sozdavawe na pretpostavki (uslovi) {to obezbeduvaat opredelena (pa makar i kakva-takva), no sekoga{ realna, ostvarliva sigurnost i perspektivnost kako za op{testvoto, taka i za grupata i poedinecot. Toa, natamu zna~i, po~ituvawe na razli~nosta na op{testvata, grupite i poedincite. Toa modelirawe, isto taka, zna~i deka na poedinecot sekoga{ mora da mu se dade seto ona {to ve}e mu bilo veteno (osobeno vo izbornite kamawi), a za uspehot vo toa, se razbira, vetenoto sekoga{ mora prethodno da bide usoglaseno so realnite mo`nosti na nositelite na vlasta. I na kraj, no ne i spored svoeto zna~ewe, vlasta nikoga{ ne smee da manipulira so stravot i nade`ta na poedinecot,i grupata za {to, za `al, kako niz istorijata, taka i vo sega{nosta ima brojni negativni primeri. 4. So promenata na op{testveno-politi~kiot sistem, sleden so zadocneta prvobitna akumulacija na kapitalot i raspadot na sistemot na vrednostite, imeno se slu~i sve{tenicite da bidat zameneti so funkcioneri koi vo osnova propovedaat: "Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam," a pravat edno, zboruvaat drugo, a koj znae dali voop{to ne{to i mislat. Ottamu, vo poslednava decenija imavme: piramidalni {tedilnici, javni nabavki, proma{eni investicii, fri {opovi, somnitelna privatizacija, {verc so cigari, nafta, oru`je pa duri i droga pod za{tita na vlasta, nerealizirani kampawi, patuvawa vo stranstvo zaradi pro{etki, koristewe na razni privilegii, ograni~uvawe na slobodata, ubivawe na hrabrosta, uni{tuvawe na inteligencijata, preferirawe na partiski interesi nad sî drugo, pa duri i nad dr`avnata bezbednost, `alni primeri na postavuvawe nesposobni lu|e na vrvni funkcii (voveduvawe na paradigmata deka sekoj mo`e da bide barem, minister).820 Nakratko, ni se slu~i sistem vo koj protekcijata na eden politi~ar ili mo}nik vredi pove}e od rabotata, pove}e odo{to stru~nata sovest, pove}e odo{to samiot talent. Vo toj sistem na 820

Otsustvoto na ve{tini i znaewa kaj dr`avnite funkcioneri i nivnite sovetnici, site nivni odluki bezmalku gi pretvora vo dobivki ili gubitoci analogno na onie kaj igrite na sre}a. Ottamu, vistinskite re{enija na problemite {to se od interes na gra|aninot, po pravilo, pretstavuvaat proma{uvawe, a samo po isklu~ok (pri stek na opredeleni okolnosti) sre}en pogodok.

450

vrednosti caruva nejzinoto veli~estvo korupcijata. Korupcijata koja vo site sferi, osobeno na planot na organiziraniot kriminalitet, ne zna~i ni{to drugo tuku prostuvawe na odgovornosta analogno na prostuvaweto na grevovite od Boga, samo ako mu se podade ne{to na pretstavnicite na dr`avanata vlast. Razlikata se sostoi vo taa {to Gospod se zadovoluva i so {i{e maslo ostaveno vo crkva i za primeniot "potkup" vozvra}a samo so nade`i, a mo}nicite so realno vozvratena dobivka. So drugi zborovi, zaslugite od minatoto, nasledstvoto, snaodlivosta, opredelen stepen na konformizam (od obi~no "grebewe" do najvisoko poltronstvo), statusot na roditelite, poseduvaweto vlijatelni rodnini i prijateli, pripadnosta na opredelena grupa, nacija ili partija i parite, stanuvaat pova`ni vrednosti od bilo kakvo crn~ewe, 'rmba~ewe i rabotno samodoka`uvawe. Nakratko, denes i nie sme svedoci na golemata vistina koja so godini í ja prefrluvavme na drugite, a toa e nesoborliviot vrednosen sud na dene{ninata: "Vredi{ onolku kolku {to ima{" koja duri i javno ni se propoveda od govornicata na parlamentot. 5. Napred go vidovme i toa deka kriminalitetot ne e pojava {to mo`e da se iskoreni, no toa ne zna~i deka ne mo`e da se namali. Vo taa nasoka mo`at i treba da se napravat samo dva ~ekori, edniot, na planot na op{testvoto, i vtoriot, na planot na poedinecot.: 10 Na op{etstveno ramni{te preku sozdavawe na "zdravo" op{testvo: preku sozdavawe povolni op{testveni uslovi za dosegnuvawe na individualnata smisla na `ivotot (sre}ata). Toa zna~i sozdavawe takvi uslovi koi nudat sigurnost i realna nade` deka ona {to se posakuva navistina }e se ostvari no samo so sopstven trud i sopstveni napregawa. Za toa e potrebno:  Gradewe na op{testvo vo koe }e se nadmine ras~ekorot me|u sredstvata za postignuvawe na smislata na `ivotot na poedinecot i mo`nostite za nejzinoto vistinsko dostignuvawe.  Gradewe na op{etstvo vo koe }e is~ezne nade`ta deka mo`e da se dojde do pari bez rabota, do seks bez dodvoruvawe, do odmazda bez sud, do odreden stepen vo hierarhijata na op{testvenite polo`bi vo zavisnost brojot ponudeniot potkup ili zalepenite plakati vo ne~ija predizborna kampawa.  Op{testvo vo koe nema da postojat iskol~eni primeri.  Op{testvo vo koe onie koi do v~era bea najgolemi protivnici na tn. formalna kapitalisti~ka demokratija nema da ne zamajuvaat deka takvata demokratija e najdobroto {to trebalo da se slu~i, samo zatoa {to vo nea sekoj mo`e objavuva kolumni i karitkaturi so koi bezgrani~no }e ja kritikuva i ismejuva vlasta. Mora da priznaeme deka toa ne dopira do nea. Treba li podobar primer od toa ako se ka`e deka 451

pripadnicite na vlasta denes duri i u`ivaat vo toa da se {eguvaat na svoja smetka - demak zad dobriot kow se podigala pra{ina.  Kriminalitetot mo`e da go namalime ako sozdademe op{testvo vo koe nema u{te so prvite mugri da se fa}ame na na~elata in omnibus dubitandum (vo se treba da se somneva{) i od se i se{to da se pla{i{.  Op{testvo vo koe sredstvata za masovni komunikacii }e se oslobodat od trkata za profit, a toa zna~i od razni tipovi na senzacionalizam i }e mu posvetat ednakov prostor na sodr`inata od odreden nau~en sobir, barem tolku kolku i na privatniot `ivot i traumite na nekoj politi~ar.  Op{testvo vo koe nacionalnoto pra{awe nema da se tretira kako seksualno pra{awe, odnosno koj komu, koga i kolkupati mu dal, ili ako pobaral }e mu dadel, nekakvi prava ili otstapki.  Op{testvo vo koe edan zabluda nema da se uni{tuva so druga zabluda. Da se potsetime samo na toa deka do v~era postoe{e strav nekoj da ka`e deka e religiozen, denes e opasno ako si ateist.  Nam ni treba op{testo vo koe nema individualnite nedostatoci na poedinecot da se kompenziraat so kolektivnite zaslugi. Vo op{testvo so nacionalni predrasudi i pove}epartijnost toj mehanizam ovozmo`uva najdolniot i najmizerniot pripadnik na edna nacija ili partija, da se ~uvstvuva povreden od najpametniot pripadnik na potcenetata nacija ili partija.  Nie kone~no mora da gradime op{testvo vo koe neposoeweto vistinska kadrovska politika, nema lesno se zamenuva so maksimata - bez sekogo se mo`e i sekako takvo op{testvo vo koe nema da caruvaat vrskite, protekciite i korupcijata. Nakratko, denes koga ve}e se re{ivme za promeni, a toa zna~i za kapitalizmot, koj sega i nie go narekuvaem gra|ansko op{testvo, zaradi smaluvawe na kriminalitetot, mora barem da se dobli`ime do sintagmata {to na{iroko se koristi - izgradba na pravna dr`ava. A toa spored mene vo prv red zna~i dr`ava vo koja nema da se slu~uva zakonite da gi pi{uvaat bogatite i mo}nite, a za krivi~nite dela da odgovaraat siroma{nite i nemo}nite. Imeno odamna e poznata vistinata deka ako ~ovekot nema sredstva za egzistencija, nego od vr{eweto krivi~nite dela ne mo`e da go zapre stravot od kaznata, za{to za nego e zatvoren patot za zadovoluvawe na negovite potrebi vo ramkite na sistemot i zakonot. A koga se zboruva za pravnodr`avnosta kako merilo na kriminalnata politika potrebno e da se razlikuvaat barawata koi vo odnos na krivi~noto zakonodavstvo se postavuvaat od strana na pravnata 452

dr`ava vo formalna i vo materijalna smisla. Nakratko i uprosteno ka`ano, pravnata dr`ava vo formalna smisla zna~i vrzanost i ograni~uvawe na dr`avata, na dr`avnata prisilba so pravoto, odnosno so zakonot kako i nejzina kontrola od strana na nezvisno sudstvo, dodeka vo materijalna smisla pravnata dr`ava se vrzuva za idejata na pravdata i pravi~nosta. Pravdata i pravi~nosta pak, vo sferata na krivi~nopravnite nauki zna~i, i treba da zna~i, ednakvost na site pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Takvata pravda i pravi~nost e sostaven od tri pravila: a) Retribuicija spored te`inata na deloto (reciprocitet, ednakvost): odnosno pravedna e onaa sankcija {to vodi smetka za ednakvo delo da se primeni ednakva represija. b) Srazmernost na retribucijata (represijata) za ednakvi ili sli~ni storiteli - ednakva ili sli~na sankcija (srazmernost, ekvivalentnost): pravedna e onaa sankcija so koja poednakvo se postapuva so ednakvi (sli~ni) storiteli, odnosno osudenici i soodvetno na toa, neednakvo se postapuva so razli~ni storiteli, odnosno osudenici. i 30 Neizbe`nost na retribucijata, ili poto~no, izbegnuvawe na privilegiran pristap vo odnos na retribucijata: retribucijata e pravedna samo dokolku ne doveduva do priviligirawe na opredelni grupi gra|ani. Ova pravilo osobeno go naglasuvam za{to na~eloto na pravi~nost ne zna~i samo deka nikoj ne smee da bide kaznet za delo koe ne e opredeleno vo zakonot (krivi~nopraven legalitet), tuku i deka sekoj

treba da bide kaznet za delo koe e opredeleno vo zakonot (krivi~noprocesen legalitet). Nepridr`uvaweto kon ova na~elo vodi kon samovolie i arbitrernost, koe ovde ne se sostoi vo primenata na represivnite merki tuku, toga{ koga za toa ima zakonski osnovi i koga toa kriminalno politi~ki e opravdano, vo otsustvo na nivna primena. So politika na nekaznuvawe se naru{uva ustavnosta i zakonitosta i se gubi sekakva doverba vo krivi~noto pravosudstvo. Stanuva zbor za takva pojava so koja se nagrizuva zakonitosta na kriminalnata politika, se sozdavaat ~uvstvo na neednakvost na gra|anite pred zakonot, vo golema mera slabee funkcijata na generalnata prevencija, osobeno vo onoj del so koj se ostvaruva socijalnoeti~kata funkcija na krivi~noto pravo. Ottamu proizleguva, pod ovoj princip da se podrazbira ne samo postoeweto na ustavnost i zakonitost, tuku i podveduvawe na site organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonite, odnosno pot~inetost na pravniot poredok. Toa zna~i vladeewe na pravoto, barawe koe mu se sprotivstavuva na samovolieto i gi pravi odgovorni i kaznivi postapkite nadvor od pravoto na site, pa i na nositelite na vlasta. Vladeeweto na pravoto vo ovaa smisla pretstavuva sprotivnost na apsolutizmot i arbitrernosta. Dovolno e da potsetime deka denes nitu vo na{eto, ni vo me|unarodnoto pravo, ne va`i staroto rimsko pravilo princeps legibus solutus est, spored koe vladetelot e isklu~en od 453

primena na krivi~niot zakon. 20 Na individualno ramni{te preku sozdavawe na "zrdav" poedinec: odzemawe na sekoj poedinec na pogre{nata pretstava za nade`ta no, i za stravot koi vodat do postignuvawe na individualnata smisla na `ivotot (sre}ata, korista). Toa zna~i izgradba na ~ovek {to vo sekoj moment }e bide samostojno sposoben za postignuvawe na zadovolstva i izbegnuvawe na bolka i siguren vo nivnata vrednost. Samo takviot ~ovek e siguren vo sebesi i sposoben za samokontrola, ottamu zadovolen od sebesi i od drugite i daleku od bilo kakvo kriminalno povedenie. 4. VALIDNOST NA TEORIJATA

Moj stav e deka kriminalitetot pretstavuva reperkusija na konfliktite me|u barawata (interesite) na po{irokoto op{testvo, izrazeni vo negoviot normativen i vrednosen sistem kako dominantna kultura i li~nite barawa (interesi) na poedinecot, vo edno opkru`uvawe sostaveno od spet na op{testveni vlijanija vo koi kako dominanten element se pojavuva interesna sfera - ekonomskata struktura na op{testvoto. Takviot pristap ~inam nudi pove}e prednosti za koi veruvam deka vo natamo{nite istra`uvawa vo kriminologijata }e najdat svoja natamo{na potvrda. Toa ubeduvawe proizleguva od slednive tvrdewa: 10 Na{ata teorija e vo sostojba da gi objasni site oblici na kriminalitetot, i toa ne samo krivi~nite dela protiv li~nosta (nasilni~ki kriminalitet - ubistvo, siluvawe i sl.) i onie protiv imotot (kra`ba, razbojni{tvo, provala i sl), tuku i ekolo{kiot, organiziraniot kriminalitet, pa duri i soobra}ajnata delinkvencija. 20 Eudemonisti~kata teorija e validna operacionalna teorija za promena na op{testvenata sredina i jaknewe na li~nosta.

Na planot na rekonstruiraweto na po{itokoto i neposrednoto op{testvenoto opkru`uvawe so nea se ovozmo`uva poso~uvawe na najva`nite to~ki na op{testveno anga`irawe. Na planot na promenata na li~nosta so pru`a opravduvawe i objasnuvawe na tretmanot na prestapnicite (na~elo na nivna resocijalizacija i socijalna adaptacija)821 i se uka`uva na potrebata od natamo{no iznao|awe mehanizmi za internalizacijata na novi modeli na povedenie, odnosno zajakuvawe na konformisti~koto odnesuvawe na poedinecot. 30 Na{ata teorestska orientacija, natamu ovozmo`uva da se dade odgovor i na edno mo{ne zna~ajno pra{awe koe ~estopati ostanuva zamagleno, ottamu {to najgolemiot broj teorii ne mo`at da iznajdat validno objasnuvawe za ambivalentnoto dejstvo na oddelni krimi821

Za ovie na~ela i nivnata opravdanost vidi pove}e, Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto izdanie, str. 409-412.

454

nogeni faktori. Karakteristi~en primer e ocenkata na krimino|enoto zna~ewe na siroma{tvoto i bogatstvoto. Uvereni sme deka malkumina nema da se soglasat so nas vo ednostavnata vistina: najblisku do odbiraweto na kriminalno povedenie ne se poedincite i grupite koi nemaat ili imaat pari i dostapnost do drugi materijalni i nematerijalni dobra, tuku onie koi imaat najmnogu interesi {to posakuvaat, no ne mo`at (siroma{nite) ili ne sakaat (bogatite) na legalen na~in da gi ostvarat. I obratno, pomalite i dosti`ni interesi re~ii bez isklu~ok se povrzani so konformisti~ko odnesuvawe kako za ednite, taka i za drugite. 40 Vo onoj del vo koj mu dava zna~ewe na socijalnata reakcija na{ata teorija ednakvo e i kriminalnopoliti~ka teorija. 50 Na{ata teorija slu`i za objasnuvawe na kriminalizacijata

na li~nosta na izvr{itelot na krivi~noto delo no podednakvo i na viktimizacijata na `rtvata na deloto. Pritoa na planot na kriminalizacijata i viktimizacijata na poedinecot so nea uspe{no se izdvojuvaat samo nekolku od najzna~ajnite (su{testveni) kriminogeni i viktimogeni vlijanija kon ~ie eliminirawe treba da bidat naso~eni glavnite usilbi na op{testvenata praktika i vnatr{nite sili na poedinecot. 60 Ovaa teorija na najednostaven na~in vo sebe gi inkorporira postavkite na golem broj od drugite teorii bez da go naru{i nivnoto specifi~no zna~ewe vo objasnuvaweto na oddelni vidovi i aspekti na kriminalno povredenie. Naprotiv, so nivnoto vklu~uvawe vo osnovniot op{t teoretski pristap {to nie go nudime, najgolemiot broj od niv, ja dobivaat svojata vistinska vrednost, za{to iskoreneti od svojata vistinska podloga koja se nao|a vo ekonomskata osnova i bitnite neposredni op{testveni vlijanija, kako i vo prirodata na ~ovekot nemaat vistinska osnova za samostojna egzistencija. 70 Na{iot pristap pru`a mo{ne efikasna operacionalna osnova za organizirawe na prevencijata. 80 I kone~no, se na{ata teorija, ednakvo se objasnuvaat nega-

tivnite povedenija (devijantnost, delinkvencija i kriminalitet) na poedinci i neorganizirani ili organizirani grupi, kako i nivnoto konformisti~ko odnesuvawe (odnesuvawe {to e vo soglasnost so moralniot i normativniot op{testven poredok). Sumarno zemeno, na{ata teorija, koja povtorno istaknuvame nesomneno deka treba i natamu da se doka`uva niz konkretni empiriski kriminolo{ki i viktimolo{ki istra`uvawa, nudi realna podoga za primena kako na klini~kite metodi, taka i na site drugi psiholo{ki i sociolo{ki metodi za nejzina verifikacija. Vo nea ima mesto duri i za proverka na odredeni biolo{ki i psihopatolo{ki stavovi i tvrdewa, se rabira, vo mera vo koja se odnesuvaat na osnovnite emocii {to mu prethodat ili go sledat ~ovekoviot interes i ottamu kriminalniot akt. 455

456

III DEL KRIMINALNA FENOMENOLOGIJA

457

458

GlavaI POIM NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA I. POIM I ZNA^EWE NA KRIMINALNATA

FENOMENOLOGIJA 1. Kriminalnata fenomenologija, kako {to ve}e imavme prilika da vidime, e prvoto podra~je na kriminologijata koe se zanimava so prou~uvaweto na pojavnite oblici na izvr{enite krivi~ite dela i so socijalno - individualnite svojstva na nivnite izvr{iteli. Ili nakratko, kriminalna fenomenologija e ednakva na deskriptivnoto opi{uvawe na krivi~nite dela. Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka terminot fenomenologija poteknuva od gr~kiot zbor feinomen (ona {to se gleda, ona {to se pojavuva) i latinskiot zbor logos (nauka), a po~etokot na kriminalnata fenomenologija se povrzuvae so trudot na francuskiot pravnik Pitavel (Francois Gajot Pitavell) - "Poznati slavni i zanimlivi slu~ai" vo 20 knigi izdaden 1734 godina. 2. Me|utoa, mnogu e te{ko, skoro nevozmo`no, ~isto desktiptivno da se objasnat krivi~nite dela i izvr{itelite vo site oblici na pojavuvawe, a pritoa neminovno da ne se me{aat i drugi elementi, vo prv red etiolo{ki i kriminalisti~ki. Imeno, kriminalitetot e izvonredno heterogena pojava koja se manifestira vo najrazli~ni oblici. Oddelnite grupi na krivi~ni dela nemaat re~isi nikakvi me|usebni vrski i sli~nosti. Da gi spomneme samo imotnite, soobra}ajnite, krvnite, ekonomskite, politi~kite, seksualnite i drugi prestapi koi me|usebno se razlikuvaat kako spored prirodata i oblicite na manifestirawe, taka i spored izvr{itelite, nivnite svojstva i motivacii. Pokraj toa, i vo ramkite na navedenite grupi pojavnite oblici na odelni dela se poka`uvaat zna~ajni me|usebni razliki: na primer, ubistvo od nebre`nost, ubistvo od koristoqubie, ubistvo na dete pri pora|awe, politi~ko ubistvo itn. Tokmu poradi toa, ogromno mno{tvo i raznovidnosta na oblicite vo koi kriminalnoto povedenie se manifestira, stanuva neophodno ne samo prou~uvaweto na raznovidnite oblici na krivi~nite dela, tuku i nivnata regionalna rasprostranetost, vremenskata distribucija, obem i tendencii. 3. Obemot na krivi~nite dela pretstavuva vkupniot broj na izvr{eni krivi~ni dela na opredelen prostor vo opredeleno vreme. Da se utvrdi strukturata na kriminalitetot, zna~i da se utvrdat oddelnite vidovi na krivi~nite dela i nivnito me|useben odnos. Da se utvrdi di459

namikata (dvi`eweto, tendenciite) na kriminalitetot, zna~i da se utvrdat promenite - opa|aweto ili porastot na kriminalitetot vo odnos na nekoj porane{en period. 10 Obemot na kriminalitetot se sledi vrz osnova na statisti~ki podatoci od statisti~kata evidencija, a se odnesuva na vkupniot broj na izvr{eni dela na opredelen prostor i opredeleno vreme i na brojot na izvr{eni oddelni krivi~ni dela, brojot na izvr{itelite i sl. Preciznoto opredeluvawe na obemot na kriminalitetot go popre~uva tn. temna brojka na kriminalitetot. 20 Pojavnite oblici na kriminalnoto povedenie na opredelen prostor i opredeleno vreme, mo`at da se posmatraat od razli~ni aspekti: spored te`inata na krivi~noto delo, objektot na napadot ili objektot na dejstvieto (nasilni~ki, ekonomki, politi~ki kriminalitet i sl.), polot ili vozrasta na prestapnicite, porane{noto kriminalno minato na prestapnikot, na~inot na izvr{uvaweto, sredstvata na izvr{uvaweto, mestoto na izvr{uvaweto i sl. 30 Strukturata i strukturnite promeni na kriminalitetot gi poka`uvaat karakteristikite na vkupniot kriminalitet i na oddelni vidovi na kriminalni povedenija. Vo ova sfera, na primer, mo`e da se posmatra strukturata na vkupniot kriminalitet spored vidot na krivi~nite dela (krivi~ni dela protiv slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, protiv imotot, protiv ~esta i ugledot itn), strukturata na krivi~nite kaj nekoi od pojavnite oblici na kriminalitetot (na primer, kriminalitetot na nasilstvo gi opfa}a krivi~nite dela ubistvo, te{ka i lesna telesna povreda, iznuda i sl), struktura na kriminalitetot spored polot na storitelot. 40 Dinamikata na kriminalitetot se odnesuva na promenite vo obemot na kriminalitetot vo odnos na opredelen vremenski period i na opredelen prostor. I ovde, pokraj dinamikata na vkupniot kriminalitet, mo`at da se sledat i promenite na oddelni negovi pojavni oblici. Taka, na primer, mo`e da se sledi dinamikata na samo na oddelnite oblici (maloletni~kata delinkvencija, politi~ki krivi~ni dela i sl.) ili pak dinamikata na kriminalitetot spored regionalni, vremenski karakteristiki, polot, starosta i sl. Vo ramkite na kriminalnata fenomenologija se sledi i prou~uva i regionalnata rasprostranetost na kriminalitetot na opredeleno podra~je vo ramkite na edna dr`ava, negovata rasprostranetost na nacionalno nivo ili vo svetski razmeri. 4. Prou~uvaweto na obemot, strukturata i dinamikata na kriminalitetot ima pove}ekratno zna~ewe. Takvoto prou~uvawe, vo osnova: - poka`uva kako se menuva kriminalitetot vo zavisnost od mestoto , vremeto, op{testvenite priliki i okolnosti, i na koj na~in se prilagoduva na uslovite na `ivotot i dobiva novi oblici na ostvaruvawe, 460

- uka`uva na negativnoto zna~ewe na pojavata na opredelen obem, struktura i dinamika na kriminalitetot vo opredelena potesna i po{iroka op{testvena sredina - ovozmo`uva da se sfati postoe~kata, i da se uvidi potrebata za poefikasna op{testvena reakcija na kriminalitetot, II. KRIMINALITETOT KAKO POEDINE^NA I KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA 1. Posebno pra{awe pretstavuvaat odnosite me|u faktorite na kriminalitetot kako delovi i kriminalitetot, odnosno prestapni~koto povedenie kako celina. Pri utvrduvaweto na toj odnos e potrebno da se ima vo vid deka etiolo{kiot karakter na kriminalitetot zavisi od prirodata, odnosite i silata na dejstvuvaweto na faktorite kako delovi. Spored toj odnos karakterot na kriminalitetot kako rezultat na deluvaweto na opredeleni faktori neminovno e usloven od nivnata kvalitativna i kvantitativna priroda. 2. Poedine~na (individualna) kriminalna pojava pretstavuva poedine~noto fizi~ko i psihi~ko povedenie na ~ovekot zemeno za sebe. Masovna pojava pretstavuva prost zbir na poedine~nite povedenija. Op{testvena pojava e povrzano deluvawe na povedenieto na poedincite koe proizveduva opredeleni promeni koi ne bi postoele koga ne bi postoelo toa povrzano deluvawe.822 Spored toa, koga go upotrebuvame poimot kriminalitet kako poedine~na pojava, sekade vo ovoj trud mislime na oddelno poedine~no kriminalno odnesuvawe, a kaj kriminalitet kako masovna op{testvena pojava, na poim koj vo sebe sodr`i kvantitativna (masovna) i kvalitativna (op{testvena) opredelenost. Treba da se ima predvid i toa deka kriminalitetot kako individualna pojava pretstavuva strukturen del na kriminalitetot kako masovna pojava i ottamu, nivnite odnosi se postaveni spored principot na op{toto i posebnoto. 822

"Kako individualna manifestacija kriminalitetot e vrzan za negoviot izvr{itel, pa soodvetno na toa, negovoto prou~uvawe tesno e povrzano so izu~uvaweto na individualnite slu~ai, vklu~itelno i na osvetluvawe na li~nosta na negoviot izvr{itel... Me|utoa, zemen kako socijalen fenomen, kriminalitetot ne pretstavuva samo mehani~ki zbir na poedine~ni slu~ai vrzani za li~nosta na opredeleni lica, tuku posebna op{testvena pojava koja ima svoi op{testveni koreni, koja se javuva vo masovni razmeri i koja so sebe nosi opredeleni negativni posledici. Toa e "pojava od nov red", toa e "kolektiven predmet," povrzana so socijalnata struktura kako celina, koja izvira od nea kako nejzina zakonita pojava, i koja na opredelen na~in, vo sebe gi integrira pojavite na individualnoto povedenie." Milutinovi}, M. op. cit. str. 53.

461

3. Prethodnite napatstvija se neophodni za vistinsko razbirawe na navedeniot problem, koj zaradi negovata prividna ednostavnost, vo literaturata obi~no se prenebregnuva dovolno jasno da se objasni, a ponekoga{ duri i se preskoknuva. Moj stav e i toa deka niz sogleduvawe na edno konkretno kriminalno povedenie u{te polesno mo`e da se sfati su{tinata na odnosot na kriminalitetot kako poedine~na i kako masovna op{testvena pojava. Za taa cel go odbrav krivi~noto delo ubistvo. 1. KRIMINALITETOT KAKO INDIVIDUALNA POJAVA

1. Pod ubistvo kako poedine~na pojava se podrazbira rezultatot od onie negativni povedenija na negoviot storitel {to se izrazuva niz konkretnoto izvr{eno krivi~no delo. Ili, poinaku, ubistvoto kako poedine~en fenomen e sekoe individualno povedenie {to gi sodr`i obele`jata na toa delo. Ottuka, proizleguva deka sekoe ubistvo pretstavuva karakteristi~na pojava: poedine~na i nepovtorliva drama vo `ivotot na opredeleno lica. Toa se pojavuva kako nadvore{no vidlivo, aktivno ili pasivno kriminalno povedenie i kako takvo e nedelivo od negoviot storitel. 2. Prethodnite razgleduvawa na opredelen na~in nî dobli`ija do soznanieto deka ~ovekot ne e destruktivno nastroeno su{testvo. Negovata destruktivnost e proizvod od negovite op{testveni, ekonomski, socijalni i kulturni potrebi (interesi), a najmalku plod na vrodeni nagoni {to biolo{ki i genetski se prenesuvaat. @ivotnite se destruktivni toga{ koga toa im go nalaga isklu~ivo instinktot. Tie ne znaat za ritualot na ubivaweto koe e isklu~ivo svojstvo na ~ovekot, odnosno tie ne ja ma~at `rtvata i sekoga{ ubivaat na ist na~in. ^ovekot pak, od druga strana, izgradil cela metodologija i tehnika na ubistvata. Toj ne ubiva poradi instinktot, tuku toa naj~esto go pravi svesno motiviran od golem zbir na najrazli~ni pobudi, kako od onie {to sakame i eventualno mo`eme da gi prifatime, taka do ubivaweto bez kakva i da e pri~ina razbirliva za prose~niot ~ovek.823 ^ovekot ubiva za da zadovoli nekoja potreba ili da razre{i nekoj problem i toa naj~esto od pomala vrednost od ona {to mu se odzema na drug, a {to nikoga{ ne mo`e da mu se vrati ili nadomesti. Zad tie pobudi na ~ovekot se krie smislata na ~ovekoviot `ivot. Pri izgraduvaweto pak na taa smisla, ~ovekot mnogu malu ili voop{to ne se zanimava so `ivotot na svojot vid. Toj mnogu pove}e e preokupiran so razmisluvaweto za sopstveniot `ivot, za sopstvenoto samoodr`uvawe i sopstvenata sre}a. Nakratko, za razlika od `ivotinskiot svet kade 823

"Ubistvoto ni otkriva al~nost, ili omraza ili prezir sprema drug ~ovek, ili nasladuvawe vo ubistvoto, t.e. ne{to {to mu e svojstveno samo na ~ovekot." Moren, E. ^ovek i smrt, BIGZ, Beograd, 1981, str. 74.

462

{to mnogu pove}e vladee principot na odr`uvawe na vidot, vo ~ovekoviot svet caruva na~eloto na odr`uvawe na sopstveniot `ivot. Ottuka e vo pravo Moren (Edgar Moren) koga veli: "slabeeweto na nagonot za so~uvuvawe na vidot i bezobyirnite probivi na individualnosta podrazbiraat varvarstvo t.e. ubivawe. Ubistvoto, kako i u`asot od smrtta, e posledica od potvrduvawe na individualnosta. Individualnosta na ubiecot vo odnos na individualnosta na ubieniot se potvrduva so seto ona {to vo ubistvoto ne e posledica od neminovnosta na izvr{uvaweto na toj akt za da se opstane."824 Na toj na~in ~ovekot se pretvori vo sredstvo protiv lu|eto i pokraj toa {to permanentniot napredok na civilizacijata ovozmo`uva ~ovekot za ~ovek da pretstavuva najvisoka vrednost, toj po~na da se iskol~uva kako cel i se pove}e da stanuva instrumentalna vrednost, da se dehumanizira poradi lo{ata naso~enost na elementarnite pretpostavki vrz koi po~iva negovata egzistencija i sre}a. Od tie pri~ini i denes stoi zabele{kata deka "sekoj ~ovek koj se vpu{ta vo zlostorstvo pred o~ite ja ima edinstveno korista {to od nego ja o~ekuva, a seto ostanato mu izgleda la`no i problemati~no."825 Vo poimot na ubistvoto kako individualna (li~na) pojava, vsu{nost, e sodr`ana su{tinata na ovoj vid kriminalno povedenie, za{to sekoe konkretno ubistvo sodr`i svoi specifi~i svojstva spored koi se odvojuva kako poseben kriminalen akt. Poedine~noto ubistvo nu`no se razlikuva od drugite makar i najsli~ni ubistva. Toa e takov akt vo koj, kako i kaj site drugi oblici na kriminalno povedenie se individualiziraat mnogubrojnite faktori na sredinata i li~nosta na prestapnikot, kako i vo pogled na negoviot krivi~nopraven i kriminolo{ki kauzalitet, taka i vo pogled na negovoto manifestirawe preku izborot na sredstvata, na~inot na izvr{uvaweto i drugite elementi na negovoto ostvaruvawe. 3. Ubistvoto kako konkreten oblik na individualnoto odnesuvawe rezultira od vlijanieto na razni faktori od nadvore{en (op{testven) i vnatre{en (li~en) karakter, koi poradi svoeto zaemno dejstvo i isprepletenost, kako i poradi svojata promenlivost i brojnost te{ko mo`at odnapred da se predvidat i izolirano da se razgleduvaat. Od nesogleduvaweto na dinami~nite odnosi i zaemnoto dejstvo na osnovnite faktori {to go uslovuvaat sekoe ~ovekovo povedenie, vo kriminologijata i se razvija razli~ni u~ewa koi {to vo soobraznost so svojata op{ta teoretska otientacija se obiduvaat kriminalitetot da go objasnat kako isklu~itelno individualna pojava. Vo osnovata na ovie neprifatlivi sfa}awa le`i nastojuvaweto preku apostrofirano izdvojuvawe na opredelen broj faktori, pred sî, od subjektiven karakter, da se objasni kriminalitetot voop{to i ubistvata kako eden od 824 825

Ibid, str. 76. Holbah, P. op. cit. str. 185.

463

negovite pojavni oblici. Vo sovremenite nauki, sepak dominiraat sfa}awata {to ne go ne|iraat zna~eweto nitu na eden od ovie faktori vo uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie na ~ovekot. Pove}eto sfa}awa go sogleduvaat zaemnoto vlijanie na dvata, no pritoa sosema ispravno mu davaat prioritetno zna~ewe na dejstvoto na op{testvenite faktori. Ispravnosta na vakvite stojali{ta mo`e lesno da se sogleda ako se trgne od postavkata spored koja ~ovekot i pokraj sovjata biopsihi~ka uslovenost, vo prv red e op{testveno su{testvo. Soobrazno so ova, nesporen e faktot deka primarna uloga vo negovoto formirawe i socijalizacija imaat okolnostite od op{testven karakter. Ova me|utoa, vo nikoj slu~aj ne zna~i deka pri objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na ubijcite treba da se zapostavi vlijanieto {to go ostvaruvaat vrodenite i steknatite li~ni faktori {to ja opredeluvaat strukturata na dinami~nite sili na ~ovekovata aktivnost. Naprotiv, prou~uvaweto na individualniot kriminalitet bara zapoznavawe so okolnostite od li~en karakter. Toa prou~uvawe mora da ja opfati li~nosta na storitelot na krivi~noto delo ubistvo kako vo procesot na negovata kriminalizacija (procesot na negovoto formirawe vo delinkventna li~nost), taka i vo vremeto na izvr{uvaweto i po izvr{uvaweto na deloto. Na toj na~in individualnite kriminalni akcii se zapoznavaat so zadr`uvawe na te`i{teto vrz socijalnite determinanti koi stojat vo centarot na vnimanieto, no sekoga{ vo tesna povrzanost so biolo{kata i psiholo{kata uslovenost na negativnoto povedenie na li~nosta. 4. Potrebata od prou~uvawe na li~nite okolnosti {to go uslovuvaat ubistvoto kako individualen akt e va`na od pove}e aspekti. Toa prou~uvawe, pred sî, e zna~ajno, za{to li~nite faktori od somatski i psiholo{ki karakter ovozmo`uvaat da se dojde do soznanie za specifi~nite svojstva {to kaj opredeleni li~nosti se manifestiraat preku nejzinoto povedenie. Od druga strana, preku navleguvaweto vo li~nosta na storitelot mo`e da se sfati deluvaweto na op{testvenite faktori {to se prekr{uvaat niz negovata individualna biopsiholo{ka struktura i da se objasni zo{to nekoi lu|e pod vlijanie na isti ili sli~ni socijalni faktori ne se re{avaat za izvr{uvawe na krivi~noto delo ubistvo. Vo sprotivno ne mo`e da se razbere mehanizmot na deluvaweto na op{testvenite faktori, koi svoeto vlijanie go ostvaruvaat preku i vo sodejstvo so li~nite svojstva na storitelot. Zapoznavaweto so oddelnite svojstva na li~nosta e osobeno zna~ajno i od krivi~nopraven i penolo{ki aspekt. Imeno bez poznavaweto na li~nite okolnosti ne bi mo`ele da dojdeme do kriterium vo pogled na pravilnoto odmeruvawe na kaznata i ostvaruvaweto na resocijalizacijata i readaptacijata na osudenite lica. [to se odnesuva pak do krajnata cel na prou~uvaweto na kriminalitetot na ubijcite kako individualna pojava, koja podednakvo gi respektira socijalnite i li~nite vlijanija pri izvr{uvaweto na edno 464

delo, mo`eme da zaklu~ime deka so negovoto posredstvo dobivame pretstava za uslovenosta na ubistvata kako masovna pojava. Takvoto prou~uvawe, vsu{nost, ni ovozmo`uva da ja utvrdime vo krajna linija op{testvenata uslovenost na ubistvata kako individualen akt i kako osnoven uslov za iznao|aweto na pogodni merki za nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. 2. KRIMINALITETOT KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA

1. Ubistvata kako masovna pojava pretstavuvaat zbir od posebnite, individualnite ubistva. Toa e totalitet na site ili na pogolem broj poedine~ni ubistva izvr{eni vo opredeleni prostoreni i vremenski ramki. Ubistvata kako masoven fenomen se specifi~na op{testvena pojava kako od aspekt na nivnata etiologija, taka i od aspekt na nivnite posledici, koi od socijalen aspekt se smetaat za posebno op{testveno neprifatlivi i {tetni povedenija. Nivniot op{testven karakter od etiolo{ka gledna to~ka se izrazuva preku vlijanieto na op{tite faktori (korenite na kriminalitetot) koi le`at vo osnovniot karakter na op{testvoto vo celost i zakonitostite na negoviot razvoj. Poradi prioritetnata uslovenost na op{tite i neposrednite faktori, ubistvata kako masovna pojava pretpostavuvaat sestrano zapoznavawe na nivnata fenomenologija i etiologija. No so ogled deka tie ja pretstavuvaat kvantitativnata strana na ovaa pojava, koja se manifestira preku poedine~nite oblici na ~ovekovoto povedenie, ubistvata gi sodr`at i kvalitativnite svojstva na pojavata kako poedine~en akt. Toa zna~i deka tie ne pretstavuvaat samo pojava uslovena od socijalnite, eti~kite, viktimolo{kite i drugite faktori od op{testven karakter, tuku slo`ena op{testvena pojava koja zavisi od mnogubrojnite biolo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki i drugi obele`ja od subjektiven karakter. Na toj na~in ubistvata kako masovna pojava se pojavuvaat vo vid na fenomen od nov, povisok red, ~ija kvantitativna strana vo prv red se izrazuva preku nivnata pogolema op{testvena opasnost {to se zgolemuva pravoproporcionalno so zgolemuvaweto na brojot na oddelnite ubistva. Od druga strana, toj kvantitet se pretvora vo kvalitet koj ovozmo`uva negovite poedine~ni manifestacii da se sogledaat od nov, poseben op{testven aspekt. Ubistvoto kako masovna pojava vo odnos na individualnite kriminalni akcii pretstavuva pojava od poinakov vid, koja, so ogled na toa, ima specifi~ni svojstva i na~ela vo pogled na metodologijata i celta na nivnoto istra`uvawe. Taka na primer, dokolku ubistvata kako masovna pojava se posmatraat vo podolgi vremenski periodi mo`e da se otkrie nivnoto varirawe i kolebawe vo odnos na op{testvenoekonomskite i politi~kite promeni vo tie periodi i vrz osnova na toa da se prognoziraat nivnite javuvawa i dvi`ewa pri pojavata na sli~ni uslovi, {to e osobeno va`no pri prezemaweto merki od preventiven karakter. Kvanti465

tativnata strana na ubistvata se izrazuva preku statisti~ki podatoci za izvr{eni dela i primena na statisti~kiot metod (kvoti na kriminalitetot i sl.). Me|utoa, pokraj svojata kvantitativna strana ubistvata kako masovna pojava imaat i svoj poseben fenomenolo{ki i etiolo{ki kvalitet koj se prou~uva so pomo{ na kvalitativni analizi. 2. Od navedenoto proizleguva deka ubistvata, kako masovna pojava ne mo`at da se svedat na prost mehani~ki zbir od individualni slu~ai. Imeno, iako kako masoven fenomen se pojavuvaat niz poedine~nite ubistva (se temelat vrz prou~uvaweto na ubistvata kako poedine~ni slu~ai), poradi tesnata povrzanost so nivnite etiolo{ki problemi, nivnite odnosi se sveduvaat na poznatiot odnos na op{toto, posebnoto i poedine~noto. Vo toj odnos ubistvata kako poseben fenomen imaat op{t apstrakten karakter, dodeka vo stvarnosta tie se manifestiraat niz bezbrojni oblici na konkretni akti. Zatoa, nivnoto poznavawe zapo~nuva so poznavaweto na odelni kriminalni nastani kako konkretni poedine~ni oblici. Poedine~noto pretstavuva osnova za procesot {to se ostvaruva vo stvarnosta. Me|utoa, sekoe poedine~no ubistvo i pokraj brojnite specifi~nosti od kvalitativen karakter, ne e ni{to apsolutno posebno, tuku naprotiv, sekoga{ e identi~no so niza drugi srodni ubistva. A ova identi~no, zaedni~ko, e ona {to se narekuva op{to i {to e osobeno zna~ajno za nau~noto poznavawe, za{to go izrazuva ona {to e poopstojno, pa so samoto toa i posu{testveno za ostvaruvawe na borbata protiv ovie povedenija. No op{toto realno egzistira samo preku poedine~noto, vo koe, se rabira, se izgradeni niza specifi~nosti nadvor od op{toto. Ottuka, soznanieto na poedine~noto pridonesuva za spoznavaweto na op{toto, i obratno, spoznavaweto na op{toto vo izvesna mera ovozmo`uva razbirawe na poedine~noto. Pritoa, op{toto i poedine~noto se manifestiraat kako nu`nost i me|usebno ne se iscrpuvaat. Poradi toa krivi~noto delo ubistvo kako poseben oblik na kriminalitetot, kako i sekoe drugo krivi~no delo vpro~em, mora da se sledi, istra`uva i objasnuvaat kako individualna, no ednovremeno i kako masovna op{testvena pojava. III. NEKOI KARAKTERISTIKI NA KRIMINALITETOT Kako sekoja druga pojava, i kriminalitetot ima svoj po~etok i razvoj, pa ottamu e potrebno da se prou~uva negovoto istorisko dvi`ewe. Ova barawe va`i za prou~uvaweto na kriminalitetot i kako individualna i kako masovna op{testvena pojava no, ne kako me|usebno nezavisni fenomeni iako pri tie prou~uvawa postojat opredeleni metodolo{ki razliki. Ovoj aspekt na kriminologijata e usloven so op{testveno istoriskiot karakter na kriminalitetot koj ima svoj postanok, razvoj i tek.

466

1. RASPORED NA KRIMINALITETOT NA RELACIJA SELO - GRAD

1. Dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa kaj nas i vo svetot poka`aa deka so ogled na obemot na svoeto javuvawe, vkupniot kriminalitet e pogolem vo gradot odo{to vo selskite podra~ja i poka`uva tendencija na zgolemuvawe so jaknewe na procesite na industrijalizacijata i urbanizicijata. Od brojni kriminolo{ki istra`uvawa proizleguva i soznanieto deka opredeleni vidovi kriminalno povedenie se pove}e izrazeni na selo odo{to vo gradot i obratno. Vo taa smisla so golem broj statisti~ki pokazateli se potkrepuva faktot deka najzna~aen kriminalitet vo gradovite pretstavuva vr{eweto imotni dela, dodeka od druga strana, krivi~nite dela protiv li~nosta, posebno kaj onie kaj koi e izrazena upotrebata na nasilstvo (agresivniot kriminalitet) se osobenost na selskite podra~ja. Pri~inata za takvata distribucija na kriminalitetot vo selo, odnosno vo grad, ne treba da se baraat vo objektivniot prostor daden sam po sebe, tuku vo op{testvenata, ekonomskata, kulturnata i eti~kata sostojba na ovie podra~ja. Razlikite vo ovoj pogled vo sekoja od ovie sredini im davaat opredelen pe~at na prostorite i sozdavaat poinakvi kriminogeni uslovi {to neposredno se vrzani za odnosite, uslovite, na~inot na `iveeweto vo niv i socijalnite i psihosocijalnite osobini na nivnoto naselenie. Oblicite na op{testvenite odnosi {to go karakteriziraat tipot na populacijata smestena vo opredeleni prostorni celini, vsu{nost, gi uslovuvaat i determiniraat site op{testveni pojavi i procesi, a me|u niv i vr{eweto na krivi~nite dela. 2. Poznat e faktor deka lu|eto prete`niot del od svojot `ivot go minuvaat vo relativno ograni~en geografski i op{testven prostor na selo, odnosno vo grad, i deka tamu ostvaruvaat brojni odnosi preku koi vo zaednica so drugi lu|e gi ostvaruvaat svoite sekojdnevni potrebi (interesi). Vo tie ramki ~ovekot prioritetno gi ocenuva op{testvenite odnosi vo celost i konkretnite oblici na socijalen `ivot, sopstvenoto povedenie i povedenieto na svoite soselani - sogra|ani. Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka seloto i gradot pretstavuvaat zasebni op{testveni sredini vo koi se manifestiraat posebni odnosi {to mo`at da imaat sopstven odraz vrz pojavata na kriminalitetot. Taka vo selata `iveat relativno golem broj lu|e koi nu`no se upateni edni na drugi. Me|u niv se gradat, pred sî, neposredni i neformalni semejni, srodni~ki, sosedski, prijatelski i drugi odnosi koi se karakteriziraat so li~nost i intenzitet. Vo tie odnosi dominiraat sfa}awata na sredinata, posebno eti~kite pogledi i religiozni stavovi i predrasudi so golem pritisok kon nivnoto po~ituvawe. A toa se takvi uslovi vo ~ii{to ramki mo`e da se sogleda povedenieto na svoite najbliski i da se ima uvid vo `ivotot i povedenieto na sekoj poedinec. Me|utoa, zgolemenata op{testvena kontrola, homogenosta i koh467

ezivnosta na zaednicata istovremeno zna~at i postavuvawe pogolemi ograni~uvawa pred poedinecot. Nego silno go pogoduvaat site ograni~uvawa koi vo su{tina se dvostrano naso~eni: edna{ vo nasoka kon po~ituvawe na pravilata na odnesuvaweto {to se vladea~ki vo sredinata, a drug pat vo nasoka {to e povrzana so baraweto i o~ekuvaweto da se rea|ira na opredelen na~in vo onie situacii koga se povredeni negovite materijalni vrednosti, kako i negovata ~est i li~ni i semejni potrebi i semejni interesi. Prostornata bliskost go zgolemuva intenzitetot na me|u~ove~kite kontakti i odnosi, no, od druga strana, deluva i vo sprotivna nasoka, bidej}i vo tie ramki sozdadenite sprotivnosti i konflikti go pravat neposredniot `ivot poneizdr`liv, odo{to vo po{irokite gradski zaednici kade {to poedinecot mo`e da izbrega od vpu{taweto vo celosno razre{uvawe na odnosite {to im prethodele ili gi sledat ovie sudiri. 3. Opredeleno vlijanie vrz oblikuvaweto na op{testvenite odnosi, konfliktnite situacii i nivnoto razre{uvawe na odreden prostor imaat i socijalnite obele`ja na li~nosta na izvr{itelite na krivi~noto delo kakvi {to se: obrazovnoto nivo, zanimaweto, vozrasta i sl. Od razgleduvaweto na odnosite me|u obrazovanieto na storitelite na krivi~nite dela spored mestoto na `iveewe se potvrduva deka na selo e skoncentrirano naselenieto so ponisko obrazovno nivo, pa spored toa, krivi~nite dela so pogolem procent od onie vo gradot gi vr{i naselenieto bez obrazovanie ili so neoformeno ili edvaj oformeno obrazovanie. Od druga strana, obrazovnite kategorii nad ova obrazovno nivo ve}e dominiraat kaj storitelite na krivi~nite dela na lica {to poteknuvaat od gradot. Od sledeweto na strukturata na zanimawata na prestapnicite spored kriteriumot selo - grad, kako mesto na `iveewe, mo`e da se konstatira deka me|u storitelite na krivi~i dela na selo najgolemo e u~estvo na zemjodelcite, potoa na NKV i PKV rabotnicite, licata bez opredeleno zanimawe i u~enicite i studentite. Ova e osobeno karakteristi~no za storitelite na nasilni~kiot kriminalitet kaj koi site ostanati zanimawa se re~isi zanemarlivi. 4. Zna~eweto na obele`jata pol i vozrast vo soodnos so gradot i seloto }e gi prika`eme preku karakteristikite na izvr{itelite na krivi~noto delo ubistvo. [to se odnesuva do vozrasta na storitelite na ubistvata, podatocite uka`uvaat na tri osnovni zaklu~oci. Storitelite na vozrast od 18 do 25 godini, se pojavuvaat podednakvo i na selo i vo grad vo srazmer 34,9 : 35,7%. Storitelite od 26 do 45 godini se javuvaat vo ne{to pogolem obem vo grad (53,9%), odo{to na selo (41,9%), a starosnata kategorija od 45 godini pa natamu, e karakteristi~na za seloto (32, 2% sprema 9,5% vo gradot). Od ovie odnosi mo`e da se zabele`i tendencija {to ohrabruva, a toa e fleksibilnosta koga se raboti za interiorizacijata na pozitivnite op{testveni vrednosti. Za raz468

lika od niv, postatrite lica te{ko gi menuvaat svoite zakoraveni stavovi {to e i razbirlivo so ogled na nivnata vozrast. Analizata na podatocite za mestoto na `iveewe i polot poka`uvaat deka obata pola imat izrazeno u~estvo vo izvr{uvaweto na ubistvata na selo (ma`ot 66,5%, a `enite 71,4%) {to poka`uva deka specifi~niot na~in na `ivot vo seloto, odnosno vo gradot podednakvo se reperkutiraat vrz obata pola vo tie odnosi. Pogolemiot procent na `enite ubijci na selo, od onie vo gradot, uka`uva na u{te eden zna~aen fakt. Nivnata pogolema zastapenost vo vr{eweto ubistva na selo se izrazuva vo srazmer 71,4% : 26,2%, a kaj ma`ite 66,5% : 33,5%, {to uka`uva deka vo selskite sredini sî u{te mnogu sporo se projavuvaat procesite na op{testveno izedna~uvawe na `enata i ma`ot, i obratno, deka toj proces e pozabrzan vo gradot. Vo selskite sredini `enata sî u{te e vo pogolema zavisnost od ma`ot i pot~ineta na negovata ekonomska mo} i fizi~ka uloga. Taa, vo prv red, tamu e vrzana za ku}ata i podigaweto na decata, no i za opredeleni dol`nosti okolu zemjodelskite raboti i odgleduvaweto na dobitokot. Isto taka nejzinoto pravo na zaedni~ko i ramnopravno odlu~uvawe e svedeno na minimum. Pokraj navedenata polo`ba treba da se ima predvid i faktot deka na selo e mnogu pogolemo vlijanieto na tradicionalnite sfa}awa za moralot na `enata koja {to voobi~aeno ostanuva bremena. Zatoa od ovaa sredina poteknuvaat 80,0% od site ubistava pri pora|awe. 5. Od nesomneno zna~ewe za uslovuvaweto na odredeni objektivno ekonomski i sociokulturni obele`ja, kako i na nekoi crti na li~nosta se javuva i prostorot na gradot. Me|utoa, poradi izbegnuvawe na nepotrebni povtoruvawa, za niv nema da zboruvame na ova mesto, tuku ne{to podocna vo ramkite na procenuvaweto na kriminogenoto zna~ewe na industrijalizacijata i ubanizacijata vo javuvaweto na kriminalitetot. 2. REGIONALNI KARAKTERISTIKI NA KRIMINALITETOT

1. So ogled deka postojat opredeleni pomali podra~ja kade {to se aglomerira kriminalitetot, jasno e deka takvite podra~ja treba posebno da se istra`uvaat kako od ekonomski aspekt, taka i od aspektot na razvienosta na op{testvenata svest. Regionalnite istra`uvawa vrz posebno izbrani podra~ja se narekuvaat ekolo{ki istra`uvawa. Ekolo{kite istra`uvawa vo kriminologijata se zanimavaat so pra{aweto zo{to ili, od koi pri~ini, kriminalitetot se aglomerira na izvesni pomali podra~ja. 2. Vo vrska so ovie istra`uvawa postojat opredeleni metodolo{ki pote{kotii. Imeno, vo ovoj pogled e potrebno da se re{i pra{aweto dali opredeleno podra~je }e se prou~uva spored izvr{uvaweto na krivi~nite dela ili spored domicilot na izvr{itelot. Na primer, krivi~nite dela begstvo preku granica se zna~ajni samo za opredeleni 469

podra~ja ili krivi~nite dela protiv imotot se zna~ajni za gradovite, {to zna~i spored mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, za{to na tie podra~ja se sobiraat lu|e so razli~ni domicili. 3. Ekolo{kite istra`uvawa mo`at da se vr{at na razli~ni geografski celini: vo ramkite na dr`avnata zaednica, spored opredeleni regioni ili op{tini, na relacija selo grad ili spored oddelni gradski predeli. Takvite istra`uvawa se zna~ajni ottamu {to mo`e da ja naso~uvaat preventivnata rabota na opredeleni podra~aja koi pove}e se zarazeni so opredeleni oblici na kriminalitetot. 4. Ako na opredeleni podra~ja se zabele`i poseben vid i intenzitet na opredelen vid na kriminalitet, toga{ e opravdano da se izgotvuvaat monografski studii za toa podra~je vo koi }e se opfatat istoriskiot, sociolo{kiot, ekonomskiot razvoj i ravojot na op{testvenata svest na opredelenoto potesno podra~je na koe se aglomerira kriminalitetot. 5. Ekolo{kite istra`uvawa na istra`uva~ite, od edna strana, im pru`aat pogolemi mo`nosti zaradi polesniot pristap do soodvetnite aspekti na pojavata, a od druga strana ovozmo`uvaat i konktretno formirawe na strategijata za borba protiv kriminalitetot. 3. DISTRIBUCIJA NA KRIMINALITETOT SPORED POLOT

1. U~estvoto na `enskite lica vo vr{eweto na kriminalitetot vo na{ata Republika ne samo {to e zna~itelno pomalo od ma{kiot kriminalitet, tuku se nao|a vo postojano opa|awe. Taka spored podatocite od oficielnata statistika dodeka vo 1973 toa u~estvo bilo 16,6% vo 1982 godina padnalo na 13,0%.826 Sli~na e sostobata i vo drugite zemji vo svetot vo koi {to kriminalietot na `enite obi~no se dvi`i od 10% do 20% vo odnos na vkupniot kriminalitet. Analizite pritoa poka`uvaat deka polnoletnite `eni najmnogu gi vr{at slednive tri vidovi krivi~ni dela: protiv ~esta i ugledot (navredi i kleveti) 30%, protiv `ivotot i teloto 26,2% i protiv imotot 19,8%.827 Taka, na primer, podatokot deka ubistvata pretstavuvaat prete`no ma{ki kriminalitet ve}e go potvrdija brojni kriminolo{ki istra`uvawa. Vo istra`uvaweto na krivi~nite dela li{uvawe od `ivot vo Hrvatska se iznesuva podatokot deka za periodot 1946-1955 godina, `enite kako izvr{iteli na ovie krivi~ni dela se javile vo 11,5% slu~ai.828 Kup~evi} i Dogan utvrdile deka me|u ubijcite vo Bosna i He-

826

Statisti~ki godi{nici na SRM, 1973-1984 godina. Statisti~ki godi{nik na SRM, 1984, str. 379. 828 Markovi}, T. i dr. Krivi~na dela li{enja `ivota na podru~ju HR Hrvatske, Ured za kriminolo{ka ispitivanja DSUP NRH, Zagreb, 1959, str. 113. 827

470

rcegovina `enite se pojavile so u~estvo od 11,6%.829 Do sli~ni podatoci do{ol i Pe{i} (12,7%) vo svoeto istra`uvawe na ubistvata vo Jugoslavija.830 Ne{to pogolem procent ubistva od gorenavedenite na{ol Vukovi}, vo istra`uvaweto na krvnite delikti vo Srbija (18,3%).831 Bez ogled na razli~nite pristapi vo ovie istra`uvawa, site tie poka`uvaat deka ubistvata se "ma{ki kriminalitet." Na istiov zaklu~ok upatuvaat i podatocite od edno na{e istra`uvawe, kade {to vo izvr{uvaweto na ubistvata se pojavile samo 10,9% `eni,832 koi naj~esto vr{at ubistvo na dete pri pora|awe, ubistvo na nesakano dete i ubistvo na bra~en drugar, quboven partner na bra~niot drugar ili na svojot qubovnik. [to se odnesuva do ostanatite krivi~ni dela {to gi vr{at `enite vo dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa e utvrdeno i toa deka glavno se raboti za delata: prequba, nedozvolen abortus, uceni, kra`bi i krivokletstvo. Vo izvr{uvaweto na delata retko primenuvaat sila, a mnogu po~estvo se slu`at so lukavost i perfidnost.833 2. Pri~inite za pomaloto u~estvo na `enata vo kriminalitetot voop{to, vo kriminolo{kata literatura se objasnuva so biopsiholo{kite i op{testveno-ekonomskite razliki me|u ma`ot i `enata. Vo taa smisla me|u biopsiholo{kite razliki osobeno se istaknuva deka 829

Kup~evi} - Dogan, Te{ki krvni delikti u BIH, Referat od X Sovetuvawe na Zdru`enieto za kriminologija i krivi~no pravo na Jugoslavija, Pri{tina 20-23 oktomvri 1971 godina. 830 Pe{i}, V. Ubistva u Jugolsaviji, IKKI, Beograd, 1972, str. 74-75. 831 Vukovi}, [. Krvni delikti u Srbiji, RO za grafi~ku izdava~ku delatnost, Zaje~ar, 1982, str. 52. 832 Sulejmanov, Z. op. cit. str. 119 833 Razlikite vo polot, spored Ketle, imaat golemo vlijanie vrz sklonosta kon vr{eweto zlostorstva. Voop{to zemeno, samo edna `ena sprema ~etiri ma`i se pojavuva pred sudot. Sklonosta kon zlostorstvoto se zgolemuva i smaluva kaj dvata pola skoro vo ist stepen. Sepak, periodot na maksimum kaj `enata se dostignuva podocna, okolu triesetata godina. Poradi svoeto ~uvstvo na slabost, bez somnenie, `enata pove}e vr{i zlostorstva protiv imotot, odo{to protiv licata: a koga saka da go uni{ti nekogo od svojot vid, otrovot go pretpostavuva pred drugite sredstva. Zgora na toa, i koga li{uva od `ivot ne izgleda deka se apsi srazmerno na grozomornosta na storeniot zlostor, koj po za~estenosta se slu~uva spored sledniot redosled: ~edomorstvo, pometnuvawe, ubistvo na roditelite, ranuvawe na roditelite, podmolno ubistvo, telesni povredi, ubistvo. Ottamu, mo`eme da potvrdime deka brojot na vinovnicite srazmerno se smaluva kolku {to pove}e pootvoreno mora da ja barat svojata `rtva. Nema somnenie deka ovie razliki postojat poradi navikite i stati~niot na~in na `ivot na `enata. Taa mo`e da smisli i izvr{i zlostor samo sprema licata so koi e vo postojan odnos. Quetelet, A. A Treatise on Man, Edinburg, 1982. Navedeno spored Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, 1997, str. 57-58.

471

`enite se pomalku ~uvstvitelni na bolka, pobrgu se iscrpuvaat, imaat pomalku crveni krvni zrnca, ponizok rast, poslaba fizi~ka struktura i sila, nevoedna~en nerven sistem prosleden so koleblivi ~uvstva i raspolo`enija, pogolema razvienost na nivnite moralni i altruisti~ki ~uvstva i odvratnost sprema zlostorstvoto, poimala podle`nost na du{evni zaboluvawa, `enite `iveat podolgo, vrz nivniot du{even `ivot vlijaat brojni telesni krizi (menstruacijata,834 bremenosta, pora|aweto i doeweto,835 klimakteriumot836), `enata ima pla{liv i re834

Menstruacijata e samo nadvore{na manifestacija na procesot koj go zafa}a celiot organizam. Metaboli~niot menstruacionen talas deluva na, di{eweto, rabotata na muskulite, sozdavawe na toplina, vrz asimilacijata, setivnite sposobnosti i vrz mentalniot `ivot... Ne navleguvaj}i vo podrobnosti mo`e da se ka`e deka za vreme na ovaa indispozicija, zgolemenata razdraznetost doveduva do zlostorstva protiv li~nosta, do podmetnuvawe na po`ari i do onaa ~udna forma na kra`ba koja nie ja narekuvame so prazen termin kleptomanija ne navleguvajki vo samiot problem. Vo ovaa faza `enata ~estopati e sklona da stori nastrani dejstvija ili propu{tawa vo oblasta na nejzinite intimni odnosi. Taa ~esto e `rtva koja ~esto pottiknuva na napad i koja go zaveduva zavodnikot. Hentig, H. op. cit. str. 142. 835 Ovie tri etapi se so razli~no kriminolo{ko zna~ewe. Bremenosta pretstavuva celosna biohemiska izmena, sosema izdvoena od mehani~kite naru{uvawa koi mo`at da predizvikaat seriozni pre~ki vo funkciijata na organizmot na porodilkata. Kako i kaj site edokrinolo{ki promeni, nervniot sistem e napnat i doveduva do posebno povedenie. Bremenosta predizvikuva psihoza na pospanost. Taa sozdava posebni `elbi i reakcii... Srednovekovnoto pravo gi smetalo za izvinlivi kra`bite na ovo{je i na ribi izvr{eni od bremeni `eni. Pora|aweto koe e sledeno so zaguba na krv, so fizi~ka iscrpenost i so porast na temperaturata smo po sebe pretstavuva seriozna organska kriza, no poradi golemata iscrpenost ne e od kriminolo{ko zna~ewe, osven vo slu~aite na ubistvo na dete pri pora|awe, krivi~no delo za koe Hentig tvrdi deka e se poretko. Za vreme na doeweto se ostvaruva postepen restitutio in integrum. Vo toj period lica so epilepti~ni i histeri~ni dispozicii mo`at da stanat neskrotlivi. Ibid, str. 144-145. 836 Klimakteriumot sleden so zamor, razdrazlivost, naru{uvawe na pomneweto i misleweto, a i niza na telesni simptomi se poklopuvaat so peridot na op{etstveni nepriliki. Vo semejstvotot i me|u prijatelite se javuvaat smrtni slu~ai, decata si odat i sklu~uvaat brakovi, prihodot a i vrednostite na pazarot na rabotnata sila opa|aat. Vo klimakteriumot `enata ~esto e sklona kon depresija i samoubistvo, kako i na onaa pro{itena forma na samoubistvo koe go narekuvame semejno ubistvo. Poznato e i deka brojot na `enite e mnogu golem. Mnogu od ovie zlostorstva se izvr{eni ili vo predklimakteri~nito ili vo klimakteri~niot period. Ibid, str. 142.

472

zerviran karakter, kaj nea otsustvuva sklonosta kon u`ivawe alkohol, taa e popasivna i pomalku agresivna so slaba samodoverba i razvieno ~uvstvo na zavisnost i bespomo{nost, no i so pomala sposobnost za prilagoduvawe i prikrivawe na svoite zlostorstva.837 Me|u biolo{kite faktori {to go uslovuvaat kriminalitetot na `enata ~esto se istaknuva i konstitucijata na nejzinite polovi hromozomi, odnosno nedostigot na "Y" gonozomot, {to vlijae vrz nejziniot pomal kriminalitet. Isto taka se istaknuva i pomaloto u~estvo na hormonot androgen, {to kaj `enata isto taka se povrzuva so namaluvawe na agresivnosta.838 Iako opredelen broj od ovie biopsihi~ki osobenosti delumno se prifatlivi i donekade zna~ajni za objasnuvawe na kriminalitetot na `enata, pri nivnoto istaknuvawe sepak se preteruva i toa vo dve nasoki. Imeno, ~esto se zemaat opredeleni soznanija koi se ili sosema neto~ni ili nedovolno nau~no provereni. Taka, na primer, daleku od vistinata se stavovite na Lombrozo deka `enite, kako poniska rasa, imaat pogolema mo} za prilagodlivost na okolinata i za opstanok, kako i za izdr`livost i otpornost na mentalna i fizi~ka bolka odo{to ma`ite i deka ottamu se ne~uvstvitelni (nemaat so~uvstvo) za bolkata na drugi. Nadvor od sekakva kritika se i negovite tvrdewa, deka `enite imaat golem broj zaedni~ki crti so decata (tie se golemi deca), i ottamu deka nivnoto ~uvstvo na moralot e dificientno, deka se ladni i presmetani, odmazdoqubivi, qubomorni i skloni da se odmazduvaat so rafirinirana svirepost, deka nivnite zli nameri se poraznovidni od onie na ma`ite, i deka po pravilo ostanuvaat sokrieni,839 837

Spored [eparovi}, kriminalitetot na `enata se objasnuva poa|ajki od du{evniot sklop na `ivotot na `enata: intelektualno taa ne e pomalku, tuku poinaku nadarena, `enata poseduva pomala logika, `enski genijalci ima pomalku, na `enata í nedostasuva objektivnost kako i ~uvstvo za vreme i prostor, so `enite vo pogolema mera vladeaat ~uvstvata vo pogolema mera odo{to kaj ma`ite, polesno se vozbuduva, taa mo`e da bide pookrutna qubovta i omrazata se posilno izrazeni odo{to kaj ma`ite, taa ne e samo fizi~ki tuku i spored voljata i aktivnosta poslaba, poka`uva pogolema sklonost kon neiskrenost i za preteruvawe, histeriite kaj `enite se ~esti i sl. [eparovi}, Z. op. cit. str. 208. 838 Vidi: A~imovi}, M. op. cit. str. 36-42. 839 Vrz taa osnova, vo svoeto delo Kriminalitetot na `enata od 1950, Oto Polak ja razviva svojata teorija za skrien `enski kriminalitet koj e vo prirodata na samite `eni so koreni vo seksualniot akt (seksualno-psiholo{ki faktori). Tie se inherentno posposobni da manipuliraat, da bidat prepredeni, prevrtlivi, pasivni i bez strasti, (iskustvo so orgazmot poka`uva deka, za razlika od `enata, ma`ot mora da postine erekcija za da go izvede seksualniot akt, i ne e vo mo`nost da go sokrie svojot nuspeh), nevisinoqubivi (ottamu {to ja sokrivaat menstruacijata) i sl. Nivnata priroda samo delumno e zasilena so op{testveni pri~ini: tie imaat samo minorno zna~ewe.

473

ili pak, deka `enata e isklu~ok me|u zlostornicite so ogled na toa deka prirodna forma na retrogresija kaj `enata e prostitucijata a ne zlostorstvoto.840 Vo ovaa smisla, istoto mo`e da se ka`e i za krajno ekstremnite, ili podobro ka`ano za apsurdnite stavovi na Frojd, koj etiologijata na `enskiot kriminalitet, ni pomalku ni pove}e, se obiduva{e da ja objasni so nivnata inferiorna sudbina i nivnata predodredenost da bidat suprugi i majki. Korenot na toa inferiornost, spored nego, proizleguva od hendikepiranosta na nivnite polovi organi. So toa {to, u{te od detstvoto prifa}aat deka go izgubile penisot kako kazna, tie stanuvaat zavidlivi i odmazduqubivi, egzibionisti~ki, narcisoidni. Svojata polova inferiornost (zavista poradi zagubata na penisot) nastojuvaat da ja kompenziraat so toa {to, na primer, dobro se oblekuvaat, stanuvaat i maj}i, ili vr{at krivi~ni dela (devijantna e onaa `ena koja se obiduva da stane ma`, da go povrati izgubenoto, {to sekako e beznade`na potera). Vo ovaa smisla Dori Klejn (Dorie Klein), koja gi prou~uva{e trudovite na re~isi site pova`ni avtori koi se zanimavale so etiologijata na `enskiot kriminalitet, od po~etokot do sedumdesetitte godini na XX vek, so pravo konstatira deka tie go gledaat kriminalitetot kako rezultat na individualnite karakteristiki na koi samo periferno vlijaat ekonomskite, op{testvenite i politi~kite sili. Tie karakteristiki se od fiziolo{ka ili psiholo{ka priroda i podednakvo se zasnovaat vrz implicitni ili eksplicitni pretpostavki za inherentnata priroda na `enata. Taa priroda, pred sî, e univerzalna, odo{to navistina postoi vo ramkite na specifi~nite istoriski ramki.841 Me|u op{testveno-ekonomskite razliki obi~no se istaknuvaat: postojnata op{testveno-ekonomska neramnopravnost {to se javuva kako produkt na uslovite {to ja determiniraat op{testvenata polo`ba i uloga na `enata. Imeno, i denes `enata sî u{te otsustvuva od brojni socijalni aktivnosti {to vlijaat ne samo vrz nejziniot op{testven status, tuku i vrz formiraweto na nejzinata li~nost. Prisutni se i razliki vo nejziniot kulturen tretman, koj se izrazuva preku pogolemiot nadzor {to go vr{at pred sî nejzinite roditeli.842 @enite u{te od detstvoto se mnogu pokontrolirani vo pogled na nivnoto dvi`ewe, koristeweto na slobodnoto vreme, izborot na dru{tvoto i mnogu drugi vrednosti vo op{testvenito `ivot. Nakratko, tie se vospitu840

Vidi: Lombroso, C. and Feraro, G. W. The Female Offender, London,

1895. 841

Klein, D. The Etiology of Female Crime, A Review of the Literature, Issues in Criminology, 1973/2. Navedeno spored Ignjatovi}, \. op cit. str. 247. 842 U{te vo svojata najrana mladost "ma{koto dete se osuduva na surova nezavisnost, a devoj~eto na pokorna zavisnost." Konstantinovi} - Vili}, S. Biopo{ke i psiholo{ke osobine `ena u etiologiji njihovog kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1985/4, str. 14.

474

vaat vo atmosfera na pomala sloboda na nivnoto dol`nosno povedenie.843 Podocna se javuva i nivnata uloga na majka i doma}inka, koi {to vo opredelena sociokulturna sredina sami po sebe ja odvlekuvaat od tekovite na op{testveniot `ivot i mo`nosta da zapadne vo kriminalna situacija. Poradi seto toa, `enata, za razlika od ma`ite, e za{titena od mnogu komunikacii, odgovornosti, anga`mani, natprevari i konflikti i e upatena da se gri`i za semejstvoto, a so toa pomalku e izlo`ena na dejstvoto na objektivnite kriminogeni faktori, odnosno taa e izlolirana od sredinite i situaciite vo koi se javuvaat naru{enite me|u~ove~ki odnosi.844 3. Moj stav e deka kriminalitetot {to go vr{at `enite mo`e da se objasni samo ako vo podednakva mera se po~ituvaat i zemat predvid kako biopsiholo{kite, taka i op{testveno-ekonomskite razliki me|u ma`ot i `enata. Pritoa, mo`e da se ka`e deka pomaloto u~estvo na `enata vo kriminalitetot vo prv red se dol`i na skromnoto dejstvo na op{testveno ekonomskite faktori. Imeno, poradi svojata op{testvena polo`ba i uloga, `enite se mogu pomalu izlo`eni na vlijanieto na objektivnite faktori odnosno na takvi konfliktni odnosi {to se razre{uvaat so krivi~no delo. Nivnata izoliranost od socijalnite konflikti, {to gi ra|aat tie nezdravi odnosi, ima restriktivno dejstvo koe popu{ta vo mera vo koja `enata se vklu~uva vo op{testvenite tekovi na `ivotot. [to se donesuva pak do dejstvoto na biopsihi~kite faktori, vo otsustvo na kriminalnoto vlijanie na objektivnite okolnosti, tie se javuvaat na povidok i samo navidum ja poka`uvaat svojata dominantna uloga vo javuvaweto na kriminalitetot kaj `enite. Su{tinata na ne{tata e vsu{nost, vo bitnoto kauzalno deluvawe na sî u{te prisutnata socijalna izolacija na `enata i determinira~koto vlijanie na biopsihi~kite svojstva na `enata. 4. DISTRIBUCIJA NA KRIMINALITETOT SPORED VOZRASTA

1. Vozrasta na ~ovekot pretstavuva biolo{ka i sociolo{ka kategorija {to vo literaturata se istaknuva kako eden od mnogubrojnite zna~ajni faktori so golemo vlijanie vrz ostvaruvaweto na prevospitnite procesi sprema osudenite lica. Nejzinoto zna~ewe vo procesot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda e nerazdelno povrzano so nejzinoto krivi~nopravno i kriminolo{ko zna~ewe. Vo osnovata na toa le`i soznanieto deka ~ovekot e su{testvo pogodno za menuvawe. Zatoa ne e seedno dali onie {to gi naru{ile najva`nite op{testveni odnosi, vrednosti i interesi na edno op{testvo se maloletnici, mladi polnoletni lica, vozrasni ili stari lica. Vo sekoj od ovie 843 844

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 170-171. Vo ovaa smisla i Kajzer, G. op. cit. str. 235.

475

starosni periodi svojstvata i karakteristikite na nivnata li~nost se formiraat i manifestiraat vo zavisnost od biolo{kite i psihiosocijalnite uslovenosti na vozrasta. Vo taa smisla povedenieto na ~ovekot pa i ona kriminalnoto, nu`no se povrzuva so opredelni obele`ja na vozrasta. Tie obele`ja vo opredeleni fazi od `ivotot na ~ovekot se osobeno tesno povrzani so op{testvenite vlijanija {to go opredeluvaat op{testveniot status i uloga vo dadena sredina. Vo zavisnost od vozrasta se formiraat i socijalnite osobini kaj li~nosta, kako i nejzinata mo`nost i gotovnost za vklu~uvawe vo op{testvenite odnosi i soo~uvawa so brojnite problemi i konflikti {to proizleguvaat od tie odnosi. Ottamu, sosema se vo pravo onie {to go zabel`aa i go istaknuvaat vlijanieto na socijalnite faktori vo ostvaruvaweto na kriminalnoto povedenie vo vrska so vozrasta na storitelot.845 Toa soznanie se potvrduva i toga{ koga razre{uvaweto na me|u~ove~kite konflikti se ostvaruva so li{uvawe od `ivot na nekoe lice. 2. Zna~eweto na vozrasta kako edna od osnovite za objasnuvawe na kriminalnite aktivnosti najprvin }e go prika`eme preku podatocite {to se odnesuvaat na ubistvata. Imeno, vo istra`uvaweto za ubistvata vo Makedonija se poka`a deka, kaj nas spored vozrasta ubistvata bile rasporedeni na sledniov na~in: ubijcite od 18-20 godini izvr{ile 8,6 ubistva; onie od 21 do 25 godini - 26,5%; na vozrast od 26-30 godini - 15,1%; od 31 do 35 godini - 10,9%, od 36 do 40 godini 13,0%; od 845

Bez somnenie, vozrasta e faktor koj so najgolema sila deluva kon razvivaweto ili suzbivaweto na sklonosta kon zlostor, tvrde{e u{te Ketle. Ovaa fatalna sklonost izgleda deka se razviva vo srazmer so intenzitetot na fizi~kata sila i strastite na ~ovekot. Taa go dostignuva svojot maksimum na vozrast od oklolu 25 godini, vo periodot na `ivotot koga fizi~kiot razvoj re~isi celosno e zavr{en. Intelektualniot i moralniot razvoj, koi deluvaat pobavno, postepeno ja slabeat sklonosta kon zlostorot, koja, u{te podocna is~eznuva poradi slabosta na fizi~kata sila i strasta. Iako brojot na storenite zlostorstva go dostignuva svojot maksimum blisku do vozrasta od 25 godini, za odredeni zlostorstva, vo soglasnost so pobrziot ili pobavniot razvoj na izvesni osobini koi imaat vlijanie na tie zlostorstva, toj maksimum sepak nastapuva nekolku godini porano ili podocna. Taka, ~ovekot gonet so `estinata na svoite strasti, najprvin vr{i prekr{oci i zaveduvawe. Skoro vo isto vreme ja zapo~nuva karierata na kradec, koja, kako {to izgleda, instinktivno ja prodol`uva do krajot na `ivotot. Zgolemuvaweto na negovata sila postepeno go naveduva da gi vr{i site akti na nasilstvo - ubistva, pobuni, podocna drumsko razbojni{tvo: razmisluvaweto go pretvora ubistvoto vo ubistvo so predumisla i truewe. Kone~no, napreduvaj}i vo karierata na zlostornik, poedinecot so pogolem stepen na lukavost go zamenuva nasilstvoto i pove}e stanuva falsifikator, odo{to vo koj i da e drug period na `ivotot. Quetelet, A. A Treatise on Man, Edinburg, 1982. Navedeno spored Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, 1997, str. 57.

476

41 do 45 godini - 7,0%; od 45 do 50 godini - 7, 5% i nad 60 godini 3,6% ubistva.846 Podatokot deka najgolemiot broj ubistva se izvr{uvaat na vozrast od 21 do 30 godini, a potoa od 31 do 40 godini e sosema normalna i o~ekuvana distribucija koja uka`uva na dominantnoto vlijanie na socijalnite faktori {to se vo vrska so vozrasta. Toa se vozrasti vo koi lu|eto najmnogu se vklu~eni vo op{testvenite aktivnosti kakvi {to se brakot, formiraweto na semejstvo i gri`ata za negovoto materijalno izdr`uvawe. Toa e period koga site ~ove~ki sposobnosti i energija doa|aat do izraz i se ostvaruvaat vo soobraznost so negovoto op{testveno bitie. Kaj ubistvata na storitelite od ovaa vozrast dominiraat site mo`ni pobudi, osven onie {to gi rakovodat ubistvata vo naru{eni sosedski odnosi poradi imotni sporovi, od koristoqubie i eliminacija na lica {to pretstavuvaat tovar za interesite na ubiecot. Pritoa, storitelite od ovie vozrasni kategorii se isklu~ivi izvr{iteli na ubistvata poradi navredi vo alkoholizirana sostojba, od qubomora (77,5%), od nebre`nost (75,0%) i ubistva na lica {to pretstavuvale opasnost za interesite na ubiecot (73,0%). Po navr{uvaweto na 40 godini od `ivotot ubistvata naglo opa|aat, za{to toga{ lu|eto po pravilo se pomalku anga`irani vo re{avaweto na svoite osnovni `ivotni pra{awa. Taka kaj starosnata grupa od 40 do 50 godini, ve}e dominiraat ubistvata na lica {to pretstavuvaat tovar za interesite na ubiecot, a voop{to ne se pojavuvaat ubistvata poradi navredi, vrz alkoholizirani lica, zaradi odbivawe napad od pomal intenzitet, zaradi odbivawe na opasnost i od koristoqubie. Kaj starosnata kategorija od 50 do 60 godini vr{eweto na ubistva se namaluva do 7,5%. I kaj ovaa kategorija ne se pojavuvaat ubistvata od prethodnata starosna kategorija, no sega ni ubistvata od qubomora i na mig. Toa jasno uka`uva ne samo na namaleniot obem na socijalnite odnosi vo koi stapuvaat ovie lica zaradi razre{uvawe na opredeleni li~ni i socijalni problemi, tuku i na namaluvaweto na nivnata fizi~ka sila, podvi`nost i nagonska mo}. Kaj licata na vozrast nad 60 godini, dominiraat ubistvata poradi naru{eni bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi (11,1%), odnosno ubistvata {to proizleguvaat od interakciite vo koi sî u{te na opredelen na~in se vklu~eni i starite lica. Kaj ovaa starosna kategorija vo ne{to pogolem broj se javuvaat samo u{te ubistvata od odmazda (23,4%), a spored site drugi motivi tie izvr{ile ili samo po edno ubistvo, ili voop{to ne vr{ele ubistva. Ova se dol`i na pogolemata osamenost, povle~enost i izlolacija na starite lica od re~isi site op{testveno-ekonomski odnosi ~ie {to re{avawe voobi~aeno go prez846

Vidi: Sulejmanov, Z. op. cit. str. 124.

477

emaat nivnite ve}e vozrasni deca. Na ovaa vozrast se zgolemuva i `ivotnoto iskustvo na ~ovekot, {to go pravi mnogu porazumen i sklon kon pogolemo po~ituvawe na op{testvenite vrednosti, me|u koi i na `ivotot na ~ovekot, a poradi slabeeweto na biofiziolo{kite osobenosti se namaluva i nivnata agresivnost.847 3. Navedenite soodnosi vo izvr{uvaweto na ubistvata vo golem obem va`at i za op{tiot kriminalitet. Vo ovaa smisla "analizite poka`uvaat deka starosnata grupa me|u 20-25 godini e najpove}e zastapena vo vr{eweto na inkriminiranite dejnosti za licata od dvata pola, pa ottamu se narekuva starosna grupa so "maksimalen kriminalitet". Potoa doa|aat starosnite grupi od 25-30 i 30-35 godini itn. koi poka`uvaat postepen pad na kriminalitetot. Ve}e po starosnata grupa od 30-35 godini nastapuva pogolemo progresivno smaluvawe na kriminalitetot, koe se dvi`i adekvatno na zgolemuvaweto na starosta. Vo toj pogled kaj starosnite grupi po 50 i, osobeno po 60 godini se poka`uva naglo opa|awe na kriminalitetot. Ovaa okolnost ja potvrduvaat istra`uvawata vo [vedska, Danska, Belgija, Anglija, SAD, i vo drugi zemji.848 4. Od kriminolo{ki aspekt osobeno e interesna poslednata starosna kategorija - licata na vozrast nad 60 godini za koi voobi~aeno se veli deka se izvr{iteli na tn. stare~ki kriminalitet. Glavnite znaci na stareeweto se brz telesen i du{even zamor, telesna i du{evna nespretnost, popu{tawe na inicijativnosta i dosetlivosta, uko~eno mislewe i ote`nato zabele`evuvawe. Emocionalno se zabele`uva tupost i indolentnost, bezobyirnost, razdrazlivost, nezadovolstvo, nedoverba, nepristapnost i nedoslednost. Eti~kite i estetskite ~uvstva popu{taat, se javuva sklonost kon lascivni {egi, seksualni ispadi i alkoholizam. Se zabele`uva op{ta nepodnoslivost i tvrdoglavost koja e nepristapna na sekakva kritika. Ote`nato e adaptiraweto na `ivotnite barawa, me|utoa i pokraj toa starcite mo`at da sovladaat obi~ni i redovni raboti, duri i onie od visoko intelektualno nivo bez da poka`at znaci na demencija.849 Ovie karakteristiki na li~nosta na poedinecot vo stare~ki period se nadopolnuvaat 847

Kriminalitetot na postariot ~ovek vo mnogu ne{ta li~i na kriminalitetot na `enata. Toj e pottiknuva~, odnosno izvr{itel na krivi~ni dela vo koi igraat izvesna uloga i itrosta ili fizi~kite i hemiskite sili. Istovremeno so ova, ~uvstvuvaj}i deka ve}e ne raspolaga so normalni sredstva za sovladuvawe na protivnikot, stariot ~ovek pribegnuva kon primitivni sredstva na nasilstvo. No, i slabiot ~ovek mo`e da upotrebi sila ako odbere takov objekt na napad (na primer, `ena ili dete) odnosno ako pribegne kon sredstva koi ne baraat primena na nekoja golema sila kako {to se oru`je i otrov, ili najposle ako se poslu`i so izmama. Hentig, H. op. cit. str. 185. 848 Milutinovi}, M. op. cit. str. 196. 849 Medicinska enciklopedija 2, Zagreb, str. 677.

478

i od aspekt na nivnoto neposredno zna~ewe za etiologijata na kriinalitetot i vo taa smisla se istaknuva deka: 10 Starite lica ne se sposobni za izvr{uvawe na nekoi krivi~ni dela ili deka taa nivna sposobnost e namalena poradi smalenata vitalnost, zabavenosta na dvi`ewata, refleksite i op{tata namalenost na aktivnostite. 20 Za razlika od mladosta koja e bezobyirna i impulzivna, starosta e pretpazliva, pa, taka na primer, zlostorot od navika vo stare~kata vozrast pote{ko se otkriva. Osven toa, mladosta e period na avantura, na svesen rizik, a postarite pomalku rizikuvaat taka {to pote{ko se re{avaat za zlostorstvo ili posigurno go izveduvaat, 30 Zlostornicite `iveat hazarden `ivot i ne do`ivuvaat podlaboka starost. 40 Starite obi~no se materijalno situirani i ne vr{at pogolem broj imotni delikti (koi kaj mladite pretstavuvaat devet desetini od vkupniot kriminalitet!). 50 Se smeta deka policijata i sudiite gi simpatiziraat decata i starite, taka {to nivnata osuda i zatvorawe se pomalku verojatni koga se raboti za polesen kriminalitet.850 So ogled na navedenite i drugi biopsiholo{ki i socijalni karkteristiki na starite lica, od koi nekoi nesomneno treba da se primat so rezerva, vo re~isi site kriminolo{ki istra`uvawa od ovaa oblast e utvrdeno deka nivniot kriminalitet se dvi`i od 5-6% od vkupniot kriminalitet, odnosno deka e nezna~itelen. Osven toa za ovoj kriminalitet se veli deka ne e nitu poizrazeno op{testveno opasen kako so ogled na strukturata na izvr{enite krivi~ni dela, taka i spored mo`nosta od pretvorawe vo zlostorni~ka kariera. Osnovna karakteristika na kriminalitetot na starite lica e deka dominiraat onie dela kaj koi ne e potrebna upotreba na pogolema fizi~ka sila. Ottamu, kaj niv naj~esti se krivi~nite dela protiv ~esta (navedi i kleveti), a potoa sleduvaat soobra}ajnite delikti i duri po niv krvnite zlostorstva.851 Kaj niv se mo{ne retki, ili poto~no, isklu~itelno prisutni, imotnite i seksualnite krivi~ni dela.852 Pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo obi~no se nespretni, slabo gi predviduvaat posledicite, poka`uvaat indiferentnost po storenoto delo,

850

[eparovi}, Z. op. cit. str. 234-235. Kriminalitetot na starite lica spored Kajzer go so~inuvaat soobra}ajnite i imotnite krivi~ni dela. Ovie dva vida prestapi, {to redovno u~estvuvaat so ne{to okolu edna polovina, so~inuvaat okolu 80% od registriraniot stare~ki kriminalitet. Kajzer, G. op. cit. str. 229. Trgnuvajki od analizata na nekoi istra`uvawa, Milutinovi} doa|a do zaklu~ok deka licata so nadprose~na starost dominiraat vo vr{eweto na falsifikati, izmami, zatajuvwa, i vr{eweto na krivi~i dela protiv javniot moral i sli~ni dela. Milutinovi}, M. op. cit, str. 197. 852 Vidi: [eparovi}, Z. op. cit, str. 236. 851

479

i pravat golemi propusti vo otstranuvaweto na tragite.853 5. Starite lica se po~esti `rtvi kaj soobra}ajni delikti (vo svojstvo na pe{aci), no i kaj nekoi drugi krivi~ni dela.854 Opasnosta za niv, spored [eparovi}, le`i vo kombinacijata na smalenite telesni i duhovni sposobnosti poradi {to se ~est i lesen plen i objekt na zlostorstvasta na nasilstvo i izmami. Tie ~esto im pre~at na mladite koi poneseni od `ivotnite te{kotii sakaat da go prezemat upravuvaweto so imotot (obi~no na selo) ili izbrzuvaat so podelbata na nasledstvoto.855 6. Od navedenata analiza mo`e da se zaklu~i deka pripadnosta na prestapnikot na opredelena starosna kategorija ne mo`e da se smeta za pri~ina na kriminalnoto povedenie, tuku samo kako uslov {to mu pogoduva na izvr{uvaweto na opredeleni krivi~nite dela. I ovde, kako i vo slu~aj na polot kako biopsihosocijalna kategorija, postojat izvesni okolnosti koi stanuvaat specifi~en uslov na kriminalitetot. Imeno, ~ovekot vo svojot razvoj pominuva niz nekolku fazi koi se karakteriziraat so opredeleni biolo{ki, psihi~ki i osobeno socijalni uslovi koi se reflektiraat vo negovoto sevkupno, {to zna~i i

853

Za ostanatite karakteristiki na stara~kiot kriminalitet vidi podrobno kaj [eparovi}, Z. op. cit. str 229-258, koj, kako {to mo`e da se zabele`i, vo svojot u~ebnik smetal deka na ovoj problem treba da mu posveti ni pomalku ni pove}e, tuku to~no 29 stranici (!). 854 Pri~inite od koi starite lu|e stanuvaat `rtvi delum le`at kako na dlanka vo modernoto op{testvo. Tuka, pred sî, treba da se spomne rasprostranetata socijalna izlolacija: kako potencijalni `rtvi posebno va`at tokmu razvedenite stari lu|e, vdovcite i osamenite... Poradi svojata du{evna i psihi~ka slabost tie se pretpo~itani `rtvi, na primer, za grabe`ot na ra~i torbi: tokmu maloletnite storiteli si gi izbiraat za ova kako `trvi ostareniote, telesno i du{evno slabi, osameni lu|e. Tie se posebno pogodni za napa|awe poradi svojot ograni~en radius na dvi`ewe i srazmerno ednoobrazen na~in na prakticirawe na svoite `ivotni naviki. Taka, tie naj~esto mora da gi koristat javnite soobra}ajni sredstva, odat vo to~no opredeleno vreme po pari vo banka ili po{ta, a i na kupuvawe. Toa gi pravi vo pogolema mera izlo`eni na kra`ba, provala i grabe`. Posebno se namno`eni kra`bite so pomo{ na trikovi od sekakov vid (so prepravawe vo zanaet~ii, otsekuvawe na strujomeri itn.) i raznorazni izmamni~ki formi (izmama na kupuva~i i izmama pri popravki). Vo SAD, vo {eesettite i sedumdesettite godini se zabele`ani izmami so nedvi`nosti od golemi razmeri vo koi firmi za promet so nedvi`nosti im prodavale na stari lu|e imoti {to voop{to ne bile nivni, nenaselliva zamja ili edna ista nedvi`nost pove}e pati ja prodavale kako naselbi za penzioneri. Kjzer, G. op. cit. str. 259-260 855 Vidi: ibid, str. 252.

480

kriminalno povedenie.856 Ottamu, proizleguva deka vo vr{eweto na krivi~nite dela prete`no u~estvuvaat pomladite lica. Kriminalitetot dominira vo periodot na adolescencijata857 ili neposredno po nea, a toa e period na polna fizi~ka sila vo koj od druga strana, nivnite potrebi i barawa ~esto se nad nivnite mo`nosti za nivno zadovoluvawe. Tie, po pravilo, naj~esto vr{at krivi~ni dela protiv imotot i krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto, {to zna~i takvi dela kaj koi se bara pogolema fizi~ka sila, ume{nost i brzina. 7. Koga se zboruva za strukturata na kriminalitetot so ogled na oddelni starosni kategorii, treba da se ima predvid deka postojat opredelani krivi~ni dela koi pomladite lica ne mo`at da gi izvr{at od pravni ili stvarni pri~ini. Taka, na primer, ottamu {to ne se vo raboten odnos pomladite lica ne mo`at da izvr{at krivi~ni dela protiv slu`benite odnosi (pronevera, primawe potkup, posluga), ili poradi toa {to ne se vo brak ne mo`at da bidat izvr{iteli na krivi~nite dela dvobra~nost, nepla}awe na alimentacija i sl. Ovie okolnosti se odrazuvaat vrz strukturata na kriminalitetot na pomladite lica i ottamu, tie se prete`no izvr{iteli na imotnite i drugi krivi~ni dela.

856

"Pod "starost" podrazbirame razni stepeni na organski evolucii i involucii niz koi pominuva individuata od lulkata do grobot. Faktot deka ste bebe, stogodi{wak ili od dvaeset i pet godini ja opredeluva va{ata op{testvena polo`ba, kako i toa dali vo dramata na ~ovekovite odnosi }e igrate va`na uloga ili samo uloga na statist. Starosta sama po sebe ne e kauzalen faktor, tuku toa pobrgu se silite koi ja pravat starosta osnoven fiziolo{ki i sociolo{ki problem." Ibid, str. 158. 857 Adolescencijata e period od razvojot na li~nosta koj zapo~nuva po pubertetot, ozna~uva kraj na detstvoto i po~etok na formirawe na vozrasna li~nost. Taa ednakvo se manifestira na biolo{koto (zavr{na faza na biolo{kiot rast so razvoj na sekundarnite seksualni osobini do celosna zrelost), psiholo{koto (zabrzan razvoj na sposobnosta na adekvatno mislewe i definitivno psiholo{ko formirawe na li~nosta) i sociolo{koto (period na intenzivno podgotvuvawe za prezemawe na socijalnite odgovornosti i celosno vklu~uvawe na li~nosta vo op{testvenite normi) podra~je na li~nosta. Vidi: Hajdukovi}, ^, op. cit. str. 60-66.

481

482

G l a v a II OSNOVNI POJAVNI FORMI NA KRIMINALITETOT I. VOVEDNI ZABELE[KI 1. Kriminalitetot e izvonredno heterogena op{testvena pojava {to ja so~inuvaat najraznovidni povedenija koi vo edna celina gi soedinuva elementot na protivpravnosta, odnosno nivnata zaedni~ka inkriminiranost vo krivi~niot zakonik. Ottamu, vo kriminologijata se nalo`uva potrebata od sistematsko pru~uvawe na ogromniot broj na najrazli~ni dela. Takvata potreba za podelba i klasifikacija na krivi~nite dela be{e voo~ena u{te so privite kriminolo{ki istra`uvawa i brzo po~na da se vr{i so pomo{ na najrazli~ni kriteriumi koi zavisea od teoretskiot pristap i celite na istra`uva~ot.858 Vakvite klasifikacii vo kriminogijata se nu`ni poradi prodlabo~eno prou~uvawe na raznite kriminalni povedenija, a ottamu i na kriminalitetot vo celost. Me|utoa, za uspe{no ostvaruvawe na taa zada~a, potrebno e odnapred jasno da se opredelat kriteriumite za podelbata i da se bide dosleden vo pridr`uvawe do niv. 2. Vo kriminolo{kata literatura se sozdadeni mnogubrojni klasifikacii na kriminalitetot so upotreba na najrazli~ni kriteriumi. Malku od niv, me|utoa, se vistinski prifateni, za{to ne ja poka`aa vistinska istra`uva~ka vrednost, koja vrz ovoj plan mo`e da se sogleda samo preku jasnata distinkcija na specifi~nostite na odelni grupi na negativno povedenie. Me|u klasifikaciite ili tipologiite, {to so ogled na toj element mo`at pomalku ili pove}e uspe{no da se branat, na ova mesto gi istaknuvame: 10 legalnata (zakonska) klasifikacija, 20 klasifikacija spored polot, 30 klasifikacija spored vozrasta, 40 klasifikacija spored toa dali se raboti za krivi~ni dela {to se poznati od porano ili pak se dela od ponovo vreme, 50 spored te`inata i stepenot na op{testvenata opasnost na krivi~nite dela, 60 spored prirodata na krivi~noto delo, i sl. 10 Legalnata klasifikacija na kriminalitetot ja vr{i zakonodavecot, odnosno krivi~noto zakonodavstvo na sekoja zemja poedine~no. Prviot ~ekor na taa podelba e razlikuvaweto na zlostorstva, prestapi i istapi, a vo na{eto krivi~no zakonodavastvo na krivi~ni dela 858

So klasifikacijata na kriminalitetot paralelno se razvija i klasifikaciite na kriminalcite spored nivnite najrazli~ni nadvore{ni i vnatre{ni karakteristiki. Za ovie klasifikacii }e zboruvame podocna.

483

(kriminalitet) i prekr{oci. Krivi~nite dela se op{testveno opasni dela ~ii obele`ja se opredeleni so krivi~niot zakon, a prekr{ocite pretstavuvaat povredi na javniot red i mir koi se utvrdeni so zakon i za koi se predvideni prekr{o~ni kazni i merki na bezbednost. Vtoriot ~ekor na podelbata e grupirawe na oddelni krivi~ni dela spored za{titniot objekt. Spored ovoj kriterium, na{iot zakonodavec site krivi~i dela gi podelil vo 21 grupa, od glava 14 do glava 34 (krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto, krivi~ni dela protiv slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, itn). I pokraj nejzinata iscrpnost i podrobnost, ovaa klasifikacija ne e mnogu upotrebliva vo kriminolo{kite istra`uvawa. 20 Spored kriteriumot pol na storitelot na krivi~noto delo, vo kriminologijata se pravat iscrpni analizi na ma{kiot i `enskiot kriminalitet. 30 Kriteriumot vozrast na storitelot na krivi~noto delo slu`i za podelbata na maloletni~ka delinkvencija, kriminalitet na vozrasni i kriminalitet na stari lica. 40 Spored kriteriumot dali se raboti za klasi~ni (poznati od porano) ili za krivi~ni dela od ponov datum, se vr{i tipologija na konvencionalen (klasi~en) i nekonvencionalen (nov) kriminalitet. Pritoa, vo konvencionalniot kriminalitet, vo prv red, se pomestuvaat krivi~nite dela protiv imotot (kra`bi), protiv moralot, protiv lica (ubistva, te{ki i lesni telesni povredi) i protiv javniot red i mir. Vo nekonvencionalniot kriminalitet spa|aat: delata protiv me|unarodnoto pravo i obi~aite, kriminalitetot na izvestitelnite slu`bi, terorizam, kidnapirawa, nacionalna, verska, rasna i druga netrpelivost, zagaduvaweto na okolinata, trgovijata so lu|e, nasilstvoto na dr`avnite organi koi gi pre~ekoruvaat granicite na dozvolenoto (ma~ewe, upotreba na zabraneta tehnologija za sledewe na povedenieto), golemite malverzacii na preprijatijata, na bankite i drugi subjekti; kriminalitetot na dr`avnite i me|unarodnite preprijatija, genocidot, politi~kiot kriminalitet, {piona`a, prometot so drogi, politi~kite ubistva, mortalitetot poradi industriski, tehnolo{ki i drugi dejnosti, itn. Pritoa, se raboti za pojavi koi prete`no se opfateni so zakonite na oddelni dr`avi, no ne se opfa}aat so kriminalnite statistiki, poretko se gonat, a storitelite naj~esto ostanuvaat nekazneti, za{to (sli~no kako devijantite od povisokite op{testveni sloevi, osobeno koga se raboti za devijantni pojavi od podra~jeto na stopanstvoto) imaat privilegirana polo`ba. Klasi~nata kriminologija za niv ne poka`uva nikakov interes. Takviot odnos se kritikuva i se bara kriminologijata da stane nauka za "fakti~kiot kriminalitet"

484

(kade {to spa|a i nekonvencionalniot).859 Na ovaa podelba, sli~na e i podelbata na obi~en (klasi~en ili koinvencionalen) kriminalitet i organiziran kriminalitet. 50 Spored te`inata i stepenot na op{testvenata opasnost se vr{i podelbata na te{ki, sredni i lesni krivi~ni dela. Ovaa podelba í odgovara na poznatata klasifikacijata na krivi~nite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Kako te{ki krivi~ni dela obi~no se naveduvaat: ubistva, grabe`i, provalni kra`bi siluvawa, falsifikati, izmami i sl. Sredni krivi~ni dela se: kra`bi, zakani, polesni krivi~ni dela vo soobra}ajot, i sl. Lesni krivi~ni dela se: sitnite kra`bi, naru{uvaweto na javniot red i mir, lesni telesni povredi, navredi, kleveti i sli~ni dela, za koi se izrekuvaat polesni kazni. Na ovaa podelba í se prigovara deka ne e dovolno jasna i precizna, za{to mo`e da se slu~i edno polesno krivi~no delo da ima pote{ki posledici odo{to drugo pote{ko delo, ili pak, izvr{itelite na polesni krivi~ni dela da pretstavuvaat poopasni kriminalci i obratno.860 60 Spored kriteriumot priroda na krivi~nite dela mo`ni se pove}e podelbi me|u koi posebno e interesna onaa {to ja pravat Stefani, Laveser i Xambu-Merlin (Stefani, Lavaseur and Jumbu-Merlin) na op{t, politi~ki i voen kriminalitet. 3. Gornite izlagawa poka`uvaat deka mo`at da se pravat razni klasifikacii i tipologii na kriminalitetot. Porano pove}e doa|aa do izraz podelbite spored klasi, a denes spored tipovi. So ogled deka tipot se formira vrz osnova na kompleks na pove}e korelativno povrzani obele`ja, na eden tip treba da mu pripa|aat onie oblici na kriminalitetot koi gi karakteriziraat opredelen broj obele`ja {to gi prika`uvaat krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli. Pokraj niv postojat i "me{oviti tipovi" koi se javuvaat vo slu~aj koga isti krivi~ni dela i prestapnici imaat obele`ja na dva ili pove}e tipovi. Osven toa ne se isklu~eni ni takvi oblici na kriminalno povedenie koi ne mu pripa|aat nitu na eden tip - ako im nedostasuvaat kompleksi na obele`ja koi se karakteristi~ni za opredeleni tipovi.861 II. NASILNI^KI KRIMINALITET 1. AGRESIVNOST I AGRESIVNO POVEDENIE

1. Nasilstvoto na ~ovekot go so~inuvaat dve osnovni komponenti: agresivnosta i agresivnoto povedenie. Ako se trgne od toa deka agresivnosta e psihi~ko svojstvo na li~nosta {to se karakterizira so 859

Pe~ar, J. Dru{tvene promene i kriminologija, JRKKP, Beograd, 1977/1,

860

Milutinovi}, M. op. cit. str. 203. Ibid, str. 205.

str. 24. 861

485

zgolemena gotovnost za akcija (agresivno povedenie), a agresivnoto povedenie - dejstvie {to se manifestira vo napad (fizi~ka aktivnost) naso~ena protiv drugi lica so namera da im se nanese {teta,862 toga{ agresivnosta i agresivnoto povedenie se zaedni~ka karakteristika na site krivi~ni dela so elementi na nasilstvo.863 So samoto toa {to izvr{il opredeleno nasilni~ko delo storitelot projavil agresivnost. Taa agresivnost se sostoi vo pomala ili pogolema sklonost na storitelot da napadne vrz dobrata, interesite ili vrednostite na drgo lice koga toa lice se pojavuva kako pre~ka za negovite postapki, interesi stavovi, motivi, celi, barawa i sl., {to zavisi od stepenot na razvienosta na ovaa negativna crta kaj storitelot. 2. Prestapite na nasilstvo, kako {to pravilno konstatiraat pove}e avtori, se jadroto na krivi~noto pravo koe vo najgolem del e vsu{nost odgovor tokmu na tie neuni{tivi prestapi. Koga bi se otstranile od krivi~noto zakonodavstvo toa re~isi i ne bi postoelo. Pretsapi so elementi na nasilstvo i nivnite pojavni oblici se brojni i najraznovrsni. Tuka spa|aat terorizmot i kidnapirawata, napadite vrz `ivotot i teloto, vrz slobodite i pravata na gra|anite, slobodata na odlu~uvawe vo polovite odnosi, akti na nasilstvo od koristoqubie, malteretirawe so verbalni navredi i voop{to sekoe nasilni~ko povedenie {to e kaznivo spored krivi~niot zakon. 3. Nie ve}e imavme prilika da vidime deka ima avtori koi smetaat deka agresivnoto projavuvawe na li~nosta e isklu~itelno reakcija na frustracii, ili za da se izrazi nezadovolstvo ili netrpelivost. Ovie sfa}awa proizleguvaat od stavot deka agresivnoto povedenie naj~esto se projavuva koga ~ovekot mora da se otka`e od zadovoluvawe na ne{to kon {to se stremel, koga poradi toa stanuva lut i svojata lutina ja manifestira so napad na pre~kata, odnosno licata koi vo pomala ili pogolema mera se vo vrska so pri~inata na frustracijata. Me|utoa, kako {to so pravo istaknuva Rot, pri~ina na projavuvaweto na agresijata ne mora da bide samo reakcijata na frustracija, tuku toa mo`at da bidat i drugi okolnosti kako {to se: odbrana od tu| napad, `elba od drug ne{to da se prezeme (grabne), sadisti~ko zadovolstvo. 862

Pod agresivno povedenie se podrazbira povedenie so namera na drug da mu bide nanesena {teta ili da bide povreden, bez ogled kako do{lo do toa povedenie (dali od po~etokot postoela namera nekoj da se povredi ili pak taa se javila duri vo tekot na razgoruvaweto na nekoja situacija), i bez ogled na toa dali se manifestiralo vo stvarni i o~igledni postapki na {teta na drug ili ostanuva samo `elba drug da bide povreden. Rot, N. Osnovi socijalne nika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. str. 236. 863 Toa {to gi povrzuva prestapite so elementi na nasilstvo e projavuvaweto na agresivnosta na storitelite sprema `rtvite vo razli~ni varijanti i so razli~en intenzitet. Horvati}, @, op. cit. str. 80.

486

Vo prilog na vakvoto stojali{te zboruva i From, koj projavuvaweto na agresiite vo opredeleni priliki go vrzuva za `elbata za odmazda i za religiskiot trans. Vo ovaa smisla treba da se sfati i na{eto stojali{te deka najgolmiot broj na agresivni povedenija se posledica od stravot, me|utoa i od nade`ta da se postigne ili da ne se izgubi posakuvaniot interes. Spored tipologijata {to ja dava From, naso~enosta na agresijata mo`e da e izvle~ena od potrebata na ~ovekot da se odbrani od opasnost (benigna agresija) ili vo nastojuvaweto na drug da mu se nanese {teta (maligna agresija). 10 Benigna agresija. Benignata ili defanzivna, reaktivna, biolo{ki adaptivna agresija e onaa koja mu slu`i na `ivotot. Ovaa agresija ima vrodeno poteklo. Taa e odgovor na zagrozeni vitalni interesi i im e zaedni~ka na `ivotnite i na lu|eto. So nea se nastojuva da se otstrani zagrozuvaweto bilo so destruirawe ili so otstranuvawe na nejziniot izvor. Kaj `ivotnite: mozokot im e filogenetski podgotven da gi mobiliziraat instinktite za napad ili begstvo koga vitalnite interesi (za hrana, za podmladokot, pristap kon `enka) im se zagrozeni. Celta na ovaa agresija ne e uni{tuvawe tuku so~uvuvawe na `ivotot. Kaj ~ovekot: a) toj mo`e da predvidi napad pa da stapi vo defanzivna agresija, b) da vidi opasnosti tamu kade takva ne postoi (primer, voda~ot sugerira deka site se zagrozeni i lu|eto vleguvaat vo vojna - agresija po sugestija), v) podra~jeto na ~ovekovite vitalni interesi e mnogu po{iroko od ona kaj `ivotnite (toj mora da se odr`uva ne samo fizi~ki tuku i duhovno). Na benignata agresija i prethodi nadvore{en stimul vo vid na opasna situacija, a agresijata trae se dodeka postoi egzistencijalna opasnost. Natamu From zboruva za slednive relacii na agresivnosta: a) Agresijata i narcisoidnosta. Grupnata narcisoidnost se izrazuva niz slednive postulati "mojata nacija," "mojata religija" se najdobri. Ako nekoj poedinec e najmizeren, najmalku po~ituvan ~len na grupata, postoi kompenzacija za negovata mizerna sostojba vo ~uvstvoto: "del sum na najdobrata grupa na svetot." Jas koj, vsu{nost, sum mrtov, so pripa|aweto na opredelena grupa, stanuvam xin... Onie ~ija narcisoidnost se povikuva na grupata pove}e odo{to na niv samite kako poedinci, se ~uvstvitelni kako individualnite narcisi i rea|iraat besno na sekoja povreda, vistinska ili ima|inarna na nivnata grupa. Pripadnikot na grupata voop{to ne e svesen za svojata narcisoidnost. Grupnata narcisoidnost e eden od najva`nite izvori na agresijata.864 b) Agresijata i otporot. Va`en izvor na defanzivnata agresija e i agresijata kako reakcija na sekoj obid za vnesuvawe vo svesta na po864

Vidi: From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1975. str. 26 i natamu

487

tisnati streme`i i me~taewa.865 v) Agresija i konformizam. Konformisti~kata agresija podrazbita razni akti na agresija ne zatoa {to agresotot go gonela `elba za uni{tuvawe, tuku zatoa {to mu bilo ka`ano taka da stori pa, smetal deka mu e dol`nost taka da postapi.866 g) Instrumentalna agresija. Nejzina cel e postignuvawe na ona {to e neophodno ili po`elno. Celta ne í e destrukcijata kako takva. Taa slu`i samo kako instrument za dostignuvawe na vistinskata cel (primer, kra`ba za da se dojde do hrana). Karakteristi~ni primeri za instrumentalnata agresija se i ucenite, grabnuvawata, zemaweto zalo`nici i sl.867 20 Maligna agresija. ^ovekot e edinstvenoto su{testvo koe {to porivite mo`at da go nateraat da ubiva i ma~i drugi pri {to ~uvstvuva zadovolstvo. Toj e edinstvenoto su{testvo koe mo`e da bide ubiec ili destruktor na svojot vid bez kakva i da e racionalna biolo{ka ili ekonomska dobivka. @ivotnite ne u`ivaat vo zadavaweto na bolka i stradawe na drugi, nitu ubivaat "zaradi ni{to." Samo ~ovekot nao|a zadovolstvo za destruktivnost nadvor od celta na odbranata ili postignuvaweto na ona {to mu e potrebno. Odgovorot na toa ne treba da se bara vo instinktite tuku vo uslovite na ~ovekoviot `ivot. Malignata agresivnost i svirepost (biolo{ki neadaptivna) ne pretstavuva odbrana od zagrozenost. Taa e isklu~ivo karakteristi~na za ~ovekot. Ubivaweto i u`ivaweto vo svireposta sozdavaat zadovolstvo nebaraj}i nikakva druga cel i se {tetni kako za napadnatiot taka i za napa|a~ot. Taa ne e vrodena i mo`no e nejzino iskorenuvawe. Taa e naso~ena kon destrukcija na `ivoti i materijalni dobra bez vistinska pri~ina. Psiholo{ka osnova za destruktivnata manifestacija pretstavuva postoeweto opredelena karakterna struktura vo li~nosta na poedinecot vo koja dominiraat strasti za uni{tuvawe. Zadovoluvaweto na destruktivnite strasti pretstavuvaat motiv i cel za sebe so {to mo`e da se objasni seta `estokost na destruktivniot akt.868 Vo ova smisla, From istaknuva: Mo`e da se tvrdi deka denes edna od glavnite celi na ~ovekot e begstvo od dosadata. Nepodnoslivoto ~uvstvo na dosada od svoja strana ~esto doveduva do krivi~ni dela kako potreba za do`ivuvawe, kako potreba za razbivawe na monotonijata na sekojdnevnoto iskustvo.869 I natamu, ubivaweto e na~in na do`ivuvawe da se bide, i deka mo`e da mu se stori ne{to na nekoe drugo bitie. Zna~i, do krivi~ni dela i agresivnost doveduva onoj pat na tn. destruktivna dosada koja ne e kompenzirana na op{testveno po`elen na~in preku zaba865

Vidi: Ibid, str. 30 i natamu. Vidi: Ibid, str. 32. 867 Vidi: Ibid, str. 32. 868 Vidi: Ibid, str. 42 i natamu. 869 Vidi: Ibid, str. 67. 866

488

va, razonoda, itn.870 Nakratko, koga e vo pra{awe benigniot oblik na agresijata, nejzinata biolo{ka osnova e pomalku podlo`na na vlijanija na nadvore{ni faktori, i tie vlijanija glavno se realiziraat niz ograni~ena kontrola na biolo{ki zavisnite pottici za povedenie. Koga se raboti za malignata agresija, taa vo zna~itelna mera e nau~en oblik na povedenie. So vakviot stav ne mo`eme dokraj da se soglasime ottamu {to, spored na{e mislewe, i dvata vida na agresija se motivaciono opredeleni od stravot i nade`ta. A toa zna~i deka tie najprvin, se edenakvo opredeleni od vlijanieto na nadvore{nite i individualnite okolnosti i, vtoro, i dvata vida na agresija imaat smisla i zna~ewe. Toa e osobeno potrebno da se naglasi za benignata agresija, kade {to i te kako doa|a do izraz pretpostavenata opasnost ne{to da se izgubi, ili pretpostavenata nade` ne{to da se dobie, pa makar i preku tu|ata nesre}a. Postojat i drugi pouprosteni definicii na agresivnosta koi pove}e se dobli`uvaat do na{iot stav. Taka, Hajdukovi}871 veli deka agresijata e silna govorna ili fizi~ka aktivnost naso~ena kon sebe, drugi lica ili materijalni dobra. Verbalnata agresija se manifestira so upotreba na vulgarni zborovi i pcosti, a fizi~kata, so sekakvo dejstvie (~inewe) naso~eno protiv sebe, drugi lica ili predmeti. Nivnata pri~ina se afektite na bes, lutina i ~uvstvo na neprijatelstvo. Istiot avtor, sosema opravdano, posebno ja oddeluva tn. patolo{ka agresija, koja se javuva toga{ koga nema realna opasnost sprema li~nosta koja projavuva agresivno povedenie. Takvata agresija e motivirana od bolni nesvesni pri~ini i e vo sprotivnost so realnite potrebi na li~nosta i op{testvoto.872 Moe mislewe e deka benignata agresija na From, mo`e da se pomesti vo ovoj vid agresii, za{to sme uvereni vo vistinata deka ne postoi nasilstvo poradi ni{to, nasilstvo bez vistinka pri~ina ili naprosto, da se u`iva vo destruktivnosta. ^ovekot sekoga{ deluva so posredstvo na motivi. Drug problem e toa {to tie motivi mo`at da bidat patolo{ki, izraz na du{evno rastroena ili bolna li~nost i vo toj slu~aj da pretstavuvaat neposredni kriminogeni faktori. Toa vpro~em i go doka`avme vo na{eto istra`uvawe za ubistvata.873 Agresivnosta e zaedni~ka karakteristika na brojni zlostornici (ubijci, siluva~i, teroristi itn). So samoto toa {to izvr{il takvo krivi~no delo storitelot projavil agresivnost. Taa agresivnost se sostoi vo pomala ili pogolema sklonost na zlostornikot da napadne vrz 870

Vidi: Ibid, str. 73. Hajdukovi}, ], Prestupni~ko pona{anje mladuh, Savremena administracija, Beograd, 1975. str. 81. 872 Ibid, str. 81. 873 Vidi: Sulejmanov Ubistvata vo Makedonija. 871

489

`rtvata koga taa svesno ili nesvesno se pojavi kako pre~ka na negovite `elbi i posakuvawa, odnosno celi. Stepenot pak, na manifestiranata agresija zavisi od va`nosta koja prestapnikot im ja pridava na svoite celi, no i od negovite stavovi, vrednosti i drugite dimenzii na li~nosta od koi se rakovodi vo svoeto povedenie. 4. So utvrduvaweto deka izvr{itelite na nasilni~kite dela se agresivni li~nosti koi preku deloto ja projavile svojata agresivnost, re~isi ne se postignuva ni{to, tuku samo naprosto se konstatira toa {to e sosema logi~no i op{topoznato. Vo ovaa smisla se sosema izli{ni i objasnuvawata na nekoi avtori deka recidivistite i storitelite na svirepi ubistva projavuvaat pogolem stepen na agresivno povedenie. Zatoa, treba da se odi ne{to podaleku. Ottamu, za nas se poka`uva zna~ajno tvrdeweto na Midendorf, koj veli: Realno kriminolo{ko soznanie e deka li~nostite koi vr{at krivi~ni dela ne se razlikuvaat od onie {to ne gi vr{at. Ova {okantno tvrdewe mo`e, na primer, da se potvrdi vrz osnova na rezultatite od istra`uvawata na agresiite. Sekoj ~ovek poseduva opredelen agresiven potencijal koj mu e potreben da uspee vo site nasoki na sekojdnevnata `ivotna borba. Istite agresii mo`at da bidat delumno ili povremeno legalni ili preodni - ilegalni i tie preodi se mnogu rasteglivi. Ne postoi nikakva principielna razlika me|u agresiite {to se javuvaat vo vid na navreda ili trpewe i onie koi se javuvaat pri vr{eweto na ubistvata. I dvata prestapi se nao|aat na sprotivnite krai{ta na edna razminuva~ka skala.874 Od tie pri~ini re~isi ne mo`e da se dade ni{to novo {to na opredelen na~in bi gi izdvoilo nasilni~kite storiteli na krivi~ni dela so ogled na etiologijata na nivnata agresija, a {to, od svoja strana, bi ni gi poka`ala razlikite vo odnos na storitelite na drugite krivi~ni dela ili licata {to svojata agresivnost ja naso~ile legalno i tvore~ki. Sepak ona {to vo vrska so problematikata mo`e i treba da se iskoristi e nejzinoto golemo zna~ewe za naso~uvawe na prevospitnite 874

Natamu, veli Midendorf, potrebno e da se vodi smetka deka navredata ili trpeweto imaat dvojno zna~ewe. Tie mo`at da bidat prv stepen na agresija koja se zgolemuva i koja kone~no doveduva do ubistvo. Mo`no e me|utoa, ~ovekovoto agresivno povedenie da bide iscrpeno so samoto trpewe i da izostane natamo{niot razvoj na agresijata. Na taa sostojba bi mu odgovarala izrekarta, deka ku~eto {to lae ne kasa. Ovie dve razli~ni mo`nosti za razvojot na agresivnosta o~igledno poka`uvaat deka, osven isklu~itelno, ne e mo`no da se opredeli prognoza za liceto koe popularno ka`ano, se odnesuva osiono. Ne se znae dali toa podocna navistina }e stane agresivna li~nost. Kako mnogu dobar primer za ova mo`e da poslu`i postavenata prognoza vo slu~ajot na mlad ~ovek koj deset godini u~estvuva vo demonstracii. Nikoga{ ne se znae dali toj podocna }e bide lojalen gra|anin ili od demokrat }e stane terorist. Middendorf, W. Konvencionalni i novi kriminalitet, 1979/1, str. 4.

490

procesi vo penitencijarnite ustanovi. Ako e to~no, a to~no e, deka agresivnosta ne e samo negativna, tuku vo opredeleni okolnosti, ~esto i pozitivna karakteristika na ~ovekot, toga{ nu`no se nametnuva pra{aweto na koj na~in negativnata agresivnost na li~nosta da se postavi pod nejzina kontrola, odnosno taa li~nost da se socijalizira i humanizira. Ottamu, problemot na nasilstvoto se postavuva ne poradi utvrduvaweto na potekloto na negovite komponenti, tuku, pred sî, od aspektot na iskoristuvaweto na nivnata psihi~ka sodr`ina (prvata komponenta) vo ostvaruvaweto na kultivizacijata na li~nosta. Problemot {to nî interesira ne treba da bide iscrpen so ispituvaweto na osnovite na agresivnosta, tuku iskoristuvaweto na mo`nostite za nezinoto prenaso~uvawe. Vo slu~ajot so nasilni~kite krivi~ni dela, toa e od zna~ewe ne samo za projavenoto nasilstvo vo vid na porane{noto sociopatolo{ko povedenie, tuku ednakvo, pa duri i pove}e, i kaj recidivistite na krivi~nite dela ~ija li~nost se karakterizira so elementi na agresivnost, za koi zboruvame na drugo mesto. 2. VIDOVI NASILNI^KI KRIMINALITET

Nasilni~kiot kriminalitet, spored Igwatovi}, mo`e da se podeli vo dve grupi: 10 tradocionalen nasilni~ki kriminalitet vo koj spa|aat ubistvata i telesnite povredi, siluvaweto, razbojni{tvo i razbojni~ka kra`ba i 20 ponovi vidovi na nasilni~ki kriminalitet kade gi pomestiva nasilstvoto vo semejstvoto (zapostavuvawe, fizi~ko i seksualno tormozewe)875 i zloupotrebite vrz deca.876 Se raboti za edna od brojnite uslovni podelbi koja trgnuva od pote{ite krivi~ni dela so elementi na nasilstvo. Vo ovaa sfera se zboruva i za niza drugi podelbi, kako, na primer, za seksualno nasilstvo, za tn. nasilstvo zad volanot, za ~isto nasilni~ko povedenie, za verbalno i nasilstvo so posredstvo na pi{an zbor i sliki vrz intimnata sfera na li~nosta, za nasilstvo kaj imotnite prestapi, za nasilstvo na nositelite na slu`benite funkcii i sl. So ogled na te`inata na pojavata i osnovnite karakteristiki na izvr{itelite na ovie dela, me|u koi se sre}avaat i zna~itelen broj lica skloni kon prekumerna upotreba na alkohol, kako i lica so psihopatski i sociopatski karakteristiki i drugi psihi~ki devijacii, na ova mesto }e se zadr`ime samo vrz dvata, ve}e navedeni osnovni vidovi na nasilstvo: 10 tradicionalniot nasilni~ki kriminalitet, vo prv red prezentiran preku ubistvoto i 20 krivi~nite dela na nasilstvo koi se vr{at na {teta na srodnici. 875

Deka nasiltvoto vo semejstvoto pretstavuva ogromen problem poka`uva okolnosta {to na VIII Kongres na ON za prevencija na zlostorstvoto i postapuvawe so delinkventite (Havana, 1990) be{e usvoena posebna Rezolucija za nasilstvoto vo semejstvoto. 876 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 157-158.

491

2.1. Krvni zlostorstva 1. Moj stav e deka vo ramkite na tradicionalniot nasilni~ki kriminalitet treba da se pravi natamo{na bitna razlika me|u tn. krvni zlostorstva877 i ostanati nasilni~ki krivi~ni dela. Krvnite zlostorstva pretstavuvaat grupa na krivi~ni dela ~ija zaedni~ka karakteristika e deka kaj sekoe od niv so dejstvieto na izvr{uvaweto se odi kon ostvaruvawe povreda na fizi~kiot integritet na drugo lice so edinstvena cel, so koja vo celost se manifestira posledicata od deloto vo ramkite na nivnoto bitie.878 Vo ramkite na krvnite zlostorstva pokraj krivi~noto delo ubistvo879 gi pomestuvam i krivi~nite dela naveduvawe i pomagawe pri samoubistvo (~l. 128 KZ), te{kite telesni povredi (~l. 131 KZ) i lesnite telesni povredi (~l. 130 KZ). [to se odnesuva do ostanatite pote{ki nasilni~ki krivi~ni dela me|u ve}e navedenite: siluvaweto (~l. 186 KZ), razbojni{tvo (~l. 237 KZ) i razbojni~ka kra`ba (~l. 238 KZ), na ova mesto mora barem da se da spomnat, a vo kriminolo{kata teorija posebno da se istra`uvaat i analiziraat: protivpravnoto li{uvawe od sloboda (~l. 140 KZ), tortura (~l. 142 KZ), spre~uvawe na slu`beno lice vo vr{ewe na slu`beno dejstvo (~l. 382 KZ), i nasilstvo (~l. 386 KZ). 2. Opredeluvaweto i izdvojuvaweto na ubistvata kako poseben vid krvni zlostorstva, kako kapitalni krivi~ni dela, ima svoe posebno opravduvawe so ogled deka so niv se napa|a `ivotot kako najgolemo i nenadomestlivo univerzalno dobro na ~ovekot. So niv, kako svoeviden odnos na edni sprema drugi lu|e, se ostvaruvaat opredeleni osobeno {tetni posledici kako vrz poedincite taka i vrz op{etstvoto vo celost. So ogled na nivnata negativnost i sprotivnost so op{testvenite i li~nite vrednosti, tie se predvideni kako posebni krivi~i 877

Vobi~aenata upotreba na terminot "krvni deklikti", spored mene, e nepraveden eufemizam koga se raboti za ozna~uvawe na najte{kata grupa na nasilni~kite povedenija na ~ovekot. 878 Na{eto krivi~no pravo ne go poznava poimot krvni zlostorstva. Iako ovde-onde se spomenuva, ovoj poim vo dovolna mera ne go opredeluva ni krivi~nopravnata, nitu kriminolo{kata teorija. Taka, za razlika od Vukovi}, Milutinovi} (Milutinovi}, M. op. cit. str. 203), iako go upotrebuva ne go precizira ovoj poim. Od druga strana, [eparovi} ([eparovi}, Z. op. cit. str. 107 - 108), pod ovoj poim gi podrazbira site oblici na napad vrz telesniot integritet i `ivotot na ~ovekot, odnosno site krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto od posebniot del na krivi~niot zakon). Istoto mislewe mo`e da se sretne i kaj Pe{i}, V. Ubistva u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1972. str. 48. 879 Poimot na krivi~noto delo ubistvo go so~inuvaat slednive krivi~ni dela: ubistvo vo obid (~l. 123 vv. so ~l 19 KZ), obi~no ubistvo (~l. 123 st. 1. KZ), kvalificiranite ubistva (~l. 123 st. 2 do 6 KZ), privilegiranite ubistva (~l. 125-127 KZ) i ubistvo od blagorodni pobudi (~l. 124 KZ).

492

dela vo site op{testva. 3. [to se odnesuva do li~nite karakteristiki na ubijcite vo na{ata zemja, empiriski e potvrdeno deka tie se lica prete`o od ma{ki pol, na vozrast od 21 do 30 godini, so vpe~atlivo nisko obrazovanie {to go opredeluva i nivnoto zanimawe kako zemjodelec ili rabotnik i nivnata op{testvena polo`ba, a so ogled na toa deka se naj~esto vo brak, kaj niv se pojavuva i nepovolen semeen status.880 Pritoa, osobeno e va`no i specifi~no {to vakvata sostojba kaj ovie lica pridonesuva da se formira poseben sistem od subjektivno sfateni vrednosti. Toa ne e slu~ajno. Naprotiv, vo dene{ni uslovi koga postoi golem ras~ekor me|u op{testvenite mo`nosti i realnite mo`nosti tie vrednosti da se ostvarat, opredelen broj poedinci ne mo`ej}i da gi pronajdat vistinskite sredstva i na~ini za ostvaruvawe na definiranite vrednosti, ja istaknuvaat ~esta kako ne{to za {to treba posebno da se `ivee. Za taa vrednost, koja na poedincite na rabot od materijalnata egzistencija, vsu{nost i edinestveno im preostavuva, naj~esto ja povrzuvaat i smislata na svojot `ivot i za nea posebno se borat. Nesre}ata e vo toa {to vo taa borba se slu`at so krajno iracionalni sredstva ne po~ituvaj}i gi struktuiranite izlezi za ostvaruvawe na svoite aspiracii. 4 Drugiot osobeno zna~aen element vo genezata na ubistvata pretstavuva individualnosta na ubiecot, ili poinaku ka`ano, opredeleni osobini na li~nosta {to se javuvaat kako subjektivni kriminogeni vlijanija. Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za sre}avawe i soedinuvawe na opredeleni li~ni karakteristiki na poedinecot so soodvetna kriminogena situacija. Nivnoto zaemno dejstvo pridonesuva za preodot kon aktot, odnosno kon konkretnata kriminalna dejnost so koja na najdrasti~en na~in se re{avaat me|u~ove~ite odnosi. Za da se izvr{i ubistvo, ~ovekot so opredeleni psihosocijalni svojstva mora da dojde vo kontakt so so takva kriminogena situacija vo koja od negovata individualnost zavisi dali }e go izvr{i ili }e go propu{ti kriminalniot akt. Vo taa smisla me|u faktorite {to ja so~inuvaat taa individualnost i ja opredeluvaat mo}ta za rezistentnost ili podlo`nost na razli~niot intenzitet na kriminalni vlijanija i ovde se pomestuvaat polot, vozrasta, opredeleni psiholo{ki osobini na li~nosta (inteligencija, karakter, temperament) kako i du{evnoto (psihopatii, oligofrenii, psihozi) i telesnoto zdravje na ubijcite. So ogled na ovie obele`ja ubiecot vo Makedonija e lice so ne{to poniski intelektualni sposobnosti. Vo pogled na negovite karakterni osobini se odli880

Za karakteristikite na deloto i storitelite na ubistvata izvr{eni od strana na maloletni lica na podra~jeto na Republika Makedonija vidi: Sulejmanov, Z. Maloletniot storitel na krivi~noto delo ubistvo, Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1987, str. 199-215.

493

kuva so agresivnost, sugestibolnost (podlo`nost na vlijanija od treti lica), golem stepen na samodoverba vo sopstvenite sili (voobrazenost), nesamokriti~nost (nedostig na ~uvstvo za odgovornost) i neskromnost (sebi~nost) vo odnos na duhovnite dobra i vrednosti. Vo pogled na temperamentot dominiraat negovata: egocentri~nost, impulsivnost, (nizok stepen na tolerancija na frustracii), emocionalna labilnost (nezrelost) koja se izrazuva kako dominacija na ~uvstva (taga, qubomora, zavist, omraza, prezir i zloba) ili kako dominacija na emocionalni sostojbi (afekti, raspolo`enija i strasti) nad razumot i voljata, preterano ~uvstvo na gordost i stram, i, na krajot, nedostig od elementarno ~uvstvo na sovest i so~uvstvo. Pokraj ovie karakteristiki na li~nosta koi na opredelen na~in go determiniraat deloto i so ogled na toa dobivaat zna~ajno mesto vo ostvaruvaweto na nejzinata resocijalizacija, kaj del od ubijcite so isto takvo zna~ewe se zabele`ani i opredeleni psihopatski osobini {to stojat na granicata na normalnoto i nenormalnoto.

2.2. Ponovi vidovi nasilni~ki kriminalitet Me|u ponovite vidovi na nasilni~ki kriminalitet se pomestuvaat nasilstvoto vo semejstvoto (zapostavuvawe, fizi~ko i seksualno tormozewe) i zloupotrebite vrz deca. a) Nasilstvo vo semejstvoto

1. Nasilstvoto vo semejstvoto ili vo odnosite sli~ni na semejstvoto opfa}a maltretirawe na lica {to `iveat zaedno vo tesna zaednica, zasnovana vrz zaemna gri`a i pomagawe. @rtvi na nasilstvoto se najslabite ~lenovi na semejstvoto: decata, `enite, no i roditelite na (bra~nite) partneri. Pritoa mo`e da se raboti kako za ~isti agresivni delikti taka i za kaznivi dela so seksualna zadnina.881 2. Skoro site zemji vo svetot sî u{te se soo~eni so problemot na nemo`nosta da se opredeli brojot na `rtvite na kriminalitetot voop{to, a osobeno na `enite {to se javuvaat kako negovi `rtvi. Imeno, iako vo odreden broj dr`avi postoi tendencija kon voveduvawe statistika na kriminalitetot i podatoci za brojot na `rtvite, spored izve{tajot na ON, nitu edna od zemjite opfatena so nejzinata anketa ne raspolaga{e so oficijalni podatoci za `rtvata so ogled na polot. Nasproti toa, site zemji dostavija do ON informacii za `enite-`rtvi od koi proizleguva deka `enite se naj~esto `rtvi na seksualni nasilstva (50%) a potoa napad vrz li~nosta (10%) i razni napadi vrz

881

Kajzer, G. op. cit. str. 342.

494

imotot (10%).882 Na{ata zemja isto taka ne raspolaga so statisti~ki podatoci za brojot na `enite `rtvi na nasilstvoto me|utoa, od rezultatite na maliot broj istra`uvawa, glavno sprovedeni vrz osnova na analiza na presudeni slu~ai, proizleguva deka i kaj nas najgolema opasnost se zakanuva od seksualnite nasilstva (naj~esto siluvawa) a potem od razni formi na fizi~ko nasilstvo vo ramkite na semejstvoto. 3. Za nasilstvoto vo semejsvoto e karakteristi~no deka nedovolno i te{ko se otkriva. @enite pobrgu go podnesuvaat nasilstvoto na bra~niot drugar ili srodnik odo{to se osmeluvaat da podnesat krivi~na prijava i da pobaraat za{tita pred sud. Kako pri~ini za takviot izbor naj~esto se naveduvaat stravot od odmazda na nasilnikot, sramot od okolinata i `elbata da se zadr`i dobrata pretstava za sopstveniot brak, odnosno semejstvoto, no i ekonomskata zavisnost od soprugot. Zaradi golemata "temna brojka" na nasilstvoto vo semejstvoto malku se znae. Duri vo posledno vreme, blagodarenie na oddelni `enski grupi vo nekoi spisanija za `enski pra{awa, a posebno na aktivnostite na "SOS" slu`bite vo oddelni zemji, se doznava ne{to pove}e za razmerite i prirodata na ovaa pojava. @enite koi izjavuvaat deka se `rtvi na nasilstvo naj~esto se na vozrast me|u 25 i 40 godini. Tie se glavno vo brak i imaat deca. Ma`ite koi se nasilni kon svoite `eni obi~no se na vozrast od 40-45 godini, po zanimawe se KV rabotnici, potoa so sredna i vi{a {kolska naobrazba, a duri potoa NKV rabotnici, nevraboteni i zemjodelci. Pri~inite za nasilstvoto se najrazli~ni me|utoa, naj~estite me|u niv sepak se qubomorata, imaginarnata pretstava za bra~noto neverstvo na `enata (patolo{ka qubomora), lo{oto dru{tvo, kompleksi, ekonomskata zavisnost i alkoholot.883 Uvidot vo presudenite slu~ai na krvnite zlostorstva (lesni i te{ki telesni povredi i ubistva) poka`uvaat deka na `enite naj~esto im se zakanuva opasnost da stanat `rtvi na ovie krivi~ni dela od nivnite najbliski lica i toa, pred sî, od bra~niot drugar, a potoa od strana na biv{iot bra~en drugar, dodeka seksualnite delikti, pred sî, siluvawata, prete`no gi vr{at nepoznati ili slabo poznati lica. Vo toj pogled rezultatite na istra`uvawata vr{eni vo stranstvo se potvrdeni so rezultatite na istra`uvawata koi se vr{eni vo na{ata zemja. Edno istra`uvawe izvr{eno na podra~jeto na celata teritorija na porane{na Jugoslavija poka`a deka `enite naj~esto gi ubivale svoite ma`i, a potem roditelite, decata i drugi bliski srodnici. 882

"Les Victimes de la criminalite - Situation des femmes en tant que delinquantes et victimes de la criminalite - Repport du Secretariat general", VII Kongres na ON za prevencija na zlostorstvata i tretman sprema delinkventite, Milano, 26. 08 6. 09. 1985. str. 26. 883 Mimica, V. Nasilje u obitelji izme|u ideologije i prakse, Zbornik - Nasilje u obitelji, Dubrovnik, 1988, str. 63.

495

Isto taka `enite skoro dvokratno po~esto bile `rtvi na svoite ma`i odo{to ma`ite bile `rtvi na svoite `eni.884 Istra`uvaweto na krivi~nite dela li{uvawe od `ivot vo Hrvatska (1946-1955) isto taka poka`a deka `enite naj~esto bile ubivani od svoite ma`i, a potem i od najbliskite srodnici.885 Indikativni se i podatocite za `enite ubijci koi spored edno drugo istra`uvawe naj~esto bile svekrvi, majki i sestri, srodnici po svatovstvo i sosema bliski krvni srodnici.886 Spored istra`uvawata od biv{ite jugoslovenski prostori krvnite delikti, lesnite i te{kite telesni povredi i ubistvata sprema `enite naj~esto gi vr{ele bra~nite drugari (27,5%) i kom{iite (17,6%), a potoa krvnite srodnici (15,7%) i porane{niot ma` ili qubovnik na `rtvata (9,8%). Krvnite zlostorstva koi se vr{eni od strana na ma`ot sprema `enata obi~no rezultirale od dolgotrajni nesoglasuvawa i konflikti ili pretstavuvale del ili kone~en bilans (vo slu~aite na ubistva) na podolgovremeni tormozewa na `enata od strana na ma`ot. Ponekoga{ krivi~noto delo pretstavuva odmazda na ma`ot koj e navreden poradi prequbata (vistinska ili voobrazena) ili so nekoe drugo povedenie na `enata. Sli~no e i vo slu~aite na izvr{uvaweto na ubistvata sprema vonbra~nata sopruga. Ubistvata izvr{eni sprema biv{ata sopruga naj~esto proizleguvaat od nere{eni konflikti nastanati vo tekot na traeweto na zaednicata. Me|utoa, nekoga{ samiot prestanok na bra~nata zaednica do koj do{lo po volja na `enata, a kako reakcija na tormozeweto na ma`ot, bil neposreden povod za izvr{uvawe na ubistvoto.887 I edno istra`uvawe od ovaa oblast vo na{ata zemja poka`a deka polot na ~ovekot ima opredeleno vlijanie vrz viktimizacijata, odnosno vrz procesot na stanuvawe `rtva na ubistvo. Vo istra`uvaweto se javija 83 ili 19,4% `rtvi od `enski pol {to }e re~e - `enite bile dvojno pove}e `rtvi na ovie dela odo{to se pojavile kako nivni izvr{iteli. Toa ve}e samo za sebe zboruva deka `enite poseduvaat opredeleni viktimogeni predispozicii. Pri~inata za toa sî u{te treba da se bara vo op{testveno-ekonomskite, istoriskite i kulturnite pretpostavki za nivnata viktimizacija. @enite naj~esto se `rtvi na povedenieto na lica od ma{ki pol (79,5%), odnosno vo 20% na lica od `enski pol. Poradi svojata tradicionalno podredena polo`ba vo semejstvoto i vo op{testvenoekonomskiot `ivot, kako i vo svojata fizi~ka inferiornost, `enite, pred 884

Pe{i}, V. Ubistva u Jugodslaviji, Institut za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1972, str. 68. 885 Markovi}, T. Krivi~na dela li{enja `ivota na podru~ju NR Hrvatske (19461955), Ured za kriminolo{ka ispitivanja DSUP-a NRH, Zagreb, 1959, str. 67. 886 Kostantinovi}-Vili}, S. @ene ubice, Gradina, Ni{, 1986. str. 215. 887 Nikoli}-Ristanovi}, V. @ene kao `rtve kriminaliteta, Nau~na knjiga, Beograd, 1989, str. 119.

496

sî, se `rtvi na svoite ma`i i qubovnici, poradi seksualno neverstvo ili odbivawe da stapat vo brak ili odbivawe na qubovni odnosi. [to se odnesuva pak do `rtvite na `enite ubijci, toa se lica od nivnata najbliska okolina. Tie ne ubivaat nepoznati lica tuku samo poedinci so koi stoele vo bliski me|usebni odnosi (svoite bra~ni ili vonbra~ni novoroden~iwa, novoroden~iwata na svoite ker}i, svoite nesakani deca, ma`i, sosedi, podale~ni rodnini i poznanici. 888 4. Rezultatite na navedenite istra`uvawa nedvosmisleno poka`uvaat deka e nu`no otkrivawe, preventivno no, i represivno reagirawe i vo onie slu~ai na nasilstvo (razni formi na tormozewe na `enata) koi ne se opfateni so postojnite inkriminacii. Imeno, vo najgolem broj slu~ai tokmu tie formi na nasilstvo vodat bilo kon vr{ewe na najte{ki krivi~ni dela od strana na samata `ena so cel za otstranuvawe na nepodnoslivata situacija vo koja se na{la. Me|utoa, treba da se ima vo vid deka reagiraweto po pat na krivi~nopravnite mehanizmi mora da bide krajno sredstvo vo borbata protiv ovaa pojava dodeka preventivnoto deluvawe mora da ima prioritet. Vo toj pogled posebno e zna~ajno anga`iraweto na centrite za socijalna rabota i bra~nite sovetuvali{ta, no i osnovaweto na novi ustanovi kako na primer azili za pretepani `eni (so cel tie da se za{titat i da se spre~i nivnoto natamo{no tormozewe) kako i nekoi oblici na prifatili{ta za zagrozeni `eni (`eni koi `iveat vo psihoza na strav poradi postojanite zakani so nasilstvo). 5. Neprikosnovenosta i nepovredlivosta na ~ovekoviot `ivot i telsen integritet bez ogled na polot se garantirani vo Ustavot na Republika Makedonija. Krivi~niot zakonik isto taka ja prezede krivi~nopravnata za{tita na `ivotot i telesniot integritet kako na ma`ot taka i na `enata. Vo krivi~nite zakonodavstva na nekoi od biv{ite socijalisti~ki zemji be{e predvideno krivi~noto delo ubistvo koe dobiva potre`ok vid ako e storeno sprema bremena `ena. Smetam deka voveduvaweto na vakva inkriminacija i vo ~l. 123 st. 2 t. 4 KZ, ima opravduvawe od stojali{te na potrebata za zasilena krivi~nopravna za{tita kako zaradi okolnosta deka se raboti za istovremeno uni{tuvawe na dva `ivoti, taka i poradi smaluvaweto na odbranbenata mo} na bremenata `ena i poradi pogolemiot stepen na ne~ove~nost koja sama po sebe ja nosi ubistvoto na bremena `ena vo odnos na obi~noto ubistvo. Od istite pri~ini, smetam deka e potrebno da se predvidat postrogi kazni i vo slu~aj na te{ka telesna povreda izvr{ena sprema bremena `ena. So ogled deka i za nasilstvoto prema bremena `ena e karakteristi~no deka go vr{at nivnite najbliski lica, i toa naj~esto nivnite bra~ni drugari, jasno e od kakvo zna~ewe bi bila ovaa ikriminacija od stojali{te kako na specijalnata taka i na generalnata pre888

Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, NIO "Studentski zbor", Skopje, 1995, str. 152.

497

vencija na nasilstvoto vo semejstvoto. Smetam deka bi trebalo da se predvidi i novo krivi~no delo na privilegirano ubistvo vo slu~aj koga toa sleduva po podolgo tormozewe od strana na `rtvata. Pritoa, treba da se ima vo vid deka na vakvo ubistvo naj~esto se re{ava `ena `rtva na podolgovremeno tormozewe od strana na svojot ma` i toa vo sostojba na kraen o~aj i poradi nemo`nosta da gi razre{i postojnite problemi. Ova bi mo`elo da se predvidi bilo kako zasebno krivi~no delo poradi tormozewe ili kako poseben oblik na ubistvo na mig koe bi bilo inkriminirano na sli~en na~in kako {to va`e~koto zakonodavstvo e inkriminirana telesnata povreda na mig (~l. 131 st. 5 KZ, izvr{uvawe na krivi~no delo poradi nepristojno ili grupo postapuvawe na `rtvata bez potreba na utvrduvawe na sostojbata na silna razdraznetost). Na ist na~in bi trebalo da se predvidi i polesen oblik na telesna povreda koja e storena poradi podolgovremeno tormozewe od strana na `rtvata. Treba da se ima vo vid i faktot deka krivi~nite dela telesna povreda (~l. 130 KZ) i zagrozuvawe na sigurnosta (~l. 144 KZ), se naj~esti krivi~ni dela vo semejstvoto koi se vr{at sprema `enite. Isto taka, ovie krivi~ni dela, po pravilo, se vr{at podolgo vreme (kontinuirano) i pretstavuvaat niza na nasilstva koi ne taka retko zavr{uvaat so izvr{uvawe na pote{ki krivi~ni dela sprema `enata, me|utoa, i so vr{ewe na pote{ki krivi~ni dela od strana na samata `ena koja vo momentite na o~ajanie ne gledaj}i drug izlez se obiduva so nasilstvo da ja prekine taa niza. Za dvete krivi~ni dela e predvideno krivi~no gonewe po privatna tu`ba na `rtvata, pa ottamu mnogu ~esto `enata od strav od odmazda na storitelot, osudata od strana na okolinata i sl. ne se osmeluva da prezeme krivi~no gonewe. ^esto se slu~uva `rtvata bezuspe{no da bara za{tita od organite na vnatre{ni raboti ne mo`ej}i da sfati za{to ne e vo nivna nadle`nost da í pomognat. Ottamu, sum na mislewe, deka i slu~aite na polesni telesni povredi vo semejstvoto bi trebalo da se pomestat vo oblici na telesni povredi za koi e predvideno krivi~no gonewe po slu`bena dol`nost. 5. I starite lu|e od vreme na vreme se maltretirani. Iako se tie poretki `rtvi od pomladite starosni grupi, nivnata viktimizacija te`i pove}e od pomladite starosni grupi. Negovatelskiot personal gi pcue, zagrozuva, tepa, im ja potkusuva hranata, vodata i oblekata. Ponekoga{ gi vrzuvaat za mebelot za polesno da mo`e da gi kontroliraat. Ima i slu~ai na lekarski neindicirano "smiruvawe" so tableti za smiruvawe i spiewe. Ponatamu, starite lu|e se omalova`uvaat do stepen na objekti, prepu{teni na milost i nemilost na rodninite ili na negovatelskiot personal. Tuka se zboruva za "infantilizirawe" na `itelite na stare~kite domovi.889 889

Kjzer, G. op. cit. str. 260.

498

b) Zloupotrebi vrz deca

1. Pra{aweto na nasilni~kiot kriminalitet vrz decata otvora eden mo{ne {irok i zna~aen problem koj se odnesuva na krivi~nopravnata za{tita na maloletnicite voop{to. Pod krivi~nopravna za{tita na maloletnicite se podrazbira zbir na zasileni merki so ~ie posredstvo se ostvaruva za{tita na fizi~kite, psihi~kite, moralnite i socijalnite dobra na maloletnicite, kako i imotot na ovie lica. So ova pra{awe, vsu{nost, se aktueliziraat krivi~nite dela koi se vr{at na {teta na maloletnicite. Poa|ajki od neposredniot objekt na za{tita, ovie krivi~ni dela (dela so koi se ostvaruva nivnata za{tita) mo`at da se grupiraat na sledniov na~in: 10 Vo grupata krivi~ni dela protiv `ivotot vo prv red spa|aat delata zapu{tawe i maltretirawe na maloletno lice (~l. 201 KZ) i nepla}awe izdr{ka (~l. 202 KZ), kako osnovni inkriminacii so ~ija pomo{ se ostvaruva za{tita na ovie dobra na maloletnite lica. Ovde spa|aat i krivi~nite dela povreda na semejni obvrski (~l. 203 KZ), napu{tawe na deteto (~l. 200 KZ), pottiknuvawe i pomagawe vo samoubistvo (~l. 128 st. 2 KZ), prekumerno zamoruvawe na maloletnikot (~l. 201 st. 2 KZ), slu`ewe so alkoholni pijaloci i ovozmo`uvawe na u`ivawe na opojni drogi (~l. 204 i 216 st. 2 KZ). 20 Za{titata na vospituvaweto na maloletnikot vo sovremenoto krivi~no zakonodavstvo se ostvaruva preku slednite inkriminacii: zapu{tawe na maloletnikot (~l. 201 KZ), vovlekuvawe na maloletnikot vo kriminalna i druga antisocijalna ili asocijalna dejnost (~l. 201 st. 2 KZ), kr{ewe na dol`nosta na nadzorot i spre~uvawe na vospitnite i drugite merki za za{tita na maloletnikot (~l. 200 KZ). 30 Osnovnite krivi~ni dela so koi se ostvaruva za{titata na poloviot integritet na maloletnikot se: krivi~noto delo polov napad vrz dete (~l. 188 KZ) i obquba i polovi dejstvija so zloupotreba na polo`bata (~l. 189 KZ). Pokraj ovie krivi~ni dela vo ovaa grupa spa|aat i inkriminaciite: vonbra~en `ivot so maloletno lice (~l. 197 KZ), podveduvawe i ovozmo`uvawe polovi dejstvija (~l. 192 KZ), posreduvawe vo vr{ewe na prostitucija (~l. 191 st. 4 KZ) i prika`uvawe na pornografski materijal na dete (~l. 193 KZ).890 40 Za{titata na statusot i slobodata na maloletnikot vo sovremenoto krivi~no zakonodavstvo se ostvaruva so posredstvo na inkriminaciite: promena na semejniot status (~l. 199 KZ), odzemawe maloletnik (~l. 198 KZ) i grabnuvawe (~l. 141 st. 2 KZ). 50 I kone~no, za{titata na imotot na maloletnicite se ostvaruva krivi~nite dela: zloupotreba na doverbata (~l. 252 st. 2 KZ) 890

Za seksualnata zloupotreba na decata vidi: Kajzer, G. op. cit. str.

259.

499

i pote{kiot oblik na krivi~oto delo zatajuvawe, t.e. zatajuvawe od strana na staratelot (~l. 239 st. 3 KZ). Pritoa mora da se naglasi deka najgolemiot broj od navedenite krivi~ni dela se koncipirani na takov na~in da se odnesuvaat na za{tita na pove}e dobra i vrednosti na maloletnite lica. Taka, na primer, krivi~noto delo zapu{tawe na maloletnikot ne se odnesuva samo na za{itata na vospituvaweto tuku i na za{titata na telesniot integritet.891 Krivi~nite dela kaj koi posledicata e opredelena vo forma na apstraktna opasnost kako {to se na primer, izbegnuvawe na izdr`uvawe, kr{ewe na semejnite obvrski, vovlekuvawe na maloletnikot vo kriminalna i druga antisocijalna i asocijalna aktivnost i drugi, se odnesuvaat na za{tita na bilo koe dobro na maloletnikot. Pote{kite oblici na krivi~noto delo obquba i polovi dejstvija so polovo nezreli maloletnici vo re~isi site krivi~ni zakonici se gledaat vo nanesuvawe telesni povredi ili vo predizvikuvawe na smrt na maloletnoto lice. Osven toa, sekoe od navedenite krivi~ni dela sekoga{ vo sebe sodr`i i potencijalna opasnost za celokupniot razvoj na maloletnikot i mo`e da go dovede vo pra{awe razvojot na site biolo{ki i socijalni komponenti na negovata li~ost. 2. Izvr{iteli na ovie krivi~ni dela, pred sî, mo`at da bidat roditelite i drugi lica koi se dol`ni da se gri`at za maloletnikot, odnosno onie lica na koi maloletnikot im doveren zaradi gri`a i ~uvawe (usvoiteli, starateli, lica koi se zadol`eni za vospituvawe i obrazovanie na maloletnikot i sl.). Kaj krivi~nite dela kaj koi e predvideno deka kako izvr{iteli mo`at da se pojavat samo ovie lica se raboti za eden specifi~en odnos me|u ovie lica. Toj odnos od aspekt na storitelot se karakterizira so vlast, avtoritet i doverba, a od aspekt na maloletnikot so podredenost i zavisnost. Storitelite na ovie krivi~ni dela go iskoristuvaat i zloupotrebuvaat vakvite odnosi i na toj na~in se pojavuvaat kako lica bez osnovni moralni pa duri i ~ove~ki kvaliteti. Me|utoa, kako izvr{etli na pogolem del na ovie krivi~ni dela mo`at da se pojavat i lica kaj koi ne mora da postojat navedenite odnosi na zavisnost. Taa okolnost, me|utoa ni za ronka ne 891

"Decata gi tepaat so site mo`ni predmeti, gi parat so vrela voda. Gi ostavaat da izgladnat i da le`at vo sopstvenata urina i izmet. Od godina vo godina roditelite ubivaat od 600 do 1.000 deca. Spored procenkite godi{no se vr{at duri 60.000 maltretirawa na deca. Telesnite posledici od maltretiraweto ~esto se tolku te{ki {to izgleda nesfatlivo kako mo`ele lekarite da gi previdat i da ne gi prepoznaat kako tragi od maltretirawe... @rtvi na maltretirawe se po pravilo mali deca i deca od predu~ili{na vozrast. Nasproti porane{nite naodi, denes bra~nite deca isto tolku se maltretiraat kolku i vonbra~nite i posinetite deca. Storitelite od otkrienite slu~ai poteknuvaat re~isi sekoga{ od dolnite socijalni sloevi." Kajzer, G. op. cit. str. 258.

500

ja namaluva pretstavata i za nivnata moralna rasipanost, osobeno koga se raboti za dela so elementi na nasilstvo koi mo`at da se manifestiraat kaj najgolemiot broj od navedenite inkriminacii. So ogled deka nivnite dela naj~esto poka`uvaat deka se raboti za lica koi projavuvaat ne~ove~ni i sadisti~ki postapki sprema maloletnicite so fizi~ko i psihi~ko maltretirawe, potrebno e nivno ostro izlo`uvawe na krivi~niot progon. Za{to, toa {to gi karakterizira i dvata tipa na izvr{iteli na ovie dela, e deka se raboti za izvr{iteli koi od razli~ni niski motivi naj~esto vo sostojba na pijanstvo, ~esto i surovo gi tepaat decata i gi izlo`uvaat na najrazli~ni maltretirawa i poni`uvawa prisiluvaj}i gi svoite deca na skitawe i pitawe, promiskuitet ili prostitucija. 3. Treba me|utoa da se vodi smetka za vistinata deka za{titata od pogubnoto vlijanie na grubite, bezdu{nite, nesovesni ili poro~ni roditeli i drugi lica koi vr{at najrazli~ni nasilstva vrz maloletnite lica vo sovremenoto op{testvo sepak na najdobar na~in mo`e da se ostvari so raznovidni socijalno-pedago{ki i drugi preventivni i pravni instrumenti. Toa osobeno ottamu, {to `rtvite na ovie dela naj~esto i vo najgolem broj po pravilo te{ko mo`at samite da si pomognat sebesi. Pomalite deca koi se izlo`eni na maltretirawe i ne~ove~ki postapki ne se vo sostojba da se odbranat od vozrasnite tokmu poradi svojata poslaba fizi~ka konstitucija, a pogolemite deca toa naj~esto ne go pravat poradi zavisnosta i stravot od natamo{noto maltretirawe na vozrasnite. Toga{ pak koga maltretirawata traat so godini i gi preminuvaat site granici, se zgolemuva afektivnosta i se pojavuvaat posledici koi se sostojat duri i vo ubistva na svoite roditeli od strana na deca, {to kaj javnosta predizvikuva golema vozbuda.892 Nesre}ata e vo toa {to nasilni~kite povedenija koi im prethodele na ovie ubistva se otkrivaat duri toga{, a seto toa poka`uva deka vo ovaa sfera na kriminalno odnesuvawe temnata brojka e dosta golema. 3. TIPOLOGIJA NA @RTVI NA NASILNI^KIOT KRIMINALITET

1. Potpiraj}i se vrz tiopologijata na Mendelson (B. Mendelshon) i Hentig (H. Hentig), [eparovi} sozdava slednava tipologija na `rtvi na nasilniot kriminalitet: 10 voleva, soglasuva~ka ili dobrovolna `rtva (`rtvi koi baraat vrz niv da se izvr{i krivi~no delo: eutanazija, abortus i sl, kako i nekoi vidovi na samoubistvo), 20 nepoznata `rtva (`rtva koja ne go prijavuva zlostorstvoto), 30 nebre`na 892

"Stavot na javnosta sprema problemite na nasilstvoto vo semejstvoto e podelen: od edna strana delata, so nivnite posledici se prenebregnuvaat ili pak se bagateliziraat, a, od druga strana, koga takvite dela }e dojdat pred sud, se bara drasti~no kaznuvawe. Kajzeg, G. op. cit. str. 342.

501

`rtva (`rtvi koi se odnesuvaat neodgovorno sprema sopstvenata sigurnost), 40 simulira~ka `rtva (koja vsu{nost i ne e `rtva: podnositeli na la`ni prijavi so tendencija kon osuda na nevini lica poradi nekoj ednostaven sopstven interes) i, 50 `rtva na krivi~no delo vo obid (`rtva koja ne ja pretrpela planiranata {teta).893 Mnogu po~esti i poblisku do realnosta se me|utoa onie podelbi na `rtvite koi se vrzuvaat za nekoe od konkretnite nasilni~ki dela. Vo ovoj pogled najmnogu e postignato vrz otkrivaweto na karakteristikite na `rtvite na ubistvata. Ottamu, interesno e da se navedat nekoi osnovni podatoci za `rtvata na ova delo od na{ata sredina. 10 So ogled na predispoziciite {to gi pravat licata popodlo`ni da stanat `rtvi na ubistvata za podra~jeto na Republika Makedonija se karakteristi~ni slednive sostojbi. a) Pol. Licata od `enski pol kako `rtvi na ubistvata se javuvaat dvojno pove}e odo{to kako storiteli. Pritoa `enite se `rtvi na ma{ki lica - prete`no na svoite ma`i i qubovnici poradi seksualno neverstvo ili odbivawe da stapat vo qubovni odnosi ili brak (79,5%), a na lica od `enski pol (20,5%). b) Vozrast. Decata i starcite se ~esti `rtvi na ubistvata. Nivna glavna viktimogena predispozicija se sostoi vo fizi~kata slabost i nesposobnost da se branat, odnosno da ja izbegnat viktimizacijata. v) Zanimawe. Predisponiranost da se stane `rtva na ubistvo poka`uvaat zanimawata zemjodelec (42,8%) i PKV i NKV rabotnik (12, 4%). Glavnata predispozicija na ovie `rtvi se sostoi vo karakterot i za~estenosta na odnosite vo koi stapuvaat, a koi nu`no proizleguvaat od tie zanimawa. Golema uloga vo toa ima i nivnoto sfa}we na op{testvenite vrednosti i na~inot na zadovoluvaweto na nivnite potrebi, kako i nivnata kulturna zaostanatost. g) Alkoholiziranost. Viktimizavcijata proizleguva od negativnite posledici na alkoholot vrz li~nata i op{testvenata sfera na `rtvata, odnosno pojavuvaweto na preteranata smelost, smalena budnost, otpornost i namalena gotovnost da se pru`i otpor, nekriti~en odnos sprema pojavite, otko~uvawe na agresivnosta, eufori~no raspolo`enie na koe se navredva okolinata i sl. Ovie viktimogeni predispozicii se osobeno izrazeni koga dvata subjekti od kriminalniot par se alkoholizirani. 20 Interpersonalnite odnosi me|u storitelot i `rtvite na ubistvata mo`at da se posmatraat od slednive aspekti. a) Spored karakterot na povrzanosta (bliskosta) na odnosite storitel i `rtvata: 1. se nao|ale vo pomalku ili pove}e bliski odnosi (90,2%) i 2. ne se nao|ale vo nikakov prethodn me|useben odnos - ne se poznavale (9,8%). b) Spored kriteriumot vozrast na storitelot i `rtvata, stori893

[epatrovi}, Z. Kriminologija, str. 367.

502

telite od site starosni kategorii svoite `rtvi gi birale glavno me|u licata na svoja vozrast. Isklu~ok se storitelite od 18-20 godini koi ubivaat lica od site vozrasti, a ubijcite postari od 60 godini ne biraat `rtvi pomladi od 26 godini. v) Spored kriteriumot socijalna pripadnost, vo najgolem broj slu~ai ubiecot i ubieniot mu pripa|aat na ist socijalen sloj (zemjodelcite ubivaat zamjodelci, rabotnicite - rabotnici itn.) g) Spored nacionalnata pripadnost, ubijcite i `rtvite isto taka poteknuvaat od ista nacionalna grupacija. d) So ogled na kriteriumot op{etstven ugled, zna~ajni se dva zaklu~oci: 1. najgolemiot broj lica {to go so~inuvaat kriminalniot par vo svojata sredina va`ele za ~esni i mirni gra|ani so normalen op{testven ugled i 2. me|u `rtvite ~esto se nao|aat lica za koi se karakteristi~ni opredeleni sociopatolo{ki povedenija manifestirani pred izvr{uvaweto na deloto, koi vo genezata na ubistvoto se izrazuvaat vo ista mera kako i prethodnite sociopatolo{ki povedenija na storitelot. 30 Interpersonalnite odnosi me|u ubiecot i `rtvata {to mu prethodat na izvr{enoto delo i i viktimogenite predispozicii na `rtvata u~estvuvaat vo kriminogenezata na ubistvaat i sozdavaat tri razli~ni pretkriminalni situacii i tipovi na `rtvi. a) Viktimogeni predispozicii koi storitelot go potiknuvaat na akcija (sozdavaat ideja za deloto), odnosno gi predizvikuvaat negovite latentni kriminalni sklonosti. Ovoj vid na pretkriminalna situacija koja se karakterizira so postoewe na prethoden odnos me|u ubiecot i `rtvata koj {to ja sozdava prilikata za izvr{uvawe na deloto, se sre}ava kaj ubistvata od odmazda, eliminacija na lice {to pretstavuva tovar na storitelot, ubistvo od qubomora, ubistvo poradi te{ko naru{uvawe na bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi od imoten karakter i delumno kaj ubistvata na mig. Ovde stanuva zbor za opredelena `rtva. b)Viktimogeni predispozicii {to `rtvata ja pravat poprivle~an vo o~ite na zlostornikot. Ovoj vid na pretkriminalna situacija koja ne proizleguva od prethoden odnos me|u storitelot i `rtvata, tuku se sozdava pred samiot kriminalen nastan, se sre}ava kaj ubistvata zaradi otstranuvawe na opasnost, ubistva izvr{eni od alkoholisani lica poradi upatena navreda, ubistva poradi odbivawe fiz~ki napad od pomal intenzitet i delumno kaj ubistvata na mig. Ovde stanuva zbor za odbrana `rtva, za{to ubiecot mo`e da izbira vrz kogo }e go izvr{i ubistvoto me|u pove}e lica. v) Viktimogeni predispozicii {to go smaluvaat otporot na `rtvata, {to go ograni~uvaat negovoto kriti~ko rasuduvawe, {to go pravat slepo za opasnosta i pomalku pretpazlivo. Ovoj vid na pretkriminalna situacija koj proizleguva od situacii vo koi storitelot i `rtvata bile ili ne bile vo prethodni me|usebni odnosi, me|utoa po503

stoele objektivni okolnosti i takvi predispozicii kaj `rtvata {to na storitelot mu ja olesnuvaat zada~ata, se sre}ava kaj nebre`nite ubistva. Ovde stanuva zbot za slu~ajna `rtva.894 III. SEKSUALNI PRESTAPI 1. Preku svoite razli~ni formi na projavuvawe, seksualniot nagon nesomeneno mo`e da zagrozi opredeleni op{testveni vrednosti. Toa e osobeno slu~aj koga takvoto projavuvawe dobiva patolo{ki manifestacii. Imeno, naru{uvaweto na hormonalniot sistem na `lezdite koi go reguliraat seksualniot nagon kaj poedinecot mo`e da bide izrazeno vo kvantitativna i kvalitativna nasoka. Naru{uvawa na seksualniot nagon vo kvantitativna smisla pretstavuvaat rastrojstvata vo manifestiraweto na intenzitetot na seksualniot nagon, odnosno devijaciite od normalniot nagon. Toa se slu~aite na impotencija i hiperpotencija koi imaat opredeleno zna~ewe za uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie. Me|utoa, daleku pozna~ajni za kriminologijata se komplikuvanite naru{uvawa na seksualnito nagon vo kvalitativna smisla. Tie naru{uvawa mo`at da imaat dve formi. Prvata od niv se sostoi vo naso~enosta na zadovoluvaweto na seksualnito nagon kon lica od isti pol (homoseksualizam i lezbejstvo). Vtorata forma na naru{uvawa e izrazen vo zamena na mehanizmite na zadovoluvawe na seksualniot nagon poznati pod imeto seksualni perverzii. Toa se, na primer, slednite vidovi na seksualni rastrojstva: pedofilija (seksualno op{tewe so deca), gerontofilija (seksualno op{tewe so stari lica), sodomija (seksualno op{tewe so `ivotni), piromanija (do`ivuvawe seksualno zadovolstvo so podmetnuvawe na po`ari), nakrofilija (seksualno op{tewe so le{evi), feti{izam (seksualno zadovoluvawe so dopir na nekoj del od teloto ili del od oblekata na sprotivniot pol),895 transfestitizam (seksualno zadovoluvawe so presoblekuvawe vo `enska obleka), egzibicionizam (seksualno zadovoluvawe so razgoluvawe na genitaliite na javno mesto), sadizam (seksualno zadovoluvawe so fizi~ko i psihi~ko izma~uvawe na poloviot partner), mazohi894

Za site ovie karakteristiki vidi podrobno: Sulejmanov, Z, Ubistvata vo Makedonija, str. 149-170. 895 Sored Hajdukovi}, feti{izmot glavno e ma{ki oblik na perverzno seksualno povedenie, a se sostoi vo do`ivuvawe na orgazam so poseduvawe ili posmatrawe na predmeti koi mu pripa|aat na `enskiot pol - kako {to se konduri, ~orapi, fustani, ili kosa. Do orgazmot doa|a spontano za vreme na kontaktot so feti{ot, ili so pomo{ na masturbacija. Kaj `enite feti{izmot mo`e da se manifestira kako kleptomanija, t.e. kako do`ivuvawe na seksualno zadovolstvo vo tekot i po kra`bata na sitni i bezna~ajni predmeti, naj~esto po samoposlugi i sli~ni. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 230.

504

zam (seksualno zadovoluvawe so trpewe fizi~ko i psihi~ko izma~uvawe od poloviot partner ) itn. 2. Krivi~nopravnata za{tita na `enata vo oblasta na seksualnite delikti se ostvaruva so propi{uvawe krivi~ni dela koi, so ogled na biolo{kite, vo prv red anatomski, karakteristiki na `enata i imaj}i go vo vid na~inot na koj se definirani vo pogolemiot del na sovremeni krivi~ni zakonodavstva, mo`at da bidat izvr{eni isklu~ivo na {teta na `enata i krivi~ni dela koi mo`at da bidat izvr{eni kako na {teta na `enata, taka i na {teta na ma`ot, no so retki isklu~oci, glavno se vr{at nad `enata. Ovie krivi~ni dela gi predviduvaat site krivi~ni zakoni vo sovremenite op{testva i su{tinata vo site niv e ista. Vakvata krivi~nopravna za{tita na{iot zakonodavec nastojuva da ja pru`i so inkriminaciite od glava XIX KZ (krivi~ni dela protiv polovata sloboda i poloviot moral).896 Zaedni~ko obele`je na site ovie dela e deka preku dejstvieto na nivnoto izvr{uvawe se zadovoluva seksualniot nagon na izvr{itelot. Grupniot za{titen objekt na ovie dela mo`e da bide zagrozen so obquba, drugi polovi dejstvija (immissio in anum, immissio in os, frikcija i sl.) i niza drugi aktivnosti. So ovie dejstvija se vr{i napad vrz seksualnata sloboda na li~nosta, iskoristuvawe na nemo}ni lica i zloupotrebuvawe na opredeleni odnosi so cel za zadovoluvawe na seksualniot nagon, ili so istata cel se prezemaat sprema maloletnici. Zna~ajno e da se podvle~e deka KZ na Makedonija poa|a od na~elnoto stojali{te deka seksualnite dejstvija me|u vozrasi lica vleguvaat vo kaznenata zona duri toga{ ako se izvr{eni so primena na sila, so zakana, so iskoristuvawe na sostojba na nemo} ili so zloupotreba na polo`ba, a seksualniot integritet i nepre~eniot seksualen razvoj na decata i na maloletnicite, zakonodavecot gi {titi zna~itelno po{iroko. Vo odnos na licata pod 14 godini za{titata e apsolutna bez ogled na vidot na seksualnoto dejstvie, polot na deteto, kako i negovata eventualna soglasnost pa duri i inicijativa, a ako ovie dejnosti se storeni vo okolnosti pod koi bi bile kaznivi i sprema vozrasna `rtva, nivnoto poedine~no zna~ewe e istaknato so pogolemi kazneni ramki od onie propi{ani kaj krivi~nite dejstvija izvr{eni sprema vozrasno lice. Osven toa, so opisot na krivi~noto delo zadovoluvawe na polovi strasti pred dete, ova za{tita e pro{irena i od seksualni dejstvija vo koi ne doa|a do fizi~ki kontakt me|u storitelot i deteto. Krivi~nopravnata za{tita na lica od 14 do 18 godini e ne{to potesna. Seksualnite dela vo koi `rtvata e lice od ovaa vozrast po pravilo se kaznuvaat samo vo slu~ai koga se kaznivi i za polnoletni lica. Pro{irena za{tita od ovie seksualni dejstvija zakonodavecot 896

Za kaznenopravnata podelba na kaznivite dela protiv seksualnoto opredeluvawe vo germaskoto zakonodavstvo vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 358.

505

im pru`a na opredelena kategorija na maloletni lica bez ogled na polot koi se nao|aat vo poseben odnos na podredenost prema storitelot. Pokraj toa za{titeni se i maloletnite lica, bez ogled na nivnata soglasnost, pa duri i inicijativa od seksualno aberativni dejstvija na polnoletnite storiteli vo ma{ki homoseksualen odnos, kako i kaj lezbejskiot odnos 3. Osnovno delo od grupata na krivi~nite dela protiv dostoinstvoto na li~nosta i moralot e siluvaweto. Kaj ova delo e karakteristi~no deka pove}eto od va`e~kite krivi~ni zakoni vo svetot so propi{uvaweto na krivi~noto delo siluvawe na `enata í pru`aat krivi~nopravna za{tita od seksualno nasilstvo izvr{eno vrz nea od strana na ma` so koj ne `ivee vo bra~na zaednica. Me|utoa, vo poslednite godini vo svetot postoi trend kon prostirawe na krivi~nopravnata za{tita i na slu~ai na tn. bra~no siluvawe (na primer, site skandinavski zemji so isklu~ok na Finska, nekoi dr`avi na SAD, Anglija). Nasilstvoto treba da se osudi bez ogled na postoeweto ili nepostoeweto na bra~nata zaednica. Brakot ne mo`e da bide alibi za nasilstvo.897 Toa {to takvoto nasilstvo nema lesno da se doka`e i {to }e mo`e da se zloupotrebuva, ne se dovolni pri~ini za otstapuvawe od mnogu pova`noto principielno stojali{te: deka ~ovekovata sloboda, pa i pravoto na polov integritet e zna~ajna vrednost koja bara celosna za{tita duri i vo brakot. Ottamu, za pozdravuvawe e {to i na{iot KZ (~l. 186) sodr`i vakva odredba. Siluvaweto redovno e naso~eno kon zadovoluvawe na poloviot nagon na storitelot. Me|utoa, siluvaweto mo`e da se koristi i kako sredstvo za ostvaruvawe na drugi celi kako {to se odmazda, doka`uvawe na mo}ta nad `rtvata, pa duri i kako izrazuvawe na neprijatelstvo sprema druga nacionalnost. 4. Isklu~itelnata op{testvena opasnost na krivi~nite dela protiv poloviot moral so elementi na nasilstvo, kako i brojnite kriminolo{ki, psiholo{ki i sociolo{ki problemi vrzani za niv, pottiknaa brojni stru~waci kon nivno poopstojno istra`uvawe. Vo ovaa smisla {to se odnesuva do izvr{itelite na seksualnite prestapi vo literaturata postojat najrazli~ni milewa koi se vo osnova mo`at da se svedat na dve sprotivstaveni gledi{ta: prvoto, deka toa se bolni lica so patolo{ki nagoni ili vo najmala raka psihopati i vtoroto, deka seksualnite prestapnici se normalni, prose~ni poedinci. 10 Prvoto stojali{te e identi~no so dominantniot lai~ki stav na javnosta deka najgolemiot broj seksualni prestapnici se abno897

"Ponovite severnoamerikanski istra`uvawa dojdoa do rezultat, spored koj, ne{to okolu edna desetina od anketiranite `eni naveduvaat deka bile prisiluvani na obquba so sila (ili zakana) od strana na svoite ma`i. Spored obete otkritija do siluvawe od strana na soprugot doa|a po~esto odo{to od strana na rodnini, prijateli ili tu|inci. Kajzer, G. op. cit, str. 343.

506

rmalni, lica so mentalni rastrojstva i ottamu poagresivni i poopasni od ostanatite kriminalci. Vakvoto stojali{te glavno se zastapuva od opredeleni psihoanaliti~ki i psihodinami~ki teorteti~ari koi seksualnite devijacii i prestapi gi tretiraat kako specijalni slu~ai na op{tata teorija na infantilnata seksualnost koja go projavuva svoeto dinami~ko deluvawe kaj nesvesnite individui koi imaat status na neurozi za koi e karakteristi~na pregenitalna seksualnost.898 20 Vtoroto stojali{te vo pogled na fizi~koto i du{evnoto zdravje na storitelite na ovie dela proizleguva od empiriski istra`uvawa so koi se doka`uva deka se na zadovolitelno nivo (me|u seksualnite prestapnici naj~esto nema mentalno bolni lica), kakov {to e vpro~em, i nivniot seksualen `ivot. Osnovniot i najva`niot zaklu~ok do koj se do{lo vo tie istra`uvawa e deka najgolemiot broj izvr{iteli na seksualni krivi~ni dela ne prezemaat dejstvija koi vo osnova se poinakvi od onie {to se voobi~aeni kaj ostanatite lu|e, nitu mo`e da se smeta deka nu`no mora da stradaat od psihi~ki naru{uvawa.899 Samo mal broj od niv se agresivni i opasni, dodeka pogolemiot 898

Vakvite postavki vodat kon brojni te{ko prifatlivi psihoanaliti~ki zaklu~oci. Taka "vo ramkite na psihoanaliti~kiot hipoteti~ki konstrukt anonimnosta na partnerot i nemo`nosta za vospostavuvawe trajni vrski se javuva vo funkcija na negacija na incestuozniot objekt. Egzibicionizmot, siluvaweto, isklu~itelnite vrski so prostitutki, kompulzivniot promiskuitet ja imaat istata psihodinami~ka smisla. Egzibicionistot ima potreba za zgrozuvawe na publikata so cel da go potvrdi svojot seksualen identitet i da go reducira stravot od kastracija. Su{tinata na voajerskoto povedenie, vo psihodinami~kiot kontekst, ja so~inuva repetitivnoto-kompulsivno potsetuvawe na traumata na prascenata. So posmatrawe na seksualen akt voajerot go {titi svojot ego od poplavata na anksioznosti. Perverzniot akt se posmatra kako obid za kompenzirawe na stravuvawata i negacija na traumatskoto iskustvo i negovata funkcija bi mo`ela da se okarakterizira kako prevashodno odbranbena. Na ovie kako i na pove}eto psihoanaliti~ki tezi mo`e da im se zabele`i deka ne se empiriski proverlivi nitu deka za niv postoi pravilna korespondencija koja bi gi povrzuvala so opservatibilni okolnosti. Kron, L. Problem psiholo{kih tuma~enja i istra`ivanja li~nosti seksualnih prestupnika, JRKKP, Beograd, 1989/3, str. 73-74. 899 Kaj Leposava Kron na pove}e mesta mo`at da se sretnat slednive konstatacii: "Seksualnite prestapnici ne se sekoga{ devijantni (perverzni) kako {to mo`at, no ne moraat da stradaat od nekoja forma na psihi~ko rastrojstvo..." "Najop{to ka`ano, empiriskite podatoci glavno ja potvrduvaat pretpostavkata za toa deka nema zna~ajna povrzanost me|u seksualnite prestapi i opredeleni dijagnosti~ki kategorii..." "Seksualniot kriminal obi~no ni deluva kako manifestacija na nekoe mentalno ili emocionalno rastrojstvo, me|utoa ne postoi mentalno rastrojstvo koe bi go pretpostavuvalo vr{eweto na seksualniot kriminal". Ibid, str. 73, 75 i 76.

507

del se umereni, submisivni, ~esto neadekvatni li~nosti koi pove}e pretstavuvaat dosada i voznemiruvawe za drugite i op{testvoto, odo{to seriozna zakana. Od psiholo{ki aspekt kaj seksualnite prestapnici mnogu {iroko se zastapeni site varijacii na psiholo{ki tipovi taka {to ne mo`e da stane zbor za nekoj poseben tip na seksualen prestapnik.900 Spored toa, sosema ispravno se zaklu~uva, nema dovolno opravduvawe za tvrdeweto deka vr{eweto na seksualnite krivi~ni dela e posledica na psihi~ki rastrojstva i abnormalnosti na nivnite storiteli. Ottamu, sî pove}e se probiva sfa}aweto deka pri vr{eweto na seksualnite krivi~nite dela psihi~kite naru{uvawa na nivnite storiteli ne pridonesuvaat ni{to pove}e odo{to pri vr{eweto na bilo koi drugi krivi~ni dela.901 Gorenavedenoto me|utoa, ne zna~i deka bi mo`elo sosema da se negira postoeweto na opasni i istrajni seksualni prestapnici ~ija zolemena opasnost proizleguva od izvesni mentalni rastrojstva i abnormalnosti na seksualeniot nagon. Fakt e me|utoa, deka takvi seksualni prestapnici koi poka`uvaat tendencija da go povtoruvaat vr{eweto na te{ki seksualni krivi~i dela (bez ogled dali e toa rezlultat na nivnata psihi~ka rastroenost ili ne), se isklu~ok a ne pravilo. So precenuvaweto na vistinskata opasnost od seksualnite prestapnici povrzana e i zbludata deka recidivizmot vo ovaa oblast e posebno izrazen. I vrz ovoj plan empiriskite istra`uvawa poka`aa deka ni{to tolku ne e podaleku od vistinata od edno takvo tvrdewe. Ne samo {to stapkata na recidivizmot kaj seksualnite delinkventi vo odnos na drugite vidovi prestapnici e me|u najniskite (obi~no se dvi`i od 5-8%), tuku vo ramkite na seksualnite krivi~ni dela e najmogu prisuaten tokmu kaj nivnite najlesni vidovi, te. kaj onie kaj koi postoi spor dali voop{to treba da bidat krivi~ni dela (dobrovolen homoseksualizam i ekshibicionizam).902 Op{tite karakteristiki na izvr{itelite na delata protiv poloviot moral uka`uvaat deka se raboti za lica na vozrast vo prosek 900

Tappan, W. P. Sexual Offenses and Treatment of Sexual Offenders in the Unitet States, in Radzinovicz, L. (ed.) Sexual Offenses, MacMillan & Co. London, 1957, str. 513. 901 Stojanovi}, Z. Opravdanost uvo|enja posebnih sankcija i tretmana prema u~iniocima seksualnih krivi~nih dela, Penologija, Beograd, 1980/1-2, str. 5. Vo potkrepa na ova stojali{te, istiot avtor go citira T. HonorÒ spored koj povedenieto na seksualnite prestapnici ne e ni{to pove}e usloveno od du{evna bolest odnosno od rastrojstva, odo{to e toa povedenieto na razbojnikot koj krade dijamanti. Dodeka kradecot gi saka skapocenite kamewa ili parite i poradi toa e spremen da gi prekr{i zakonskite normi, storitelot na seksualnite krivi~i dela go saka seksot ili seks od opredelen vid, i isto taka e spremen da gi naru{uva normite za da go dobie. 902 Ibid. str. 7.

508

okolu 30 godini, deka me|u niv dominiraat onie so sredno obrazovanie, pogolemiot broj od niv se vo brak {to eklatantno uka`uva deka nivnite bra~ni odnosi vo golem del se naru{eni. Najgolemiot del od ovie lica se bez kvalifikacii, obi~no vr{at polesni raboti vo industrijata i te{ko se integriraat vo rabotnata sredina. Vo vremeto na donesuvaweto na odlukata za izvr{uvawe na deloto najgolemiot broj na ovie storiteli se vo alkoholizirana sostojba. Kaj izvr{itelite na ovie dela e zabele`itelna i se pogolema primena na sila, izvr{uvawe na deloto vo grupi, i se pogolemo po`iwuvawe na `rtvata. 5. Me|u najzna~ajnite faktori {to go uslovuvaat ova kriminalno povedenie mo`at da se istaknat niskiot stepen na obrazovanieto na izvr{itelite koj e prosledeni so mnogu nisko kulturno i moralno nivo, kako i nivniot neuspeh vo sozdavaweto na normalni seksualni kontakti. 6. Kaj seksualnite prestapi `rtvite i nivnite osobini igraat zna~ajna uloga vo uslovuvaweto na krivi~noto delo. Ottamu, vo ovaa sfera na kriminalno odnesuvawe zaslu`en prostor im se otstapuva na viktimolo{kite karakteristiki na `rtvata i toa posebno kaj krivi~noto delo siluvawe i kaj seksualnite zloupotrebi vrz deca. 10 Dosega{nite istra`uvawa kaj krivi~noto delo siluvawe utvrdija deka kako naj~esti `rtvi na ova delo se pojavuvaat lica na vozrast do 18 godini, a potoa u{te i onie okolu 25 godini, po {to se javuva nivno naglo opa|awe. Kaj `rtvite vo brak e zabele`ano deka so krivi~nata prijava za siluvawe ~esto se opravduva svoeto otsustvo od doma, ili odnosot so drugi ma`i. Kaj niv, osobeno koga se na vozrast od 40-50 godini, ~esti se prijavite koi proizleguvaat od sostojbata na klimakterium koja e povrzana so kumulacija na pritu`bi i la`ni obvinuvawa. Voop{to zemeno, prijavite za krivi~no delo siluvawe ~esto se la`ni. Dokolku tn. `rtva ostane bremena, zapadne vo semejni te{kotii, se vrze za drug partner, ili dokolku poradi neispolneto `enidbeno vetuvawe saka da se odmazdi - mo`e da ima zna~itelen interes da go poreknuva dobrovolniot seksualen akt.903 Za `rtvite na ovie dela karakteristi~no e i toa deka vo najgolem broj slu~ai bile premnogu lekoverni, deka na kurtuazna pokana lesno vleguvale vo vozila ili vo stanovi na storitelot ili go povikuvale vo svojot stan ili pak, odele na mesta kade {to usledila nivnata viktimizacija. Mestoto na zapoznavaweto so storitelot obi~no bilo nekoe sredstvo na javen soobra}aj, `elezni~ka ili avtobuska stanica, javen lokal, nekoja `urka ili ulica. Soglasnosta na `rtvata so storitelot 903

Pospi{il-Zavr{ki, K. Dosada{nje viktimolo{ke spoznaje o `rtvama seksualnih krivi~nih dela (navodi iz svetske literature), Priru~nik, Zagreb, 1980/4, str. 342.

509

da konsumira alkohol, nejzinata soglasnost so nepoznat ~ovek ili vo pogre{no vreme da vleze vo tu|a kola, na povik da vleze vo negoviot stan, kako i faktot da ne mu go stavi jasno do znaewe svoeto protivewe ili nesoglasuvawe so aktot, se glavnite elementi na na nejzinata "komplementarnost" kako sou~esnik vo siluvaweto.904 Od druga strana kako mesto na izvr{uvaweto na deloto naj~esto se javuva avtomobil, stan na `rtvata ili storitelot, napu{tena ku}a, podrumi, i sl.905 Skoro vo site istra`uvawa od ovaa oblast e utvrden i toa deka vo preku 50% slu~ai storitelot i `rtvata prethodno se poznavale, odnosno deka bile rodnini, kolegi od rabota, prijateli, poznanici ili sosedi. Vlijanieto na vrskite me|u storitelot i `rtvata kako eden od nazna~ajnite elementi kaj ovie dela spored nekoi istra`uvawa se dvi`i i nad 75%. Ne smee da se zaboravi ni okolnosta deka na iznudeniot seksualne odnos ponekoga{ mu prethodel eden ili pove}e takvi dobrovolni odnosi. Najgolemiot broj na ovie `rtvi bile eksponirani spored svojot na~in na `ivot kako i spored svojata op{testvena polo`ba: `enite od poniskite sloevi kako i licata pod staratelstvo se po~esti `rtvi na ovie dela. [to se odnesuva pak do nivnoto zanimawe najpredisponirani za toa se: u~eni~ki, fizi~ki rabotni~ki, prostitutki, podvoda~ki, medicinski sestri i kelnerki. Najgolemiot broj od niv se so necelosno ili celosno osnovno obrazovanie. Golem del od niv vo momentot na deloto bile pod opredeleno dejstvo na alkohol koe vo opredeleni slu~ai bilo duri i ednakvo na ona na storitelot. Provokativnoto povedenie na `rtvata se sostoi vo otvoreno koketirawe, seksualno obezvrednuvawe na `rtvata, nejziniot "lo{ glas," nejzinata alkoholiziranost i sli~ni svesni ili nesvesni okolnosti koi kaj storitelot ja sozdale idejata za izvr{uvawe na deloto. Vo edno od podobrite istra`uvawe od ovaa oblast se tvrdi i toa, deka vo 28% slu~ai pred i vo momentot na izvr{uvaweto na deloto `rtvata mu pru`ala opredelen otpor na napa|a~ot, 10% od niv bukvalno se borele, a vo 55% slu~ai se odnesuvale podlo`no.906 20 Kaj seksualnite zloupotrebi vrz decata brojni viktimolo{ki istra`uvawa ja naru{uvaat idealiziranata pretstava za deteto kako nedol`na `rtva. Toa soznanie, i pokraj negovata neva`nost za ocenuvawe na vistinskata vina na storitelot, ne treba sosema da se otfrli za{to uka`uva na pridonesot na `rtvata kaj ovie dela. Ovde naj~esto se raboti za deca od necelosni i neusoglaseni semejstva. Zabele`an e i golem del na u~ili{ni deca od specijalizirani u~ili{ta i takvi so koi porano kontaktirale centrite za socijalna rabota, do904

Ibid, str. 347. Vidi: Fattah, E. A. op. cit. str. 659-662. 906 Ibid. str. 345. 905

510

movi za zgri`uvawe na maloletnici i drugi op{testveni ustanovi. Takvite deca obi~no se so poslaba fizi~ka razvienost i sprotivno na dominantnoto mislewe, po~esto imaat nerazviena i ograni~ena, odo{to bujna fantazija. Mnogu od niv poseduvaat porane{ni seksualni iskustva i erotski predznaewa. Storitelot na deloto retko koga go smetaat za seksualen partner, me|utoa zatoa od nego o~ekuvaat materijalni dobra koi, po izvr{uvaweto na deloto znaat da gi iznudat i so uceni.907 Golem broj od devoj~iwata do 14 godini, ne mo`at da se smetaat za "zavedeni" za{to vo procenti koi se dvi`at nad 70% ja provocirale `rtvata ili samiot akt besramno go trpele.908 @rtvite na ovie dela naj~esto poteknuvaat od sloevite na socijalna i ekonomska siroma{tija, ~ii semejstva naj~eto bile celosno dezorganizirani, a vo koi deteto bilo zapostaveno ili duri i telesno i du{evno maltretirano. ^estopati toa bile deca so razni pre~ki vo povedenieto vo potesnata socijalna zaednica (semejstvoto, u~ili{teto). Najgolema {teta na takvite deca im ja pri~inuvaat raspravite na nivite roditeli ili prekinot na nivnite odnosi, od kade se javuva emocionalna blokada ili podolgovremen prekin na odnosite roditel dete. Mnogu istra`uva~i kaj devoj~iwata utvrdile slaba ili nikakva mo`nost za kontrola na nagonite koja ja sveduvaat na nedostig na maj~inskata qubov, na nejzinata emocionalna nepostojanost i nepostojanosta na emocionalnite odnosi me|u majkata i }erkata, ili pak, na odbivawe na emocionalnite odnosi so }erkata. Polovo zloupotrebuvanite deca spored Nau (E. Nau), obi~no se {armantni, kontaktibilni, na vozrast od 10-12 godini, izrazito skloni kon polovi kontakti, a seto toa vo potraga po qubov, vnimanie ili za ne`nost koi im nedostasuvaat vo semejstvoto. 30 Vo soglasnost so gorenavedenite karakteristiki na `rtvata vo viktimolo{kata literatura se sre}avaat i brojni tipolo{ki klasifikacii na `rtvata. Taka, na primer, spored [ulc (J. G. Shultz), so ogled na odnosot na `rtvata sprema krivi~noto delo se razlikuvaat slednite tipovi `rtvi kaj seksualnite prestapi: a) `rtva napa|a~, b) `rtva zavodni~ka, v) `rtva koja sorabotuva, g) `rtva koja pottiknuva, i d) `rtva koja simulira otpor.909 [eprovi}, bez posebno objasnuvawe zboruva za: a) indiferentna `rtva (koja mo`e da bide slu~ajna ili navedena), b) predestinirana `rtva (eksponirana ili koja izleguva vo presret) i, v) pseudo`rtva (imaginarna ili fingirana).910

907

Ibid. str. 341. Vidi: Fattah, E. A. op. cit. str. 659-662. 909 Schultz, L. G. The victim offender realtionship, Crime and delinquency, 1968/2, str. 137-139. 910 [eparovi}, Z. op. cit. str. 111. 908

511

7. Povlekuvawe na krivi~noto pravo od oblasta na moralot. Seksualniot nagon vo zna~itelna mera e op{testveno usloven911 i vo mnogu ne{ta se menuva od edna do druga kultura. Taka, na primer, "pravoto na prva" no}" iako be{e {iroko primenuvano kako konvencija, denes se smeta za krajno op{testveno neprifatlivo. Ottamu, seksualnite zlostorstva pretstavuvaat kamen na sopnuvawe na najnovite reformi na krivi~noto pravo, za{to, kako {to ispravno uka`uvaat pove}eto avtori,912 vo ovaa oblast redovno se zafa}a i toa na na~in {to se odi kon se pogolema dekriminalizacija preku ukinuvawe: 10 na kaznivosta za prequba, 20 homoseksualnite odnosi me|u vozrasnite, 30 bludnite dejstvija, 40 {ireweto na pornografskite spisanija, 50 abolicija na prostiucijata, 50 stesnuvawe ili celosno napu{tawe na kaznivosta na incestot ili rodoskvernaveweto,913 60 nekaznuvaweto na konkubinatot, 70 prepu{taweto za krivi~noto gonewe da re{ava samata `rtva so cel da se izbegne na javniot element vo intimnata sfera. Ona {to preostanuva vo kriminalnata sfera se: 10 nasilnite postapki vo oblasta na seksualnosta i 20 zafatite vo poloviot moral na nedorasnatite, nemo}nite i zavisnite lica. Pokraj siluvaweto (traumatska primena na nasilstvo), seksualnite prestapi ostanuvaat i natamu opasni povedenija osobeno koga se raboti za zloupotrebi na poloviot moral na deca i na neza{titenata nezrela mladina i koga se zloupotrebuva odnosot na nemo} i zavisnost zaradi vr{ewe na ovie dela. Prisutno e i nastojuvaweto da se zajakne mo`nosta za tretman koj bi bil specifi~en. Nakratko, so propi{uvaweto na krivi~ni dela so koi se {titi 911

Pogledot vo evropstaka pravna istorija }e ne uveri deka krivi~noto pravo vo edna dolga niza na vekovi vo golema mera drasti~no zadira{e vo sferata na polnoto povedenie na lu|eto. Pri~inata za taa pojava treba da se bara vo negativniot stav na katoli~kata crkva sprema poloviot nagon, i vo nejziniot asketski moral, koj preku crkovnoto pravo se probil vo svetovnoto pravo na sredniot vek. Poveduvajki se po antitezata na teloto i duhot, prezemena od nekoi struewa vo gr~kata filozofija, poloviot nagon vo hristijanskata teologija e smetan za tipi~no telesno zlo koe go zafa}a{e "odium theologicum," so po`uda koja mo`ela da se tolerira samo pod strogi uslovi i vo mnogu tesni granici. Sekoja polova aktivnost nad dozvolenite granici be{e smrten grev, a spored nazorite na vremeto, koe grevot ~esto go poistovetuva{e so zlostortvoto, voedno i krivi~no delo koe se kaznuva{e so te{ki kazni. Vo vreme na gra|anskata revolucija koe proklamira{e sloboda na verosipovesta, solabee i teolo{kata polova cenzura koja be{e inspirirana od porane{nite vremiwa. Dama{ka, M. Razmatranje o nekim ka`njivim spolnim pona{anjima, Na{a zakonitost, Zareb, 1963/9-10, str. 396. 912 [eparovi}, Z. op. cit, str. 111. Ristanovi}, V. N. Krivi~na dela protiv dostojanstva li~nosti i morala, JRKKP, Beograd, 1988/2, str. 88-90. 913 Za ova delo vidi: Simi}, I. Polna zloupotreba maloletnika kod krivi~nog dela rodoskrvnjenja, JRKKP, 1978/1, str. 107-113.

512

polovata sloboda na lu|eto i poloviot moral, krivi~nopravnata intervencija zadira vo mnogu ~uvstvitelnata sfera na intimniot `ivot. Ottamu, {to moralnite sfa}awa na op{testvoto vo ovaa oblast mo{ne brzo se menuvaat, pred kriminalnata politika i krivi~noto pravo se postavuva baraweto za preispituvawe na opravdanosta na postojnite i eventualno od voveduvawe na novi inkriminacii. Vo toj pogled se ~ini deka na{iot Krivi~en zakonik od 1996 godina mo{ne uspe{no odgovori na ovie barawa.914 IV. IMOTEN KRIMINALITET 1. OSNOVNI ZABELE[KI

1. Pristapuvaj}i kon utvrduvawe na pojavata na oddelni krivi~ni dela, u{te vo 1796 godina, Godvin naveduva dve grupi pri~ini na imotnite krivi~ni dela (osobeno na kra`bite i izmamite). Toa se: 10 Krajnoto siroma{tvo koe neizbe`no vodi kon porast na kriminalitetot. Vo ovaa smisla naveduvajki ja sostojbata vo Anglija veli deka duri na {est gra|ani doa|a eden koj e vo sostojba pristojno da `ivee. Situacijata stanala takva, veli natamu Godvin, {to sostojbata vo op{testvoto za ekonomski slabite poedinci li~i na voena sostojba. Dr`avata ne se sfa}a kako faktor {to }e gi zgri`i ovie ~lenovi na zaednicata, tuku kako op{testvo koe povlastuva edni na smetka na drugi. 20 Toj kontrast u{te pove}e se zgolemuva so raskala{enosta na bogatite, taka {to onie koi se ekonomski slabi u{te posilno ja ~uvstvuvaat seta bedotija na svojata polo`ba.915 Navedenite pri~ini i jas gi prifa}am kako osnovni za pojavata na imotniot kriminalitet, kako vpro~em i na sekoj drug kriminalitet, za{to pojduvaj}i od ~ovekovite interesi (raznovidni potrebi), ne mo`e, a da ne se priznae vistinitosta vo postavkata koja glasi: "Ima-

weto pari ne mora da zna~i deka sekoga{ nosi sre}a, me|utoa nivnoto nemawe sekoga{ nosi nesre}a." Pritoa, vo kontekstot na teorijata {to se koristi vo ovoj u~ebnik, nadvor od umot e ~ovekot da ne te`nee i da ne prezema ~ekori kon steknuvawe pari i materijalni dobra zaradi nadminuvawe na krajnata siroma{tija {to vodi kon negovata 914

Vidi: Kambovski, V. Kazneno pravo, poseben del, Prosvetno delo, Skopje, 1997, str. 198 i natamu 915 Godvin koj se smeta za eden od prethodnicite na kriminalnata sociologija svoite misli za kriminalitetot gi izlo`uva vo deloto "Lnquiry concerning politicel, justicer" (London, 1796). Toj go istaknuva vlijanieto na socijalnata sredina vrz kriminalitetot otfrlaj}i go misleweto deka kriminalnite sklonosti se vrodeni tuku deka se razvivaat vo tekot na formiraweto na li~nosta.

513

podobra idnina, kon negovata (makar i pretpostavena) sre}a. Vpro~em, tokmu ovie pri~ini idealno se vkolopuvaat vo konceptot na mo`nosta od ostvaruvaweto na osnovnite i site ostanati ~ovekovi interesi Problemot se javuva toga{ koga toa se pravi so nelegalni aktivnosti so odavawe kon kriminalni povedenija. 2. Vo imotniot kriminalitet (krivi~ni dela protiv imotot) se pomesteni site dela koi se naso~eni protiv imotot so koi nivniot izvr{itel nastojuva za sebe ili za drug da pribavi opredelena materijalna korist, ili nekomu da mu pri~ini materijalna {eta. Vo literaturata mo`at da se sretnat i brojni mo{ne neuspe{ni podelbi ottamu {to proizleguvaat od obidot za pome{ano koristewe na razli~ni kriteriumi vo sozdavaweto na klasifikacijata na imotniot kriminalitet. Edna od niv e podelbata na imotniot kriminalitet na: 10 situacionen, 20 konveconalen i 30 profesionalen.916 10 Spored taa klasifikacita kaj situacioniot kriminalitet va`na uloga igraat okolnostite na slu~ajot (pojavata na pogodna prilika za izvr{uvawe na deloto (nezaklu~ena kola, stan i sl.). Odlukata za izvr{uvawe na deloto se javuva slu~ajno, a dejstvieto na izvr{uvaweto obi~no e neplanirano, neve{to i mnogu riskantno. Za ovoj vid na imoten kriminalitet se veli deka im e svojstven na amateri (obi~no maloletnici, no i na polnoletni lica koi dotoga{ ne se javuvale kako izvr{iteli na krivi~ni dela), {to ne zna~i deka ne mo`e da se vr{i i od strana na profesionalni kradci. Naj~esti situacioni krivi~ni dela se: obivawe na prodavnici, kra`bi na motorni vozila, izdavawe ~ek bez pokritie, vandalizam (uni{tuvawe na tu| imot samo zatoa na drug da mu se napravi {teta). 20 Vo konvencionalniot imoten kriminalitet se pomestuvaat, na primer, provalni kra`bi ako se izvr{eni od lica koi se nao|aat me|u amateri i profesionalci (poluprofesionalci). 30 Tretriot vid go so~inuva profesionalniot imoten kriminalitet za ~ie objasnuvawe celosno se preo|a vo sferata na karakteristikite na li~nosta na storitelot.917 Za li~nosta na kradecot bi mo`elo da se postavi teza deka skoro i da nema ~ovek koj nekoga{ vo svojot `ivot ne ukral ne{to. Ottamu, spored ispravnoto stojali{te na Midendorf, i sekoe prisvojuvawe na suveniri e kra`ba918 {to se rabira deka e ispravno gledi{te ako se zemat ogromite {teti {to na toj na~in gi trpat hotelite i drugi javni institucii od kade onie na koi {to kra`bata im pretstavuva hobi gi zemaat nabavuvaat predmetite {to im slu`at za nivnite kolekcii. 916

Ovaa podelba mo`e da se sretne kaj Ignjatovi}, op. cit. str. 159-160. Za obidot za razlikuvawe na sopstveni~ki i imoten kriminalitet vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 367. 918 Ibid, str. 10. 917

514

2. NEKOI VIDOVI NA IMOTEN KRIMINALITET

2.1. Xepni kra`bi 1. Xepnite kra`bi se poznati kako eden od najstarite na~ini na izvr{uvawe na krivi~nite dela protiv imotot. Zavisno od vidot na oblekata i na~inot na noseweto na parite se menuval i modus operandi na izvr{itelite na ovoj vid na krivi~ni dela, me|utoa nivnata su{tina sekoga{ ostanala ista: {to pobrzo, pove{to i ponezabele`ano od tu| xeb ili `enska ta{na da se odzemat pari i {to pobrgu da se is~ezne od mestoto na nastanot. Pritoa se koristaat razni situacioni okolnosti koi se optimalno pogodni za izvr{uvaweto na ovie dela. Toa se gu`vi na zeleni pazari, sajmi{ta, sportski natprevari, sve~enosti, avtobuski i `elezni~ki stanici, kako i drugi sobiri i turkanici na drugi javni mesta. Za ovaa cel ve{to se koristat i psihi~kite sostojbi na lu|eto kako {to se pospanost, zamorenost, radost, akloholozirnost, prezafatenost so nekoj nastan i sl. 2. Denes xepnite kra`bi se javuvaat vo sî pousovr{eni formi na izvr{uvawe. Xepxiite ne se pove}e nespretni i primitivni otpadnici koi mo`at lesno da se prepoznaat i fatat, tuku profesionalci koi so vreme stanuvaat vistinski "majstori na svojot zanaet." Na~inot na odnesuvaweto, nadvore{niot izgled, ve{toto i brzo prilagoduvawe na postojnite uslovi i okolnosti i brzoto zabele`uvawe na promenite na potencijalnite `rtvi, kako i sovr{enata skladnost na dvi`eweto na racete i teloto pri samoto izvr{uvawe na krivi~noto delo, gi doveduva organite na vnatre{ni raboti vo situacija da vlo`uvaat mnogu vreme, i da projavat isklu~itelna pretpazlivost i ume{nost za da gi fatat na delo. Toa, za `al, denes e i edinstveniot na~in podocna da se doka`e izvr{uvaweto na ova delo.919 Za izvr{uvawe na xepnite kra`bi ednakvo se koristat sovremenite prevozni sredstva kako {to se avtobusi, osobeno gradskite, vozovi i avioni, koi na xepxiite im pru`aat ne samo ogromen radius na dvi`ewe i operirawe, tuku i neograni~eni mo`nosti za nao|awe novi `rtvi. Xepxijata ne e vrzan za edno podra~je ili grad. Toj postojano doa|a vo novi sredini kade {to ne e poznat, izvr{uva krivi~ni dela i is~eznuva, taka {to stanuva te{ko dostapen za organite na krivi~niot 919

Dodeka spored rezultatite na modernite anketni istra`uvawa temnata brojka, na primer, kaj kra`bite na motorni vozila iznesuva 1:1 (t.e. na sekoja kra`ba {to na policijata í e poznata doa|a edna {to ne doa|a do soznanieto na organite na progonot, za xepnite kra`bi se naveduvaat odnosi od 1:11 (Stephan), do 1:168 (Schwind). Od te{kite kra`bi na policijata sepak í se prijavuva edna tretina, kaj obi~nite kra`bi temnata brojka varira verojatno vo zavisnost od regionalnite dadenosti - pome|u 1:6 i 1:15 (Schwind). Kajzer, G. op. cit. str. 369.

515

progon. Ovie kra`bi vo prv red se problem na golemite gradski, industriski i prometni sredini, so ogled deka na tie prostori xepxijata polesno neprimetno operira, a i mo`nostite na izborot na mestoto i na `rtvata se neograni~eni. Pritoa, mora da se istakne, deka samo po~etnicite slu~ajno ja biraat svojata `rtva. Vistinskite majstori na ovoj zanaet prethodno izbiraat `rtvata za koja znaat deka ima pove}e pari i uporno ja sledat do sozdavawetro pogodna prilika za dejsto. Toa go pravat na na~in {to prethodno gi nadgleduvaat svoite `rtvi pred kiosci, prodavnici, {alteri i sl. mesta, i ja biraat samo `rtvata vo ~ii pari~nik zabele`ale pogolema suma pari.920 Najop{to zemeno, xepxiite se regrutiraat od opredeleni sredini i za celo vreme se zanimavaat isklu~iteolno so vr{ewe na ovoj vid na krivi~ni dela. Nekoi od niv rabotat isklu~itelno sami, me|utoa ponekoga{ se zdru`uvaat vo pomali ili pogolemi grupi. Postojat i xepxii specijalizirani za megunarodni vozovi, avtobusi, tramvai i sl. Ottamu, {to za razlika od drugite imotni prestapi ovie kra`bi pote{ko se doka`uvaat, a i zatoa {to kaznite po pravilo se poblagi, ~esto se zabele`uva i preorientacija na nekoi drugi tipovi na kriminalci, na primer, razbojnici, provalnici izmamnici i sl. vo xepxii. 3. Terminot xepna kra`ba ne postoi vo KZ. Ovoj termin go izgradila `ivotnata praktika poka`uvaj}i na eden vid kriminalno odnesuvawe so koj na specifi~en na~in so ve{to izvlekuvawe na pari~nikot ili gotovi pari od xep, torba, ta{na i sl. na nepretpazlivata `rtva. Vo literaturata se smeta deka motivite od koi se vr{at ovie dela se izrazeno ne~esni - steknuvawe na protivpravna imotna korist so grubo odzemawe na celokupniot iznos koj `rtvata go poseduva vo momentot na izvr{uvaweto na deloto. Ottamu, mo`e da se ka`e deka se raboti za storiteli koi gi karakrterizira krajna drskost, bezobyirnost i bes~uvstvitelnost kako i upornost vo izvr{uvaweto na ovie dela. Ovie lica obi~no nemaat nikakvo drugo zanimawe, niti sakaat da go steknat, za{to vakvite kra`bi im ovozmo`uvaat pristojna "redovna zarabotuva~ka" i lagoden `ivot bez da se vlo`uva pogolem trud. Mnogumina od niv vakvata dejnost ja prodol`uvaat i po izleguvaweto od izdr`uvawe na kaznata zatvor, taka {to se poznati slu~ai na prestapnici koi bile fateni dodeka operirale vo prevoznoto sredstvo so koe po izre~enata kazna zaminuvale doma. Patem re~eno, tie izre~enata kazna ja smetaat za "nesre}a na rabota." Po pravilo, nemaat oformeno semejstvo, nitu bilo kakva namera vo taa smisla da go sredat svojot `ivot kako i da najdat nekoe pristojno vrabotuvawe. 920

[to se odnesuva do `rtvite na ovie krivi~ni dela, spored Di Tulio (Di Tullio) me|u podgotvitelnite i re{ava~kite faktori opfateni so dinamikata na xepnite kra`bi, mnogu va`na uloga igraat onie koi se vrzani za povedenieto i fizionomijata na `rtvata. Fattah, E. A. op. cit. str. 662-663.

516

2.2. Kra`bi na teretni i luksuzni vozila 1. Kra`bite na teretni i luksuzni vozila se sproveduvaat rafinirano i so golemi li~ni usilbi. Sitnite kradci go nadgleduvaat mestoto kade {to e smesteno soodvetnoto vozilo i se podgotvuvaat za kra`bata. Potem, so pomo{ na upatstvata dobieni od sitnite pretpiema~i, no}e ja simnuvaat bravata od vrata na kola i montiraat druga poradi prikrivawa. Ovaa operacija trae 7 do 9 minuti. Vo nekoja rabotilnica pravat kalauz {to odgovara na klu~ot na bravata, a potem izvadenata brava povtorno ja montiraat vo avtomobilot. Na krajot se utvrduvaat drugite podrobnosti, kako godina na proizvodstvo, opremenost, broj na motorot i na voziloto. Sleduva nabavuvawe na potrebnite dokumenti za voziloto do koi se doa|a lesno preku dr`avnite organi i nadle`nite slu`bi kade {to dospevaat dokumentite od havarisani vozila. Toa nabavuvawe ~ini od 250 do 400 Å. Duri potoa stapuvaat vo akcija {efovite baraj}i vo stranstvo kupuva~ koj se interesira za toj vid na vozilo. Realiziranata uplata e znak deka treba da se izvr{i kra`bata i toga{ kradecot gi dobiva falsifikuvanite dokumenti. Toga{ toj mo`e, bez kakov i da e rizik, da go zeme voziloto i skoro sosema da bide siguren vo odnos na policiskata konrola. Na ovoj na~in vo 1975 godina vo Germanija bile ukredeni 64.749, a vo 1976 - 59.888 vozila. Spored procenka na policijata okolu dve tretini na ovie vozila bile preprodavani vo Italija. Avtomobilite Mercedes se odvezuvaat glavno vo arapskite zemji, a BMW vo Italija. Por{eto e najbarano vo SAD.921 Denes e sli~na sostojbata so ukradenite vozila od Grcija, koj zaminuvaat za Ruskata Federacija i zemjite nastanati po raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz, ili so ukradeite vozila od Albanija i Makedonija, koj zaminuvaat vo Bugarija, na Kosovo sl. Inaku, spored misleweto na policijata vo najgolemiot broj zemji luksuznite avtomobili mo`at da se ostavat na javno mesto najmnogu pet minuti. 2. Ulogata na `rtvata vo kra`bite na vozila e dobro poznata. Nebre`nosta i nevnimatelnosta na `rtvata ottamu {to go ostavila svoeto vozilo otvoreno, so klu~evite vo nego, koja na toj na~in pottiknuva na kra`ba, gi navela nekoi zemji - kako na primer Danska - da donesat zakoni so koi se kaznuva takvata nebre`nost. Vo ovaa smisla Funer (Fooner, 1967) se povikuva na kriminalnite statistiki na SAD koi poka`uvaat deka vo dva od pet slu~ai na kra`bi na vozila kontaktot vo niv bil vklu~en ili klu~evite bile ostaveni vo kolata, i deka vo eden od tri slu~ai kradcite se vovlekle niz vrata ili niz prozorot koi bile ostaveni otvoreni.922 921

Midenddorff, W. Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1979/1, str. 10. 922 Fattah, E. A. op. cit. str. 633.

517

2.3. Kra`bi na umetni~ki dela 1. Relativno ponovi oblici se i kra`bite na site vidovi umetni~ki dela koi obi~no se vr{at od strana na organizirani grupi, no i od strana na poedinci i toa prete`no od privatni zbirki, crkvi i muzeji, no, i od site drugi mesta kade {to tie dela i predmeti mo`at da se najdat (biblioteki, antikvarnici), kako i pri nivnite izlo`bi i aukcii ili nivniot nedovolno obezbeden prevoz za takva ili druga namena sl. Organiziranite oblici na ovoj vid kriminal ~esto se ostvaruvaat na toj na~in {to golemi biznismeni sklu~uvaat dogovor so profesionalni kradci pri {to im se poso~uvaat to~no opredeleni predmeti {to treba da gi zbogatat nivnite kolekcii ili da im poslu`at za natamo{na preproda`ba koja dostignuva desetkratno pogolema cena od ona na {to ja isplatuvaat so toj dogovor. Spored odredeni procenki na Me|unarodnata fondacija za umetni~ki istra`uvawa, korista od prometot so umetni~ki predmeti go dostignuva vtoroto mesto, odnosno vedna{ po nezakonskata trgovija so droga. Toa e i sosema razbirlivo ako se znae deka vo svetot sekoj den is~eznuvaat pove}e od 500 umetni~ki dela. Izvr{itelite na ovie dela glavno se obrazovani poedinci koi imaat vrvno poznavawe od umetnosta i golema stru~ost za razlikuvawe na orginalnite dela i nivnite kopii. Toa se lica, koi svoite akcii gi podgotvuvaat dolgo i podrobno i so ogled deka poseduvaat najsovrena oprema za izvr{uvawe na takvite kra`bi, deluvaat pretpazlivo i precizno. Sepak, nivnata glavna prednos se sostoi vo toa {to dobro go poznavaat crniot pazar, odnosno mestoto i liceto kade{to treba da se obratat i da gi ponudat svoite uslugi ili ve}e ukradenite dela. Za razlika od profesionalnite kradci, postojat i du}anski kradci na umetni~ki predmeti. Toa se poedinci koi kradat od muzeji, koi deluvaat na ist na~in kako i onie koi kradat pomali predmeti od prodavnici koristej}i go nevnimanieto ili nedovolnata budnost vo obezbeduvaweto na izlo`enite predmeti. Tie se ve{ti kradci koi deluvaat brzo pri samiot akt, no i potoa - pri proda`bata na plenot. Tie se spremni kako i profesionalcite da ograbat, privatni ku}i, rezidencii, muzeji i crkvi. Napa|aat sekade, no ne se premnogu izbirlivi, za{to obi~no ne ja znaat vistinskata vrednost na ukradenoto. 2. Vo funkcija na za{tita na umetni~kite dela i drugi antikviteti (retki predmeti) koi se od izvonredno zna~ewe za sekoja dr`ava kako del od nivnoto kulturno nasledstvo, vo ramkite na UNESKO se doneseni pove}e Konvencii. Me|u niv e Konvencijata za merkite za

za{tita i spre~uvawe na nedozvolen uvoz i izvoz i prenos na kulturnoto blago, spored koja sekoj predmet mora da ima potvrda deka e legalno iznesen od zemjata od kade poteknuva. 3. Dosega{nite podatoci vo svetot poka`uvaat deka najpove}e 518

umetni~kite dela i drugi skapoceni predmeti se kradat od privatnite zbirki na bogati kolekcionari, a potoa od crkvi i muzeji. Pritoa, naj~esto se kradat umetni~ki predmeti izraboteni za potrebite na crkvite i verskite obredi (skapoceni krstovi, kandila, pehari, ~a{i i sadovi, reljefi i eksponati izraboteni od drvo, yvona, pa duri i kambani), a potoa sleduvaat sliki na poznati likovni umetnici, stari i retki knigi, rakopisi, arhivski spisi i geografski karti, skulpturi, zlatni, srebreni i drugi kovani pari so numizmati~ka vrednost, razni predemti od arheolo{ki iskopini (ra~no izraboteni no`evi, me~evi, sabji, sekiri, karabini, kuburi, i drug vid na zastareno oru`je naj~esto izraboteno ili ukraseno so skapocen materijal, prsteni, kruni, odlikuvawa, sve}nici, vazni, anfori, skulpturi, ukrasni figuri, pogrebni relikvii), ikoni, freski i vredni fotografii. Zaradi ilustracija na objektot na dejstvieto i `rtvite na ovi kra`bi }e poso~ime samo eden pokarakteristi~en primer koj voedno uka`uva na ogromnite materijalni dobivki koi so niv se ostvaruvaat. Taka, vo 1988 godina, od poznatiot holandski muzej "Krejler Miler, kradcite odnele tri poznati sliki na Vinsent Van Gog ("Suvi son~ogledi," "Lu|e koi jadat kompiri" i "Trka~ka rabotilnica") od negoviot predimpresionisti~ki period. Ovie platna ne bile osigurani so ogled na stavot na Ministerstvoto za klutura deka toa e preskapo i deka nema svrha da se osiguruvaat tolku poznati dela {to ednostavno ne mo`at da se prodadat (?!). Tie sliki, od koi ednata e najdena, spored procenka na stru~ni lica imaat vrednost od 55 milioni funti. Celta na kradcite bila za ostanatite dve sliki od muzejot da se iznudi odredena otkupnina. Takvata otkupnina me|utoa, bila samo najavena, a ne i konkretizirana i ottoga{ im se gubi tragot na ovie sliki. A deka kra`bite na umentni~ki predmeti stanaa ogromen biznis poka`uvaat i podatocite na organizacijata koja se zanimava so ovaa oblast: Me|unarodnata fondacija za umetni~ki istra`uvawa so sedi{te vo Wujork. Taka na primer, vo 1982 godina, od strana na muzejite, galeriite i kolekcionarite se prijaveni 2.981 kra`bi, a se pronajdeni samo 283 na umetni~ki predmeti. Vo 1984, brojot na kra`bite se zgolemi na 4.157, a brojot na pronajdenite predmeti opadna na 160. Vo slednata, 1985 godina se ukradeni 6.373, a pronajdeni, sî na sî 347 predmeti.923 4. Kra`bite na umetni~ki dela se vr{at od najrazli~ni motivi. Tie, vo prv red se vr{at od ekonomski (lukrativni) pobudi, za{to so nivna proda`ba naj~esto se doa|a do ogromna imotna korist.924 Ukrade923

Navedeno spored Todorovi}, Milenko - Mi{o, Kra|a umetnina i za{tita kulturnog blaga, Velemajstori za remek dela, 13 Maj, Beograd, 1989/5, str. 60. 924 Taka na primer, od muzejot Marmotan vo Pariz vo 1985, se ukradeni devet sliki. Me|u niv se nao|a i slikata "Impresija, izgrejsonce," kako edno od nizata platna na Klod Mone spored koi nastana slikarskiot pravec nare-

519

nite predmeti, naj~esto se smestuvaat vo nekoj privaten sef za, po nekolku godini na aukcija (spored nekoi podatoci edna tretina od predmetite na javnite licitacii poteknuvaat od kra`bi) ili od nekoja prodavnica za antikviteti, da bidat prodadeni za besnoslovni sumi na nekoj anonimen privaten kolekcionar, a ponekoga{ duri i na vladata na dr`avata od kade poteknuvaat. Vakvite kra`bi, me|utoa, mo`at da bidat izvr{eni i od intelektualni, pa duri i od politi~ki pobudi. Kako primer, za kra`ba od intelektualni motivi mo`e eklatentno da poslu`i kra`bata na poznatoto delo Mona Liza na Leonardo da Vin~i od Luvr na 21 08. 1911. Koga po dve godini be{e faten kradecot na ova delo Vin~enco Peru|a, negovata izjava bila deka kra`bata ja izvr{il od patriotski pri~ini, za{to smetal deka e poni`uvawe za Italija toa {to takvo remek-delo se nao|a vo Francija.925 Zanilmlivi se i slu~aite na kra`bi na umetni~ki dela od politi~ki pri~ini. Taka, na primer, vo 1971 godina za ukradenata slika na Vermer - "Qubovno pismo" vo Brisel, kradcite pobarale 200 milioni franci kako otkupnina vo korist na begalcite od Bengal. Pri~inata za ovie kra`bi treba da se bara vo toa {to poseduvaweto na antikviteti e na cena kako statusen simbol. 5. Najposle treba da se ima predvid deka golem del umetni~ki predmeti is~eznale i sî u{te is~eznuvaat vo najrazli~ni voeni sudiri. Od tie pri~ini po Vtorata svetska vojna se doneseni brojni konvencii so koi se nastojuva da se regulira vra}aweto na tie predmeti. Rakovodeni od principite na za{tita na kulturnite blaga vo slu~aj na vooru`eni sudiri koi se postaveni vo Ha{kite konvencii od 1899 i 1907 i Va{ingtonskiot pakt (Roerich pact) od 15. 04. 1935, na 14. 05. 1954 vo Hag e potpi{ana Konvencijata za za{tita na kulturnite dobra vo slu~aj na vooru`eni sudiri.926 Me|utoa, i pokraj golemiot broj kon~en impresionizam. Za nejzinoto vra}awe od kradcite se pobarani 5 milioni jeni. 925 Sli~en e primerot i so kra`bata na eden vreden rakopis na Astekite od 17 vek, koja ja izvr{il novinarot Hoze Kasteneda od edna nacionalna biblioteka vo Francija. Koga po dva meseci bil uapsen vrz osnova na me|unarodna poternica vo Kankuna, toj izjavil deka deloto go storil so cel na Meksiko da mu vrati del od nacionalno kulturno nasledstvo. I pokraj baraweto na Francija, Kastaneda da i bide ekstradiran kako obi~en kradec, poradi pritisokot na javnoto mislewe, novinarot kako nacionalen junak ostanal na sloboda a rakopisot nikoga{ ne e vraten. 926 Konvencijata vleze vo sila na 7. 08. 1956, a me|u prvite be{e ratifikuvana od porane{na Jugoslavija ("SL FNRJ," 1956/4). So Konvencijata e opfatena za{tita na va`ni podvi`ni i nepodvi`ni predmeti za kulturata na odreden narod, potoa zgradi ~ija glavna namena e vo niv da se ~uvaat i izlo`uvaat takvite predmeti (a primer, muzeji, golemi biblioteki, arheolo{ki

520

vencii vo ovaa oblast, vra}aweto na umetni~kite predmeti ni najmalku ne e ednostavno. Primerot so inicijativata na poznatata akterka Melina Merkuri, jasno go poka`uva toa. Poznato e nejzinoto barawe za vra}awe na anti~kite predmeti koi angliskiot diplomat Marbles Elxin gi odnel od Akropolis vo London. Kako toga{en ambasador na Anglija vo Turcija, Marbles uspeal da dobie od Turcija dozvola za iznesuvawe na anti~ki skulpturi koi i denes namesto vo Grcija se nao|aat Anglija.927 6. Vo funkcija na suzbivaweto na ovoj kriminalitet denes se formiraat specijalizirani agenti, pa i specijalni policiski odredi vo pove}e zemji vo svetot. Nivnata zada~a u{te vo startot e mo{ne slo`ena so ogled na toa {to ~estopati nedostasuvaat osnovnite informacii vo ovaa oblast, a toa e deka e nedostasuva nekoe umetni~ko delo. Nedostatokot na prijavi za kra`bata posledica na toa {to do ukradenite umetni~ki predmeti, i samiot o{teten naj~esto do{ol na somnitelen i nelegalen na~in, taka {to naj~esto ne mu ostanuva ni{to drugo osven ednostavno da gi pre`ali.

2.4. Kra`bi vo stokovni ku}i Kra`bite vo stokovni ku}i denes spa|a vo masovnite prestapi, koi so mali isklu~oci glavno se vr{at od pripadnicite na poniskite sloevi, a ~esto i od kleptomani. Ulogata na `rtvata pri kra`bite vo stokovni ku}i e tolku o~igledna {to edvaj deka vredi da se vlo`uva trud da bide obrabotena. Golemite stokovni ku}i, a osobeno du}ani so samoposluga koi ja poznavaat psihologijata na potro{uva~ite, smetaat so nedovolnoto isku{enie na koe naveduva izlo`enata stoka vo raznite oddeli. Psihologijata da se proba, da se dopre, da se vkusi - u{te pove}e pridonesuva kon ovaa privle~nost, a izlo`enata stoka na toj na~in naveduva na isku{enie ne samo kaj kupuva~ite tuku i kaj potencijalnite kradci.928

skladi{ta, kako i zasolni{ta za takvi dobra vo slu~aj na sudir), kako i "centri na spomenici" - takvi mesta kade{to se sobrani zna~itelen broj na kulturni spomenici. Vidi: Andrassy, J. Me|unarodno pravo, [kolska knjiga, Zagreb, 1984, str. 586-587. 927 Isto taka, gra|anite na ostrovot Samotrak od severoisto~niot del na Egejot, barat od Francija da im se vrati statuata od 2 vek p.n.e."Nika" (Pobeda) koja se nao|a vo Luvr. Egipetskata vlada bara da í se vratat okolu 300 besnosloveno vrednite predmeti od nasledstvoto na lordot Karnervon koj vo 1922 godina gi odnel od piramidata na Tutenkamon. 928 Fattah, E. A. op. cit. str. 633.

521

2.5. Razbojni{tvo Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo razbojni{tvoto e pomesteno me|u imotnite krivi~ni dela, me|utoa ednakvo mo`e da bide razgleduvano i vo ramkite na nasilni~kiot kriminalitet, za{to pretstavuva edna od najgrubite upotrebi na neovlastena fizi~ka ili psihi~ka prisilba.929 Toa e slo`eno krivi~no delo. Se sostoi od prisilba koja mo`e da se vr{i so sila ili zakana deka neposredno }e se napadne na `ivotot i teloto i protivpravno ozdemawe na podvi`ni predmeti poradi postignuvawe na protivpravana imotna korist, za sebe ili za drug. Najop{to zemeno razbojni{tvoto mo`e da se posmatra kako: 10 uli~no razbojnio{tvo, 20 razbojni{tvo sprema lica koi imaat dopir so pari, 30 razbojni{tvo vo domot na `rtvata i 40 razbojni{tvo vo avtomobili. 10 Uli~noto razbojni{tvo pretstavuva najprimitiven i istovremeno najrasprostranet vid na vr{ewe na ova delo. Ovde storitelite naj~esto ja koristat prilikata koja im se uka`ala, no i pridonesuva~koto povedenie na samata `rtva. Vo ovie slu~ai storitelot na deloto naj~esto prethodno konzumiral alkohol so `rtvata vo nekoja kafeana, stapil vo podolg kontakt so nea, ili se rabotelo za slu~ajno i lesno sklu~eno prijatelstvo pod vlijanie na alkohol po {to `rtvata bila sledena, napadnata i í bile odzemeni site pari. 20 Razbojni{tvo sprema lica koi imaat dopir so pari obi~no se vr{i vrz prodava~i, sopstvenici na menuva~nici, blagajnici na firmi, rabotnici na benzinski pumpi i sl. Razbojnicite ja ~ekaat svojata `rtva na nekoe osameno mesto ili na ulica, obi~no po zavr{uvawe na nivnoto rabotno vreme koga tie ja nosat dnevna zarabotuva~ka, mese~nata plata na rabotnicite i sl. So nekolku udari so race ili tvrdi predmeti ili so zakana so oru`je go sovladuvaat otporot na `rtvata i odzemaj}i im gi parite brzo se odale~uvaat. Vakvite razbojnici obi~no deluvaat individualno, a nivnite `rtvi naj~esto se lica od `enski pol. Deloto sekoga{ e odnapred planirano taka {to vo slu~aj na poglolem otpor i opasnost da bidat fateni, razbojnicite se spremni da izvr{at i ubistvo. Pri napadot naj~esto se maskiraat. 30 Razbojni{tvata vo stan ili ku}a na `rtvata obi~no se vr{at od strana na lica koi gi karakterizira pogolema re{itelnost da dojdat do pogolema suma pari, zlato ili drugi skapocenosti. Deloto e sekoga{ odnapred planirano i naso~eno samo kon `rtvata za koja si929

Vo ovaa smisla Kajzer, za razbojni{tvoto zboruva kaj nasilni~kiot kriminalitet, istaknuvajki deka se raboti za zlotorstvo koe {to, pokraj iznudata i zemeweto na zalo`nici, denes posebno go privlekuva vnimanieto kako indikator za pravoto i poredokot, merka za stepenot na sigurnosta na gra|anite. Kajzer, G. op. cit. str. 336.

522

gurno se znae deka vo toj moment ima pogolema suma pari. Golemata re{itelnost da se dojde do plenot se gleda vo toa {to razbojnicite koi vo ovoj slu~aj obi~no deluvaat vo grupa zadol`itelno so sebe nosat oru`je (kaj nas ~esto se slu~uva toa oru`je da bide duri i la`no: pi{tol - igra~ka i sl.) i spored povredite koi í se nanesuvaat na `rtvata naj~esto te{ki telesni povredi, no i odzemawe na nivniot `ivot. Koga se raboti za odnapred neplanirano ili nedovolno isplanirano razbojni{tvo, naj~esti `rtvi se stari i nemo}ni lica. Storiteli na ovie dela mo`at da bidat la`ni ili vistinski zanaet~ii koi nudat razni uslugi (popravki na roletni, fri`ideri, montirawe na "{pionki" i sl), akviziteri, sobira~i na dobrotvorni prilozi, pita~i i sl. Dokolku nasetat deka `rtvata e sama, a pokraj toa i `ena, lesno se re{avaat za izvr{uvawe na deloto. 40 Razbojni{tvata vo vozila se relativno ponov vid krivi~ni dela vo na{ata sredina. @rtvite na ovie dela mo`at da bidat od najrazli~en vid. Takvi se, na primer, qubovni parovi vo parkirani avtomobili koi svojata aktivnost ja narekuvaat "pauza za doru~ek," drug pat se raboti za avtostoperi ili voza~ite koi primile avtostoper, ili pak za taksisti. Elementot na iznenaduvaweto i zakanata kaj ovie dela ima zna~ajna uloga. Izvr{itelite na site vidovi razbojni{tva naj~esto se pomladi lica na vozrast do 25 godini i od ma{ki pol. @enite re~isi i da ne se javuvaat kako izvriteli na ovie dela. Vo ovaa kategorija na storiteli retki se specijalni recidivisti. Deloto e karakteristi~no za gradskite sredini. ^esti se zdru`uvawata na pove}e lica za izvr{uvawe na deloto i pritoa, po~esto se upotrebuva prisilba odo{to zakana. 930 V. STOPANSKI (EKONOMSKI) KRIMINALITET 1. Vo vrska so opredeluvaweto na poimot na stopanskiot kriminalitet kako krivi~nopravna i osobeno kako kriminolo{ka kategorija postojat najrazli~ni sfa}awa koi se razlikuvaat od zemja do zemja.931 Vo ovoj pogled ne postojat vooedna~eni stojali{ta nitu me|u teoreti~arite od edno isto dr`avno podra~je. Edna{, toa se site kriminalni povedenija koi se realiziraat vo stopanstvoto voop{to, drug pat toa se kaznivi povedenija so koi se popre~uvaat normalnite tekovi na stopanskiot `ivot, tret pat se raboti samo za prestapi koi se vr{at vo op{testveniot, odnosno dr`avniot stopanski sektor i najposle, najtesnoto sfa}awe na stopanskiot kriminalitet se odnesuva samo na 930

Za sli~ni karakteristiki na razbojnicite, Ibid, str. 338-339. Vo ovaa smisla podrobno: Angeleski, M. Krivi~nopravno i kriminolo{ko definirawe na poimot stopanski kriminalitet vo visokorazvienite zemji, Bezbednost, Skopje, 1990/1, str. 241-254 i Materijali za VI Me|unaroden kongres za krivi~no pravo, Rim, 1953. 931

523

krivi~nite dela protiv stopanstvoto opfateni so katalogot na inkriminaciite so pozitivniot krivi~en zakonik. Najgolemiot broj teoreti~ari sepak smetaat deka krivi~nite dela od stopanskiot kriminalitet se vo neposredna vrska so stopanskoto pravo, odnosno deka so nivnoto inkriminirawe se obezbeduva ispolnuvaweto na propisite od oblasta na stopanskoto zakonodavstvo. Tie propisi se odnesuvaat na ekonomskite odnosi. Pritoa, nekoi od niv smetaat deka delata od ovoj vid se onie povedenija na fizi~kite lica koi predizvikuvaat opasnost i im nanesuvaat {teta na op{testvenata i ekonomskata politika na edna zemja, drugi smetaat deka se raboti za napad na organizacijata i funkcioniraweto na stopanskiot sistem na zemjata, a postoi i sfa}awe koe preovladuva na germanskoto jazi~no podra~je, spored koe stopasnkiot zlostor se karakterizira so povreda na nadindividualnite (socijalni) pravni dobra na stopanskiot `ivot.932 Vo na{ata praktika e odoma}eno sfa}aweto zasnovano vrz krivi~nopravnata klasifikacija na materijalnoto krivi~no pravo spored koe pod stopanski kriminalitet se podrazbiraat onie povedenija so koi se napa|a stopanskiot sistem na Republika Makedonija, a koi se inkriminirani vo Glava XXV (krivi~ni dela protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto), del od krivi~nite dela od glava XXX (krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost), pa duri i del od krivi~nite dela od glava XXI (krivi~ni dela protiv zdravjeto na lu|eto) i glava XVII ( krivi~ni dela protiv rabotnite odnosi) od KZ.933 2. Povrzanosta na stopanskiot i organiziraniot kriminalitet e evidentna so ogled deka se raboti za negativno odnesuvawe na mo}nite, ili vo najmala raka, barem na onie lica koi imaat privilegirani pozicii vo op{testvoto. Preduslov da se izvr{i koja bilo forma na nekoe ekonomsko krivi~no delo e mo`nosta za pristap do instrumentot ili pak uka`anata {ansa koja mo`e da bide soodvetno iskoristena. Vo praktikata ovaa postojano }e gi ograni~uva onie lica koi mo`at da bidat sposobni za izvr{uvawe na takvi krivi~ni dela. Na primer, preduslov za izvr{uvawe na krivi~no delo od "vnatre{noto rabotewe" e liceto da bide vnatre{no ili pak vo sostojba da vlijae vrz vnatre{noto lice.934 3. Stopanskiot kriminalitet opfa}a brojni izvonredno {tetni povedenija koi se karakteriziraat so golem broj storiteli, rafinirani na~ini na izvr{uvawe, golemata temna brojka i re~isi nesogledivote posledici. Ottamu, kako {to pravilno zabele`uva eden avtor, statisti~kite evidenvcii pretstavuvaat samo "rezultat na neu932

Kajzer, G. op. cit. str. 381 Taka, Kambovski, V. op. cit. str. 350 934 Rajder, B. A. K. Finansiskiot svet vo opasnost: opasnostite od organiziraniot kriminalitet, pereweto na pari i korupcijata, Bezbednost, Skopje, 1994/3, str. 437. 933

524

me{nosta i lo{ata se}a na onie koi se otkrieni i za koi se uspealo da se doka`e" takvoto povedenie. Spored nekoi procenki, samo 10-15% od stopanskite zlostorstva se evidentiraat vo policiskite i sudskite statistiki vo razvienite zemji vo koi borbata za sopstveniot uspeh e i borba za neuspeh na drugiot, a od toa samo nezna~itelen broj se presuduvaat.935 Me|u pojavnite formi na stopanskiot kriminalitet spored svojata za~estenost i {tetnost se izdvojuvaat: razni malverzacii vo nadvore{no-trgovskite i bankarskite dejnosti so kr{ewe na propiste na delovnosta, devizniot i kreditno-monetarniot sistem na zamjata, nedozvolena trgovija so pogolemi koli~estva na akcizni stoki (nafta, kafe, cigari, alkohol, i sl.), zloupotrebite na slu`benata polo`ba, falsifikat na slu`bena isprava, dano~no zatajuvawe, ponevera, finansiski izmami, predizvikuvawe na ste~aj, kako posledica na stopanski kriminal i kako oblik na prikrivawe na stopasnki kriminal,936 subvencioni izmami i kreditni izmami, izigruvawe na propisite od dano~niot sistem, zloupotreba na sistemot na izvozni subvencii vo trgovijata so `ivotni produkti, povredi vo konkurencijata vo slobodni i me{oviti stopanski firmi, izmama, izigruvawe na doverbata, potkup, lihvarstvo,937 falsifikuvawe na pari, dogovarawe na nezakonski provizii i izbegnuvawe na nivno prijavuvawe i sl.938 Navedenite kriminalni dejnosti se ostvaruvaat so dobro pozna935

Vidi: Horvati}, @. op. cit. str. 89. Za toa podrobno: @nidari}-Kranjc, A. Novi oblici kriminaliteta u privredi u vezi sa transformacijom dru{tvene svojine ({tetnost, po~inioci i kontrola), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 446-46. 937 "Izmamata, izigruvaweto na doverbata, potkupuvaweto ili lihvarstvoto, koga se gonat kako stopanski delikti, imaat pogolem broj oddelni slu~ai i o{teteni, pogolemi imotni {teti, povrzani so ste~ajni postapki za poramnuvawe, kaki i pokompleksni kombinacii na zakonski bitija na kaznivi dela." Kajzer, G. op. cit. str. 384. 938 Spored Lemp (Lampe) stopanskite kaznivi dela mo`at da se pomestat vo ~etiri grupi: 10 delikti protiv bankarstvoto i berzanstvoto, protiv kreditnoto stopanstvo, osiguritelnoto stopanstvo, op{tata sloboda na konkurencija, snabduvaweto, vklu~uvaj}i go izigruvaweto doverba i deliktite na insolventnost, kako i povredite na avtorski prava i pravata na stokovni znaci, 20 zatajuvawe danok i pridones, carinskite delikti kako i subvenciona izmama, povlastuvawe i potkup, 30 ogre{uvawe protiv za{titata na mladinata i zakoniot za za{tita na trudot, kako i protiv pravoto na socijalno osiguruvawe, falsifikuvawe na `ivotni produkti i stoki, kako i potro{uva~ki i ekolo{ki delikti i, 40 izmamata i lihvarstvoto. Vo ~etvrtata grupa slu~ai najsilno doa|aat do izraz individualnite za{titni interesi, dodeka trite drugi grupi se karakteriziraat predimno so nadindividualni ili op{ti domeni na za{tita. Kajzer, G. op. cit. str. 382- 383. 936

525

ti tehniki kako {to se: zaklu~uvawe i realizacija na {tetni dogovori za uvoz na investiciona oprema, kupuvawe na zastarena oprema ili nejzin uvoz zaradi povtoren izvoz, izigruvawe na re`imot na uvoz i povreda na carinskite propisi kaj tn. "lon" zdelki vo nadvore{no trgovskiot promet,939 izigruvawe na me|unarodni licitacii, so vklu~uvawe na posredni~ko i menaxersko povedenie vo delovni odnosi kade {to toa ne e potrebno, so neto~no prika`uvawe na potekloto, vidot, vrednosta, kvalitetot, kvantitetot ili te`inata na stokite pri nejziniot uvoz i izvoz (na primer, uvozot na oprema se deklarira kako uvoz na surovini i repromaterijali ili uvozot na ma{ini - kako rezervni delovi), prika`uvawe na fiktiven izvoz, fiktivni transformacii na op{testveniot imot, so namerno doveduvawe na preprijatijata pod ste~aj, so nedozvoleni transakcii me|u privatni i dr`avni preprijatija, so izigruvawe na propisite pri zaedni~ki vlo`uvawa vo zemjata i vo stranstvo, so namaluvawe na vrednosta na dr`avniot imot i negovo prelevawe vo privatni race, nedozvoleni finansiski transakcii vo platniot promet. Vo posledno vreme, osobeno kaj nas, mo{ne e karakteristi~no povlastuvaweto i potkupot kako prethodno ili pridru`no dejstvo kaj te{kite kaznivi stopanski dela. So ovie povedenija se napa|aat nositelite na funkcii {to se zanimavaat so dodeluvawe na koncesii i so nadzor po dodeluvaweto na koncesiite. U`ivatelite na ovie koncesii ~esto se rodnini ili bliski prijateli na tie funkcioneri, ili pak preprijatija koi ja finansirale kampawata na politi~kata partija koja e na vlast, odnosno koi so javnata vlast stojat vo bliski delovni odnosi. Seto toa pretstavuvaat tipi~ni dela na zloupotreba na mo}ta. 4. Edna od najsu{testvenite karakteristiki na stopanskiot kriminalitet se sostoi vo slo`enosta i pove}ezna~ajnosta na negovite pri~ini. Tie pri~ini se nao|aat vo delikatnata povrzanost na objektivno-subjektivni i organizaciono-institucionalni okolnosti i pojavi. Od slo`enosta na nivnite pojavni oblici, proizleguva i nivnata op{ta slo`enost kako op{testvena pojava. Se raboti za mnogu `ilav kriminalitet koj gi sledi op{testvenite procesi i koj neprestano izrasnuva od niv nao|aj}i vo nivnite protivre~osti jadro za svojata 939

Kaj tn. "lon" zdelki ili dorabotki se podrazbira vr{ewe uslugi vo nadvore{no-trgovskiot promet. Su{tinata na dorabotkite se sostoi vo toa {to doma{noto preprijatie privremeno uvezuva nekoja stoka zaradi nejzina dorabotka ili prerabotka za potem, taa ista stoka da mu ja izveze na stranskiot partner. Nedozvolenite dejstvija vo ovaa oblast se sostojat vo toa {to privremniot uvoz se pretvora vo definitiven uvoz: stokata se plasira kako svoja na doma{niot pazar, a so redoven izvoz na doma{na stoka se vr{i razdol`uvawe. So toa se izbegnuva izmiruvaweto na redovnite carinski dava~ki.

526

reprodukcija.940 5. Trgnuvaj}i ottamu deka stopanskiot kriminalitet e eden od najslo`enite pojavi so koi se zanimava kriminologijata, brojni avtori uka`uvaat na posebno zna~ewe na negativni posledici koi mo`at da se sogleduvaat od ekonomski, politi~ki, socijalni, pravni i eti~ki aspekt. Vo taa smisla se veli deka stopanskiot kriminalitet go naru{uva pravilnoto odvivawe na stopanskite odnosi i funkcioniraweto na stopanskite procesi, kako i realizacijata na stopanskite aktivnosti,941 i neposredno ja podriva stabilnosta na op{testvoto. Brojnite malverzacii i kriminalni dejnosti, osobeno onie od najte`ok vid koi se odnesuvaat na delovnite odnosi so stranstvo, ostvaruvaat negativno vlijanie vrz platniot bilans i stokovnite tekovi, ja smaluvaat mo`nosta za plasman na doma{nite proizvodi, go zasiluvaat odlevaweto na akumulacijata od zemjata so osnivawe na "crni fondovi" i na privatni firmi so dr`avni sredstva, gi pottiknuvaat faktorite na inflacijata so nekontrolirano zadol`uvawe na stopanstvoto vo stranstvo, go naru{uvaat ugledot na zemjata i na trgovskite dru{tva so kr{eweto na normite na delovniot moral.942 Stopanskiot kriminalitet natamu doveduva do politi~ka i socijalna nestabilnost, a vo ekstremni slu~ai i do pojava na op{to nezadovolstvo vo pogled na kompetentnosta na rakovodnite profili i funkcioniraweto na vlasta kako i vo op{testvoto vo celost. Takvata nedoverba od svoja strana stanuva primer i pri~ina za natamo{no sledewe na negativni odnesuvawa vo ovaa oblast. Socijalnite posledici (vo potesna smisla) na stopanskiot kriminalite vo prv red se vidlivi vo okolnostite {to predizvikuvaat sekakvo otu|uvawe na trudot, sekakva eksploatacija, sekakvo prelevawe na vi{okot na trudot vo korist na subjektot {to ne go sozdal ili soobrazno na op{testvenite normi po nekoj drug osnov ne mu pripa|a.943 Negativnite posledici vrz pravniot poredok i pravniot sistem se manifestiraat vo nivnoto neprimenuvawe, nepo~ituvaweto na pravnite normi, naru{uvaweto na nivniot avtoritet i nivnata neefikasnost. I kone~no, stopanskiot kriminalitet kako atak vrz op{tiot razvoj na op{testvoto ostvaruva golemo negativno vlijae i vrz op{tata moralnta svest na gra|anite. 940

Pihler, S. Prilog prou~avanju op{tih osobenosti privrednog kriminaliteta, Na{a zakonitost, Zagreb, 1079/1, str. 32. 941 Ibid, str. 32. 942 Aganovi}, E. Neke karakteristike privrednog kriminaliteta kao degresivnog faktora dru{tveno-ekonomskog razvoja, Pravna misao, Sarajevo, 1979/7-8, str. 82. 943 Ibid, str. 34.

527

Inaku, so postojnite pokazateli te{ko mo`e da se utvrdi visinata i te`inata na ovie posledici vo pari~en ili nekoj drug vid. Toa proizleguva ottamu {to statisti~kite pokazateli za materijalnata {teta se necelosni, za{to ja opfa}aat samo direktnata i sudski utvrdenata {teta, a pokraj toa se i neprecizni, za{to go umno`uvaat iznosot na {tetata vo site situacii na sou~esni{tvo, ottamu {to kaj nas edinica za sledewe na kriminalitetot e storitelot na deloto. 6. Izvr{itelite na ovie dela naj~esto se: odgovorni i ovlasteni rabotnici na oddelni dr`avni organi i slu`bi, licata {to se nao|aat na odgovorni funkcii vo stopanstvoto (sopstvenici na privatni preprijatija, direktori na op{testveni i me{oviti firmi i sopstvenicina privatni {tedilnici i menuva~nici), kako i prodava~i vo trgovskite firmi, smetkovoditeli, blagajnici i drugi rabotnici vo smetkovodstvoto, kao i inspektori i carinski rabotnici. Storitelot na ovie dela, veli Midendorf, vo najgolem broj slu~ai e dobro integriran, ne se nao|a nadvor od op{testvoto, tuku vo nego ~esto ima duri i visoka socijalna polo`ba. Vo delovniot `ivot toj samo ponekoga{ se odnesuva ne~esno, ponekoga{ gi preminuva granicite na ne~esnosta, a brojnite zadol`enija gi vr{i normalno i ~esno. Ottamu, izvr{itelot na stopansko krivi~no delo se narekuva i lice koe e na granicata na moralot. Toj se odnesuva spored izrekata: "Dozvoleno e ona {to ne e izre~no zabraneto", ili spored na~eloto: "Na mu{terijata nikoga{ ne smee da mu se ka`e nevistina, me|utoa nema potreba nitu da mu se ka`e vistinata".944 7. Koga e vo pra{awe suzbivaweto na ovoj kriminalitet ne mo`e da se prenebregne vistinata deka se raboti za pojava {to mo{ne retko se goni. U{te Erazmo Roterdamski (Erasmus von Roterdam) rekol: "Onoj koj ukrade pari~ka odi na gubili{te. Onoj pak, koj vr{i pronevera, koj preku monopol, preku razni interesi i so iljada drugi razli~ni mahinacii prisvojuva ogromni sumi na pari, se vbrojuva me|u uglednite lu|e." Ili, kako {to rekol golemiot angliski pistel Bernard [o (B. Shaw): "Ako nekoj ukrade eden leb, }e odi vo zatvor; ako ukrade `elezara ima izgledi da dojde vo parlamentot." Toa ubavo go parafra944

Middendorff, W. op. cit. str. 12. Za li~nosta na storitelot na stopanskiot kriminalitet, veli natamu istiot avtor, kriminolozite denes, od poznati pri~ini malku znaat. Megren dijagnosticirel 48 storiteli na stopanski prestapi i ustanovil deka ne postoi tipi~na li~nost na stopanskiot prestapnik - deka li~nostite istovremeno sodr`at razli~ni obele`ja. Pogolemiot broj od tie storiteli imale frustrira~ko detstvo, a go prekinale i {koluvaweto i pokraj toa {to bile inteligentni; sakale brzo i bez maka da dojdat do celata, nakratko - sakale uspehot da im padne od nebo. Mnogumina ne bile sposobni da se vrzat za nekogo, tuku vo sebe sokrile silna agresija. Sredinata vo koja {to `iveele vo najgolem broj slu~ai ja precenuvala nivnata inteligencija.

528

zira i eden prestavnik na wujo{kata berza so zborovite: "Mnogu porizi~no da se ukrade par~e leb vo vrednost od 10 centi, odo{to so izmama da se prodavaat akcii vo vrednost od stotici milioni dolari.945 VI. TURISTI^KI KRIMINALITET 1. Turizmot stana najmasovna op{testvena pojava na dene{ninata. Kako aktiven odmor i rekreacija,946 toj gi zafa}a site kategorii na naselenieto, a osobeno pomladite lu|e koi ~uvstvuvaat potreba za obnovuvawe na svoite telesni i du{evni sili. Ako odmorot i rekreacijata se povrzani so promena na mestoto na prestojot, zboruvame za turizam. Na toj na~in letniot i zimskiot odmor se pretvorija vo potreba, koja po relativno mirniot period po Vtorata Svetska vojna i razvojot na soobra}ajot, dobi nevideni razmeri koi se sostojat vo toa {to milioni lu|e go menuvaat svoeto mesto na prestojuvawe vo potraga po novi do`ivuvawa. Razvojot na soobra}ajot na turizmot istovremeno mu dade pomobilen karakter, za{to turistite stanaa popodvi`ni i so toa se steknaa so mo`nost za kratko vreme da posetuvaat pove}e mesta. Mobilnosta na turizmot dovede do pojava i na vikend turizmot koj, so ogled na natamo{noto rastewe na slobodnoto vreme, mu otvora natamo{ni perspektivi za razvoj na turizmot kako na eden od dominantnite sovremeni op{testveni fenomeni.947 Razvojot na turizmot, koj ne ja odbegna ni na{ata zemja, nesomneno ima niza pozitivni efekti. Me|utoa, ona {to ovde nî interesira se negovite negativni efekti koi isto taka mo`at da bidat od najrazli~en vid i da se odrazat kako na ekonomski, socijalen i kulturen plan, taka i vrz moralnata i psiholo{kata sfera na turisti~kiot kraj. Najlo{iot produkt na turizmot, sepak e pomesten na planot na porastot na kriminalitetot koj se sostoi vo direkten napad ili zagrozuvawe bilo na samite turisti i nivnite dobra ili na drugite op{testveni vrednosti i interesi. Stanuva zbor za kriminalitetot i razni drugi negativni odnesuvawa {to go karakteriziraat turizmot i pojavite vo vrska so nego.948 Seto toa na najdobar na~in go potvrduva 945

Middendorff, W. op. cit. str. 12. Za prevencijata na ovoj kriminalitet po{iroko, Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 424-426. 946 "Pod rekreacija obi~no se podrazbira zbir na site onie aktivnosti so koi se obnovuvaat ili jaknat fizi~kite i psihi~kite soposobnosti na ~ovekot, so toa {to toa pred sî se postignuva so odmor i razonoda. Samiot pak izraz rekreacija koj poteknuva od latinskiot zbor recreare, zna~i da se osve`i, oporavi, da se zabavuva, razonoduva. Cari}, A. Kriminalitet u vezi s turizmom, JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 66. 947 Vidi: ibid, str. 66 948 "Krminalitetot vo vrska so turizmot go so~inuvaat krivi~nite dela koi vo turisti~kata sezona gi vr{at turistite ili se izvr{eni na {teta

529

soznanieto deka kriminalitetot e fenomen koj izvonredno brzo se prilagoduva kako na izmenetite op{testveno ekonomski priliki vo op{testvenoto taka i na uslovite na mestoto i vremeto. 2. Turizmot go sledat nekoi pojavi koi mu odat na raka na vr{eweto na kriminalitetot, taka {to vo nivnoto postoewe delumno le`i i odgovorot na pra{aweto zo{to so razvojot na turizmot raste i ovoj vid na kriminalno odnesuvawe. Toa se pojavi koi go sledat turizmot i istovremeno vlijaat na porastot na kriminalitetot kako i na borbata protiv nego. Me|u niv nesomneno treba da se poso~at slednive okolnosti i pojavi. 10 Ogromniot priliv na gosti, pove}ekratnoto zgolemuvawe na soobra}ajot i zgolemenata stopanska aktivnost sozdavaat uslovi za koncentracija na dvi`ewa od najrazli~en vid koi mu pogoduvaat na nezabele`anoto manifestirawe na najrazli~ni kriminalni aktivnosti. 20 Turistite po pravilo so sebe nosat pogolemi iznosi na pari i vredni predmeti, osobeno onie koi patuvaat so sopstveni vozila, odo{to toa obi~no go pravat gra|anite. So samoto toa tie stanuvaat posebno interesen objekt za napad od strana na kriminalcite, koi polesno se re{avaat da posegnat po nivniot imot odo{to vo obi~ni priliki. 30 Smestuvawata vo kampovi, turisti~ki naselbi, pod {atori i vo razni ugostitelko-hotelski objekti samo po sebe pru`a poslabi uslovi za obezbeduvawe na imotot na turistite odo{to vo normalni priliki. Blagodarejki im na tie okolnosti kriminalcite polesno doa|aat do nivniot imot. 40 Na edno relativno malo podra~je vo period od nekolku meseci doa|a do golem porast na naselenieto taka {to vo nekoi mesta brojot na turistite i do tri pati go nadminuva brojot na postojanoto naselenie. Taa okolnost ve}e sama po sebe pretstavuva kriminogen faktor so ogled na empiriskite soznanija koi go potvrduvaat faktot deka gustinata na naselenieto e eden od zna~ajnite uslovi za pojava na kriminalnite odnesuvawa. 3. Vo fenomenolo{ka smisla turisti~kiot kriminalitet ne pretstavuva homogena, tuku naprotiv mnogu heterogena kategorija na krivi~ni dela. Teoriski gledano, golem broj na krivi~ni dela predvideni vo krivi~niot zakonik mo`at da se pojavat kako turisti~ki krivi~ni dela, pod uslov storitelot ili `rtvata da se javuvaat kako turisti. So ogled na vakvata opredelba na subjektite za turisti~kiot kriminalitet mo`e da se ka`e deka pretstavuva specifi~en kriminalitet vo odnos na ostanatite vidovi na kriminalitetot. Imeno, dodeka kaj ostanatite vidovi na kriminalitet kako kriterium za nivno formirawe se zema posebniot vid na krivi~nite dela (politi~kata delinna turistite, turisti~ko-ugostitelskite organizacii ili op{testvenite dobra koi se koristat vo turizmot." Ibid. str. 72.

530

kvencija, ekonomskiot kriminalitet) ili pak statusot na storitelot (maloletni~ka delinkvencija), kaj turisti~kiot kriminalitet su{tinsko obele`je za negovoto odreduvawe e statustot turist bilo na stranata na storitelot, ili na `rtvata. Kaj turisti~kiot kriminalitet vo prv red se javuvaat golem broj imotni krivi~ni dela koi se vr{at na {teta na turistite. Ovie krivi~ni dela vo opredeleni podra~ja duri go nadminuvaat procentot od 90%, taka {to samo ostatokot mu pripa|a na vr{eweto na ostanatite krivi~ni dela vo vrska so turisti~kata sezona. Vakvata sostojba se objasnuva so golemata koncentracija na imotot vo turisti~kite podra~ja. Stanuva zbor za pari i golem broj drugi predmeti od vrednost (luksuzni vozila, tehni~ka stoka, nakit, obleka i sl.) koi se nao|aat re~isi sekade (na parkirali{ta, vo kampovi, na pla`a) naj~esto ostaveni bez soodveten nadzor i ottamu lesno pretstavuvaat objekt na napadi. Ottamu, me|u ovie dela se najprisutni raznite vidovi kra`bi. Vo ramkite na ovoj kriminalitet se prisutni i krivi~nite dela zagrozuvawe na soobra}ajot, seksualnite prestapi, i vo ne{to pomal ovem krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto kako i nekoi drugi dela. Pokraj neodminlivite klasi~ni krivi~ni dela, vo ekot na turisti~kata sezona denes se sre}avaat i nekoi novi, dosega pomalku poznati kriminalni povedenija koi na turisti~kiot kriminalitet mu davaat specifi~no obele`je. Me|u niv treba da se pomestat kra`bite

na kulturno umetni~kite dobra, uni{tuvawe na arheolo{ki nao|ali{ta, {umskite po`ari, hotelski izmami, falsifikuvawe i rasturawe na stranska valuta, la`ni ~ekovi i kreditni karti~ki, kako i trgovija so opojni drogi. Naj~estite napadi na kulturnoto blago se sostojat vo kra`bi na sliki, ikoni i drugi umetni~ki predmeti koi obi~no se vr{at od neobezbedeni ili slabo obezbedeni crkvi, muzei i galerii. [umskite po`ari naj~esto se doveduvaat vo vrska so izletni~kite pro{etki i nebre`nosta na qubopitnite turisti, no, i so umisleni subverzivni aktivnosti ili pak, so nelojalnata konkurenicija na drugi turisti~ki zemji. Hotelskite izmami se delo na poedinci koi svojot odmor sakaat da go pominat bez kakvi i da e tro{oci so koristewe na la`ni ili ukradeni ~ekovi i kreditni karti~ki, pa duri i so obi~no begstvo od turisti~kite objekti. 4. Od karakterot na ovie dela i drugite okolnosti vo vrska so turizmot zna~ajno e da se spomne i toa deka kaj ovoj kriminalitet e mo{ne golema i temnata brojka. Pri~inite za toa se nao|aat ne samo vo golemata koncentracija na lu|e i nivnata mobilnost koi doveduvaat do smaleni mo`nosti za vr{ewe na redoven nadzor i kontrola od strana na organite na javnata bezbednost, tuku vo golem del i vo pasivnosta na `rtvite koi od brojni pri~ini ne gi prijavuvaat krivi~nite dela. Neznaeweto na jazikot, bagatelnosta na deloto, nedoverbata vo efikanosta na progonot, kako i nesakaweto da se izlo`uvaat na promeni 531

vo vrska utvrdeniot plan na prestojot i da si go rasipat ve}e naru{enoto raspolo`enie, se samo del od pri~inite za takviot odnos. 5. [to se odnesuva do izvr{itelite na ovoj vid kriminalni odnesuvawa, pokraj prigodnite (slu~ajni) izvr{iteli na krivi~ni dela,949 me|u niv se nao|aat i pogolem broj profesionalni prestapnici. Tie pristignuvaat od site krai{ta na zemjata, planski i organizirano vr{at prete`no imotni krivi~ni dela i, {to e osobeno karakteresti~no, me|u niv ima i golem broj na maloletnici. Toa se obi~no lica koi pottikanati od razni pobudi (avanturizam,950 streme` za provod, begawe od roditelite poradi neuspeh vo u~ili{teto) vo turisti~kite mesta doa|aat bez dovolno sredstva. Mnogumina od niv se mnogu podvi`ni i ~estopati samo vo tekot na eden den se slu~uva da izvr{at krivi~ni dela vo pove}e odale~eni mesta. Ukradenite predmeti gi prodavaat vo drugi podra~ja. Ne e redok i slu~ajot pritoa da se poslu`at so ukradeni vozila koi, zaradi izbegnuvawe na potragata, ponekoga{ gi menuvaat so drugi, isto taka ukradeni vozila. 6. @rtvite na turisti~kiot imoten kriminalitet po~esto se stranski odo{to doma{ni turisti, naj~esto ma{ki lica od pomlada vozrast, po svojata materijalna polo`ba im pripa|aat na sredniot sloj na naselenieto. So ogled na obrazovanieto stranskite turisti obi~no se so zavr{eno vi{e ili visoko, a doma{nite turisti so sredno obrazovanie. Na odmor doa|aat po~esto vo sopstven aran`man odo{to preku razni turisti~ki agencii i glavno se smesteni vo privaten smestu-

949

Toa se obi~no primarni prestapnici koi krivi~noto delo go vr{at poradi stek na nadvore{ni okolnosti i poradi specifi~nite priliki koi vladeat za vreme na turisti~kata sezona. Izvr{enoto krivi~no delo e zna~i "situacionen prestap", na ~ie izvr{uvawe ponekoga{ mu pogoduva i samata `rtva koja isto taka mo`e da bide turist. Za pojavata na ovie krivi~ni dela ~esto pridonesuva i u`ivaweto na alkohol za vreme na odmorot, poslobodnoto odnesuvawe na turistite vo sredinata vo koja tie se anonimni, ili `elbata za zabava, za provod ili da se do`ivee nekoja avantura. Vakvite prestapnici vr{at soobra}ajni krivi~ni dela, potoa nekoi vidovi na imotni krivi~ni dela, so nevnimanie predizvikuvaat {umski po`ari. Poretko se javuvaat kako izvr{iteli na krivi~ni dela povreda na ugledot na dr`avata ili na nejzini pretstavnici (isklu~itelno stranski turisti). Ibid. str. 79-80. 950 Ne~esnosta e ~esto edna forma na avantura. Voop{to zemeno nie go obeshrabruvame avanturisti~kiot duh na mladosta. Toa e eden vid komar vo koj poradi nedostig na pari vlogovite se: op{testvenata polo`ba, sre}ata i nesre}ata na mladite. Sfa}aweto "se ili ni{to", "bogat ili obesen" ~estopati se zadr`uva i po mladosta. Bezobyirnosta mo`e da ostane da `ivee i natamu bilo vo oblik na bezobyirno vozewe bilo vo drugi oblici na lekomislen `ivot, "na iskoristuvawe na {ansata." Hentig, H. op. cit. str. 233-234.

532

vawe (doma{nite turisti) odnosno vo kampovi (stranskite turisti).951 7. Glavniot akcent vo pogled na suzbivaweto na ovoj vid kriminalitet se stava vrz prezemaweto pogolem broj aktivnosti vrz preventiven plan.952 VII. PROFESIONALEN KRIMINALITET Pod profesionalen kriminalitet se podrazbiraat onie krivi~ni dela {to gi vr{at profesionalni kriminalci kako svoe postojano zanimawe. Ili, kako {to veli Eliot, profesionalniot kriminalitet e "biznis," na~in na steknuvawe pari so u~estvuvawe vo dejnosti {to zakonot izre~no gi zabranuva. Toa e to~no koga profesionalniot zlostornik }e ograbi banka ili koga so izmama }e li{i nastavni~ka od nejzinata te{ko steknata za{teda nudejki í akcii ne nepostoen rudnik na zlato, ili koga ubiec za odredena cena go ubiva soperni~kiot gangster. Site ovie krivi~ni dela se vr{at poradi materijalna korist i pretstavuvaat samo sredstva naso~eni kon taa cel.953 Na takvite zlostornici krivi~noto delo im slu`i kako glaven izvor na izdr`uvawe.954 Tie, po pravilo, se specijalizitraat za vr{ewe samo na opredeleni krivi~ni dela pri {to poka`uvaat posebna ume{nost. Pri izvr{uvaweto na krivi~nite dela {to naj~esto gi vr{at planirano, poka`uvaat golema prostorna mobilnost i istrajnost. Karakternite crti na ovie lica uka`uvaat i na toa deka, so ogled na toa {to kaj niv se izgradeni i vkoreneti naviki i sklonosti za kriminalno odnesuvawe, se raboti za poedinci koi ne ~uvstvuvaat gri`a na sovest i ne se kajat za izvr{enoto delo. Profesionalnite kriminalci mo`at da se delat spored razli~ni kriteriumi. Tie mo`at da bidat "gazdi" ili "krupni yverki" ili pak obi~ni lu|e koi u~estvuvaat vo podzemnite dejnosti, ili pak, ve{ti tehni~ari, kako vo slu~aj na falsifikatorite, ili surovi vooru`ani lu|e, kako vo slu~aj na gangsterite.955 Site tie lica po pravilo pribegnuvaat kon vr{ewe na razni vidovi izmami, falsifikati, organizirani kra`bi i razbojni{tva, organiziran komar i prostitucija, kidnapirawa i drugi aktivnosti od koi se izvlekuva golema materijalna korist. 951

Podrobno: Cari}, A. Turisti `rtve imovinskih krivi~nih dela, Knji`evni krug i Pravni fakultet u Splitu, Split, 1986. 952 Vidi: Cari}, A i dr. Turisti~ki kriminalitet i njegova prevencija, Pravni fakultet u Splitu, Split, 1981. i Cari}, A. Uloga `rtve u turisti~kom kriminalitetu, JRKKP, 1991/1, str. 5-19. 953 Eliot, M. op. cit. str. 116. 954 "Profesionalen prestapnik mo`e da se nare~e sekoj onoj koj se izdr`uva vr{ejki zabraneti dejnosti." Ibid, str. 113. 955 Vidi: ibid, str. 113.

533

I kone~no, ona {to za nas ovde e najsu{testveno, e deka profesionalniot kriminalitet vo najgolem del e organiziran kriminalitet, a profesionalnite kriminalci - organizirani prestapnici koi naj~esto gi sre}avame kaj klasi~niot organiziran kriminalitet no, i kaj kriminalitetot na "belite jaki," korupcijata, narkokriminalitetot i pereweto pari i izmamite. 1 ORGANIZIRAN KRIMINALITET

1. Vo opredeluvaweto na poimot na organiziraniot kriminalitet vo literaturata egzistiraat dva pristapi. Spored prviot, po{irok pristap, ovde stanuva zbor za dejnost na kriminalnite organizacii. Spored vtoriot, potesen pristap za postoeweto na ovoj kriminalitet ne e dovolno samo postoeweto na kriminalna organizacija (organizaciona dimenzija),956 tuku i niza drugi uslovi kako {to se:  da se raboti za organizirana dejnost od stopanski vid (kriminalna korporacija),  da postoi upotreba na nasilstvo za za~uvuvawe na pozicijata na prioritet ili monopol, poradi {irewe na profitot, no i za finansirawe na ubistva so cel za spre~uvawe na primena na pravoto ili donesuvawe na politi~ki odluki koi gi zagrozuvaat, i  korupcija na policiskata, sudkata i politi~ko-izvr{nata vlast.957 Spored Kajzer, ovie uslovi mora da se ne{to po{iroki, odnosno mora da postoi i:  trajno zdru`uvawe na pove}e lica kako solidarna, profitno organizirana interesna zaednica,  organizaciona struktura {to od edna strana ja karakterizira krut stil na rakovodewe, disciplina na ~lenovite, no i gri`a za nivnata bezbednost, ili, od druga strana, mre`a od storiteli na kaznivi dela so labav stil na rakovodewe,  postapuvawe spored plan i podelba na trudot,  povrzuvawe na legalnite so ilegalni raboti, vo soobraznost so soodvetni potrebi na naselenieto, kriminalno iskoristuvawe na li~nite i delovnite vrski ("connections"),  fleksibilna zlostorni~ka tehnologija i bogat izbor na zlostorni~ki metodi (od eksploatacija, zakani, uceni, nasilstvo, prisilna za{tita, teror sî do aktivno potkupuvawe), pri {to nasilstvoto sprema lica otstapuva vo polza na pritisok od sekakov vid,  svesno iskoristuvawe na infrastrukturata (radio-telefonski956

Za osnovnite elementi na organizirani grupi: 1 0 specifi~na namena ili funkcija, 20 vlast (avtoritet), 30 uslovi na priem vo grupata i 40 ime i drugi znaci na raspoznavawe, vidi: Gori~ar, J. op. cit, str. 305-308. 957 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 161.

534

te vrski, telefonot i me|unarodnite transporetni sredstva, kako i  internacionalnost i podvi`nost. Zalu~okot {to se izvlekuva e sekoga{ deka organiziraniot kriminal se razlikuva od tradicionalnite formi na grupniot kriminalitet, kako {to se bandite ili kriminalnite zdru`enija spored postoeweto na pove}e od tri od nabroenite obele`ja.958 2. Organiziraniot kriminalitet ne poznava nikakvi granici. Kriminalnite organizacii od ovoj vid nastojuvaat da se vgradat vo postojniot sistem i instituciite {to ve}e ostvaruvaat nekakva po pravilo stopanska dejnost. Ovie organizacii ostvaruvaat razni formi na vlijanie za vo svoi race da gi imaat lu|eto od dr`avnite organi i institucii nadle`ni za davawe na opredeleni dozvoli, koi ja vodat stopankata politika i re{avaat za pokrupni stopanski zdelki. Toa go pravat na toj na~in {to vgraduvaat svoi lu|e vo najvisokite organi na vlasta, so korumpirawe na va`ni funkcioneri. Vo sovremeni uslovi zagrozenosta od ovoj izrazito opasen kriminalitet e na mo{ne visoko nivo vo site sferi na op{testveniot `ivot i re~isi nema zemja koja ne e inficirana od negovite raznovidni pojavni oblici. Negovite u~esnici, slu`ej}i se so site sredstva: od onie {to dobivaat privid na legalnost, pa se do otvoreni uceni, zakani, podkup, politi~ki i drugi vrski so osobena svirepost, bezobyirnost i violentnost vr{at najrazli~ni zlostorstva koi im nanesuvaat ogromni i nepopravlivi {teti na konkretnite op{testva i me|unarodnata zaednica vo celost.959 Poradi internacionalniot karakter izrazenata podvi`nost i fleksibilnost vo pronao|aweto na novi metodi na deluvawe ~esto ostanuvaat nepoznati za organite na progonot, a onie {to se poznati, te{ko e i da se nabrojat, a kamoli da se dolovat. Ona {to e poznato e deka vo razli~ni regionalni podra~ja caruva {vercot i trgovijata so opojni drogi i oru`je; kra`ba i trgovija so umetni~ki predmeti; iznuduvawe pari zaradi za{tita koja ne e barana 958

Kajzer, G. op. cit. str. 194. Sporedi: Fr~kovski, Q, Me|unarodna pravna reakcija protiv organiziraniot kriminal, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 5-6. 959 "Podzemnite gangsterski organizacii vo svoite aktivnosti se slu`at so site sredstva - so potkupuvawe, zakana, zastra{uvawe, so politi~ki vrski, samo da gi postignat svoite celi i da go popre~at funkcioniraweto na zakonskite mehanizmi. Tie ~esto se dogovaraat i vodat koordinirani akcii protiv silite na organiziranoto op{testvo. Me|utoa, zdru`enijata na organiziraniot zlostor, isto taka me|u sebe ~esto vodat soperni~ka borba koja ponekoga{ zavr{uva so ubistva i drugi najte{ki krivi~ni dela. Vo literaturata se zboruva za povremeni vistinski voeni epizodi me|u niv, za upotreba na bombi, ma{inski pu{ki i drugi sredstva za nasilstvo. Milutinovi}, M. op. cit. str. 237 i Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, 1970. str. 732.

535

(reketirawe); posreduvawe pri vrabotuvawe so obvrska za izdvojuvawe na del od zarabotuva~kata za organizacijata; ilegalni igri na sre}a i izmami pri komar, podveduvawe, prostitucija i trgovija so lu|e; korupcija; iskoristuvawe na dano~ni razliki odnosno carinski diferencii; trgovija so hartii od vrednost, osiguritelni izmami, ilegalno vseluvawe na stranci; trgovija so radioaktivni materii i iznesuvawe na radioaktiven otpad; {verc so zlato, nakit, cigari i alkohol; falsifikuvawe na pari i ispravi; investicioni izmami; subvencioni izmami i nepla}awe na dava~ki; perewe na pari; ilegalen transfer na tehnologija; kra`ba, prenesuvawe preku granica i prodavawe na skapi avtomobili; profesionalno provaluvawe vo stanovi; provaluvawe vo banki na podatoci i kompjuterski kriminalitet; manipulacija so stoka na pristani{ta; kontrola na sindikatite; promet so nedvi`nosti; distribucija na razni stoki; dr`ewe na barovi, picerii, taverni i restorani; ubivawe po pora~ka za pari; organizirawe bankroti; organizirawe na teroristi~ki akcii, finansirawe na vojni i voeni pu~evi; trgovija so novoroden~iwa, trgovija so delovi od ~ovekovoto telo zaradi transplatacija; najrazli~ni izmami vo stopanstvoto, zloupotreba na penziski fondovi, lihvarstvo, pornografija i prostitucija, itn. Me|u novite za~esteni vidovi na organiziran kriminalitet vo sovremeni uslovi glavno se pomestuvaat: koristeweto nelegalni skladi{ta za otpadoci, transport na visokotoksi~ni materii, trgovija so nestandardni i zabraneti grade`ni materijali, nelegalna trgovija so egzoti~ni `ivotni i so ukradeni umetni~ki predmeti. Pritoa se tvrdi, deka brojot na organiziranite grupi vo svetot od den na den zna~itelno se zgolemuva. Taka, na primer, vo literaturata se smeta deka samo na Sicilija ima 184 mafija{ki klanovi so vkupno 3.200 ~lenovi. Takvata fenomenologija i zagri`uva~kiot porast na organiziraniot kriminalitet go svrtuva vnimanieto kon utvrduvawe na negovata etiologija. Vo tie ramki bez somnenie se potvrduva tezata deka korenite na kriminalitetot le`at vo karakterot na op{testveno ekonomskata struktura, vo otu|enosta na ~ovekot, vo materijalnite i duhovnite uslovi na `ivot i individualnata potreba i orientacija potrebite i problemite da se zadovoluvaat i razre{uvaat so nedozvoleni sredstva. Neposrednite etiolo{ki faktori sepak treba da se baraat vo sferata na brzite socijalni promeni i promenite vo ekonomskite i politi~kite odnosi, kako i vo interakciskite odnosi i vrski na globalno nivo: migraciite, komunikaciite, transportot, finansiskite tekovi itn.960 Na porastot na organiziraniot kriminal osobeno mu pogoduvaat i faktorite {to se vo neposredna vrska so pazarot i funk960

Kambovski, V. Pravnata dr`ava i organiziraniot kriminal, Nau~en proekt: Konstituirawe na Republika Makedonija kako moderna pravna dr`ava. Tema: Pravnata dr`ava i organiziraniot kriminal, Praven fakultet, Skopje, 1996, str. 16.

536

cioniraweto na dr`avata. Slabosta vo funkcioniraweto na dr`avata, pak vo osnova proizleguva od prevlasta na politikata nad pravoto, od nefunkcioniraweto na pravnata dr`ava i nepo~ituvaweto na na~eloto na zakonitosta.961 Ona {to me|utoa e karakteristi~no za Republika Makedonija, kako i za site drugi zemji vo tranzicija, se nao|a vo komplementarnoto dejstvo i na dopolnitelnite kriminogeni faktori povrzani so toj proces. Transformacijata na op{testveno-ekonomskite odnosi dovede do socijalno raslojuvawe, so zgolemena nevrabotenost, vlo{eni i nesigurni uslovi na `ivot i intencija na opredeleni socijalni i politi~ki grupi i sloevi za zafa}awe na dominantna ekonomska i politi~ka pozicija vo novonastanatite op{testveni okolnosti. Seto toa nu`no se po~ustvuva vo zabaveno funkcionirawe na dr`avnite organi i institucii, vo nepo~ituvawe na zakonitosta, vo gubewe na me|usebna tolerancija i manifestirawe na takvi aktivnosti vo koi silen zamav ostvaruvaat potkupot, zakanite i onie modeli koi vo profitot i zbogatuvaweto gledaat dominantna aktuelizacija na modernite vrednosti.962 So dru|i zborovi, nagloto stapuvawe vo uslovi na komercijalizacija na me|u~ove~kite odnosi i vo Republika Makedonija go aktuelizira pra{aweto na postoeweto i obemot na organiziraniot kriminalitet. Po~etnoto tvrdewe od strana na nekoi teoreti~ari deka kaj nas organiziraniot kriminalitet nepostoi,963 brzo ja demantira surovata stvarnost. Pojavata na reketot, podmetnuvaweto eksplozivni napravi, trgovijata so droga i oru`je, pojavata na piramidalni {tedilnici, {vercot so nafta, cigari i drugi stoki, postoeweto na "siva ekonomija," malverzaciite vo finansiskoto i bankarskoto rabotewe i nekolkute organizirani ubistva, dovedoa kon potrezveni rasuduvawa. Navedenite i drugi posredni i neposredni parametri i indikatori za opredeleni dano~ni zatajuvawa, carinewe na stokite, podatocite za brojot na firmite i ste~aite uka`aa na potrebnata serioznost vo pristapot kon ona {to so sigurnost }e se razviva ako ne se prezemat pravovremeni preventivni i represivni ~ekori.964 3. Koga stanuva zbor za vidovite i organizacijata na kriminalnite grupi od ovoj vid, voobi~aeno se naveduva tradicionalniot mo961

Ibid, str. 17. Vidi: ibid, str. 20 963 Vo pogled na organiziraniot kriminalitet nekoi na{i avtori se odnesuvaa noevski: ona {to ne sakaa da go vidat, tvrdea deka ne postoi. Vo situacija koga od dvaesetite godini na XX vek, kaj nas ne samo {to se pojavi, tuku vedna{ po~na i drasti~no da se {iri ovoj oblik na kriminalno odnesuvawe, tie gi negiraa uka`uvawata na odelni prakti~ari koi neposredno gi sogleduvaa sostojbite vo ovaa oblast i diletantski izjavuvaa deka kaj nas postojat samo "grupi na ka~aci". 964 Vidi: Kambovski, op. cit. str. 20 962

537

del na italijanskata mafija (Sicilian Mafija) i nejzinata amerikanska filijala Koza Nostra (Cosa Nostra). Denes, me|u najpoznatite kriminalni organizacii se pomesteni i japonskata grupa "Borukudan" sostaven od pove}e grupi me|u koi se nao|a poznatata "Jakuza", kako i "Jamaku~i - Gumi," "Sumijopi Kai" i "Inagava Kai." Vo Italija pokraj navedenata sicilijanka Mafija egzistiraat i kalabriskata "Nadrangeta" (N'drangheta), napolitanskata "Kamora" (Cammorra), i apulijanskata "Sakra Korona Unita" (Nuova Sacra Corona Unita). Na kineskoto podra~je deluvaat Kineski Trijadi (Chinese Taiad Societies), a spored svoite zlodela poznati se i Kolumbiskite karteli me|u koi se izdvojuvaat "Medelinskiot" (Meddelin Cartel) i kartalot "Kali". Osnovni organizacioni edinici na mafijata pretstavuvaat semejstvata (familia) struktuirani na na~in koj potsetuva na srednovekovnite op{testva. Na vrvot na organizacijata se nao|a voda~ nare~en Kapo (Capo), Bos (Boss) ili Padre (Padre), koj ima svoj zamenik (Underboss). Me|u glavniot i negoviot zamenik se nao|a sovetnik nare~en consigliere. Sovetnikot pokraj sovetodavnata uloga ima zada~a da gi ostvaruva kontaktite so nadvore{niot svet i da gi zastapuva interesite na organizacijata. Neposredno pod zamenikot se nao|aat pove}e kapetani (caporegima), od koi sekoj pod svoja komanda ima pove}e vojnici (soldati). Vnatre{nite hierarhiski odnosi se postaveni na toj na~in {to kontaktite se mo`ni samo me|u ~lenovite na sloevite koi se dopiraat {to ima za cel odr`uvawe na tajnosta na organizacijata. Ottamu, otkrieniot i faten vojnik naj~esto (duri i toa i da go saka) ne mo`e da otkrie povisoka li~nost od strukturata na organizacijata, osven svojot kapetan od kogo neposredno gi prima naredbite za vr{ewe na kriminalni dejnosti. Otkrivaweto na zlostornicite od ovoj vid u{te pove}e e ote`nato poradi postoeweto na zakonot na mol~ewe (omerta) koj mu se zakanuva so smrt na sekoj ~len na organizacijata {to }e go prekr{i so otkrivaweto na bilo kakov podatok {to e naso~en protiv organizacijata. Vo taa smisla deluva i celosnata integriranost na ~lenovite vo semejstvata. Postoeweto na grupnite normi na solidarnost koi vladeat vo niv i ottamu proizlezenoto ~uvstvo na za{titenost se zajaknati i so garancijata {to im ja pru`a organizacijata deka }e se dobie golema pomo{ dokolku nekoj bide li{en od sloboda. Glavnite usilbi na zdru`enijata od organiziranot kriminalitet sepak se naso~eni kon toa nivniot ~len da ne se pojavi pred organite na progonot. Toa se obezbeduva so posredstvo na postapkata "zabo{otuvawe na slu~ajot" (The Fix). Imeno, koga }e se slu~i da bide faten nekoj ~len na organizacijata, taa najprvin se obiduva da go zabo{oti slu~ajot na toj na~in {to }e gi potkupi policajcite, obvinitelite ili sudiite. Dokolku ne se upee vo toa, sledniot ~ekor e organizirawe nivno fa}awe vo slu~ajni ili namesteni kompromitira~ki situacii. Potoa, policijata, obvinitelite ili sudiite go osloboduvaat prestapnikot poradi vetenata kompenzacija deka nema da bidat obelodeneti nivnite tajni od 538

privatniot `ivot. Ottamu, glavnite karakteristiki na organiziraniot kriminal mo`at da se svedat na slednovo: 10 Kriminalnata organizacija ima traen karakter. Taa ne se sozdava samo za izvr{uvawe na opredelen broj krivi~ni dela, nitu samo na opredeleno vreme. Edna{ sozdadena, taa ima tendencija takva i da ostane. 20 ^len na kriminalnata organizacija glavno se stanuva vrz osnova na vrbuvawe ili so uceni, a mnogu retko dobrovolno. Obi~nite, pa duri i profesionalnite kriminalci gi odbegnuvaat kriminalnite organizacii i se ~uvaat od niv, za{to znaat deka ako edna{ stanat nivni ~lenovi toa ostanuvaat zasekoga{ ili }e bidat likvidirani. 30 Organizacijata e postavena na principi na hierarhiska subordinacija i bezuslovna pokornost na poniskite od povisokite ~lenovi. 40 Orgaznizacijata go {titi sekoj svoj ~len kako pred sud i pred drugite organi na vlasta, taka i od drugite kriminalni organizacii. 50 Vo sekoja organizacija postoi kaznen kodeks. Naj~esta kazna e smrtnata kazna koja se izvr{uva vo slu~aj na predavstvo na policijata ili na druga kriminalna organizacija, ili vo slu~aj koga postoi opasnost do toa da dojde. Pokraj smrtnata kazna postojat i telesni kazni i namaluvawe na prihodite. 60 Sekoj ~len na organizacijata prima redovna plata, a za "posebni zaslugi" i posebeni honorari. 4. Dejnostite so koi se zanimavaat kriminalnite organizacii se delat na onie {to se vr{at legalno i nelagalno. Me|u nivnite nelegalnite aktivnosti glavno se pomesteni: proizvodstvo i promet so narkotici, uceni i reketirawe,965 korupcijata i pereweto na pari. Me|u legalnite aktivnosti se izdvojuvaat: organizairawe na kockarnici, organizirana prostitucija, promet so nedvi`nosti, i dru965

"Sovremeniot reket go so~inuvaat 5-10 lu|e vo zavisnost od konkretnoto pole na dejnost. Me|utoa, vo dvaesetite i triesetite godini od XX vek, reketot bil mnogu pogolem i broel nekolku desetici, ili duri i nekolku stotini ~lenovi. Osnovniot metod na rabota na reketot e iznuda so upotreba na fizi~ka sila. Od `rtvata se iznuduvaat pari. Dokolku `rtvata ne gi predade parite sleduva pretepuvawe, ubistvo, uni{tuvawe na stokata ili na imotot, kidnapirawe na ~lenovite na semejstvoto, podmetnuvawe na bombi, po`ari i sl. Reketite kako oblici na kriminalitetot se poznati u{te od krajot na XIX vek vo Wujork i ^ikago, me|utoa naglo se namno`ile i stanale forma na organiziran kriminal vo Amerika duri po Prvata Svetska vojna, po voveduvaweto na prohibicijata. Za "tatko" na moderniot reket se smeta pro~ueniot ~ika{ki voda~ na podzemjeto, Al Kapone (Alphonse Capone)." Davidovi}, D. Kriminologija, str. 46-47.

539

ga stoka (obleka, prehrambeni proizvodi i sl), ugostitelska dejnost (dr`ewe na kafani, restorani i picerii), pornografska industrija, pa duri i prozvodstvo na stoki koi nosat visok profit (obi~no cigari i alkohol). 5. Na me|unarodno ramni{te vladite ja priznavaat okolnosta deka vo sovremeniot svet na me|usebna zavisnost nitu edna dr`ava ne mo`e samostojno da se odr`uva vo borbata protiv organiziraniot kriminalitet. Od tie pri~ini zaradi suzbivawe na organiziraniot kriminalitet najgolemiot broj dr`avi vo svetot prezemaat niza merki od koi prioritetni se onie na me|unaroden i vnatre{en krivi~nopraven plan. 10 Na me|unaroden plan poznati se nastojuvawata na Me|unardodnoto zdru`enie na ON za prevencija i suzbivawe na kriminalitetot koe na dva od svoite kongresi (petiot i sedmiot) gi usvoi Milanskiot plan za akcija i tri rezolucii: za oganiziraniot kriminalitet, za ilegalna trgovija so droga i za teroristi~kite krivi~ni dela. Najva`niot ~ekor na ovoj plan sepak e napraven so donesuvaweto na Konvencijata na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminalitet odobrena od Generalnoto sobranie na ON na 15 noemvri 2000, be{e otvorena za potpi{uvawe na konferencijata odr`ana na 1215 dekemvri 2000 godina vo Palermo (Italija) i na istata i pristapija pove}e od 130 dr`avi.966 Ovaa Konvencija, za koja so pravo se istaknuva deka pretstavuva nov instrument vo sprotivstavuvaweto na transanacionalniot organiziran kriminal, vleze vo sila otkako ja ratifikuva 40 dr`avi. Aneks na Konvencijata pretstavuvaat dva va`ni protokoli: 10 Protokolot za prevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovijata so lica, osobeno `eni i deca, i 20 Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden ili vozdu{en pat. Konvencijata, koja e vtemelena vrz me|unarodnata sorabotka vo ovaa oblast, e naso~ena protiv organiziranata trgovija so droga, oru`je, nuklearni materii, protiv trgovijata so lu|e za nivno ekonomsko iskoristuvawe i prostitucija i krium~arewe na migranti, kako i protiv korupcijata, izmami, perewe na pari i popre~uvaweto na pravdata. So nea od dr`avite potpisni~ki se bara vo svoeto nacionalno zakonodavstvo da gi inkriminiraat site formi na takviot organiziran kriminal, da vostanovat odgovornost i za pravite lica, da ovozmo`at konfiskacija i odzemawe na pridobivkite od site vidovi kriminalni aktivnosti,967 da gi pro{irat mo`nostite i da ja zabrzaat postapkata 966

Tekstot na ovaa Konvencija vo prevod na Prof. d-r T. Stojanovski mo`e da se najde vo Zbirkata na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcijata, Forum, Skopje, 2002, str. 142-184. 967 Spored Konvencijata dr`avata treba da gi konfiskuva prinosite od organiziraniot kriminal, ili ako toa ne e mo`no, imotot vo istata protivrednost so onaa steknata so kriminalnoto dejstvie.

540

za ekstradicija na nivnite storiteli,968 da vospostavat soodvetna za{tita na svedocite protiv organiziranite kriminalni grupi, da ja zacvrstat sorabotkata vo pronao|aweto i goneweto na osomni~enite i da ja poddr`at prevencijata od organiziran kriminal kako na nacionalno taka i na me|unarodno ramni{te. Konvencijata se gri`i i za obezbeduvawe sredstva za zamjite koi imaat potreba od pomo{ za zaedni~ka borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal. Trgnuvaj}i od toa deka usoglasuvaweto na nacionalnite zakoni e od re{ava~ko zna~ewe za efikasna borba, Konvencijata osobeno se fokusira na planot na sprotivstavuvaweto na: 10 u~estvoto vo organizirani kriminalni grupi, 20 pereweto na pari,969 30 korupcijata i 40 popre~uvaweto na pravdata (dejstvija koi vklu~uvaat upotreba na sila, zakana ili namera za vlijanie vrz svedoci ili pak vrz pravosudnite slu`beni lica za sproveduvawe na zakonite).970 Nejzinata osnovna ideja i intencija e barem na ovie ~etri ramni{ta da se obezbedi harmonizirawe na nacionalnite zakoni, taka {to kriminalnite dejstvija storeni vo edna dr`ava vo isto vreme }e pretstavuvaat kriminalni dejstvija i vo site drugi zemji. Na toj na~in treba da se izbegne praktikata, so ednostavnoto preminuvawe na dr`avnata granica, ekstradicija na golem broj opasni kriminalci, da ostane re~isi nevozmo`na. Zaradi ostvaruvawe na navedenite celi, poimot transnacionalen kriminalitet e opredelen kako dejstvie {to e izvr{eno vo pove}e dr`avi, ili ako e izvr{eno vo edna a kontrolirano od druga dr`ava, od strana na kriminalna grupa koja dejstvuva vo nekolku dr`avi, ili ako efektite na krivi~noto delo izvr{eno vo edna se prenesuvaat vo druga dr`ava. Pod organizirana kriminalna grupa se podrazbira grupa od tri ili pove}e ~lena koja egzistira odreden period i dejstvuva so cel da izvr{i edno ili pove}e seriozni krivi~ni dela zaradi obezbe968

Za taa cel dr`avite ~lenki se obvrzani: 10 da gi identifikuvaat krivi~nite dela sodr`ani vo Konvencijata kako ekstradibilni toga{ koga ne postoi dogovor za ekstradicija so dr`avata vo koi se nao|a osomni~enoto lice, 20 da ja zabrzaat procedurata za ekstradicijata, i 3 0 da go unapredat sklu~uvaweto bilateralni i multilateralni dogovori vo koi }e bide predvidena efikasna ekstradicijata za ovie dela. Zna~ajno e i toa {to Konvencijata go oficijalizira na~eloto aut dedere, aut punire (~l. 16 st. 10). 969 Vo ovaa smisla Konvencijata gi obvrzuva zemjite potpisni~ki: 10 da izgradat mehanizmi za kontrola na finansiskite institucii, kako i da gi licenciraat i da go sledat nivnoto rabotewe, 2 0 da ja ograni~at tajnosta na bankarskoto rabotewe so cel da se ovozmo`i i istra`uva pereweto na pari, 3 0 da gi zabranat anonimnite bankovi smetki ili smetki pod la`no ime, 4 0 da izgradat finansiski informativni edinici zaradi sobirawe, analiza i davawe informacii za potencialnoto perewe na pari i drugite vidovi finansiski kriminal. 970 Vidi: ~l. 23 od Konvencijata.

541

duvawe finansiska ili materijalna korist.971 Kon takvoto odnesuvawe e priklu~eno organiziraweto, pottiknuvaweto ili pomagaweto vo izvr{uvawe na seriozno krivi~no delo izvr{eno od organizirana od kriminalna grupa. Seriozno krivi~no delo pak, e delo za koe e predvidena kazna li{uvawe od sloboda od najmalku ~etiri godini. Zaradi efikasno ostvaruvawe na postavenite zada~i so Konvencijata se predvideni razni formi na zaemna sorabotka na dr`avite potpisni~ki pri sobiraweto dokazi i razmena na informacii (obezbeduvawe originali ili odobreni kopii od relevantni dokumenti i zapisi, vklu~itelno i na bankovi, finansiki, korporaciski ili biznis dokumenti i drugi pismeni dokazi, dozvola na svedo~ewe i drug vid pravna pomo{ preku video vrski i drug vid moderni komunikacii). Konvencijata obezbeduva za{tita na svedoci (~l. 24), i za{tita na `rtvite od organiziraniot kriminal (~l. 25) no, za `al, i za{tita na

lica koi u~estvuvat ili u~estvuvale vo organizirani kriminalni grupi preku izrekuvawe poblagi kazni, pa duri i imunitet od gonewe (!?) za ostvaruvawe zna~ajna sorabotka vo istragata ili vo goneweto za delo od nivnata oblast (~l. 26). Spored moe mislewe, ovde ne se raboti za ni{to drugo, tuku za mehanizam na eklatantno cenkawe so pravdata koj, vo dr`ava koja se dr`i do na~elata na pravnata dr`ava, po nikoja cena ne treba nikoga{ da bide dopu{ten. 20 Na vnatre{en plan, SAD u{te vo 1970 godina go donese Organized Crime Control Act. Po tie stapki, iako posporo nastojuvaat da odat i drugite dr`avi. 6. Naporedno so inovaciite vo materijalnoto krivi~no pravo, sovremenite formi na opasen kriminalitet koj naj~esto se vr{i na organiziran na~in kakvi {to se terorizmot, trgovijata so droga, organiziraniot ekonomski kriminalitet i korupcijata, predizvikaa i opredeleni intervencii vo procesnoto zakonodavstvo, a osobeno vo pogled na dozvolenite zakonski metodi i tehniki za otkrivawe na krivi~nite dela (operativni pretkrivi~ni dejstvija)972 koi mo`at da se ozna~at kako vonredni ovlastuvawa na organite na otkrivawe, odnosno istra`nite organi. Vo taa smisla se pro{iruvaat mo`nostite za prislu{kuvawe i registrirawe na sodr`inata na telefonskite i drugite elektronski i po{tenski komunikacii i pismeni pratki, ovozmo`uvawe pristap kon bankarskite smetki i dokumentite za transver na po971

Pokraj ovoj poim Konvencijata operira i so poimot strukturirana grupa koja se formira namerno za momentno izvr{uvawe na krivi~ni dela. Nejzinite ~lenovi mora da imaat formalno definirani ulogi, kontinuitet na ~lenstvoto ili razviena struktura. Vidi: ~l. 1 od Konvencijata. 972 Za toa pove}e kaj: Grop, V. Specijalni metodi na istraga vo borbata protiv organiziraniot kriminalitet, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 71-78. i Knape, K. Nadnacionalni istra`ni tehniki - neophodnost vo idninata na te{kiot organiziran kriminalitet, Bezbednost, Skopje, 1996/1-2, str. 76-84.

542

golemi pari~ni sumi, tajno snimawe ili fotokopirawe na delovnata dokumentacija, tajno vleguvawe vo delovni ili stanbeni prostorii ili infiltrirawe na policiski agenti ili sorabotnici vo samite kriminalni organizacii. Vo funkcija na poefikasno pribirawe na dokazi za ovie specifi~ni zlostorstva vo sovremni uslovi e karakteristi~na i pojavata na prilagoduvawe na organizacionata struktura na policijata, javnite obvinitelstva i sudovite na specifi~nite barawa vo ovaa oblast. Vo taa smisla se pove}e e prisutna tendencijata kon specijalizacija i osposobuvawe na posebni oddelenija (posebni slu`bi za suzbivawe na terorizmot, organiziraniot ekonomski kriminali sl.) i kadri koi vo prv red }e se orientiraat kon suzbivaweto na ovoj vid na kriminal.973 Vo taa smisla intenzivno se razviva i koristi soodvetna me|unarodna sorabotka kako i neposredna tehni~ka pomo{ na me|unarodni eksperti. Vo ovaa oblast ne izostanuva i doslednoto sledewe na programite i preporakite na me|unarodnite organizacii na planot na suzbivaweto na site vidovi organiziran kriminalitet. Vo odnos na suzbivaweto na organiziraniot kriminal vpe~atliva e i tendencijata za formirawe razni formi na politi~ka kontrola i koordinacija vo parlamentot i vladata koi imaat zada~a ne samo da ja sledat efikasnosta na represivnite mehanizmi, tuku ednovremeno i preventivno da gi naso~uvaat idnite aktivnosti so posredstvo na posebni zakoni,974 ili op{ti i posebi nacionalni programi za borba protiv site vidovi organiziran kriminalitet ili samo so nekoi nego973

Vo ovaa smisla zaslu`eno mesto mu pripa|a na sozdavaweto na Evropskiot dr`aven sovet ("EVROPOL"). "EVROPOL" e institucija na Evropskata unija za borba protiv organiziraniot kriminalitet koja deluva od 1993 godina so sedi{te vo Hag. Osnovan e so [engenskata spogodba od 1985 i dogovorot od Mastriht od 1992 godina. Zamislena e kako idna evropska policija so primarna zada~a - borba protiv me|unarodniot organiziran kriminalitet povrzan so droga i perewe pari (pronao|awe na mre`a na megunarodni kriminalni organizacii vo ramkite na ~lenkite na Evropskata Unija spored primerot na amerikanskata FBI). Vo svojata prva faza EVROPOL sli~no kako INTERPOL treba da se gri`i za brza razmena na podatoci. 974 Me|u programite od preventiven karakter spa|aat zakonite za zadol`itelno iska`uvawe na imotnata sostojba na funkcionerite pred i po nivnoto nazna~uvawe na visoki dr`avni polo`bi (Estonija, Polska, Romanija, Rusija), zakoni koi gi reguliraat dr`avnite nabavki (vidi: Zakon za javni nabavki, "SV RM", 1998/26), zakoni koi obezbeduvaat poni{tuvawe na gra|anskopravni dogovori zaklu~eni vrz osnova na korupcija, zakoni koi gi zgolemuvaat stepenot na odgovornosta i etikata vo vr{eweto na slu`benite zada~i na nositeliet na javni (osobeno na zakonodavnite, izvr{nite, kontrolnite i pravosudnite funkcii) i ja inkriminiraat korupcijata osobeno vo komercijalnite transakcii so stranski zemji.

543

vi poedine~ni oblici kako {to se narkokriminalitetot, korupcijata i sl. Fakt e me|utoa, deka zaradi postoeweto na mehanizmot na korumpiraweto na nositelite na vlasta nositelite na organiziraniot kriminalitet naj~esto se abolirani od krivi~noto gonewe. Od tie pri~ini, kako i ottamu deka kriminalnite organizacii se infiltrirani vo politi~kiot sistem i legalnata ekonomija, ovoj kriminalitet ostvaruva ogromni negativni posledici vrz prirodata na socijalnite, ekonomskite, politi~kite pa duri i vrz kulturnite odnosi na opredelena zemja. Ottamu i borbata so ovoj kriminalitet e izvonredno te{ka i makotrpna zada~a koja nalaga prezemawe na permanentni i trajni aktivnosti na site ovlasteni faktori vo prv red na planot na suzbivaweto na ovaa pojava. 7. [to se odnesuva na dosega{ni aktivnosti vo preventivnoto i

represivnoto suzbivawe na organiziraniot kriminalitet vo na{ata zemja, treba da se istakne deka najprvin bea organizirani dve me|unarodni sovetuvawa: prvoto vo sorabotka so Sovetot na Evropa na tema "Usoglasenosta na pravilata {to se odnesuvat na organiziraniot kriminalitet i pravnite propisi so koi se regulira krivi~noto gonewe," vo Ohrid na 9 i 10 maj 1996 godina i, vtoroto, na tema "Pravnata dr`ava i organiziraniot kriminalitet" odr`ano vo Skopje na 14. 06. 1996 godina. Na ovie sovetuvawa, a podocna mnogu po~esto i vo stru~nata literatura, bea zagatnati brojni aspekti na organiziraniot kriminalitet i predlozi i soodvetni re{enija za bespo{tedna borba za negovo suzbivawe. I pokraj specifi~nostite predopredeleni od regionalnite uslovi i negovite fenomenolo{ki aspekti vo na{ata zemja, na ova mesto nema posebno da se zadr`uvame vrz site aspekti, za{to vo osnova se sli~ni so sredstvata i metodite {to vo toj pogled se koristat nasekade vo svetot. Smetame me|utoa, deka vo taa smisla }e bide dovolno ako navedeme deka kaj nas od noemvri 1996 godina vleze vo sila nov moderen krivi~en zakonik vo koj se pomesteni brojni odredbi {to se odnesuvaat na spre~uvaweto na organiziraniot kriminal.975 975

Toa se odredbite pomesteni vo slednive ~lenovi: 68, 98, 99, 100, 123, 191, 210, 215, 216, 231, 232, 236, 237, 250, 251, 253, 254, 258, 273, 277, 278, 309, 310, 312, 313, 316, 357, 358, 359, 385, 386, 392, 394, 395, 396, 398, 402, 403, 428, 419 i 421. So niv se inkriminiraat: odzemaweto na predmeti, osnovata i na~inot na odzemawe na imotnata korist od poedinci i pravni lica, ubistvoto, posreduvawe vo vr{ewe prostitucija, nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovoto telo, neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet opojni drogi, ovozmo`uvawe na u`ivawe opojni drogi, neovlasteno pribavuvawe i raspolagawe so nuklearni materii, vnesuvawe opasni materii vo zemjata, te{kata kra`ba, razbojni{tvo i razbojni~ka kra`ba, osiguritelni izmami, prodirawe vo kompjuterski sistemi, neovlasteno primawe podaroci, la`en ste~aj, iznuda, "perewe" pari, nedozvolena trgovija, krium~arewe, ubistvo i grabnuvawe na pret-

544

Vladata na Republika Makedonija poka`a opredelen interes i za normatiovno ureduvawe na borbata protiv trgovijata so droga, korupcijata i pereweto pari. Vo taa smisla zboruva faktot deka vo juli 1996 godina od nejzina strana be{e donesena Programa za borba protiv zloupotrebata i trgovijata so droga.976 Vo soglasnost potrebata od sproveduvaweto na Programata e formirana i Dr`avna me|uresorska

komisija za borba protiv nedozvolenoto proizvodstvo, trgovija i zloupotreba na droga, koja, vo 1997 godina, od svoja strana donese i sopstvena programa za kontrola na proizvodstvoto i prometot so drogi.977 Od rabotata na ova komisija proizleze i inicijativata za donesuvawe

Zakon za kontrola na proizvodstvoto i prometot so narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori i za preventiva na zloupotrebata na drogi i psihotropni supstancii. Navedeniot Zakon, me|utoa, do denes ne e izraboten. Sledniot ~ekor vo nasoka na spre~uvawe na stavnici od najvisokite dr`avni organi, oru`en bunt, terorizam, {piona`a, primawe i davawe potkup, protivzakonito posreduvawe, u~estvo vo tolpa {to }e izvr{i krivi~no delo, nasilstvo, dogovor za izvr{uvawe krivi~no delo, zlostorni~ko zdru`enie, izrabotuvawe i nabavuvawe oru`je i sredstva nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo, nedozvoleno dr`ewe na oru`je i rasprskuva~ki materii, komar, nedozvoleno preminuvawe na dr`avna granica, organizirawe na grupa i potka`uvawe na izvr{uvawe na genocid i voeni zlostorstva, zasnovawe ropski odnosi i prevoz, na lica vo ropski odnos, me|unaroden terorizam i zemawe zalo`nici. 976 Vidi: "SV RM, 1996/35." Programata vo sebe gi vklu~uva slednite 0 celi: 1 usoglasuvawe na legislativata so barawata na konvenciite na ON za kontrola na drogata, 20 sozdavawe centralen informativen sistem za borba so droga, 30 razvivawe programi za lekuvawe, rehabilitacija i op{testvena reintegracija na korisnicite na droga vrz osnova na zgolemena participacija na zaednicata, 40 osnovawe na mre`i od soveti na op{tinsko nivo so u~estvo na lokalnata uprava, policijkata, sudstvoto, zdravstvoto, obrazovanieto, obrazovnite organizacii i privatniot sektor vo pogled na formuliraweto na soodvetni lokalni preventivni programi, 50 podobruvawe na operativnite sposobnosti na agenciite za sproveduvawe na zakonot preku obuka i podobruvawe na opremata i zgolemuvawe na participacijata na zaednicata vo preventivnite programi i podigawe na javnata svest preku aktivno deluvawe na masovnite mediumi. 977 Osnovnite celi na Programata se: 1 0 da ja namali pobaruva~kata za drogi i psihotropni supstancii, 20 da go spre~i ilegalniot promet i proizvodstvoto na drogi, psihotropni supstancii i prekurzori, i 3 0 da gi spre~i i/ili namali negativnite pojavi {to se javuvaat vo vrska so proizvodstvoto, prometot i upotrebata na drogi i psihotropni supstancii kako {to se: delinkvencija, kriminal, neuspeh vo u~ili{teto, propa|awe na semejstvoto, voznemiruvawe na gra|anite, popre~uvawe na nastavata, degradacija na `ivotnata sredina, ekonomski zagubi i dr.

545

organiziraniot kriminalitet be{e donesuvaweto na Zakonot za spre~uvawe na perewe pari.978 Vo taa smisla treba da se izdvoi ratifikacijata na Dogovorot za sorabotka vo prevencijata i borba protiv prekugrani~niot kriminal979 i sekako donesuvaweto na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata koj formalno vleze vo sila na 1. 03. 2002, a su{tinski so formiraweto na antikorupciskata komisija vo noemvro 2002 godina. Od mnogubrojnite drugi aktivnosti {to bea inicirani vo ovaa sfera, zaslu`eno vnimanie ima i bezrezervnoto vklu~uvawe na na{ata zemja vo dolgoro~nata zaedni~ka programa na Sovetot na Evropa, Komisijata na Evropskata zaednica i PHARE protiv korupcijata i organiziraniot kriminal vo zemjite vo tranzicija nare~ena "Oktopod." Podednakvo vredno e da se spomne i odr`anata obuka na tema "Prevencija na organiziraniot kriminal i korupcijata" pod zaedni~ko pokrovitelstvo na Oddelot na ON za prevencija na kriminalot i krivi~na pravda od Viena i UNPREDEP, {to be{e odr`ana vo Skopje od 24 - 30 septemvri i od 13 - 17 oktomvri 1997 godina. I na dvata sobiri bea istaknite pozitivni ocenki za dostignatite usilbi na na{ata zemja vo suzbivaweto na kriminalitetot. Op{t zaklu~ok na Evropskata komisija, Sovetot na Evropa i Oddelot za prevencija na 978 979

"SV RM," 2001/5. Vidi: "SV RM," - Me|unarodni dogovori, 2000/16. So ovoj Dogovor e

formiran Regionalen centar na Jugoisto~na evropa za suzbivawe na prekugrani~en kriminal (Southeast European Cooperative Initiative Regional Center for Combating Transborder Crime - SECI) so sedi{te vo Bukure{t, ~ii celi se suzbivawe na prekugrani~niot kriminal, davawe prilog kon eliminacija na faktorite {to ostvaruvaat negativno vlijanie vrz ekonomskiot razvoj na zemjite od regionot i sorabotka so relevantni me|unarodni organizacii. Za taa cel SECI raboti spored preporakite na INTERPOL i Svetskata Carinska organizacija. SECI go so~inuvaat: Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Grcija, Ungarija, Makedonija, Moldavija, Romanija, Jugoslavija, Slovenija i Turcija. Organizacionata {ema na Centarot se sostoi od Zaedni~ki komitet za sorabotka kako najvisoko telo sostaveno od pretstavnici na Ministerstvata za finansii i vnatre{ni raboti na sekoja od ~lenkite, so operativen oddel, praven oddel, administrativen oddel i sekretarijat. Operativnata struktura na Centarot ja so~inuvaat po dva oficiri za vrska (imenuvani od sekoja ~lenka od carinata i policijata), nacionalno telo za koordinacija (osnovano vo sekoja od dr`avite ~lenki so zada~a da gi selektira i dostavuva podatocite do oficirite za vrska) i operativni rabotni grupi (specijalizirani za rabota na teren i davawe podatoci za Centarot). Operativnite rabotni grupi se formirani za: trgovija so lu|e (Romanija), stopanski kriminal (Hrvatska), trgovija so drogi (Bugarija), ukradeni vozila (Ungarija), finansiski i kopjuterski kriminal (Makedonija) i Carinska vrednost na stoki (Albanija).

546

kriminalot i krivi~nata pravda e "deka i pokraj site problemi so koi se sudri na{ata zemja vo procesot na tranzicija, Republika Makedonija postignala zna~itelen napredok vo svoite usilbi da im se sprotivstavi na korupcijata i organiziraniot kriminal." Me|utoa, mora da se priznae deka edno se usilbite, a sosema drugo postignatite prakti~ni rezultati na ovoj plan koi ni od daleku ne zadovoluvaat. So ogled deka vo slu~ajot na organiziraniot kriminalitet se raboti na kompleksni pojavi koi baraat natamo{no deluvawe {to vo celost }e go garantiraat uspehot vo borbata protiv ovaa internacionalno zlo, od sostanokot vo Sofija (12 - 14 dekemvri 1996 godina) i od seminarot vo Skopje proizlegoa i konkretni preporaki za natamo{na akcija. Vo interes na obezbeduvaweto vistinski rezultati vo ovaa oblast nesomneno e deka treba da se podvle~at prioritetnite urgentni oblasti od zna~ewe za natamo{no efikasno deluvawe so precizno i jasno postavuvawe na celite i potrebnite sredstva za nivno ostvaruvawe. Ottamu: 10 So cel da se podobri procenkata na korupcijata i organiziraniot kriminal treba da se pravat usilbi za revidirawe na ve}e postojnite postapki za sobirawe i analizirawe na podatoci, kako i na politikata na podr{ka na istra`uvawata za otstranuvawe na voo~enite nedostatoci vo pogled na dostapnosta na relevantni statisti~ki podatoci i na (ne)informiranosta vo vistinskata priroda na problemite vo zemjata. 20 So cel da se zgolemi svesta kaj javnosta za opasnosta od korupcijata i organiziraniot kriminal treba da se pravat dopolnitelni usilbi preku koordinirano deluvawe na mediumite da se podigne svesta na javnosta za gorenavedenite problemi. Vo taa smisla se nastojuva da se deluva osobeno vo sferata na: javnoto obrazovanie zaradi voveduvawe obrazovni programi koi }e go zasilat sozdavaweto kultura za po~ituvawe na moralnosta i legalitetot; sozdavawe na informativni kanali za dobrovolno prijavuvawe na slu~ai na korupcija i organiziran kriminal od strana na javnosta; za{tita na policiskite informatori. 30 So cel da se zasili prevencijata na korupcijata i organiziraniot kriminal kako va`no nadopolnuvawe na represivnata politika vo ovaa oblast, se poprisutno treba da bide nastojuvaweto da mu se dade visok prioritet na primenata na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata so koj se vospostaveni standardi na odnesuvawe na upravata i vrabotenite vo javnite slu`bi. Vo funkcija na preventivnoto deluvawe treba da se gledat i usilbite:  za izrabotka na programa za pravna, administrativna i kulturna inicijativa za borba protiv korupcijata;  formirawe na me|unarodno telo za suzbivawe na korupcijata, 547

 poostruvawe na kaznenata politika za opredeleni formi na korumptivno odnesuvawe,  kadrovsko, materijalno-tehni~ko zajaknuvawe na slu`bata za borba protiv organiziraniot kriminalitet vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako i sozdavawe mo`nosti za nivna specijalizacija i usovr{uvawe vo zemjata i vo stranstvo,  vospostavuvawe procedura za konfiskacija na imot steknat preku organiziran kriminal, korupcija i "perewe" pari,  razgleduvawe na mo`nosti za normativno ureduvawe na mo`nosta za premestuvawe na tovarot na doka`uvawe vo pogled na odzemaweto na imot kako rezultat od krivi~no gonewe na onie lica koi bile osudeni za reket i sli~ni krivi~ni dela,  formirawe na finansiska policija so site neophodni, kadrovski i materijalni resursi,  vospostavuvawe standardi za dobro upravuvawe i legitimno trgovsko i finansisko rabotewe i razvivawe mehanizmi za sorabotka na spre~uvawe na korupcijata. 40 So cel da se moderniziraat istra`nite sredstva na na~in {to }e bide konzistenten so Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, Republika Makedonija mora da nastojuva vo nacionalnoto zakonodavstvo da za`iveat odredbite za koristewe na dopolnitelni specijalni istra`ni merki kako {to se: prislu{kuvawe na telefon, elektronsko nabquduvawe, koristewe na anonimni informatori, tajni agenti i tehniki na informirawe, sorabotka so svedoci vklu~uvaj}i i porane{ni u~esnici vo kriminalni asocijacii. Vo vrska so ovaa cel kako i zaradi sozdavawe poprikladni uslovi za prijavuvawe na slu~ai za organizirawe na kriminal od po{irokata javnost se nalo`uva i potrebata od za{tita na svedoci koi raspolagaat so relevantni informacii. Vo taa smisla treba da se vlo`at usilbi {to }e go usoglasi nacionalnoto zakonodavstvo so Programata za akcija protiv korupcija uslovena od strana na Komitet na ministrite na Sovetot na Evropa vo noemvri 1996 godina i so Rezolucijata na Evropskiot sovet od noemvri 1995 godina za za{tita na svedocite vo borbata protiv me|unarodno organiziraniot kriminal. 50 So cel da se intenzivira me|unarodnata sorabotka vo borbata protiv organiziraniot kriminalitet potrebni se i intenzivni ~ekori da se prifati Evropskata konvencija za ekstradicija od 1957 godina (so dopolnitelniot protokol od 1978 godina), Evropskata konvencija za me|usebna krivi~no-pravna pomo{ od 1959 godina (so dopolnitelniot protokol od 1978 godina) i Konvencijata za "perewe" pari, potraga i zaplenuvawe i konfiskacija na sredstva od kriminalot od 1990 godina, za nivna konkretna primena vo sekojdnevniot `ivot. Vo soglasnost so toa se i usilbite za prakti~na reforma za sproveduvawe na ovie me|unarodni konvencii. Vo taa smisla se te`nee da se sozdade i efikasna pravna regulativa vo koja }e im se dade 548

opredelen prioritet na: odzemaweto na nelegalno steknati prihodi; zgolemuvaweto na efikasnosta na postojnite metodi za me|unarodna komunikacija i zgolemuvaweto na svesta kaj relevantnite pravni i procesualni barawa. So ogled na postojnite zgolemuvawa na stapkata na kriminalitetot i faktot deka krivi~nite dela stanuvaat sî poseriozni, pokompleksni i poprofesionalni i ottamu pretstavuvaat golema zakana vo odnos na ~ovekovite prava i individualnite slobodi i natamu treba da se vlo`uvaat konkretni usilbi i na planot na:  suzbivaweto na organiziraniot i drugite vidovi nasilen kriminal, vklu~uvaj}i gi ubistvata, grabe`ite, kidnapirawata, teroristi~kite dela i tn.,  finansiski ispituvawa, vklu~uvaj}i barawe, sorabotka od bankarskiot i finansiskiot sistem,  ispituvawe i gonewe na slu~aj na korupcija vo javniot i privatniot sektor,  zgolemuvawe na preventivni i represivni aktivnosti vo suzbivawe na ekolo{kiot kriminal, kompjuterizmot i "tehnolo{kiot" kriminal kako i na site drugi organizirani pojavni oblici na nedozvoleno povedenie. Zaradi uspe{no ostvaruvawe na navedenite prioritetni celi, site usilbi {to gi pravi vo Republika Makedonija treba da se doveduvaat vo funkcija na zgolemenata potreba od me|unarodna sorabotka i toa ne samo so zemjite od Jugoisto~na Evropa tuku i so zemjite na Evropskata Unija, kako i preku sozdavaweto vrski so me|unarodnite organizacii i agencii kako {to se ON, INTERPOL, EVROPOL i drugi. 8. Predlozi i sugestii za natamo{no deluvawe. Osven za interesite na poedinecot ili na institucijata kon koi se naso~eni, organiziraniot kriminal i terorizmot sî pove}e pretstavuvaat seriozna zakana i zagrozuvawe i za op{testvenata zaednica vo celina. Tokmu zatoa, vospostavuvaweto i organizacionoto jaknewe na {irokiot spektar na me|unarodnopravnite modaliteti na sorabotkata i zaedni~koto nastapuvawe vo nivnoto spre~uvawe, pred me|unarodnata zaednica, se nalo`uva kako edna od nespornite sovremeni potrebi. Ottamu, vo vrska so unapreduvaweto na sorabotkata vo oblasta na pravdata i borbata so organiziraniot kriminal treba da se stava akcent vrz slednive konkretni predlozi i sugestii. 10 Od prioritetno zna~ewe e utvrduvaweto i usvojuvaweto na

me|unarodno prifatliva definicija na organiziraniot kriminalitet. Takvata definicija e neophodno potrebna zaradi jasno vostanovuvawe i prepoznavawe na pojavnite oblici na organiziraniot kriminalitet, i vo taa smisla odbegnuvawe na site eventualni nedorazbirawa koi vo startot mo`at da sozdadat pote{kotii vo ostvaruvaweto na uspe{na sorabotka na toj plan. Potsetuvame deka pra{aweto za definirawe na organiziraniot kriminal be{e diskutirano na Svetska549

ta ministerska konfenrencija za organiziran transnacionalen kriminal vo Neapol od 21-23 noemvri 1994 godina. 20 Trgnuvaj}i od potrebata za iznao|awe posigurni sredstva vo borbata protiv organiziraniot i drugite vidovi na osobeno opasen kriminal, isto taka treba da se promovira pogolema me|unarodna sorabotka {to bi mo`ela da se izvede na dve ramni{ta. Na prvoto ramni{te, bi mo`elo da egzistira me|unarodno koordinativno telo {to redovno }e se sostanuva, a na vtoroto ramni{te, ad hoc rabotni tela {to }e bidat mobilizirani za istra`uvawe na posebni slu~ai. Me|unarodnoto koordinativno telo bi gi imalo slednive zada~i navedeni vo memorandum za razbirawe potpi{an me|u vladite na vklue~nite dr`avi:  Vospostavuvawe celosna i efikasna razmena na informacii vo vrska so prezemenite i dogovorenite aktivnosti na site vladi vo borbata protiv organiziraniot kriminal, korupcijata, pereweto pari i terorizmot.  Obezbeduvawe dobienite informacii da bidat distribuirani na na~in {to }e gi zgolemi operativnite aktivnosti i }e obezbedi podr{ka za me|unarodnite istragi i krivi~niot progon na ~lenovite na kriminalnite mre`i i kriminalnite ekonomski asocijacii.  Razvivawe na strate{ki pristap za borba protiv organiziraniot kriminal, korupcijata i pereweto pari.  Harmonizirawe na pristapite i aktivnostite prezemeni od strana na sekoja vlada, so izbegnuvawe na udvojuvawe, obezbeduvawe poefikasna upotreba na silite i uveruvawe deka istra`nite aktivnosti se celosno koordinirani.  Inicirawe na monitoring na me|udr`avni specijalni tela formirani za istra`uvawe specifi~ni slu~ai na organiziran kriminal, korupcija, "perewe" pari i terorizam. Me|udr`avnite specijalni tela treba vo prv red da bidat organizirani na ad hoc osnova za da se obezbedi deka site relevantni organi i upravi se vklu~eni vo kompleksni istragi. Ovde bi trebalo da bide vklu~en personal koj }e poseduva komplementarni soznanija potrebni za sofisticirana analiza i istraga vo slu~ai na organiziran kriminal, korupcija i "perewe" pari. Me|udr`avnite specijalni tela treba da poseduvaat: javni zadol`enija i referencijalni poimi; priod kon relevantni informacii i ekspertizi od vklu~enite vladi i dovolen vremenski period za vodewe kompleksni istragi. 30 Vo vrska so prethodnoto, od osobeno zna~ewe e da se vospostavi i posebna me|udr`avna sorabotka na operativno ramni{te. Takvata sorabotka e va`na so ogled na toa deka mnogu kriminalni organizacii se od transnacionalen karakter. Ottamu, kako prvo barawe se nalo`uva mre`ata na organite na progonot da ima ist takov karakter. Vo taa smisla e nu`no sozdavawe baza na podatoci {to }e opfa}aat: 550

 Informacii za kriminalcite vo sekoja dr`ava posebno, mre`ite i organizaciite {to tie gi formiraat i aktivnostite so koi se zanimavaat.  Informacii za transnacionalni kriminalni aktivnosti vo sosednite zemji {to mo`at da navlezat vo Republika Makedonija.  Informacii za vrskite me|u kriminalnite organizacii nadvor od Republika Makedonija i onie {to operiraat vo zemjata;  Relevantni informacii {to se dostavuvaat redovno ili povremeno od razli~ni ministerstva i institucii vo ramkite na vladata, kako i od strana na finansiski institucii. 40 Naglasuvaj}i ja serioznosta na posledicite od prisustvoto na organizirani oblici na kriminalitetot i terorizmot vo odnos na vladeeweto na pravoto i funkcioniraweto na pravnata dr`ava, posebno ja istaknuvam potrebata od brzo sklu~uvawe na multilateralnite i bilateranite dogovori za me|usebna pravna pomo{. So niv }e se ovozmo`i razmena na informacii {to }e se koristat vo goneweto na krivi~nite dela i }e pomognat za pouspe{no krivi~no gonewe na ~lenovite na kriminalnite organizacii. Pritoa, se ima predvid deka pokraj ekstradicijata, me|unarodnata sorabotka vo spre~uvaweto na organiziraniot kriminalitet i terorizmot, ja dopolnuvaat i niza drugi instrumenti koi se nao|aat nadvor na krivi~nosudskata postapka. Toa se: me|unarodnata policiska sorabotka, proteruvaweto, razmenata na informacii za osudenite lica, nadzorot vrz uslovno osudenite i uslovno oslobodenite lica, li{uvaweto od sloboda i predavaweto na licata koi na nedozvolen na~in ja preminale dr`avnata granica, pravnata pomo{ od strana na konzulatite itn. Vo naukata, praktikata i zakonodavstvoto sî pove}e stanuvaat aktuelni i nekoi drugi instituti na materijalnoto i krivi~noto procesno pravo - razmena na zatvorenici, razmena na postapkite, neposrednata sorabotka na organite na progonot preku INTERPOL, izvr{uvaweto na krivi~nite presudi na sudovite na drugi zemji, razmenata i otstapuvawe na postapkite i drugi. 50 Dosega so neskrieno zadovolstvo se prifa}a{e u~estvoto na

me|unarodni konferencii, seminari i drugi formi na rabotni sredbi na koi se sre}avaat eksperti zaradi razmena na sovremenite iskustva za borba protiv najnovite oblici na kriminalitetot. Takvata sorabotka treba i vo idnina da se poddr`uva, a osobeno inicijativite za obuka na personalot {to najneposredno e vklu~en vo ostvaruvaweto na zada~ite vo sprotivstavuvaweto na organiziraniot kriminalitet. Vo nasoka na pocelosno informirawe za me|unarodniot razvoj na soznanijata vo ovaa oblast, a osobeno onie koi se odnesuvaat na sovremenite tehniki i instrumenti {to mo`at da se koristat vo borbata protiv ovie fenomeni, treba da se vospostavat i drugi formi na sorabotka. Koristeweto na mo`nostite na analiti~ki softver na me|unarodno ramni{te e sigurno edna od tie mo`nosti. I upotrebata na tipi~ni analiti~ki i istra`ni instrumenti 551

na organite za sproveduvawe na zakonot, zaradi identifikuvawe i sledewe na najrazli~ni kriminalni aktivnosti {to mo`at da se povrzat vo golemi mre`i, ne bi trebalo da bide nikakva pre~ka dokolku za toa postoi razbirawe i soglasnost me|u dve ili pove}e dr`avi. 60 Imaj}i predvid deka preventivnata i represivnata borba protiv ovie fenomeni pretstavuva kompleksna, dolgotrajna i makotpna rabota, se ~uvstvuva potreba da se uka`e i na potrebata za poddr`uvawe na usilbite za inicirawe na razmena na personal od organite na progonot vo Republika Makedonija, so onie od drugite zemji. Ovaa razmena generalno bi trebalo da opfa}a kratkoro~ni anga`mani za zaemna pomo{ i mo`e da se poka`e kako mo{ne zna~ajna vo razvivaweto na mre`ata na doverba me|u organite na progonot od razli~ni zemji. 70 Trgnuvaj}i od re{enosta na na{ata Vlada, da se bori protiv site organizirani oblici na kriminal i terorizmot so koi se podriva op{testveno-ekonomskiot sistem i se predizvikuva golema nesigurnost kaj javnosta, na mislewe sme deka zemjite na Evropa, zakonskata regulativa treba da ja dopolnat so merki za zaplenuvawe i konfiskuvawe

na nezakonski steknat imot od trgovija so drogi i drugi kriminalni aktivnosti. Vo taa smisla e osobeno va`no da se vovedat odredbi za delewe na sredstvata me|u zemjite koi u~estvuaat vo na{a operacija za sproveduvawe na zakonot. 80 Svesni za faktot deka borbata protiv organiziraniot kriminalitet i terorizmot e od imperativno zna~ewe za normalnoto funkcionirawe na ekonomijata i po~ituvawe na demokratijata vo sekoja zemja, vo celost prifatlivi i prioritetite za dejstvuvawe na internacionalno nivo, navedeni vo izve{tajot od multilateralnata konferencija vo Sofija od dekemvri 1996 godina. Za prezemawe na soodvetni merki za obezbeduvawe maksimalna efikasnost vo va`e~kata praktika i postapki za zgolemuvawe na nivoto na svesta na involviranite lica, vo izve{tajot kako primer bea navedeni:  vklu~uvawe vo poblisko me|unarodno usoglasuvawe na zakonskite tekstovi,  zajaknuvawe na oficielnata, a koga nacionalnite zakoni go dozvoluvaat toa, i na neformalnata me|unarodna sorabotka, vo istra`nite, obvinitelnite i operativnite raboti,  razmena na prira~nici so koi se objasnuvaat nacionalnite postapki,  nazna~uvawe na centralni vlasti za zaemna pravna pomo{ ili edinici za komunikacija za prosleduvawe na barawata,  formirawe na zaedni~ka me|unarodna rabotna grupa,  identifikauvawe na najdobar prakti~en primer na istra`ni tehniki,  razmena na sovremeni istra`ni tehnologii, i  razvivawe na soodvetna za{tita pri me|unarodnata razmena na ~uvsvitelni informacii. 552

Se rabira deka so ovie predlozi i sugestii ni oddaleku ne se iscrpeni site sredstva {to mo`at da pru`at celosen efikasen pridones kon rasvetluvaweto, a potem i kon ras~istuvaweto na najgolemiot broj negativni pojavi vo oblasta na organiziraniot kriminalitet.980 Naprotiv, ovde se raboti samo za del od mo`nite sredstva koi na opredelen na~in bea naj~esto poso~uvani na poslednite doma{ni i me|unarodni sostanoci vo vrska so prevencijata i suzbivaweto na fenomenot organiziran kriminalitet. Toj fakt, me|utoa, treba posebno da se ima predvid, za{to ednoglasnosta i voedna~enite mislewa na na{ite i stranskite teoreti~ari - eksperti na ovoj plan, e tokmu ona {to na tie sredstva im go istaknuva i zgolemuva zna~eweto zaradi koe, vsu{nost, i bea predmet na poseben interes na ovie izlagawa. Vo onoj moment koga nivnata vrednost }e ja po~uvstvuvaat i onie {to se najpovikani da ja osloboduvaat praktikata od ovaa bolest, mo`e da se o~ekuvat i po~etnite rezultati vo nejzinoto suzbivawe. No, pred toa, sigurno deka e mnogu pova`no, istite tie faktori da priznaat deka bolesta e bolest, ne samo koga e tu|a, tuku i nivna sopstvena. Za{to na onie okolu bolniot, koj ne ja priznava svojata zarazna bolest, ne mo`e da im pomogne ni Sevi{niot.981 2. KRIMINALITET NA "BELITE JAKI"

1. Kriminalitetot na "belite jaki" poimno se opredeluva kako profesionalen kriminalitet {to go vr{at pripadnicite na gornite, vladea~ki i delovni krugovi, koi gi koristat svoite vlijanija i vrski vo op{testvoto za vr{ewe na krivi~ni dela {to im nosat ogromna materijalna korist, a na gra|anite i na op{testvoto ogromna {teta.982 Za ovoj vid na kriminalitet, koj se sre}ava vo site zamji, a osobeno za SAD, e karakteristi~no deka se vr{i prikrieno od strana na najvisokite op{testveni sloevi so koristewe na beskompromisni izmamni~ki manipulacii vo oblasta na delovni transakcii. Vo obele`jata, a so toa i vo pretpostavkite za poimot na kriminalitet na "belite jaki," pokraj spomenatite karakteristiki, se vbrojuva i toa deka do kriminalno odnesuvawe doa|a vo vr{eweto profesija, {to }e re~e - vo izvr{uvaweto ili izvrtuvaweto na profesionalnata uloga. Ottuka, u{te Midendorf predlo`i whiet collar prestapite da se ozna~uvaat kako profesionalni krivi~ni dela. Denes 980

Za nekoi od mo`nite preventivni i represivni reagirawa vo borbata so internacionalniot organiziran kriminal vidi: Izvre{taj na Svetskata Ministerska konferencija za organiziran transnacionalen kriminalNeapol, Italija, 21-23 noemvri 1994, Bezbednost, Skopje, 1994/4, str. 652-664. 981 Za prevencijata na ovoj kriminalitet vidi po{iroko, Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 426-- 433. 982 Milutinovi}, M. op. cit. str. 235

553

i na anglosaksonskoto podra~je e voobi~aeno da se pravi razlika me|u "corporate crimes" i "occupational crimes." Pod ovie poimi se podrazbiraat kr{ewa na pravoto {to gi vr{at lu|eto vo delovniot `ivot, dr`avna slu`ba ili vo slobodnite profesii (lekari, advokati, arhitekti, dano~ni obvrznici i sl.).983 Sumarno zemeno poimot na kriminalitetot na "belite jaki" e so~inet od slednive karakteristiki: 10 nenasilno vr{ewe krivi~ni dela vo stopanskiot `ivot, 20 od strana na lica so visok socijalen status, ugled i mo} vo op{testvoto (lica koi im pripa|aat na op{testvenata elita), 30 koi go iskoristuvaat svoto vlijanie (svojata visoka op{testveno-ekonomska polo`ba, visokata polo`ba vo op{testvenata hierarhija) za naru{uvawe na pravnite propisi, 40 vo ramkite na svojata profesionalna dejnost (naru{uvawe na zakonite so koi se ureduva nivnata profesionalna aktivnost), 50 so cel da se zdobijat so enormna materijalna korist, 60 i so golema sigurnost deka }e ja izbegnat pravdata (odbegnuvawe na krivi~nata odgovornost i krivi~nite sankcii).984 2. Poimot kriminalitet na "belite jaki" prv go upotrebil Saterlend (E. H. Sutherland) vo svojata pretsedatelska beseda na Amerikanskoto sociolo{ko zdru`enie vo 1939 godina. Po toj povod, ovoj kriminalitet go opredelil kako izraz za zlostorstvata izvr{eni od lica so visok op{testven status vo ramkite na zanimawata {to gi vr{at, koj gi sodr`i slednite karakteristiki: 10 gi zafa}a oblastite na delovnosta, osiguruvaweto, berzite, bankarstvoto, `leznicata, dr`avnite institucii, inspekciskite i dano~nite slu`bi, carinskite slu`bi, policijata i sl., 20 se vr{i od strana na pripadnicite na najvisokite socijalni sloevi, 30 poka`uva posebna za{titenost na negovite storiliteli vo vrska so goneweto i kaznuvaweto. Pritoa, toj naglasil deka vo ovoj vid na kriminalitet ne spa|aat bilo koi dela na pripadnicite na gornite sloevi, kako na primer ubistvata, siluvawata i sli~ni dela, tuku samo kriminalitetot vo oblasta na stopanskata delovnost koj se vr{i prikrieno so koristewe na izmami. Toa e kriminalitetot {to naj~esto se izrazuva vo stopanskoto rabotewe vo forma na la`no iska`uvawe na finansiskata sostojba i delovnosta na odde983

Kajzer, G. op. cit. str. 375. Policijata retko gi goni ovie kriminalci ottamu {to se smeta deka ovde ne se raboti za kriminalitet tuku za "korisni malverzacii." Protiv niv ne se poveduva krivi~na postapka, ne samo poradi nedostig na dokazi (dokazite te{ko se otkrivaat, me|u drugoto i poradi nivnata povrzanost so vlasta) i fakti~kiot imunitet {to ovie lica go u`ivaat kako ugledni delovni lu|e tuku, i poradi stavot deka tie povedenija ne mo`at da se podvedat nitu pod edna od postojnite inkriminacii. Vidi: Konstantinovi}-Vili}, op. cit. str. 167-168. 984

554

lni korporacii, mahinaciite vo vrska so kupuvaweto na akcii, potkup na delovni lu|e, neposreden i posreden potkup na dr`avnite slu`benici poradi obezbeduvawe na potpi{uvawe na povolni delovni aran`mani ili donesuvawe povolni propisi, la`no reklamirawe na stoka, pronevera i nenamensko tro{ewe na sredstvata, zakinuvawe na merki, dano~no zatajuvawe, la`ni bankrotstva i sl. Toa e kriminalietot {to se sre}ava i vo oblasta na medicinskite uslugi vo vid na ilegalna proda`ba na narkotici, abortusi, ilegalno lekuvawe na kriminalci, davawe la`ni dijagnozi pri nesre}ni slu~ai, podolgo zadr`uvawe na pacientite na tretman vo bolnici, la`no pretstavuvawe deka se raboti za lekar ili drug medicinski personal i sl. Saterlend naveduva i nekoi drugi dela, osobeno vo oblasta na politi~kata korupcija karakteristi~ni za SAD i ja istaknuva visokata op{testvena opasnost sodr`ana vo ovoj vid na kriminalitet, istaknuvajki deka eden proneveritel, falsifikator ili izmamnik mo`e da mu nanese pove}e {teta na op{testvoto odo{to 100 provalnici ili xepxii.985 Pokraj toa, Saterlend istakna deka finansiskite posledici sepak se sporedni vo odnos na {tetite na ovoj kriminalitet {to gi ostvaruva vrz op{testvenite odnosi i op{testveniot moral (za razlika od klasi~niot kriminalitet, pogubno deluva kon jakneweto na op{testenata dezorganizacija). Po negovoto izlagawe (objaveno 1940 vo American Sociological Review), Saterlend sprovel obemno istra`uvawe za kriminalnata dejnost vo 70 do 200 najgolemi manifakturni, rudarski i trgovski korporacii i izvr{il posebna analiza na 15 korporacii za energija i osvetluvawe vo Amerika. Naodite na istr`uvaweto gi objavil vo 1949 vo pro~uenoto delo "White Collar Crime" uka`uvajki na zaprepastuva~kata slika na nezakonitostite izvr{eni od strana na golemite preprijatija vo SAD vo oblasta na: 10 popre~uvaweto na trgovijata, 20 neto~noto iznesuvawe na fakti pri reklamiraweto, 30 povredata na patenti, za985

"Saterlend be{e pred sî zainteresiran za razjasnuvawe na razli~niot op{testven stav sprema prestapite na respektabilnoto naselenie, od edna strana, i na onie {to gi vr{at siroma{nite i socijalno hendikerpirani lica, od druga strana. Ottamu, te`i{teto na negovata definicija na white collar crime be{e pove}e vrz karakterizirawe na prestapnikot odo{to na prestapot. Sepak kako {to istaknuva pred sî Edelherc (Edelhertz) i white collar crime e "demokratski." Vakvi prestapi mo`at da bidat izvr{eni kako od strana na bankarski ~inovnik, taka i od bankarski direktor. Zatoa, zaklu~uva Edelherc, osobenosta na white collar crime mora da se bara vo posebniot na~in na postapuvawe na storitelot, vo ona {to se narekuva "modus operandi" kako i vo negovito objekt, a pomalku vo li~nosta na storitelot. Nasproti ova, Gotferson i Hir{i (Gottferdson and Hirshi), prigovaraat deka kriminalitetot na pripadnicite na povisokite sloevi se ograni~uva na mal broj kriminalni slu~ai. Kajzer, G. op. cit. str. 374.

555

{titni zanaci i avtorski prava, 40 ne~esnite delovni obi~ai, 50 finansiskite izmami i zlupotreba na doverba i prekr{uvawa na voenite propisi i ostanati prekr{oci. Pritoa, ustanovil daka brojnite zloupotrebi bile izneseni pred gra|anski sudovi ili komisi namesto da bidat krivi~no goneti i soodvetno kazneti.986 So toa Saterlend doka`al deka glavnoto objasnuvawe na kriminalitetot ne le`i samo vo siroma{tvoto i nedovolno povlastenite sredini, tuku deka e isto taka karakteristi~no i za grupite na delovnite lu|e i profesionalcite. Toj tvrde{e, deka kriminalnata statistika dava izobli~ena slika na kriminalcite kako osakateni, slaboumni i psihipatski lica koi se ~lenovi na razoreni semejstva i `iveat vo zapu{tenite kraevi na gradovite. So cel da go potkrepi svoeto gledi{te, Saterlend navede broevi koi poka`aa deka proneverite na visokite polo`bi, me|u mnogu "uglednite lica" koi bile primani vo op{testvoto se opasnost za naivnite vlo`uva~i na pari; deka krivi~nite dela na politi~kiot "{ap", i potkupot vo krugovite na dr`avnite slu`benici retko doveduvaat do formalno obvinenie; deka golem broj na korporacii, slu`benici i stru~ni lica mo`at da bidat osudeni na te{ki kazni ako izlezat pred sudot.987 3. Izvr{itelite na ovie dela gi narekuvaat "velikani na lopovlukot" koi se sre}avaat sekade vo amerikanskiot deloven svet (bakarstvoto, osiguruvaweto, `eleznicite, brodarstvoto, trgovijata, trustovite i sl.). Tie se mnogu mo}ni, vo op{testvoto zazemaat vidno mesto, gi gazat zakonite i nikomu ne mu odgovaraat. Zaemno sorabotuvaat, se pomagaat i izvestuvaat vo oblasta na biznisot i se povrzuvaat so "razbojni~kite sili na politi~kiot `ivot" koi se nao|aat me|u politi~atrite, administracijata, policijata, sudstvoto i sl.988 Zlostornici so "beli jaki" (whitecollar criminals) se razni specijalisti so narkotici, proizveduva~i na drogi, trgovci so belo robje, sopstvenici na prikrieni javni ku}i, kockarnici, oblo`uvalnici itn. Nivnata `ivotna deviza e "ne{to za ni{to" (something for nothing). Nakratko, slabata vidlivost na krivi~noto delo, is~eznuvaweto na svojstvoto na `rtva i anonimnite komunikacioni strukturi, se glavnite okolnosti {to vodat do sfa}aweto deka tuka }e naideme na zlostornicite vo tn. "beli jaki."989 4. @rtvi na kriminalitetot na "belite jaki" se ili site gra|ani, organizacijata vo koja e vraboten zlostornikot ili druga organizacija koja se javuva kako konkurentska firma. Ili, kako {to rekol samiot Saterlend, `rtvi na ovie krivi~ni dela ne mo`at samite sebesi da se za{titat poradi neznaeweto i osustvoto na finansiska spre986

Podrobno Eliot, M. op. cit. str. 41-46. Eliot, M. op. cit. str. 234. 988 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 235. 989 Vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 373. 987

556

tnost da se borat za svoite prava.990 4. NARKOKRIMINALITET

1. Pod poimot narkokriminalitet se podrazbira ilegalnoto proizvodstvo i promet so drogi, psihotropni supstancii i prekurzori i so niv povrzanite ilegalni aktivnosti. Za drogite mo`e da se ka`e deka im bile poznati u{te na najstarite narodi. Upotrebata na droga se spomnuva vo najstarite spomenici na drevnite civilizacii. Sumerskite tabli (4.000-3.000 p. n. e.) go spomenuvaat makot. Na glinenite plo~ki otkrieni vo Nipur, najdeni se lekarski recepti vo koi se spomnuva i drogata. Drevnite knigi na starite narodi zboruvaat za iskonskata ~ove~ka potreba da ja izmeni sostojbata na svesta so svetot na soni{tata. Vo egipetskite grobnici se pronajdeni mnogu drogi. Grcite poznavale lekoviti rastenija i drogi, a nivnoto znaewe go prezele Rimjanite. Drogite ~esto bile koristeni vo voenite pohodi. Spored zapisite na Homer u{te vo 2.500 god. p. n. e. }erkata na Zevs, Elena pravela pijalok koj im go davala na vojnicite so cel da gi zaboravat svoite gri`i i da stanat borbeni vo sudirite so neprijatelot. Po krstonosnite vojni drogite se preneseni i vo Evropa. Vo po~etokot drogite se upotrebuvale javno na verskite rituali za predizvikuvawe na raspolo`enie i kako lek. Ottamu, proizleguva deka nivnata upotreba ne se vrzuva za vremeto vo koe nie `iveeme, me|utoa za na{ata civilizacija e vrzana nivnata masovnata zloupotreba.991 A tokmu taa karakteristika e ona {to narkomanijata ja pravi posebno op{testveno opasna socijalnopatolo{ka pojava so koja nu`no e povrzana i edna druga u{te poopasna pojava - narkokriminalitetot. 2. Na me|unaroden plan vo 1909 godina, e odr`ana prvata konferencija za opium vo [angaj, a vo 1911-1912 vo Hag e potpi{an i prviot akt me|u Kina, Holandija i SAD za ograni~uvawe na me|unarodnata trgovija so droga, osven za medicinski celi, vrz osnova na koj vo SAD e donesen Harrison Anti Narcotic Act (1914).992 Po formiraweto na ligata na narodite i podocna ON, se odviva posebna aktivnost vo nasoka na donesuvawe merki za regulirawe na ovaa materija na me|unaroden plan. Taka se doneseni pove}e konvencii, spogodbi i protokoli (1912 vo Hag, 1925, 1931 i 1936 vo @eneva, 1931 vo Bankok, 1946 vo Lejk Sekses, 1948 990

Eliot, M. op. cit. str. 235. Vidi: Kokolj, M. Osvrt na teoretska i prakti~na pitanja tabletomanie, JRKKP, Beograd, 1982/1-2. str. 94. i Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 186-187. 992 Spored ovoj Zakon za kontrola na opiumot koj stapil vo sila na 1. 03. 1915, site lica koi raspolagaat so opojni sredstva ili u~estvuvaat vo nivnata proda`ba, osven spored lekarski recept, podle`at na strogi kazni. Eliot, M. op. cit. str. 148. 991

557

Pariz).993 Vo 1964 e donesena Edinstvenata konvencija za opojnite drogi (Single Convention on Narcotic Drugs)994 so ~ie stapuvawe na sila prestanaa da va`at site porano doneseni dokumenti od taa oblast osven Konvencijata za suzbivawe na krium~areweto na drogi od 1936 godina. Na ovoj plan nabrzo sleduva i donesuvaweto u{te na dva zna~ajni akti na ON: Konvencijata za psihotropnite supstancii (Convention on Psychotropic Substances) od 1971,995 i Konvencijata protiv nezakonitiot promet na opojni drogi i psihotropni suspstancii (Convention Against Illicit Traffic in Narcotic Drugs and Psyshotropic Substances) od 1988 godina.996 Pokraj ovie me|unarodni dogovori od zna~ewe se i slednite dokumenti na ON: Seopfaten multidisciplinaren pregled na idnite aktivnosti za kontrola na drogite (Rezolucija na generalnoto sobranie 42/112 od 7 noemvri 1987) i Politi~kata deklaracija i Globalnata programa za deluvawe (Rezolucija na generalnoto sobranie na ON S-17/2 od 23 fevruari 1990). Vo ramkite na ON deluva i Me|unarodnata programa na Obedinetite Nacii za kontrola na drogite (United Nations International Drug Control Programme - UNDCP),997 koja vo tekot na fevruari 1977 godina ostvari sorabotka i so Vladata na Republika Makedonija vo vrednost 993

"Me|unarodna konvencija za opiumot" (23 januari 1912, Hag), "Spogodba za fabrikuvawe, vnatre{na trgovija i upotreba na prepariran opium" (11 fevruari 1925, @eneva), "Me|unarodna konvencija za opijumot" (19 fevruari 1925, @eneva), "Konvencija za ograni~uvaweto na fabrikuvaweto i reguliraweto na raspredelbata na opojnite drogi" (13 juli 1931, @eneva), "Spogodba za kontrola na potro{uva~kata na opiumot za pu{ewe na Dale~niot Istok (27 noemvri 1931 Bankok), "Konvencija za suzbivawe na nedozvolenata trgovija so {tetni drogi" (26 juni 1936, @eneva), "Protokolot" od Lejk Sekses od 1946 so koj se menuvaat i dopolnuvaat navedenite konvenciite i protokolite za opojni drogi, "Protokolot" od 1948 od Pariz so koj bea staveni pod me|unarodna kontrola nekoi drogi i "Protokolot" od 1953 od Wujork so koj be{e ograni~en me|unaroniot promet so opium. 994 Vidi: "Slu`beni list FNRJ", 1964/2 - me|unarodni dogovori. Konvencijata e izmeneta i dopolneta so "Protokolot za izmeni i dopolnuvawa na Konvencijata za opojni drogi"(Protocol Amending the Single Convention on Narcotic Drugs) od 1961, usvoen vo @eneva na 25 maj 1972. Vidi: "Slu`beni list SFRJ," 1964/2 - me|unarodni dogovori. 995 Vidi: "Slu`beni list SFRJ", 1973/40 - me|unarodni dogovori. 996 Vidi: "Slu`ben list SFRJ", 1990/14 - me|unarodni dogovori. 997 UNDCP deluva kako Agencija za finansirawe i izvr{uvawe pri kancelarijata na ON za Slu`ba na proekti (UN-OPC) kako Izvr{na agencija za sorabotka (Associate Executing Agenscy). UNDCP so oddelnite programi za pravna pomo{ (Legal Advisory Programme) na zemjite potpisni~ki na konvenciite na ON im nudi i besplatna pomo{ vo izgotvuvaweto na nacionalnata zakonska regulativa za kontrola na drogite.

558

od 505.675 USD.998 Programa od sli~en vid postoi i vo ramkite na Evropskata Unija. Stanuva zbor za Programata za borba protiv drogite vo pove}e zemji (EU PHARE Multi-Country Programme for the Fight Against Drugs).999 Na ova mesto treba da se naglasi i toa deka ovde ne se raboti za celosno nezavisni programi. Naprotiv me|u UENDCP i EU PHARE programite postoi zaemna koordinacija i usoglasenost {to mo`e da se vidi od nivnite zaedni~ki interaktivni programi.1000 Na ovoj plan zna~aen poteg na Sovetot na Evropa pretstavuva donesuvaweto na Evropskiot plan za borba protiv drogite od 1995 godina. Vo ovaa nasoka se vklu~eni i usilbite na Evropskata Unija koja vo svoite dogovori so zemjite od Centralna i Isto~na Evropa kako eden od svoite prioriteti ja vbroi i borbata protiv ilegalnoto proizvodstvo i distrubucija na drogite. Evropskite dogovori za zdru`uvawe (The Europe Agreements) so koi EU gi regulira pra{awata na implementiraweto na strategijata za pridru`no ~lenstvo vo Unijata i za interregionalnata sorabotka, sodr`at zna~ajni klauzuli i na planot na kontrolata na drogite i gi definiraat podra~jata na deluvawe vo ovaa oblast so cel da se aktiviraat aktivnostite i merkite za spre~uvawe, snabduvawe i ilegalna trgovija so narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii i da se namali nivnata upotreba i zloupotreba. Vo soglasnost so navedenite me|unarodni spogodbi i brojnite prepora}i od ovaa oblast, pove}eto zemji imaat potpi{no i niza drugi dogovori so koi se regulitraat ne samo kontrolata na proizvodstvoto 998

Vidi: Proekt dokument, AD/MCD/97/C31 - Zajaknuvawe na kapacitetite za kontrola na drogata vo Makedonija. 999 Programata predviduva aktivnosti vo oblasta na namaluvaweto na pobaruva~kata na drogi (Drug Demand Reduction), namaluvaweto na dostapnosta odnosno snabduvaweto so drogi (Supply Reduction), t.e. kontrola na prekurzorite, spre~uvaweto na perewe pari i kontrola na zakonskite drogi, razvoj na op{tata politika za kontrola na drogite (Global Policy Development) i sozdavawe na institucii i kapaciteti (Institution and Capacity Building). Vo poslednata oblast na deluvawe, e predviden proekt koj se zanimava so informacionite sistemi i mre`i nare~en "FAR Proekt vo pove}e zemji za informacioni sistemi za drogi" (The Multy-Country PHARE Projekt on Drug Information Systems). Negova cel e sozdavawe na potrebnite organizacioni, zakonski i materijalni uslovi so koi se ovozmo`uva, sledewe i kontrola na problemite povrzani so upotrebata, ilegalnata trgovija i proizvodstvoto na drogi vo zemjite na Centralna i Jugoisto~na Evropa. So proektot se obezbeduva razvoj i podr{ka na efikasni informativni sistemi i mre`i za sobirawe na podatoci za drogite. Za tei celi vo EU e formiran i Evropskiot centar za drogi i zavisnost na drogi (European Monitoring Centre for Drugs and Drugs Addiction - EMCDDA). 1000 Vidi: Joint UNDCP - EU PHARE Programme for Strengthening Drug Law Enforcement Capacities In Southeastern Europe, Strategy concept, June, 1977, vo koja e pomestena i na{ata dr`ava.

559

i prometot na drogite tuku i pra{awata za kontrola na me|unarodniot kriminal i problemite okolu me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ i pereweto pari. Se razbira deka golem broj od pra{awata vo ovaa sfera se regulirani so krivi~noto zakonodavstvo i so posebni zakoni na oddelni zamji. Na{ata dr`ava im pristapi na konvenciite na ON vo oktomvri 1993 godina. [to se odnesuva na pozitivnite propisi vo ovaa oblast kaj nas e na sila Zakon za opojni drogi ("Slu`beni list FNRJ," 1991/ 13) so koj e regulirano proizvodstvoto, prerabotkata i prometot so opojni drogi. Pokraj navedeniot zakon, prometot so drogi e ureden i so

Pravilnik za uslovite i postapkite za izdavawe dozvoli za uvoz i izvoz na opojni drogi ("Slu`beni list SFRJ," 1979/50, so Propis za sodr`inata na evidencijata i na~inot i rokovite za ispra}awe na podatoci za proizvodstvo i promet so opojni drogi ("Slu`beni list SFRJ," 1979/54 i 1980/4), Odluka za spisok na opojnite drogi ("Slu`beni list SFRJ," 1978/70, 1981/14, 1982/39, 1985/28, 1987/10, 1988/53, 1989/2, 1989/80 i 1990/73) i Odluka za spisok na opojni drogi {to smeat da se pu{taat vo promet za medicinski i veterinarni nameni ("Slu`beni list SFRJ," 1978/70, 1983/52 i 1985/47).1001 Vladata na Republika Makedonija usvoi i Nacionalna programa za suzbivawe na zloupotrebata na drogata i nedozvolenata trgovija so droga.1002 Vo soglasnost potrebata od sproveduvaweto na Programata e formirana i Dr`avna me|uresorska komisija za borba protiv nedozvolenoto proizvodstvo, trgovija i zloupotreba na droga, koja od svoja strana vo 1977 godina, donese i sopstvena programa za kontrola na proizvodstvoto i prometot so drogi.1003 1001

Vidi podrobno: Peri}, O. Me|unarodnopravno regulisanje pitanja opojnih droga i jugoslovenski propisi u toj oblasti, Jugoslovenska revija za ma|unarodno pravo, Beograd, 1971/3, str. 424-438. 1002 Vidi: "SV RM, 1996/35." Ovaa Programa vo sebe gi vklu~uva slednite celi: 10 usoglasuvawe na legislativata so barawata na konvenciite na ON za kontrola na drogata, 20 sozdavawe centralen informativen sistem za borba so droga, 30 razvivawe programi za lekuvawe, rehabilitacija i op{testvena reintegracija na korisnicite na droga vrz osnova na zgolemena participacija na zaednicata, 40 osnovawe na mre`i od soveti na op{tinsko nivo so u~estvo na lokalnata uprava, policijkata, sudstvoto, zdravstvoto, obrazovanieto, obrazovnite organizacii i privatniot sektor vo pogled na formuliraweto na soodvetni lokalni preventivni programi, 50 podobruvawe na operativnite sposobnosti na agenciite za sproveduvawe na zakonot preku obuka i podobruvawe na opremata i zgolemuvawe na participacijata na zaednicata vo preventivnite programi i podigawe na javnata svest preku aktivno deluvawe na masovnite mediumi. 1003 Osnovnite celi na Programata se: 1 0 da ja namali pobaruva~kata za drogi i psihotropni supstancii, 20 da go spre~i ilegalniot promet i proizvo-

560

Spored KZ na Makedonija, kako krivi~ni se inkriminirani delata neovlastenoto proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 215) i ovozmo`uvaweto na upotreba na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 216). 3. Spored me|unarodnite konvencii narkoti~nite drogi, psihotropnite supstancii i prekurzorite se podeleni na dve glavni grupi na kontrolirani supstancii: a) grupa na narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii ~ie{to proizvodstvo, promet i zloupotreba se so visok rizik i se povrzani so negativni posledici za poedinecot i za op{testvoto i, b) grupa na prekurzori (hemiski sredstva {to se upotrebuvaat za izrabotka na opredeleni narkoti~ni drogi i psihotropni supstanci. Site rastenija, preparati i hamiski sredstva od navedenite dve grupi se raspredeleni vo ~etiri listi vrz osnova na dva kriteriumi: nivnata upotreblivost vo medicinata i stepenot na kontrolata na nivnoto proizvodstavo i promet. Lista I: Narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii so visok rizik pri zloupotrebata, {to nemaat medicinska upotreba i ~ie{to proizvodstvo i promet se strogo kontrolirani, Lista II: Narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii so visok rizik pri zloupotrebata, {to se upotrebuvaat vo medicinata i ~ie{to proizvodstvo i promet se ostro kontrolirani, Lista III: Narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii so umeren rizik pri zloupotrebata, {to se upotrebuvaat vo medicinata i ~ie{to proizvodstvo i promet se pod kontrola, i Lista IV: Hemiski sredstva {to se upotrebuvaat za prerabotka i izrabotka na narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii i ~ie{to proizvodstvo i promet se pod stroga kontrola. Ovaa klasifikacija slu`i kako osnova za opredeluvawe na uslovite za kontrola na proizvodstvoto na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori i za organizirawe na preventivnite merki kako i merkite na lekuvawe vo vrska so zloupotrebata. 4. Osnovnata pri~ina na zloupotrebata na drogata proizleguva od ~ovekovata potreba makar i za moment da izbega od sekojdnevniot `ivot i da mu se prepu{ti na zaboravot na brojnite problemi koi sekojdnevno go pritiskaat i izma~uvaat. Takvata sostojba i streme` na poedinecot, od svoja strana e povrzan so lakomosta i `elbata na odreden krug lu|e koi tu|ata nesre}a nastojuvaat da ja iskoristat za svi dstvoto na drogi, psihotropni supstancii i prekurzori, i 30 da gi spre~i i/ ili namali negativnite pojavi {to se javuvaat vo vrska so proizvodstvoto, prometot i upotrebata na drogi i psihotropni supstancii kako {to se: delinkvencija, kriminal, neuspeh vo u~ili{teto, propa|awe na semejstvoto, voznemiruvawe na gra|anite, popre~uvawe na nastavata, degradacija na `ivotnata sredina, ekonomski zagubi i dr.

561

celi. Toa se beskompromisni kriminalci koi vo narkokriminalitetot gledaat idealna {ansa za svojata brza zarabotuva~ka. 5. Svetskite trendovi na proizvodstvoto i prometot so drogi poka`uvaat zna~itelen porast, a so toa i porast na zavisnicite kako i jaknewe na ilegalnite karteli i nivnata povrzanost so politi~kite strukturi vo oddelni zemji. Spored podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija (WHO, 1985) vo svetot ima 48 milioni narkomani. Od niv, najgolem broj se u`ivateli na ha{i{ i marihuana (okolu 30 milioni). Po niv sleduvaat potro{a~ite na opium (1,7 milioni) i na heroin (700,000). Spored istiot izvor, vo svetot raste brojot na u`ivatelite na kokain, metadon i na razni sedativi. Spored ponovite procenki na Me|unarodniot odbor za kontrola na narkoticite vo Viena, profitot dobien od ilegalnite aktivnosti na kartelite i kriminalnite organizavcii se integrira vo legalni aktivnosti ili se upotrebuva za korupcija. Na ova se nadovrzuva i uka`uvaweto na INTERPOL (1994) deka godi{niot obrt na svetskata ilegalna industrija na drogi e me|u 400-500 milijardi amerikanski dolari, {to pribli`no mu odgovara na 10-13% od vkupnata svetska trgovija. Seto toa se zagri`uva~ki za rapidnoto {irewe na eden kriminalen fenomen koj ne mo`e da se sopre bez dovolen anga`man na site kompetentni faktori zainteresirani za ova sopirawe na sovremenoto zlo nare~eno narkokriminalitet. I Republika Makedonija ne e isklu~ena od negativnite dvi`ewa vo oblasta na narkokriminalitetot. Taka spored nekoi parcijalni istra`uvawa vo periodot od 1991 do 1996 godina, vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija bile registrirani vkupno 448 krivi~ni dela na neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori izvr{eni od strana na 731 storitel, od koi se odzemeni: 368 kg. i 928 gr. heroin, 110 kg i 898 gr. surov opium, 163 kg. i 742 gr. marihuana i 52 kg. i 762 gr, kokain. Brojot na krivi~nite dela od ovoj period bele`i trend na zgolemuvawe od 24, kolku {to bile registrirani vo 1991, do 119 i 117 kolku {to bile registrirani vo 1995, odnosano 1996 godina. Pri realiziraweto na ovie slu~ai se otkrieni 72 organizirani grupi za ilegalna trgovija so droga koi go koristele tn. "balkanski pat," a vo posledno vreme teritorijata na na{ata zemja se koristi za transportirawe opojni drogi preku Bugarija, Makedonija, Albanija do Italija i drugite zapadnoevropski zemji. Cenata na drogata na ilegalniot pazar zavisi od brojni okolnosti, no i ovde vo prv red od nejziniot vid i od ekonomskite zakonitosti na ponudata i pobaruva~kata i toa dali se raboti za kupoproda`ba "na golemo" ili "na malo." Osven toa osnovno pravilo e i toa deka cenata na narkoti~nite drogi vo zemjata na proizvodstvo e desetici pati poniska od cenata na proda`bata vo zemjata kade se konzumira. Vo toa se krie i glavnata pri~inata poradi koja kriminalcite go nao|aat svo562

jot interes za nejzinoto {vercuvawe i preprodavawe. Razlikite vo cenata na drogite se golemi i me|u dr`anite koi ne se nejzini proizvoditeli, taka {to ~estopati megu dve sosedni zemji taa razlika mo`e da go dostigne srazmerot od 1:3 do 1:10 pa i pove}e. Ilegalnata trgovija so droga prete`no se ostvaruva so krium~arewe preku granicite na dve dr`avi, a naj~esto preku granicite na pove}e dr`avi, no i me|u oddelni kontinenti. Pri krium~areweto na drogata se koristat najrazli~ni metodi. Dokolku se raboti za pomali koli~ini taa se sokriva vo {avovi i postavi na oblekata, vo specijalno izraboteni pojasi, eleci, konduri, vo ~orapi, vo nakit, kutii za nao~ari, vo dupli yidovi na kuferi, vo penkala i sl. Koga se raboti za pogolemi koli~ini naj~esto se koristi specijalna ambala`a ili soodvetni bunkeri na patni~ki i tovarni vozila. Koga ve}e e prenesena vo zemjata na konsumiraweto, prostorot i na~inite na nejzinoto sokrivaweto sî u{te porafinirani so ogled deka se zgolemuva prostorot i mo`nostite za taa namena. Sledniot ~ekor e nivnata proda`ba koja se ostvaruva preku mre`a na najrazli~no organizirani dileri. 6. Ilegalnoto proizvodatvo i promet na narkoti~ni drogi i nivnata dostapnost i zloupotreba negativno se odrazuvaat vrz ekonomskata i politi~kata stabilnost na pove}e zemji vo svetot, a osobeno vo zemjite vo tranzicija. Glavnata pri~ina za toa se sostoi vo nivnata povrzanost so deluvaweto na organiziraniot kriminal, korupcijata, pereweto pari, terorizmot, i aktivnostite na politi~koto podzemje. Nesporna okolnost e i toa deka zgolemenata dostapnost na drogite i psihotropnite supstancii kako i nivnata pogre{na upotreba im nanesuvaat seriozni negativni posledici na zdravjeto, vospituvaweto, obrazovanieto i rabotosposobnosta na del od mladite lu|e. 7. Vo site zemji vo svetot `rtvite od zloupotreba na drogata sekoga{ se mladite lica na vozrast od 12-18 godini, koi kon brojnite `ivotni i zdravstveni problemi naj~esto ne im prio|aat dovolno seriozno i kriti~ki. Maloletnicite osobeno stanuvaat plen na dva faktori: na zamajnoto dejstvo na drogite i na silnata strast na krium~arite za bogatewe na smetka na ~ovekovoto zdravje i sre}a.1004 8. [to se odnesuva do razmisluvawata vo pogled na op{testveniot odnos kon narkomanijata vo svetot postoi istoto {arenilo koe {to, vpro~em, se sre}ava i vo odnos na site sociopatolo{ki pojavi. Vo toj pogled vo poslednite godini vo svetot se za~esteni barawata za legalizacija na "mekite drogi." Argumentite koi se istaknuvaat vo prilog na vakviot stav glavno se sveduvaat na pravoto na ~ovekot da ja opredeluva svojata sudbina i na tvrdeweto deka zabranata na zloupotrebata na drogite samo gi turka narkomanite vo kriminal. Zagri`uva~ki e me|utoa faktot deka nekoi na{i "kriminolozi" vo odbranata na legalizacijata na drogata vo Republika Makedonija bea povedeni isk1004

Hajdukovi}, ^, op. cit. str. 187.

563

lu~ivo od tezite na eden anonimen novinar koi dolgo i na{iroko gi interpretiraa vo na{ite elektronskite mediumi kako svoi.1005 Spored niv so legalizacijata na "mekite drogi" navodno:  }e se spre~el crniot pazar na drogi (?!),  drogata }e stanela 100% podostapna do mladinata (?!),  so nivnoto proglasuvawe za akcizna stoka }e se polnel dr`avniot buxet (?!) (Treba li istoto op{testvo koe e vinovno za {ireweto na drogata, zgora na toa da izvlekuva i enormna korist od proda`bata na drogi?),  lesnite drogi }e mo`ele da se prodavaat na recept i }e bidele dostapni vo site apteki, drogerii, trafiki pa duri i vo samoposlugi (?!),  opasnosta da se prejde od lesni na te{ki drogi bila mala (?!),  }e se spre~elo deluvaweto na narkomafijata (?!) (Zarem vlasta treba ja prezeme ulogata na narkomafijata: pretvorawe na vlasta vo mafija i promovirawe na principot "se {to e dozvoleno so zakon - ne e nepravo"),  ako alkoholot e vo slobodna proda`ba, nemalo pri~ini toa da ne e slu~aj i so lesnite drogi (?!),  }e se zgolemela potro{uva~kata na lesnite drogi (?!),  }e is~eznele {tetnite posledici (SIDA, o{tetuvawa na fetusot, smrtnite slu~ai, raspa|awata na semejstvata, negri`ata za decata, zagubite na rabotata i sl. ) (?!), Glavniot argument {to se istaknuva protiv gornite naklapawa, na koj i nie mu se priklonuvame, e sodr`an vo vistinata deka narkomanijata skoro sekoga{ zapo~nuva so zloupotreba na "mekite drogi," za podocna, od potrebata za postojano zgolemuvawe na dozata, nepremeno da se prejde vrz te{kite drogi i seto toa katastrofalno da se zavr{i za poedinecot, negovoto semejstvo i op{etstvoto vo celost. 9. So ogled na posebnite karakteristiki na ovoj vid na kriminalitet (me|unaroden karakter, u~estvuvawe na zlostorni~ki zdru`enija, prikrienost na deluvaweto i sl.) kako neophodni uslovi za borba protiv nego se javuva potrebata od postojano i organizirano deluvawe na planot na negovoto suzbivawe. 10 Ottamu, na me|unaroden plan, i osobeno vo ramkite na ON so ova problematika posebno se zanimavaat: Komisijata za narkotici i Me|unarodniot odbor za kontrola na narkoticite. a) Komisijata za narkotici (Commission on Narcotic Drugs od the Economic and Social Council od the United Nations) gi razgleduva site pra{awa koi se odnesuvaat na celite na konvenciite na ON od 1961, 1971 i 1988 godina. Taa gi sproveduva odredbite na ovie konvencii, mu dava 1005

Stanuva zbor za naslovot "Rabota od 500 milijardi dolari" objaven vo vesnikot "Demokratski forum (Glasnik na ligata za demokratija)" od 15 januari 1991, str. 5.

564

preporaki na Ekonomskiot i socijalniot sovet na ON za kontrola na narkoticite i psihotropnite supstancii. Vo ramkite na ovaa Komisija postoi i Oddelenie koe deluva kako Sekretarijat na Komisijata za narkotici. Oddelenieto gi vr{i rabotite {to mu gi doveruva generalniot sekretar na ON vrz osnova na spomenatite konvencii za me|unarodna kontrola na drogata. b) Me|unarodniot odbor za kontrola na narkoticite (International Narcotics Control Board - INCB) vr{i nadzor na sproveduvaweto na konvenciite za kontrola na drogite od strana na potpisnicite. Toj gi razgleduva i gi potvrduva godi{nite procenki za zakonskite potrebi za drogi {to gi podnesuvaat dr`avite ~lenki vrz osnova na koi se ograni~uva proizvodstvoto i trgovijata so narkotici. Vo slu~aj na naru{uvawe na konvenciite, Komisijata mo`e od oddelnata dr`ava da bara da prezeme korektivni merki, a mo`e na dr`avite ~lenki i da im obrne vnimanie za naru{uvaweto na normite i za toa da gi izvesti Ekonomsko socijalniot sovet i Komisijata za narkotici. v) Vo ramkite na ON deluva i Fond za kontrola na zloupotreba na drogite (UN Fund for Drug Abuse Control - UNFDAC) ~ija uloga se sostoi vo davawe pomo{ na oddelni dr`avi: finansirawe na proekti ~ija osnovna cel e da se namali nezakonitata ponuda i pobaruva~ka na drogata. g) Vo ramkite na Sovetot na Evropa vo 1971 godina e osnovana "Pompidu grupa" koja od 1981 raboti kako telo na Sovetot na Evropa za borba protiv narkokriminalitetot. Vo ovaa smisla nesporno e i zna~eweto na ve}e spomnatiot "EVROPOL". 20 I na nacionalno ramni{te e potreben {irok spektar od merki i aktivnosti koj mora da se dvi`i na pove}e tesno usoglaseni podra~ja: a) Na zakonodaven plan od su{testveno zna~ewe se slednive opredelbi: 10 integralno, jasno i precizno definirawe na zakonskite merki i postapki ~ija cel e onevozmo`uvaweto i strogata kontrola na ilegalnoto proizvodstvo i promet so narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori, 20 precizno opredeluvawe na site subjekti odgovorni za kontrola na drogite i podrobno opredeluvawe na nivnite nadle`nosti i obvrski, 30 obezbeduvawe instrumenti za postojana i efikasna koordinacija, sledewe i ocenka na efikasnosta vo raboteweto na site subjekti odgovorni za kontrola na drogite, 40 inkriminirawe na novi vidovi na povedenija od oblasta na narkokriminalitetot, od edna, i natamo{na dekriminalizacija i depenalizacija na zloupotrebata na drogi i psihotropni supastancii, od druga strana, 50 natamo{na humanizacija na penalniot tretman na licata {to zloupotrebuvaat narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii. b) Na planot na carisnakata kontrola treba da se insistira na voveduvaweto specijalno istrenirani ku~iwa za otkrivawe na droga, analizatori za brzo otkrivawe na drogata na samoto mesto, pogolema 565

sorabotka me|u carinikot i patnikot: razgovor koj treba da dovede do informacii za tranaspotot na droga so koj }e nadopolni rentdgenot i monitorot koi zasega se glavno sredstvo na carinska kontrola na aerodromite vo na{ata zemja. Na carinikot mora da mu bide na raspolagawe personalen kompjuter so banka na podatoci za sekoj patnik za toa kade zaminuva i koga se vra}a. Ovie podatoci treba da im se dostavuvaat na specijalni carinski ekipi za borba protiv drogata. Ako se zabele`i somnitelno lice vo vrska so prenesuvawe na droga, carinata ja informira policijata koja od toj moment prezema sî vo vrska so istragata namesto navedenata specijalna ekipa pri carinarnicata da gi ima site ovlastuvawa vo vrska so takvite istragi. Takvite ekipi i istragi treba da bidat potkrepeni so normativni re{enija vo Zakonot za carina. v) Na planot na preventivata potrebno e da se otpo~ne so slednite urgentni aktivnosti: 10 obezbeduvawe sigurni i trajni izvori na finansirawe na aktivnostite za kontrola na drogite i lekuvaweto na licata {to zloupotrebuvaat drogi i psihotropni supstancii, 20 vospostavuvawe na edinstvena evidencija so pomo{ na informati~kata tehnologija za kontrola na ilegalniot promet so droga, 30 sostavuvawe sovremena nacionalna nastavna programa za osnovnite i srednite u~ili{ta vklu~itelno i nastavna programa za zdravstveno obrazovanie, 40 obuka vo vrska so metodite na prevencija od droga na nastavnici i drug personal koj e vklu~en vo zdravstvenoto obrazovanie na {kolskite deca, 50 obezbeduvawe pomagala za nastava koi sodvetstvuvaat na mentalnite sposobnosti na decata i prira~nici za obuka na edukatorite, kako i vklu~uvawe na {kolskite deca vo aktivnosti opfateni so posebna programa vo u~ili{tata, 60 pro{iruvawe na odgovornosta na u~ili{teto za kreativno anga`irawe na {kolskite deca vo nivnoto slobodno vreme. 70 organizirawe na edukacija na kadrite od policijata, pravosudstvoto, zdravstvoto i socijalnata za{tita zaradi stru~no usovr{uvawe na planot na otkrivaweto, presuduvaweto i resocijalizacijata na zavisnivcite od drogi i tehni~ko osovremenuvawe na uslovite za rabota so obezbeduvawe na posebna tehni~ka oprema. 4. TRGOVIJA SO LU\E

1. Pod poimot trgovija so lu|e, (trgovija so "belo robje") se podrazbira edna od formite na transnacionalen organiziran kriminal koj se sostoi protivpravno ostvaruvawe ekonomska ili drug vid korist od proda`ba na migranti, koja se ostvaruva po pat zakana, vrbuvawe, transport, kriewe preseluvawe, od edno vo drugo mesto, i sl., od strana na posrednicite, kako i raznite vidovi na nivnata eksploatacija od strana na onie koi gi dr`at vo odredena zavisnost i pot~inetost. Izvr{iteli na ovoj oblik na kriminal naj~esto se organizirani grupi koi vklu~uvaat pove}e posrednici vo razvivaweto {iroka me|u566

narodna sorabotka zaradi prisilna rabota ili prisilno vr{ewe na opredeleni uslu|i, dr`ewe vo ropski odnos ili ropska pot~inetost, seksualna eksploatacija i sl. 2. Spored podatocite na Me|unarodnata organizacija za migracii (International Organization for Migration - IOM), vo svetot pribli`no od 15 do 30 milioni lu|e se so status na ilegalni migranti od koi se procenuva deka dva do tri milioni se `eni i deca koi se opfateni vo mre`ata so trgovija so lu|e, a od niv okolu 500.0000 pretstavuvaat devoj}i koi se opfateni so prisilna prostitucija. Spored drugi izvori vo SAD, na primer, rabotat pove}e od 100.000 prostituki koi poteknuvaat od drugi zemji, a okolu 40 do 50 iljadi `eni od Istokot rabotat kako prostitutki vo Japonija. Brojot na ilegalni seksualni rabotnici vo Evropskata Unija se procenuva me|u 200 i 500 iljadi, od koi okolu dve tretini poteknuvaat od zemjite vo razvoj.1006 Poradi takvite sostojbi i postojanata opasnost od zgolemuvawe na ovaa pojava na me|unaroden plan brzo se javi potrebata od prezemawe odredeni ~ekori za nezino suzbivawe. Od pove}eto me|unarodni dokumenti vo taa smisla, ne mo`e, a da ne se spomnat: Me|unarodnata spogodba za za{tita od kriminalna trgovija so belo robje od 1904, Me|unarodnata konvencija za suzbivawe na trgovija so belo robje od 1910, a so formiraweto na Ligata na narodite (1919) - Me|unarodnata konvencija za suzbivawe na trgovija so `eni i deca od 1921, Konvencijata za ropstvoto (Slavery Convention) od 19261007 i Konvencija za suzbivawe na trgovija so polnoletni `eni od 1933. Vo ovaa smisla sepak najzna~ajnite ~ekori se napraveni od strana na ON, vo ~ii ramki se doneseni pove}e konvencii, rezulucii i izve{tai {to treba da pomognat vo suzbivaweto na ropskiot odnos, nasilstvoto nad `enata i drugite negativni aspekti od trgovijata so lu|e. Hronolo{ki gledano, od taa aktivnost proizlegoa: Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava (Universal Declaration of Human Rights) od 1948,1008 Konvencijata za suzbivawe i ukinuvawe na trgovija so luge i iskoristuvawe na prostitucijata na drugi od 1949, Dopolni-

telnata konvencija za ukinuvawe na ropstvoto, trgovijata so robovi i instituciite i praktikata sli~i na ropstvoto (Supplementary Convention on the Abolition of Slavery, the Slave Trade and Institution and Pra-

1006

Vidi: Kon protokolot za trgovija so lu|e, Konvencija na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminal, so soodvetniet protokoli, Tempus, Skopje, 2002. 1007 Konvencijata koja e usvoena na 25. 09. 1926 vo @eneva, vlegla vo sila na 7. 07. 1955. 1008 Usvoena i proklamirana so rezolucija na generalnoto sobranie 217 A (III) od 10. 12. 1948.

567

ctics similar to Slavery) od 1956,1009 Konvencijata za ukinuvawe na prisilnata rabota (The Abolition of Forced Convention) od 1957,1010 Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava (International Covenant on Civil and Political Rights) od 1966,1011 Konvencijata za eliminirawe na site formi na diskriminacija sprema `enata (United Nation Declaration on the Elimination of Discrimination against Women) od 1967,1012 Konvencijata

protiv tortura i drugi surovi, nehumani ili poni`uva~ki kazni ili postapuvawa (Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Traetmaent or Punishment) od 1984.1013 Posledniot i najzna~aen dokument od ovaa oblast e sekako Protokolot za prevencija, onevozmo`uvawe i kaznuvawe na trgovijata so lu|e, osobeno so `eni i deca, (dokument A 55/383 na Generalnoto sobranie) kako dopolnitelen dokument na Konvencijata na ON za spre~uvawe na organiziraniot transnacionalen kriminal.1014 Ovoj dokument poznat kako Protokol od Palermo, pretstavuva prv univerzalen instrument {to zafa}a site aspekti koi se odnesuvaat na trgovijata so lu|e. Vo site ovie dokumenti se sodr`ani obvrski za dr`avite potpisni~ki da gi preveniraat ropskite i na niv sli~nite osnosi, prisilnata rabota, prisilnata prostitucija, nametnatite dolgovi i ropski uslugi i grubite naru{uvawa na ~ovekovite slobodi i prava vo ovie sferi. Toa e osobeno slu~aj so Protokolot od Palermo (Antitrafficking Protocol), vo koj trgovijata so lu|e se razgleduva kako sovremena forma na ropstvo koja spored ~l. 3 (a) vo sebe gi vklu~uva aktivnostite na regrutirawe, prevezuvawe, prenos, zasolnuvawe ili prifa}awe na lica po pat na zakana ili so upotreba na sila ili drugi formi na prisilba, kidnapirawe, izmama, zala`uvawe, ili so zloupotreba na mo} ili na sostojba na nemo} ili pak so davawe ili primawe na pari ili korist, zaradi postignuvawe soglasnost na lice koe ima kontrola nad drugo lice so cel za eksploatacija. Pod eksploatacijata pak se podrazbira eksploatacija na prostitucija na drugi lica ili drugi formi na sek1009

Konvencijata e usvoena so rezolucija na EKOSOK 608 (XXI) od 30. 04. 1956, a vlegla vo sila na 30. 04. 1957, vo soglasnost so ~l. 13. 1010 Usvoena na 25. 06. 1957 na Op{tata konferencija na Me|unarodnata organizacija na trudot, a vlegla vo sila na 17. 01. 1959 vo soglasnost so odredbite od ~l. 4. 1011 Usvoen i otvoren za potpi{uvawe i ratifikuvawe ili pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto sobranie 2200 A (XXI) od 16 12. 1966. 1012 Usvoena i proklamirana so rezolucija na Generalnoto sobranie 2263 (XXII) od 7. 11. 1967. 1013 Usvoena i otvorena za potpis, ratifikacija ili pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto sobranie 39/46 od 10. 12. 1984, a vlegla vo sila na 26. 07 1987. 1014 Protokolot be{e potpi{an od na{ata zemja na 13. 12. 2000 godina vo Palermo.

568

sualna eksploatacija, prisilna rabota ili prisilnoto davawe uslugi, ropstvo ili postapuvawe sli~no na ropstvoto, slu|uvawe ili vadewe na organi od ~ovekovo telo. Osnovnite celi na Protokolot se spre~uvawe i suzbivawe na trgovijata so lu|e, osobeno na `enite i decata, za{tita i pomo{ na `rtvite od vakov vid trgovija i celosno po~ituvawe na nivinite prava, i vo taa smisla vospostavuvawe cvrsti formi na sorabotka. 3. Trgovijata so lu|e vo na{ata zemja vo po~etokot be{e e re{ena vo osnova so nekolku zakonski odredbi pomesteni vo KZ. Prvata se odnesuva na posreduvaweto vo vr{ewe prostitucija (~l. 191 KZ). Prv osnoven oblik na ova delo postoi vo slu~aj na neuspe{no vrbuvawe, naveduvawe pottiknuvawe ili namamuvawe na prostitucija na edno ili pove}e lica, ili pak na odnapred neopredelen krug lica. Za postoewe na deloto bez zna~ewe e toa {to liceto porano se zanimavalo so prostitucija. Isto taka ne e potrebno liceto i navistina da zapo~nalo da se zanimava so prostitucija. Vtoriot osnoven oblik na deloto, e

u~estvuvawe vo predavawe na `ensko lice na drug zaradi vr{ewe prostitucija. Deloto koe ima intencija da ja popre~i trgovijata so lu|e be{e vneseno vo KZ vo soglasnost so me|unarodnite konvencii: Konvencijata za suzbivawe i ukinuvawe na trgovija so lica i eksploatacija na prostituirawe na drugi od 2. XII 1949. Pod prostitucija se podrazbira vr{ewe obquba za pari ili na drug na~in so koj se navreduva javniot moral. Kako predavawe na `ensko lice na drug pak, se podrazbira sekoe odveduvawe na `ensko lice od mestoto na prestojuvali{teto vo nekoe drugo mesto zaradi vr{ewe na prostitucija. Objekt na dejstvieto na izvr{uvawe se polnoletni `enski lica bez ogled na nivnata vozrast, bra~na sostojba i seksualen (ne)moral. Dejstvieto na izvr{uvawe se sostoi vo u~estvuvawe na koj i da e na~in vo predavawe na lice na drug zaradi vr{ewe prostitucija. Izvr{itel, kako i kaj prviot oblik, mo`e da bide sekoe ma{ko ili `ensko lice. I kaj dvata osnovni oblici, deloto e dovr{eno bez ogled na toa {to ne do{lo do obquba so `enskoto lice. Ostanatite ~lenovi so koi se pokrivaa odredeni nedozvoleni aktivnosti su{tinski za deloto trgovija so lu|e se: protivpravno li{uvawe od sloboda (~l. 140), grabnuvawe (~l. 141), obquba vrz nemo}no lice (~l. 187), polov napad vrz dete (~l. 188), podveduvawe i ovozmo`uvawe polovi dejstvija (~l. 192), nedozvoleno preminuvawe na dr`avnata granica (~l. 402) i zasnovawe na ropski odnos i prevoz na lica vo ropski odnos (418). Trgovijata so lu|e kako posebno krivi~no delo kaj nas za prvpat koncizno e regulirana so novata odredba od ~l. 418-a,1015 vovedena so 1015

(1) Toj koj{to so sila, seriozna zakana ili drugi formi na prisilba, grabnuvawe, izmama, so zloupotreba na svojata polo`ba i sostojba na nemo} na drug, ili so davawe ili primawe pari ili druga korist poradi dobivawe soglasnost na lice koe ima kontrola na drugo lice vrbuva, prevezuva, pre-

569

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Krivi~niot zakonik ("SV RM," 2002/4). Navedenata inkriminacija pretstavuva usoglasuvawe na na{eto krivi~no zakonodavstvo so barawata od ~l. 5 od Protokolot. 4. Za razlika od trgovijata so lu|e (traffiking in human), {vercuvaweto na migranti pretstavuva vr{ewe uslugi od strana na posrednici vo odnos na samoto ilegalno minuvawe na me|udr`avnite granici so izbegnuvawe na pograni~nata policiska i carinska kontrola. Osnovnite razliki me|u trgovijata so luge i krium~areweto na migranti, vsu{nost, se sostojat vo slednoto: 10 kaj trgovijata so lu|e preminuvawe na me|udr`avna granica ne e nu`no, za{to taa mo`e da se ostvaruva i vo ramkite na edna dr`ava, a kaj krium~areweto na migranti takvoto preminuvawe e zadol`itelen konstitutiven element na deloto, i 20 kaj trgovijata so lu|e kaj poedinecot ne postoi soglasnost so nego da se trguva, dodeka kaj {vercuvaweto so lu|e prenesuvaweto na poedinecot preku odredena granica sekoga{ e dobrovolno (po negova `elba), odnosno vo zavisnost tokmu od negovo barawe od koe toj vo sekoe vreme mo`e i da se otka`e. Ona {to, od druga strana, e pokarakteristi~no, e okolnosta {to gi spojuva ovie dve aktivnosti se sostoi vo toa {to pojavata na {vercuvawe na migranti naj~esto í prethodi i pretstavuva sostaven del na aktivnostite na trgovijata so lu|e. A tokmu poradi ovaa zaemna povrzanost na dvete pojavi, koja sekoga{ mo`e da se zloupotrebi so smisla na trguvawe so lu|e, {vercuvaweto na migranti, osobeno `eni i deca, spored Protokolot protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden i vozdu{en pat,1016 se podveduva pod trgovija so lu|e. nesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a lice za eksploatacija po pat na prostitucija ili drugi formi na seksualna eksploatacija, prinudna rabota ili sluguvawe, ropstvo ili nemu sli~en odnos ili nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ovekovo telo }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. (2) Toj koj{to vrbuva, prevezuva, prenesuva, kupuva, prodava, zasolnuva ili prifa}a deca ili maloletni lica zaradi eksploatacija od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. (3) Toj koj{to organizira vr{ewe na deloto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len }e se kazni so zatvor najmalu pet godini. (4) Toj koj{to }e odzeme ili uni{ti li~na karta, paso{ ili druga tu|a identifikaciona isprava zaradi vr{ewe na deloto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (5) Toj koj{to koristi ili ovozmo`uva na drug koristewe na seksualni uslugi od lica za koe znae deka e `rtva na trgovija so lu|e }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. (6) Ako deloto od stav (5) na ovoj ~len e storeno so dete ili maloletno lice storitelot }e se kazni so zatvor od najmalku ~etiri godini. 1016 Protokolot e vtoriot dokument so koj se dopolnuva Konvencijata na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminalitet, i ottamu, kako

570

5. @rtvi na trgovijata so lu|e naj~esto se `eni i deca. Nivnoto prefrluvawe vo drugi zemju i stavaweto vo odreden vid zavisnost i eksploatacija zapo~nuva so najrazli~ni izmami. Toa se obi~no odnapred presmetani vetuvawa deka tamu kade{to }e bidat prefrleni gi ~eka sigurno vrabotuvawe. Pogre{nata procenka za vetenoto naivno se prifa}a od strana na `rtvata: se budat nade`i deka kone~no e iznajden na~inot za nadminuvawe na nivnata dotoga{na te{ka ekonomska i socijalna sostojba. Naivnata doverba, me|utoa, skapo gi ~ini, za{to u{te so pominuvaweto na granicata vedna{ se soo~uvaat so beskompromisno maltretirawe koe gi doveduva do po~etnite somnenija vo vistinskite nameri na onie koi ja iskoristile nivnata naivnost. Golem del `rtvite na ovoj kriminalitet se obezbeduvaat i preku najrazli~ni zakani (zastra{uvawa) vklu~itelno i na onie deka samite tie, ili nekoj ~len od nivnoto potesno semejstvo }e bide li{en od `ivot. So stapuvaweto na tloto na tu|ata dr`ava prodol`uva nivnata agonija. @rtvite koi tamu se preneseni bez li~i dokumenti i koi ve}e se li{eni od svoite pari i sloboda, vedna{ se soo~uvaat so pritisoci i barawa za navodni novostoreni dolgovi prosledeni so zastra{uvawa deka ako se povle~at }e bidat ostaveni sami na sebe i ottamu izlo`eni na krivi~no gonewe, kazneuvawe i deportirawe. Takvata situacija za zasiluva nivnata nesigurnost koja {to nadopolneta so nepoznavaweto na jazikot i zakonite na zemjata vo koja dobrovolno ili prisilno se dovedeni, gi doveduvaat vo bezizlezna sostojba poradi {to gi reaktiviraat svoite nade`i deka onie koi dottamu gi dovele sepak }e im pomognat vo ostvaruvaweto na sakanata cel . Me|utoa, i tie nade` brzo se urivaat vedna{ {tom }e bidat predadeni vo racete na nivnite novi gazdi kaj koi zavr{uvaat kako prostitutki. A tuka, vo prikrienite ili legalni javni ku}i, vo koi stanuvaat dolgogodi{ni zarobeni~ki, ili pak na crniot pazar na trudot kako divo vraboteni lica, zapo~nuva nivnata vistinskata ekploatacija, a so toa, i nivnite stradawa. Vo funkcija na podobruvawe na polo`bata na `rtvite na ovie dela, vo Protokolot e pomestena zna~ajna odredba spored koja zemjite potpisni~ki se obvrzuvaat da obezbedat mo`nosti za kompenzacija na `rtvite od trgovijata so lu|e na tovar na osudenite lica za tie dela.1017

i za Protokolot za trgovija so lu|e, odredbite na taa konvencija mutatis mutandis imaat va`nost i za ovoj Protokol. Inaku spored ~l. 3 (a) na Protokolot poimot krium~arewe na migranti zna~i obezbeduvawe na nelegalen vlez na edno lice vo dr`ava ~lenka kade toa lice ne e dr`avjanin nitu ima postojan prestoj, so cel za neposreden ili posreden na~in da se pribavi finansiska ili druga materijalna korist. 1017 Vidi: ~l. 6, 7 i 8 od Protokolot protiv trgovija so lu|e i ~l. 16 od Protokolot protiv krium~arewe na migranti.

571

7. Za prevencijata na ovaa kriminalna pojava vo osnova va`i seto ona {to e ka`ano i za prevencijata na organiziraniot kriminalitet vo celost. Ottamu, ovde nema podrobno da se zadr`uvame na ovoj kriminalnopoliti~ki problem. 5. PEREWE PARI

1. Pereweto pari voobi~aeno se definira kako postapka (ponekoga{ pove}eslojna) preku koja profitite od nezakonskite delovni aktivnosti se kanaliziraat vo legitimniot finansiski i ekonomski optek, na najprofitibilno mo`niot i doka`ano inflacionen na~in. Za ovaa cel se koristat site finansiski i komercionalni mo`nosti zaradi prenesuvawe na ovie prihodi, nivno transformirawe, konvertirawe ili nivno me{awe so legalnite delovni transakcii. Seto ova e osmisleno zaradi prikrivawe na vistinskoto poteklo, prirodata, dostapnosta ili poseduvaweto na vakvite prihodi.1018 Ili nakratko, pereweto pari pretstavuva proces {to go zamagluva potekloto na parite i nivniot izvor.1019 Pereweto na pari, vsu{nost, pretstavuva takov proces koi kriminalcite go primenuvaat za da go prikrijat potekloto i sopstvenosta na finansiskite i materijalni prinosi (pari i imot) od nivnite kriminalni aktivnosti. Toa se prinosi koi imaat nelegalni izvori: naj~esto poteknuvaat od trgovija so droga, cigari, alkohol, oru`je i lu|e, kako i od razni vidovi iznudi, korupcija, dano~ni zatajuvawa i finansiski malverzacii i sl. Vo toj proces se koristat najrazli~ni metodi preku koi kriminalcite nastojuvaat da go sokrijat nelegalniot izvor (potekloto i sopstvenosta) na nelegalno dobienite prinosi, preku u~estvo vo brojni transakcii koi{to treba da obezbedat privid deka se legalno steknati (deka imaat legalen izvor) i ottamu da se obezbedi nekaznivost za svoite kriminalni, prika`ani kako legalni aktivnosti i nepre~eno koristewe na ostvarenite prinosi (dobivki) od takvite aktivnosti. Po~etocite na odvojuvawe na kriminalnite profiti od nivnite kriminalni izvori i vlo`uvaweto na tn. "valkani ili ne~isti" pari1020 zaraboteni od kriminalni aktivnosti, se vrzuva so dvaesetite godini od XX vek so brziot porast na organiziraniot kriminalitet vo SAD. So ovoj period se povrzuva i nastanuvaweto na samiot termin perewe pari ottamu {to ~ika{kite kriminalci na Al Kapone "ne~i1018

Grurof, E. Pereweto pari (germanska pravna regulativa) i izbrani slu~ai na investirawe vo nedvi`nosti, somnitelni finansiski transakcii i drugo vo vrska so pereweto pari, Bezbednost, Skopje, str. 415-426. 1019 Rajder, A. K. B. Odzemaweto na profitot od korupcijata, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 28. 1020 "Valkanite" pari se pari ili nekoja druga forma na kapital, {to se izvle~eni od nekoe krivi~no delo ili pak od nekoe drugo zalo. Ibid, str. 25.

572

stite" pari gi prika`uvale preku prometot na novootvorenite peralni za obleka. Od 1945 godina, so kupuvaweto na eden hotel vo Las Vagas od strana na mafija{ite Majer Lenski i Bagzi Zigel, zapo~na praktikata na vnesuvawe na nelegalno steknatite pari od kontrolata na prostitucijata i komarot vo legaliziraniot komarxiski biznis,1021 a ottamu i vo drugite finansiski tokovi. Od {eesetite godini na XX vek, parite koi treba da se "isperat" naj~esto rezultiraat od "biznisot" so droga, od ilegalna trgovija so oru`je, umetni~ki dela i organi na ~ovekovoto telo, Vo posledno vreme so "perewe" sî pove}e se opfa}aat i parite {to se koristat od razni {pekulacii, podkupuvawe i dano~no zatajuvawe. Denes, za `al, kriminalitetot e isplatliv vo sekoja zemja veli angliskiot kriminlolog Rajder. Ova mo`ebi ne e slu~aj so sitnite uli~ni krivi~ni dela, tuku so krivi~nite dela od tipot na bankarski i berzanski izmami, reketerstvo, pa duri i nedozvolena trgovija so drogi i nekoi drugi kontrolirani i zabraneti aktivnosti. Organiziraniot kriminal i teroristite go sogledaa ova i se prefrlija vo takvite podra~aja na aktivnosti. Obidite za odzemawe na profitite i aktivite od takvite sofisticirani i me|unarodno mobilni kriminalci gi pottiknuvaat na anga`irawe vo pereweto pari, popre~uvaj}i go na toj na~in efikasnoto odzemawe na ovie pari, za{to istite se lokalizirani nadvor od dofatot na vitalnata izvestitelna rabota.1022 10 Trgnuvajki ottamu, kako i od soznanieto deka borbata protiv pereweto pari i konfiskacijata na pari~nite sredstva generirani od kriminalitetot ne mo`e efikasno da se vodi vo otsutvo na me|unarodna sorabotka na vladite, policijata, javnite obvinitelstva, bankite, i drugite finansiski institucii dovede do usvojuvawe na brojni instrumeti od koi me|u prvite be{e Konvencijata na OON protiv nedozvolena trgovija na narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii (Convention against illicit traffic in narcotic drugs and phsychotropic substances), od 19 dekemvi 1988 godina.1023 Zna~ajni odredbi protiv pereweto pari sodr`i i Konvencijata na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminalitet (Konvencijata od Palermo).1024 20 Svojata aktivnost vrz ovoj plan Sovetot na Evropa ja zapo~na so Preporakata br. 80 od 1980 godina, a ja krunisa so donesuvaweto na 1021

Vpu{taweto vo biznis pretstavuva na~in za investirawe na kriminalnite pari, prikrivawe na kriminalniot izvor, minimizirawe na rizikot od konfiskacija i ovlastuvawata na formalnata socijalna kontrola. 1022 Rajder, A. K. B. Odzemaweto na profitot od korupcijata, str. 40. 1023 Za aktivnostite na toj plan vidi: Gilmore, C. W. Dirty Money (The evolution of money laundring counter-measures), Concil of Europe Press, 1995. str. 61-86. 1024 Vidi: ~l. 6 - Kriminalizacija na pereweto na prinosite od kriminal) i ~l. 7 - Merki za borba protiv pereweto pari od Konvencijata.

573

Konvencijata za perewe na pari, potraga, odzemawe i konfiskacija na prihodi steknati so kriminal (Convention on laundering, search, seizure and confiscation of the proceeds from crime), od 8 noemvri 1990.1025 So ovaa Konvencija poznata kako Strazbur{ka konvencija dr`avite potpisni~ki se obvrzuvaat vo svoite nacionalni zakonodavstva da prezemat merki za inkriminirawe, suzbivawe i odzemawe na dobivkite (konfiskacija) od krivi~nite dela perewe na pari.1026 Za taa cel so nea e predvideno vospostavuvaweto i koristeweto na specijalni merki za istraga (~l. 5) i me|unarodna sorabotka i pomo{ vo sproveduvaweto na istragite. Vo ramkite na Sovetot na Evropa e pomesten i poseben komitet za ocenuvawe na merkite protiv pereweto pari pri Sovetot na Evropa (PC-R-EV). 30 Vo ovie ramki treba da se spomne i Direktivata za spre~u-

vawe na iskoristuvaweto na finasiskiot sistem za "perewe" na somnitelni pari~ni sredstva (The European Communities Directive on prevention of the use of the finacial sistem for the purpose od money laundering, 91/308/EEC) donesena od strana na Evropskata unija vo 1991 godina. Vo Spored ovoj dokument, pereweto pari pretstavuva konverzija ili prenos na imot so cel da se prikrie negovoto vistinsko kriminalno poteklo, prikrivawe ili maskirawe na vistinskat priroda, izvor i lokacija na nezakonski steknatiot imot kako i na sopstveni~kite prava, otkup, poseduvawe ili koristewe na takov imot i soou~esni{tvo vo takvite dela. 40 Sledej}i gi preporakite od navedenite i drugi me|unarodni akti, nacionalni zakoni protiv pereweto pari imaat doneseno pove}e 1025

Sobranieto na Republika Makedonija ja ratifikuva{e konvencijata na 3. 09.1999 godina. Konvencijata e objavena vo "SV RM." 1990/58. 1026 Vidi: Gilmore, C. W. op. cit. str. 133-160. Vo ~l. 6 na Konvencijata se postavuva obvrska na dr`avite ~lenki da usvojat zakonski i drugi merki neophodni za vnesuvawe inkriminacii vo nacionalnite zakonodavstva protiv pereweto pari, toga{ koga so umisla e izvr{ena 1 0 konverzija ili transfer na imot, a se znae deka takviot imot pretstavuva prinos steknat preku kriminalna aktivnost so cel za prepravawe i prikrivawe na ilegalnoto poteklo na imotot ili pomagawe na sekoe lice koe bilo vklu~eno vo izvr{uvawe na prethodnoto krivi~no delo da gi izbegne legalnite posledici od negovoto dejstvie, 20 prepravawe i prikrivawe na prirodata, izvorot, lokacijata, raspolagaweto, dvi`eweto, pravata ili sopstvenosta na imotot, ako se znae deka takviot imot pretstavuva prinos steknat po pat na kriminalna aktivnost, 30 steknuvawe, poseduvawe ili upotreba na imot , za koj vo vreme na primaweto se znaelo deka pretstavuva prinos steknat po pat na kriminalna aktivnost, 40

u~estvo vo grupa, zdru`uvawe ili zagovor za izvr{uvawe, namera za izvr{uvawe, pottiknuvawe, pomagawe, ovozmo`uvawe i sovetuvawe za izvr{uvawe na koe i da e od krivi~nite dela vospostaveni vo soglasnost so ovoj ~len.

574

zemji, me|u koi toa prvi go storija Italija (1991) i Germanija (1993). Vo intervalot me|u prvoto i vtoroto izdanie na ovoj u~ebnik be{e donesen i Zakonot za spre~uvawe na perewe pari1027 na Republika Makedonija. Pred toa, kaj nas za prvpat be{e inkriminirano krivi~no delo "perewe pari i druga protivpravana imotna korist" so ~l. 273 KZ od 1996 godina.1028 Vo 1999 godina, Republika Makedonija í pristapi i na Konvencijata na Sovetot na Evropa za perewe na pari, potraga, odzemawe i konfiskacija na prihodi steknati so kriminal. Zakonot za spre~uvawe na perewe pari pretstavuva akt od koj na planot na preventivnoto i represivnoto suzbivawe na pereweto pari mo`e da se o~ekuva deka }e gi obeshrabri kriminalnite aktivnosti. Vo ovaa smisla od su{testveno zna~ewe striknoto po~ituvawe i neotstapuvaweto od utvrdenata strategija na permanentni ativnosti so dosledno po~ituvawe na nau~nite soznanija i preporakite od kompetentnite me|unarodni i nacionalni tela. Me|u prvite kako mo{ne konstruktivni sekako deka treba da se pomestat i dosledno da se po~ituvaat i ~ettiriesette preporaki na Operativnata grupa za finansiski dejstvija na perewe pari (The 1990 Recommendations of the FATF),1029 koi vpro~em vo golema mera pretstavuvaat osnova na odredbite od na{iot Zakon za spre~uvawe na perewe pari. 2. Potrebata od perewe pari mo`e da bide uslovena od ~etiri faktori: 10 likvidnosta na kriminalnata organizacija, {to proizleguva od ilegalnite aktivnosti, 20 `elbata za infiltrirawe vo legal1027

Vidi: "SV RM," 2001/70 i Kambovski, V. - Naumovski, P. Komentar na Zakonot za spre~uvawe na perewe pari, str. 190-249. 1028 Te`i{teto kaj ova delo se sostoi vo vklu~uvaweto na "ne~istite pari" vo legalnite pari~ni tokovi. Regularnosta i sigurnosta na platniot promet i stopanskite i sopstveni~kite odnosi voop{to pretpostavuvaat parite i drugite imotni dobra, {to cirkuliraat vo prometot, da se steknati na legalen na~in. Ako, nasproti toa, vo nego se vlevaat plodovite na nezakonski transakcii i istite, po pove}ekratniot prenos vrz drugi (preku banki, smetki, so kupoproda`ni dogovori itn.), steknuvaat status na legalno steknat kapital ja gubi svojata funkcija i vrednosna orientacija i stanuva sfera na nekazniva finalizacija na kriminalnite aktivnosti!" Kambovski, V. op. cit. str. 360. 1029 FATF (Financial Action Task Force on Money Laundering) e me|unarodno telo koe opfa}a 26 zemji i dve me|unarodni organizacii. Vo ~lenstvoto na ovaa operativna grupa se vklu~eni i sedumte finansiski najrazvieni zemji od Evropa (G-7), Severna Amerika i Azija. FATF e multidisciplinarno telo ~ija osnovna rabota ravoj i unapreduvawe na politikata za borba protiv pereweto pari i obedinuvawe na silite koi ja odreduvaat vakvata politika od redot na pravnite, finansiskite i kriminalisti~kite eksperti. Vidi go tekstot na preporakite vo: Zbirka na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcijata, Forum, Skopje, 2002, str. 227-236.

575

nite aktivnosti kako del na kontinuiraniot proces, {to ja obele`uva akcijata na organiziranite kriminalni grupi vo ramkite na ilegalnite pazari ili pak vo ramkite na zakonskiot biznis, 30 potrebata od izbegnuvawe na rizikot da bide otkrieno od policijata, na primer so presretnuvawe na kriminalnata organizacija i apsewe na nejzinite ~lenovi kako rezultaat na potragata po parite i, 40 potrebata da se izbegne odzemaweto i konfiskacijata na nezakonski steknatite prihodi. Prvite dva faktori se povrzani so strukturata, aktivnostite, prihodot i vremetraeweto na organizacijata. Tretiot i ~etvrtiot faktor se odnesuvaat direkno na potrebata od perewe pari uslovena od legislativnite i istra`nite aktivnosti vo nasoka na potraga po parite.1030 Samiot proces na tranzitirawe na pari~ni sredstva so nejasno poteklo mo`e da se podeli vo tri fazi: 10 faza na plasman (proda`ba na valkanite pari), 20 faza na filuvawe (prikrivawe) na parite, i 30 faza na integrirawe (investirawe na valkanite pari vo nekoja legalna aktivnost). Plasmanot pretstavuva proda`ba na glavnata masa od gotovisnkite pari~ni sredstva {to se rezultat na kriminalni aktivnosti. Filuvaweto e zgolemuvawe na brojot na sloevite od slo`eni finanskiski transakcii, odnosno serisko finasiski transakcii, so cel da se odvojat nezkonski steknatite prihodi od nivnite nezakonski izvori. Poslednata faza, pretstavuva obezbeduvawe na zakonsko objasnuvawe na pojavata na bogatstvoto preku investirawe vo legalnata ekonomija. Konceptot na pereweto pari mo`e da gi opfati site ili poedine~no koja i da e od poedine~nite fazi.1031 Ovoj proces najednostavno se objasnuva, so nelegalno steknati pari koi, na primer se koristat za kupuvawe antikviteti, skapocen nakit, avomobili i sl., za potoa so nivna proda`ba, pri {to se obezbeduva validna faktura (prva faza), gotovite pari da se vlo`uvaat vo banka prika`ani kako sredstva od legalna proda`ba (vtora faza), i, na krajot, ottamu da bidat izvle~eni i so ve}e prikrieno poteklo da se integrirani vo kakva i da e legalna aktivnost. Spored Savona (Ernesto Savona), metodite na perewe pari mo`at da bidat prosti i slo`eni, zavisno od dimenziite na operacijata, brojot na fazite, koli~estvoto na potrebnata "kancelariska" rabota i upotrebeniot instrument/organizacija. Taka krium~areweto pari pretstavuva prost metod, a kreiraweto i upotrebata na "frontovska" organizacija e poslo`en. No, ~estopati, ovi dva metodi se upotrebuvaat zaedno i so drugi metodi, kako {to se na primer, dano~ni ili finansiski zasolni{ta, metodite na "vra}awe na zaem," biznisot so gotovinsko ispla}awe, kockaweto i kazinata, "podzemnite" bankarski 1030

Savona, E. U. Pereweto" pari od strana na mafijata i italijanskata legislativa, Bezbednost, Skopje, 1994/4. str. 623. 1031 Vidi: Ibid, str. 622-623.

576

sistemi, koristeweto na la`ni i "frizirani fakturi, bezite na pari, posredni~kite ku}i i neprenoslivite pari.1032 Spored istiot avtor, tipologijata na "pereweto" pari generalno mo`e da se skicira na: 10 "ra~no perewe," 20 "semejna ma{ina za perewe," 30 "kondominium ma{ina za perewe," i 40 "servis so samouslu`ni ma{ini za perewe i su{ewe." "Ra~noto perewe" postoi koga kriminalnata organizacija gi koristi parite za kupuvawe na stoki i uslugi za sebe (generalno se raboti za malo koli~estvo pari). Toa e najednostaven metod, {to glavno se koristi od strana na kidnaperite vo Italija. Vo vtoriot slu~aj, sekoja kriminalna organizacija ili "familija" svoite pari gi pere soglasno sopstvenite "semejni" celi i tajniot dogovor so bankite ili finansiskite institucii. Ovie programi za perewe pari mo`at da se sostojat vo kratok procesen krug, kako na primer, otvorawe na oro~ena smetka vo nekoja banka na ime na nekoe konkretno lice ili deponirawe, t.e. vlo`uvawe na tie pari na taa smetka). Me|utoa, ovoj sistem se koristi poretko poradi novite sistemi na kontrola na parite. Od druga strana, dolgiot procesen krug go sodr`i stadiumot pred pereweto na parite - "pereweto", "plakneweto" i "su{eweto." Ovie fazi slikovito gi prika`uvaat razli~nite pati{ta po~nuvaj}i od ~isteweto na parite, pa sî do nivnoto investirawe vo zakonskite aktivnosti. Vo slu~ajot na "kondominium na ma{ini za perewe" nekolku "familii" {to mu pripa|aat na eden ist sindikat, kako na primer, Mafijata, organiziraat edno "preprijatie za perewe pari so soou~estvo na nekoe lice od bankarska ili pak finansiska institucija. Vo posledniot slu~aj, na kriminalcite i kriminalnite sindikati, kriminalnata organizacija im nudi usluga za perewe pari (so razli~ni "krugovi"), odnosno so kratkiot, {to go sodr`i samo "pereweto" pari, ili pak dolgiot krug {to vo sebe gi sodr`i site aktivnosti, po~nuvaj}i od samoto "perewe" pa sî do nivnoto investirawe.1033 Me|u raznovidnite operacii na perewe pari na me|unarodno ramni{te na sicilijanskata Mafija, Savona gi naveduva: prenesuvaweto na gotovinski sredstva vo zemjite {to ne se predmet na finansiska kontrola i nivno deponirawe na tekovni smetki vo istite tie zemji; koristeweto na tekovni smetki {to im pripa|aat na neosomni~eni lica ili na "za{titni korporacii" za prenesuvawe na parite; kupuvaweto na bankarski menici (za iznosi pomali od onie koi se predmet na regulacija), koristeni vo mnogu operacii; investiraweto vo hartii od vrednost vo ime na korporacii; kupuvawe skapocenosti (nakit), pred sî, dijamanti {to podocna se preprodavaat na legalniot pazar, falsifikuvawe na fakturi, nadomest na smetkite na klienti na nekoja ba1032

Savona, E. U. op. cit. str. 624. Ibid, str. 625. Za opredeleni metodi i tehniki na perewe pari vo me|unarodni razmeri vidi i: Rajder, A. K. B. Odzemaweto na profitot od korupcijata, str. 29 i natamu. 1033

577

nka i sistemi na istovremen i kontinuiran ciklus na perewe i investirawe.1034 Nakratko, glavnite kru`ni pateki na pereweto pari na italijanskata mafija se: bankarskiot sistem, nebankrskiot sistem, zakupuvaweto i fakturiraweto, komercijalnite preprijatija, kupuvaweto kazina i drugi kockarski sistemi.1035 3. Pereweto pari steknati preku ilegalni zdelki vo legalnite pari~ni tokovi spa|a vo tn. dela bez `rtvi. Toa po pravilo predizvikuva inerten odnos na javnosta kon ovoj vid na kriminalitet, odnosno ne go predizvikuvaat nejziniot interes vo onaa mera kako {to toa se vo sostojba da go storat krivi~nite dela ubistvo, vooru`enite grabe`i ili drugite tradicionalni (klasi~ni) krivi~ni dela. 4. Na planot na preventivnoto suzbivawe na "pereweto" pari mo`e da se o~ekuva deka vnatre{nite instrumenti na dr`avata i me|unarodnata sorabotka }e gi obeshrabruvaat kriminalnite aktivnosti. Vo ovaa smisla od su{testveno zna~ewe striknoto po~ituvawe i neotstapuvaweto od utvrdenata strategija na permanentni ativnosti so dosledno po~ituvawe na nau~nite soznanija i preporakite od kompetentnite me|unarodni i nacionalni tela.1036 [to se odnesuva do prakti~nite rezultati vrz ovoj plan vo kriminolo{kata literatura, me|u najgolemite uspesi se poso~uva spre~uvaweto na transferot na ne~isti pari vo legalni fondovi ostvareno so akcijata poznata pod imeto "Zelen mraz." Vo nea po dolgogodi{na istraga be{e spre~eno prelevaweto na 50.000.000 dolari na kolumbiskiot kartel "Kali" na smetkite vo [vajcarija.1037 6. KORUPCIJA

1. Vo sovremeni uslovi korupcijata, za koja slobodno mo`e da se ka`e deka pretstavuva vrzuva~ko tkivo na site oblici na organiziraniot kriminalitet, e eden od zna~ajnite op{testveni problemi {to ne 1034

Savona, E. U. op. cit. str. 629-630. Savona, E. U. op. cit. str. 632. 1036 Za Nezavisnata komisija protiv korupcijata na Nov Ju`en Vels kako primer na nacionalno telo vidi: Rid, E. Javnata svest za korupcijata i prevencijata, Bezbednost, Skopje, 1995/4, str. 753-766. 1037 "Operacijata "Zelen mraz" (od septemvri, 1992) go poka`a vospostavuvaweto i razvojot na me|unarodnite vrski me|u kolumbiskiot kartel "Kali" i Mafijata. Ovaa operacija, {to involvira i nekoi drugi dr`avi (SAD, Anglija, [panija i Kosta Riko), go poka`a obidot da se napravi dogovor za uvoz na kokain vo Evropa od strana na Mafijata, kako i nejzinata uloga vo"pereweto" pari na nacionalno i me|unarodno nivo. Od ovaa operacija proizleguva deka Mafijata dejstvuvala istovremeno kako uvoznik na kokain i kako agencija za perewe pari za kolubijcite, koristejki gi zakonskite aktivnosti vo koi be{e infiltrirana Mafijata" Savona, E. U. op. cit. str. 630. 1035

578

razmina nitu edna zemja vo svetot. Te{kite posledici koi gi nosi, a koi se manifestirat na li~en i op{testven plan i degradacija na celi nacii, gi prisilija najgolemiot broj zemji kako i stru~wacite od oblasta na krivi~noto pravo, kriminologijata i sociologijata, kon prou~uvawe na ovoj problem zaradi iznao|awe adekvatni merki za negovo suzbivawe. Definiraweto na poimot na korupcijata naj~esto se povrzuva so nejzinata prethodna podelba na: ekonomska, politikolo{ka i krivi~nopravna korupcija. Ottamu, ekonomskata korupcija mo`e najednostavno da se definira kako niskorizi~en, visokoprofiten biznis, a nejziniot politikolo{kiot poim se povrzuva so iskoristuvaweto na politi~kite funkcija za ostvaruvawe nemoralna ili protivzakonska li~na korist. Krivi~nopraven poim na korupcijata gi opfa}a site zabraneti povedenija vo vr{eweto na potkupot i trgovija so vlijanie. Posledniot poim, koj spored nas e od prioritetno zna~ewe, vo na{ata zemja se iscrpuva preku slednite inkriminacii predivdeni vo KZ: potkup pri izbori i glasawe (~l. 162), neovlasteno primawe na podaroci (~l. 253), oddavawe i neovlasteno pribavuvawe delovna tajna (~l. 281), zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe (~l. 353), primawe potkup (~l. 357), davawe potkup (~l. 358), protivzakonito posreduvawe (~l. 359) i oddavawe na slu`ebna tajna (~l. 360).1038 10 Obedinetite Nacii zapo~naa pointenzivno da gi razvivaat svoite programi i strategija za borba oprotiv korupcijata na me|unaroden plan vo po~etokot na deveesetite godini od XX vek, koga se doneseni nekolku rezolucii na Ekonomsko Socijalniot Sovet (EKOSOK) i na Generalnoto Sobranie na ON. Stanuva zbor za: "Akcija protiv korupcijata" so prilogot "Prira~nik za prakti~nite merki za nejzino suzbivawe" (Rezolucija na EKOSOK br. 1995/14 od 24 juli 1995), "Dekla1038

Vo nekoi zemji repertoarot na krivi~nite dela {to go so~inuvaat poimot na korupcijata e mnogu po{irok. Taka, na primer, Zakonot za prevencija i represija na korupcijata na Romanija od 1997 godina, gi predvideni krivi~nite dela: u~estvo vo nezakoniti transakcii, obezvreduvawe na vrednosta na dr`avniot kapital vo privatizacijata, zloupotreba na sredstvata vo trgovski dru{tva so u~estvo na dr`aven kapital ili vo javno preprijatie, davawe krediti ili nivno koristewe za drugi nameni od onie za koi se odobreni, zloupotreba na porane{nata slu`bena polo`ba za ostvaruvawe profit, koristewe na informacii so koi raspolaga slu`beno lice za ostvaruvawe li~na korist preku razni zdelki i transakcii ili dopu{tawe pristap kon takvi informacii na drugi lica, kaznuvawe na lice {to vr{i rakovodna funkcija vo politi~ka partija ili druga politi~ka grupacija {to go koristi svoeto vlijanie i svojot avtoritet za da se zdobie so materijalna korist za sebe ili za drug. Kambovski, V. Spre~uvawe na korupcijata (Kriminalno-politi~ki osnovi i zakonodaven model), Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, 1998/1, str. 12.

579

racijata na ON za korupcija i aktite na korupcija vo transnacionalnite komercialni aktivnosti od 19961039 i "Aktivnosti protiv korupcijata," kon koja vo aneksot se priklu~eni "Kodeksot na povedenie na javnite slu`benici so prepora}i za pru`awe sovetodavna i tehni~ka pomo{" (Rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 50/225 od 19 april 1996 i 51/59 od 12 dekemvri 1996). Na problemot na suzbivaweto na korupcijata mu se posvetuva zna~ajno vnimanie i vo ramkite na Komisijata za spre~uvawe na kriminalitetot i krivi~noto pravosudstvo na ON, a posebno vo nejzinata stru~na slu`ba - Oddelenieto na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i krivi~noto pravosudstvo, kade e izraboten i poseben "Model na zakonodavstvo protiv korupcijata" (1997). Spored Modelot na Zakonot protiv korupcijata na ON, za korumpirano se smeta sekoe lice koe bara ili posredno ili neposredno prifa}a potkup ili nedozvolena imotna korist vo bilo kakva forma so cel: 10 da izvr{i ili da ne izvr{i slu`beno dejstvie koe bi moral da go izvr{i vo ramkite na svoeto slu`beno ovlastuvawe, odnosno slu`bena dol`nost i, 20 da go zloupotrebi svoeto vistinskoto ili pretpostaveno vlijanie so namera da se zdobie so kakva i da e korist. Za u~esnik vo korupcijata se smeta sekoe lice koe }e ponudi, veti ili neposredno ili posredno }e izvr{i isplata vo koja bilo forma poradi gorenavedenite celi i pod gorenavedenite uslovi (~l. 12 st. 2). Karakteristi~no e i toa {to so ovoj Model - Zakon se predviduva formirawe nacionalna komisija protiv korupcijata kako administrativna nezavisna vlast, so avtonomen buxet, koja e obvrzana da ja gradi preventivnata politika vo borbata protiv ovaa negativna pojava (~l. 61 st. 1 i 2). Vo ovaa smisla treba da se istakne i toa deka na VIII Kongres na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite (Havana, 1990), e donesena posebna rezolucija za korupcijata vo dr`avnite organi, a i na IX Kongres (Kairo, 1990) zna~aen del od programata í be{e posveten na pra{awata na korupcijata.1040 Odreden broj odredbi koi neposredno se odnesuvaat na istaknuvaweto na serioznosta na korupcijata, nejzinata povrzanost so organiziraniot kriminal i potrebata od vlo`uvawe me|unarodni usilbi za nejzinot suzbivawe se sodr`ani i vo ve}e spomenatata Konvencija na ON protiv transnacionalniot organiziran kriminalitet od Palermo.1041 1039

Tekstot na ovaa Deklaraciaj e objaven vo Zbirkata na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcija, Forum, Skopje, 2002, str. 136-142. 1040 Vidi: Crime Prevention and Criminal Justice in the Conteht of Development: Realities and Perspectives of International Cooperation (Practical measures against corruption), United Nations Publication, New York, 1993. 1041 Vidi: ~l. 8 - Kriminalizacija na korupcijata i ~l. 9 - Merki protiv korupcijata od Konvencijata.

580

20 Na ovoj plan e mo{ne prisutno i anga`iraweto na Sovetot na Evropa koj formira posebna Multidisciplinarna grupa protiv korupcija,1042 koja izraboti progami za zaemni aktivnosti i podgotvi dve konvencii protiv korupcijata: Krivi~nopravna konvencija protiv korupcijata (serija evropski dogovori br. 173)1043 i Gra|anskopravna (civilna) konvencija za spe~uvawe na korupcijata (serija evropski dogovori br. 174),1044 kako i Model na Kodeks na odnesuvawe na javnite slu`benici1045 Ovaa grupa vo svojot iscrpen izve{ataj podgotvi i lista na krivi~ni dela so koi vo nacionalnite zakonodavstva se predviduva inkriminirawe na razli~nite dejstvija {to pretstavuvaat opredeleni vidovi na korupcija ili neposredno se povrzani so nea. Vo ramkite na Sovetot na Evropa, Komitetot na ministrite vo 1996 godina usvoi i seopfatna "Programa za akcija protiv korupcijata," a na Vtoriot Samit na {efovite na dr`avite i vladite (Strazbur, 10 i 11 oktomvri 1997) e donesen i Plan za akcija, so koja se predviduva jaknewe na sorabotkata vo borbata protiv korupcijata vklu~itelno i protiv nejzinata povrzanost so organiziraniot kriminalitet i pereweto na pari. Suzbivaweto na korupcijata pretstavuva{e predmet na interes i na redovnite Konferencii na ministrite za pravda na zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa: XIX-ta Valeta (Malta, 1042

Idejata za formirawe na Multidisciplinarnata grupa protiv korupcijata (Multidisciplinary Group on Corruption - GMC) potekna od strana na konferensijata na Komitetot na ministrite na Malta, 1994 godina. Nezjinata zada~a be{e vo sorabotka so Evropski komitet za pravna sorabotka (CDCJ) i Evropskata komisija za krivi~nopravni problemi (CDPC) da gi prou~i i da gi prepora~a merkite koi bi mo`ele da pretstavuvaat program na aktivnosti vo borbata protiv korupcijata na me|unarodno ramni{te. Vo rabotata na ovaa grupa osven ministrite na ekspertite na site ~lenki na Sovetot na Evropa se vklu~eni i pove}e relevantni me|unarodni organizacii: Komisijata na Evropskata Zaednica, OECD, ON, Interpol i Evropskata banka za obnova i razvoj. GMC zapo~na so rabota vo mart 1995 godina taka {to odr`a pove}e sostanoci, izgotvni programa za svoite aktivnosti usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa i ja podgotvi Programata za akcija protiv korupcijata (PAC) koja be{e usvoena vo 1996 godina. Vidi: Preliminary Draft Fremework Convention Against Corruption, GMC (97) 10 REV 2, Strasbourg, 27 may 1977. 1043 Tekstot na Konvencijata ratifikuvana na 28.07.1999 godina, e objaven vo "SV RM," 1999/32 - megunarodni dogovori. 1044 Usvoena vo Strazbur, na 23-24 juni 1999 godina, ratifikuvana od na{ata zemja na 23. 01. 2002 ("SV RM," 2002/23). 1045 Model - Kodeksot za odnesuvawe na javnite slubenici e usvoen kako dopolnenie na Preporaka R (2000) 10 na Komietetot na Ministrite na 11. 05. 2000 godina. Prevodot na ovoj dokument so objasnuvawata mo`e da se najde vo Zbirkata na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcijata, Forum, Skopje, 2002, str. 98-129.

581

1994), XXI-ta vo Praga (^e{ka, 1997)1046 i XXI-ta vo Moldavija) Zna~ajno e da se naglasi i toa deka na 4. 05. 1998 godina, vo ramkite na Komitetot na ministrite e usvoena Rezolucija (98) 7 so koja se odobruva sklu~uvawe na Pro{irenata parcijalna spogodba za vostanovuvawe "Grupa na dr`avi protiv korupcijata - GREKO," kako institucija koja ima za cel da ja podobri sposobnosta na nejzinite ~lenki za borba protiv korupcijata. Samiot Dogovor za formirawe na GREKO usvoen od strana na Multinacionalnata grupa za korupcija (GMC) na 23-24 mart 1998 i modificiran od strana na zamenicite ministri na 28-29 april 1998 godina i usvoen na 1 maj 1999 godina so Rezolucijata (99) 5.1047 Celta za formirawe na GREKO e preku sredstvata za zaedni~ko ocenuvawe i ednakov pritisok na fleksibilen i efikasen na~in da go nadgleduva pridr`uvaweto do vode~kite na~ela i primenata na me|unarodnite instrumenti usvoeni od Sovetot na Evropa vo borbata protiv korupcijata. Sedi{teto na Grupata, koja najmalku dva pati godi{no odr`uva plenarni sednici, e vo Strazbur. Pokraj ~lenkite na Sovetot na Evropa, koi zadol`itelno se ~lenki i na ovaa Grupa, kon nea mo`at da priklu~at i drugi dr`avi po prethodna pokana i po dadena izjava i potpi{ana deklaracija deka }e gi po~ituvaat vode~kite na~ela za borba protiv korupcijata. GREKO go nadgleduva sproveduvaweto na vode~kite na~ela vo sekoja od nejzinite ~lenki preku nivna poseta i izgotvuvawe izve{tai. Izve{taite mo`e da sodr`at preporaki so cel posetenata ~lenka da gi podobri svoite zakoni i praktikata za suzbivawe na korupcijata i vo taa smisla da dade izvestuvawe za prezemenite merki. Spored Krivi~nopravnata konvencija protiv korupcijata pod aktiven potkup se podrazbira umisleno neposredno ili posredno vetuvawe ili davawe, a pod pasiven potkup, umisleno neposredno ili posredno barawe ili primawe, na nezaslu`ena imotna korist od strana na javni slu`benici (funkcioner, javen slu`benik, minister, gradona~elnik, sudija i javen obvinitel i drugo lica koe vr{i pravosudna funkcija) da izvr{i ili da se vozdr`i od izvr{uvawe na nekoe delo vo ramkite na vr{eweto na negovata funkcija. So Konvencijata, dogovornite strani se obvrzuvaat da gi pomestat vo svoeto nacionalno zakonodavstvo i site dela na aktiven i pasiven potkup izvr{eni od strana na ~lenovi na nacionalnite javni institucii (lica koi vr{at zakonodavna ili upravna funkcija), na stranski javni slu`benici (javen slu`benik na sekoja druga dr`ava), na stranski javni institucii (lica 1046

Od Komitetot na ministrite vo Praga na 6. 11. 1977, proizleze Rezolucijata (97) 24 - Za dvaesette vode~ki na~ela protiv korupcijata koi poradi nivnoto zna~ewe vo celost gi naveduvame podolu. 1047 Vidi go tekstot na ovaa Rezolucija so dodatokot Statut na grupata zemji protiv korupcijata (GREKO) vo: Zbirka na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcijata, Forum, Skopje, 2002, str. 86-98.

582

koi vr{at zakonodavna ili upravna funkcija na druga dr`ava), na lica vo privatniot sektor, na me|unarodni funkcioneri, na ~lenovi na me|unarodni parlamentarni sobranija, i na sudii i slu`benici vo me|unarodnite sudovi. Spored ~l. 12 od Konvecnijata, so poimot vr{ewe vlijanie e opfateno i umisleno posredno ili neposredno vetuvawe ili davawe nezaslu`ena imotna korist po osnov na nagrada na drug koj }e izjavi deka e sposoben da izvr{i vlijanie vrz donesuvaweto na odlukata od strana nekoe od navedenite lica, nezaslu`enata imotna korist da bide ili za nego samiot ili za nekoj drug, taka {to }e go pottikne ili da primi ili da prifati ponuda ili vetuvawe po osnov na nagrada za spomenatoto vlijanie, koga vlijanieto }e bide ili nema da bide izvr{eno, ili koga pretpostavenoto vlijanie }e go proizvede ili nema da go proizvede o~ekuvaniot rezultat. Zna~ajno e i toa, deka so ovaa Konvencija sekoja dogovorna strana se zadol`uva da obezbedi odgovornost za pravnite lica za delata na aktivna korupcija, vr{ewe vlijanie i perewe na pari (~l. 18), koja ne ja isklu~uva odgovornosta na fizi~kite lica, kako i zakonski i drugi merki so koi se ovozmo`uva konfiskacija ili odzemawe na sredstvata i prihodot od navedenite dela (~l. 19 t. 3). Za ovie dela, vo konvencijata se predviduvaat i izvesni olesnuvawa za ostvaruvaweto na site vidovi na me|unarodna krivi~nopravna pomo{. Pritoa, krivi~nite dela koi spa|aat vo domenot na primenata na ovaa Konvencija se smetaat vklu~eni vo sekoj dogovor za ekstradicija koj e vo sila me|u dogovornite stranki kako ekstradibilni dela (~l. 27 st. 1). Konvencijata gi obvrzuva dr`avite da vospostavat specijalni nezavisni tela za borba protiv korupcijata kako i speciijalni ovlastuvawa i tehniki za istraga. Gra|anskopravnata konvencija za spre~uvawe na korupcijata od 1999 godina, se opredeli za slednava definicija na korupciata: neposredno ili posredno barawe, nudewe, davawe ili prifa}awe na nedozvoleno ~inewe ili druga nedozvolena korist ili vetuvawe na takva nezaslu`ena korist koja go popre~uva normalnoto vr{ewe na nekoja funkcija ili propi{anoto odnesuvawe na korisnikot na nezakonitoto ~inewe ili na nezaslu`enata korist ili na vetuvaweto na takvata korist (~l. 2). Za odbele`uvawe e deka so ovaa Konvencija, za `rtvite na korupcijata se predviduva celosen nadomest na {teta od dr`avni sredstva so {to se voveduva odgovornost na dr`avata za dejstvijata na korupcija storeni od strana na nejzinite slu`beni lica. So Konvencijata se predviduva i ni{tovnost na dogovorite vo vrska so delata na korupcija, kontrola i sledewe na finansiskite sostojbi na pravnite lica kako i me|unarodna sorabotka vo gra|anskite postapki vo predmetite za korupcija. Model na Kodeksot za odnesuvawe na javnite slu`benici pretstavuva dokument koj, ako po ni{to drugo, zaslu`uva posebno vnimanie 583

ottamu {to eklatantno ja priznava i potvrduva na{ata pojdovna teoretska orientacija za potekloto na sekoe devijantno i kriminalno povedenie na ~ovekot, iako se odnesuva samo na javnite slu`benici (lica vraboteni vo javniot sektor, vo privatnite organizacii koi vr{at javni uslugi, javno izbranite prestavnici, ~lenovi na Valdata i nositelite na pravosudnite funkcii). No pred da go objasnime ova tvrdewe dol`ni sme nakratko da se zadr`ime na osnovnite odredbi na ovoj Model - Kodeks.1048 Spored Kodeksot, vr{eweto na javnite ovlastuvawa treba da se zasnova na na~elata na zakonitost (~l. 4 st. 1 i ~l. 7), transparentnost, (~l. 11) lojalnost (~l. 5 st. 1), doverlivost (tajnost, ~l. 11), avtonomnost, nezavisnost, nepristrasnost (~l. 5. st. 2 i ~l. 7), li~na odgovornost, fer odnos, integritet i nepartijnost vo donesuvaweto na odlukite (~l. 4 st. 2), ~esnost, trudoqubivost, efikasnost i {tedlivost, kako i sru~nost, profesionalnost i pravednost (~l. 5. st 2), pa duri i qubeznost (!) kon gra|anite, svoite kolegi, pretpostavenite i podredenite vo slu`bata (~l. 5. st. 3). Kodeksot duri promovira i "na~elo na premin na gri`ata vrz drug," (?!) popoznato spored spskata izreka: "PreÚi brigo na drugoga," so toa {to go legalizira i ohrabruva ve}e i onaka vo golem obem prisutnoto denuncirawe me|u javnite slu`benici.1049 Pritoa se zaborava deka prijavuvaweto, odnosno neprijavuvaweto, vo osnova e opredeleno od dve va`ni okolnosti: 10 od stravot (korista ili posledicite od provaluvaweto na nivnata izjava)1050 i nade`ta (postignuvaweto sigurnost ili nesigurnost vo 1048

Kodeksot trgnuva od realnosta deka javnata administracija vo koja javnite slu`benici se klu~niot element, igra va`na uloga vo demokratskite op{etstva i deka ottamu sekoe op{testvo mora da raspolaga so soodveten kvalifikuvan personal i objektivni pretpostavki (pravna i materijalna sredina) za pravilno i efikasno sproveduvawe na nivnite zada~i i obvski. Vrz seto toa, ispravno se nadovrzuva potrebata od porast na javnata svest i promovirawe na eti~kite vrednosti, kako zna~ajni sredstva za suzbivaweto na korupcijata. Zatoa na dr`avite-~lenki im se prepora~uva usvojuvawe vo svoeto zakonodavstvo nacionalni kodeksi vo koi }e bidat sodr`ani na~ela za odnesuvawe na javnite slu`benici predvideni vo Model - Kodeksot. 1049 Za javniot slu`benik imeno se predviduva prijavuvawe (denuncirawe), i toa zadol`itelno vo pismena forma do nadle`niot pretpostaven vo javnata slu`ba, na svoite kolegi sekoga{ koga smeta deka gi prekr{ile odredbite na Kodeksot, ili koga veruva deka od nego se bara da dejstvuva nezakonski, na nesoodeten ili neeti~ki na~in (v. ~l. 12). Vo ~l. 19 pak se dadeni upatstvata za toa na koj na~in javniot slu`benik treba da postapi toga{ koga mu e ponudena prednost {to ne mu sleduva. 1050 Takviot strav ostanuva i pokraj odredbata od ~l. 17 so koja se bara za{tita na privatnosta na javnite slu`benici. Vo nea se veli: "Treba da se prezemat site neophodni ~ekori za da se obezbedi soodvetno po~ituvawe na

584

slu`bata), i 20 komu treba da mu se prijavi naru{uvaweto na na~elata na Kodeksot: a) na poedinci koi za toa }e im vozvratat ili nema da im vozvratat so odredena korist ili {teta (nu`na pretpazlivost spored onaa - "Nikoj denes ne znae koj komu mu e prijatel") ili pak, b) na te{ko dostapnite {efovi za koi se smeta deka predni~at vo ne~esnite igri i izigruvaweto na moralnite pravila (nedoverba potkrepena so bogato iskustvo), so povtorno postavuvawe na pra{aweto - kakva e li~nata (pa duri i op{testvenata) korist ili {teta od toa?1051 Edno od vrvnite na~ela sodr`ano vo Kodeksot e, sepak, deka javniot slu`benik ne smee da dozvoli negoviot privaten interes da dojde vo sudir so negovata javna polo`ba. Negova obvrska e da go izbegne takviot konflikt na interesi bez ogled na toa dali konfliktot e vistinski, potencijalen ili prividen (~l. 8 st. 1). Pritoa, pod konflikt na interesi se podrazbiraat situacii koga javniot slu`benik ima privaten interes1052 da vlijae ili koga se ~ini deka vlijae na nepristrasnoto i na objektivnoto izvr{uvawe na negovite slu`beni obvrski (~l. 13. st. 1). Ova, inaku moralno ispravno na~elo, povtorno mu se sprotivstavuva na prirodata na ~ovekot, za{to promovira vozdr`uvawe od sopstveniot, i rabotewe isklu~ivo vo op{t interes, {to e osobeno karakteristi~no vo uslovi na isklu~itelno niski plati na javnite slu`benici. Zgora na toa, izbegnuvaweto na konfliktot na interesi se podiga na ramni{te na li~na odgovornost na javniot slu`benik i od nego se bara: da vnimava na kakov i da e konkreten i potencijalen konflikt na interesi, da prezema ~ekori za izbegnuvawe na takov konfprivatnosta na javniot slu`benik. Vo vrska so toa, deklaraciite obezbedeni vo ovoj Kodeks treba da se ~uvaat kako doverlivi, osven ako so zakon ne e poinaku opredeleno"(podvlekol Z.S). 1051 Vo objasnuvawata na Kodeksot se veli: GMC be{e svesna za te{kotiite {to mo`at da se pojavat vo odredeni slu~ai pri prakti~nata primena na ovaa odredba vo javnata administracija, za{to toa mo`e da sozdade tenzii me|u javnite slu`benici. Me|utoa, taa smeta deka pasivniot ili toleranten odnos na javnite slu`benici vo vrska so ovie prekr{oci bi bil po{teten od javnata administracija i za op{testvoto vo celost. Mojot stav e sprotiven, me|u drugoto, i poradi faktot deka dr`avnata uprava e polna so poltroni ~ija edinstvena cel e preku denunciraweto da mu se dodvoruvaat na svoite {efovi. Pritoa, onie {to ja imaat najgolemata mo} - ministrite, poradi hroni~noto nemawe vreme za "maliot ~ovek" naj~esto lesno nasednuvaat na tie denuncijacii, taka {to, za `al, uspehot na odreden javnen slu`benik sî u{te e vo pravoproporcionalen odnos so brzinata i uspe{nosta so koja toj slu`benik kako "doverliv informant," se upikal pod negovite pazuvi. 1052 Privatniot interes na javniot slu`benik vklu~uva prednosti za nego, za negovoto semejstvo, za bliskite rodnini, prijateli ili za organizaciite so koi toj sorabotuva ili sorabotuval, ili so koi ima politi~kio vrski (~l. 13 st. 2)

585

likt, da mu uka`e na svojot pretpostaven za postoeweto na kakov i da e konflikt vedna{ {tom }e stane svesen za istiot, da nastojuva so svoja kone~na odluka da se povle~e od situacijata ili da se li{i od prednosta {to go predizvikuva konfliktot (~l. 13 st. 3) i toa seto, samo od moralni pri~ini! Seto toa mu se prepora~uva na onoj koj dlaboko vo sebe e uveren vo vistinitosta na edno drugo na~elo - "Sega mu e majkata - ona {to ne mi go pla}a dr`avata, }e go naplatam od gra|anite," se rabira so koristewe na svojata naj~esto nezaslu`ena i kratkotrajna pozicija. Vpro~em, si misli toj, otkoga }e bidam razre{en od nekoja funkcija moite kom{ii i prijateli i onaka }e re~at: "Ovoj sigurno debelo se nafatiral." Kodeksot sodr`i i podolg repertoar na obvrski i zabrani ~ie naru{uvawe mo`e da upatuva na postoewe na korumpiranost. Taka, pri sproveduvaweto na svoite obvrski javniot slu`benik ne treba da dejstvuva na proizvolen na~in na {teta na nekoe lice, grupa ili telo i treba da ima dol`na po~it za pravata, obvrskite i soodvetnite interesi na site drugi (~l. 6). Javniot slu`benik ne smee da gi koristi prednostite na svojata polo`ba za sopstveni privatni interesi (~l. 8 st. 2), ili da bide vme{an vo kakva i da e aktivnost ili transakcija ili da prifati platena ili neplatena funkcija ili pozicija {to e inkopatibilna ili go odvra}a od sopstvenoto izvr{uvawe na negovite dol`nosti (~l. 15 st. 1).1053 Isto taka, toj ne smee da prima podaroci i da prifati gostopriemstvo, od {to se isklu~eni konvencionalnoto gostopriemstvo (poskromni pokani za jadewe i pijalok) i pomalite podaroci (kalendari, evtini penkala, reklamen materijal, sitnici {to mo`at da se stavat na rabotnata masa i sl) (~l. 18). Toga{, koga toj se dvoumi dali opredelena aktivnost e, ili ne e, kompatibilna so negovite dol`nosti, ili pak dali mo`e da prifati podarok ili gostoprimstvo, toj treba da pobara sovet od svojot pretpostaven! Sankciite za prkr{uvaweto na pravilata na Kodeksot se disciplinski. Na{ stav e deka e isklu~itelno malo ili nikakvo fajdeto od donesuvaweto na vakvite i sli~ni deontolo{ki pravila vo suzbivaweto na korupcijata, kako {to toa vpro~em se poka`a i od podolgata egzistencija na drugi takvi kodeksi vo praktikata, Hipokritovata zakletva, na primer.1054 Zna~eweto na ovoj, i na nego sli~ni kodeksi, sepak e prisutno, ottamu {to preku predupreduvaweto na odredeni 1053

Treba da se zabele`i deka ova na~elo ne mu zabranuva na javniot slu`benik da ima i vtora rabota nadvor od javnata slu`ba. 1054 Toa vpro~em go priznavaat i avtorite na Model-Kodeksot koga vo objasnuvawata istaknuvaat deka "dobrovolnoto regulirawe na odnesuvaweto spored kodeksite za odnesuvawe, ne mo`e da gi zameni pravnite normi i nadvore{nata kontrola (od strana na ovlastenite organi ili biznis-revizorite)."

586

eti~ki na~ela ~ovekot se potsetuva na svojata priroda, na negoviot interes za samoodr`uvawe i baraweto sre}a preku enormnoto eksponirawe na sopstvenite interesi pred interesite na site drugi, pa i na op{testvoto. Pritoa, li~no me ohrabruva faktot {to ve}e i drugi nau~ni rabotnici otvoreno ja priznavaat ispravnosta i se priklonuvaat kon mojata teorija za isklu~itelno va`noto vlijanie na interesot (korista) vrz kriminalnite odnesuvawa.1055 30 Zna~ajni dokumenti vo borbata protiv korupcijata pretstavuvaat i Dogovorot i Akcioniot plan na Antikorupciska incijativa za Jugoisto~na Evropa vo ramkite na Paktot za stabilnost. So Dogovorot usvoen vo Sarajevo na 16. 02. 2000 godina,1056 po istaknuvaweto na poledicite od korupcijata se istaknati celite i na~elata na antikorupciskoto deluvawe i se predviduvaat osnovnite globalni obvrski za ~lenkite na Paktot za stabilnost vo borbata protiv korupcijata kako i merki za implementacija na takviot dogovor. Me|u glavnite obvrski se pomestni: a) Usvojuvaweto i implementiraweto na evropskite i na drugite me|unarodni instrumenti, 20 Promoviraweto na dobroto vladeewe i na sigurnata javna administracija, preku pravni, 1055

Za moite stavovi po odnos na ova pra{awe, pokraj izlo`enite stavovi vo ovj trud vidi: Sulejmanov, Z, Kriminalna politika, str. 426-428. Ottamu i Kambovski: "Op{ta karakteristika i su{tinska pretpostavka na pojavata na korupcijata e, deka poedincite i nivnite asocijacii, vo ostvaruvaweto na pazarnite transakcii i stopanskite aktivnosti vleguvaat so edna edinstvena cel - da ja maksimaliziraat svojata individualna korist i taa, kako takva, e {iroko prifatena i vgradena vo site varijanti na politikata, pravnata i ekonomskata stvarnost. Poedincite bez ogled na poleto na svojata op{testvena aktivnost, prvenstveno poa|aat od svojot li~en interes i so pomalku ili pove}e energija, nastojuvaat istiot da go ostvarat vo stopanstvoto i vo javnite raboti, a osobeno vo politi~kite procesi i odnosi." I natamu: "Od koga postoi svetot, ~ovekot e preokupiran so mislata kako da si go olesni sopstvenoto `iveewe, odnosno kako `ivotot da si go napravi poubav, pobogat i posodr`aen, so {to pomalku vlo`en trud. Poznavaj}i ja svojata nastoj~iva priroda i upornost za iznao|awe novi re{enija, ovoj streme` ne e nitu pogre{en, ni nedozvolen. Naprotiv, toa e sosema progresivno. Sî bi bilo vo red, dokolku tendencijata da se `ivee {to pobogato i podobro se ostvaruva preku sî poprisutnoto soznanie za podigaweto na produktivnosta na trudot ili za iznao|awe na novi tehnologii. No, za `al, za mnogumina, zarabotuvaweto i podobruvaweto na standardot na `ivotot gi povrzuvaat so kriminalni dejstvija, preku koi se ostvaruva lesen plen i finansiski rezultati so malku vlo`en trud." Kambovski V. - Naumovski, P Korupcijata najgolemo op{testveno zlo i zakana za pravnata dr`ava, Vlabor, Skopje, 2002, str. 3 i 52. 1056 Dogovorot i planot za akcija bea podgotveni od rabotnata grupa sostavena od pretstavnici na Kancelarijata na specijalniot koordinator, Sovetot na Evropa, OECD, Evropskata komisija, SAD i Svetskata banka.

587

strukturni i upravuva~ki reformi za: zajaknuvawe na nacionalnoto materijalno i procesno zakonodavstvo vo odnos na javnite nabavki; podgotvuvaweto, izvr{uvaweto i kontrolata na buxetot, obezbeduvawe sudska kontrola na administrativnite odluki, kako i preku osnovawe efikasni nadvore{ni revizorski institucii; zajaknuvawe na parlamentarnata supervizija so vklu~uvawe i na Narodniot pravobranitel i obezbeduvawe transparentnost vo finansiraweto na politi~kite partii i izbornite kampawi. b) Zajaknuvaweto na zakonodavstvoto i promocija na vladeeweto na pravoto, preku obezbeduvawe na efikasna podelba na vlasta i zajaknuvawe na istra`nite kapaciteti zaradi: efikasno kaznuvawe na korumptivnoto odnesuvawe vo izbornite tela, javnata administracija, biznisot i vo op{testvoto vo celost, za obezbeduvawe soodvetni pravni sredstva za `rtvite od korupcijata i za efikasna primena na antikorumptivnoto zakonodavstvo. Za taa cel, vo Dogovorot se predviduva osnovawe na nezavisni specijalizirani antikorupciski edinici. v) Promoviraweto na transparentnost i integritet na delovnite operacii, me|u drugoto preku donesuvaweto i efikasnoto izvr{uvawe na zakonite vo vrska so aktivniot i pasivniot potkup i prifa}aweto na me|unarodno prifateni smetkovodstveni stadardi i usvojuvaweto na adekvatni vnatre{ni kontroli. g) Promocija na modelot na aktivno gra|ansko op{etstvo preku edukativni i drugi programi za kreirawe i jaknewe model na ~esnost vo biznis-transakciite i kulturata za po~ituvawe na zakonitosta vo op{etstvoto vo celost. Za implementacija na ovoj Dogovor, na istata sredba vo Sarajevo e podgotven i Akcioniot plan vo koj se istaknuva klu~nata uloga na me|unarodnata zaednica vo podr{kata na ovie usilbi, preku organizirawe programi za tehni~ka pomo{ so koi treba da se olensi dopolnuvaweto na postoe~koto ili usvojuvaweto novo zakonodavstvo na nacionalno ramni{te vo borbata protiv korupcijata, kako i sozdavaweto programi za obuka i drugi formi na pomo{ i zaedni~ka rabota. 40 Na planot na suzbivaweto na korupcijata ne mo`at da se prenebregnat i aktivnostite na Organiacijata za ekonomska sorabotka i razvoj - OECD. Vo ramkite na ova telo, najprvin be{e usvoena Pre-

porakata na Sovetot za dano~ni namaluvawa za potkup na stranski javni slu`benici (Rezolucija C (96) 27/finalno od 11. 04. 1996), a potoa Revidiranata preporaka na Sovetot za suzbivawe na potkupot vo me|unarodnite delovni transakcii (Rezolucija C (92) 123/finalno, od 23. 05 1997),1057 za kone~no na 21. 10. 1977 godina, da bide usvoena i Ko1057

Vo ovaa Preporaka, me|u drugoto, se uka`uva na potrebata od efikasni merki za odvra}awe, spre~uvawe i suzbivawe na potkupot od strana na stranskite javni slu`benici vo me|unarodnite delovni transakcii, a pred sî na itna kriminaliacija na takviot potkup, na efektiven i na koordiniran na-

588

nvencijata za suzbivawe na potkupot na stranskite javni slu`benici vo me|unarodnite delovni transakcii. Na 27. 04. 1998 godina e usvoena i Preporakata na OECD za podobruvawe na eti~koto odnesuvawe vo javnata slu`ba.1058 Vo Konvencijata koja se zanimava so ona {to vo zakonot na edna zemja se narekuva aktiven potkup (vetuvawe ili davawe potkup), pod stranski javen slu`benik se podrazbira sekoe lice koe e na zakonodavna, upravna ili pravosudna slu`ba vo nekoja stranska zemja, bez ogled na toa dali e imenuvano ili izbrano, sekoe lice koe vr{i nekoja javna funkcija za nekoja stranska zemja, vklu~itelno i na javna agencija ili javno preprijatie, kako i sekoj slu`benik ili agent na nekoja javna me|unarodna organizacija (~l. 2 st. 4 t. a). Za odbele`uvawe e toa {to i so ovaa Konvencija od dogovornite strani se bara da prezemat neophodni merki za vospostavuvawe odgovornost na pravnite lica poradi obid za potkup na stranski javen slu`benik (~l. 2). Me|utoa, vo slu~aj koga spored pravniot sistem na dogovornata strana, pravnite lica ne podle`at na krivi~na odgovornost, od nea ne se bara da vospostavi takva krivi~na odgovornost, tuku garancii deka za odvra}awe od potkup za pravnite lica }e bide izre~ena soodvetna gra|anska ili administrativna sankcija (~l. 3. st. 2). Me|u takvite sankcii vo Komentarot na Konvencijata se prepora~uvaat: isklu~uvawe od pravoto za steknuvawe javni privilegii ili pomo{, privremena ili postojana diskvalifikacija od u~estvo vo javnitete nabavki ili od vr{ewe drugi komercijalni aktivnosti, stavawe pod sudski nadzor i sudski izvr{en nalog. Osven vrz represivnite merki i konfiskacijata na sredstvata (dobivki ili drugi privile|ii) dobieni od potkup, Konvecija se potpira i na preventivni merki (podobruvawe i kontrola na vodeweto na smetkovodstvoto), kako i na olesnuvaweto na zaemnata me|unarodna krivi~nopravna pomo{, osobeno na ekstradicijata, za koja kako pravna osnova mo`e da slu`i i ovaa Konvencija (v. ~l. 10). 3. [to se odnesuva do pojavnite formi na korupcijata vo na{ata zemja, spored Kambovaski "op{to e ubeduvaweto deka taa e prisutna vo mo{ne te{ki formi, i deka ne postoi podra~je {to ne e kontaminirano: od ostvaruvaweto na funkciite na dr`avnata uprava, javnite nara~ki, finansiraweto na politi~kite partii, izdavaweto na razli~ni kontingenti, dozvoli itn., do ekonomskata korupcija vo privatizacijata na op{testveniot kapital i delovnite odnosi pome|u pravnite lica i dr`avata. Pokraj toa, nadvor od podra~jeto na kolektivnata svest (~ii sostaven element se na{iroko prifatenite "pravila ~in, vo soglasnost so dogovornite zaedni~ki elementi postaveni vo nea kako i so pravosudnite i drugite osnovni pravni na~ela na srekoja zemja. 1058 Prevodite na site ovie dokumenti mo`at da se najdat vo Zbirkata na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcijata, Forum, Skopje, 2002, str. 185-221.

589

na igra" od tipot: za da uspee{ treba da si blizok do partijata, odnosno lu|eto na vlast), na stepenot na korumpiranost na politi~kite, dr`avnite i stopasnkite strukturi upatuvaat i niza indikatori {to mora da bidat predmet na seriozno posmatrawe. Taka slu~aite: "TAT", {tedilnici, embargo i nafta, cigari, javni nabavki, antikviteti i kowi, lekovi itn., koi kaj nas ostanaa, barem zasega, bez vistinska zavr{nica, za sekoja dr`ava koja se smeta za demokratska i pravna se vsu{nost ~isti kriminalni slu~ai {to dobivaat sudski rasplet."1059 Ottamu, vo pravo e Ignjatovi} koga veli: "Porastot na kriminalot e eden od najzna~ajnite kriteriumi za naru{uvaweto vo op{testvoto, koe se manifestira vo kriza na pravniot sistem i moralot. Klimata na bezzakonie koja sozdava vpe~atok deka sî e dozvoleno, od svoja strana ra|a korupcija i podelba na povlasteni i gra|ani od vtor red. So toa se ru{i principot na pravednost vo ~ija osnova le`i baraweto lu|eto koi se nao|aat vo sli~na sutuacija da bidat tretitani na ist na~in."1060 4. Me|u pri~inite za pojavata na korupcijata ugledniot jugoslovenski kriminolog Du{an Coti} gi naveduva: prisustvoto na natrupani ekonomski problemi, nevrabotenosta, opa|aweto na standardot na naselenieto i izrazenito deficit na podra~jeto na obezbeduvaweto na soodvetni buxetski sredstva za rabota na dr`avnite odnosno op{testvenite organi i slu`bi i mnogu niskata prinadle`nost na personalot vo tie slu`bi (koi vr{at mnogu ~uvstvitelni funkcii {to baraat visoko nivo na ~esnost i op{etstvena doverba) predizvikuva opa|awe na moralot vo redovite na dr`avniet i ostanatite dr`avni slu`benici. Imeno, vo sekojdnevnata praktika tie se sre}avaat so neopravdano i nezakonito bogatewe, so enormnen i neopravdan materijal i vo vrska so toa so ostra socijalna diferencijacija. Vo svoite nastojuvawa za poefikasna borba protiv vakvite nezakoniti pojavi naiduvaat na raznovidni pre~ki koi ne se samo od pravna priroda, odnosno koi ne mo`at da mu se pripi{at samo na nedostigot na sodvetno zakonodavstvo, tuku ponekoga{ pretstavuvaat smislena i organizirana sprega na nositelite na vakvi malverzacii i na vi{ite birokratski strukturi vo najrazli~nite strukturi na organite na vlasta {to uka`uva na po{iroko rasprostranetite simptomi na steknuvawe na nezakonska li~na korist, odnosno korupcija vo op{testvoto.1061 Vakvite sostojbi se osobeno prisutni vo zamjite vo tranzicija za koi e karakteristi~no otvorenoto priznavawe na prisustvoto na fenomenot na 1059

Kambovski, V. Spre~uvawe na korupcijata, str. 8-9. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 2. 1061 Coti}, D. Karakteristi}e zakonodavstva protiv korupcije u isto~noevropskim zemljama, str. 1. Materijal od Seminarot odr`an vo Skopje vo organizazcija Oddelenieto za prevencija na kriminalot i krivi~nata pravda i UNPREDEP na tema "Organiziraniot kriminal, korupcija i "perewe" pari". 1060

590

korupcijata vo site op{testveni strukturi - vo politi~kite i administrativno-izvr{nite organi na vlasta, vo organite za za{tita na pravniot poredok (vo organite na policijata1062 i pravosudstvoto), vo carinskata i grani~nata kontrola vo ekonomsko finansiskite krugovi, posebno vo onie koi so otvoraweto na ovie zemji vo vrska so nadvore{notrgovskite i finansiskite transakcii se izlo`eni i so nekoi novi vlijanija. Tie vlijanija vo vrska so poslobodnoto dvi`ewe na stoka, uslugi i so investiraweto na stranskiot kapital ({to posebno e karakteristi~no za procesot na privatizacijata na op{testvenata sopstveni~ka struktura vo koj u~estvuvaat i stranskite investitori i finansiski korporacii) da preststavuvaat plodna po~va, odnosno kriminogena podloga za pojavata i {ireweto na korupcijata.1063 Kon navedenite pri~ini, spored Kambovski treba da se dodadat i nekoi okolnosti karakteristi~ni za prostorot na Republika Makedonija koi po nejzinoto osamostojuvawe ja dovedoa vo sostojba na socijalna dezorganizacija. Tie okolnosti spored nego se: slabeeweto na efikasnosta vo otkrivaweto na krivi~nite dela, {to doveduva do toa da ostanat neotkrieni niza te{ki dela, {ireweto na narkomanijata pred o~ite na "~uvarite na redot," neefikasnosta i bavnosta na kaznenata postapka - kako pojavi {to impliciraat na zaklu~okot na za sî pozabrzano dvi`ewe kon sostojba na socijalna dezorganizacija. Vo ekonomskiot `ivot, veli natamu istiot avtor, uporno opstojuva "sivata ekonomija" (spored nekoi kompetentni mislewa - vo nad 50% od ekonomskata sfera), bez da ima efikasni merki za nejzino potisnuvawe. javnite nara~ki i drugite javni raboti se vr{at bez precizna zakonska regulativa {to }e im obezbedi ednakva dostapnost na site subjekti kon nivnoto izveduvawe. Op{topoznati se i firmite {to go u`ivaat blagoslovot na vladea~kata ili na nekoja druga partija. Postapkata za privatizacija na odelni op{testveni preprijatija so pravo go zaslu`uva epitetot na obi~en grabe`. Mo`e da se navedat i brojni drugi pojavi {to predupreduvaat na krajno serioznoto proniknuvawe na korupcijata vo re~isi site op{testveni pori, zaklu~uva istiot avtor, {to e dotolku poopasno, za{to Republika Makedonija e: mala dr`ava vo tranzicija, dr`ava koja doprva go razviva na~eloto na vladeewe na pravoto i dr`ava koja ne go zaokru`ila procesot na ekonomskite i op{testvenite reformi."1064 Zboruvajki za pri~inite na korupcijata, Kambovski, me|u drugoto naveduva deka zna~aen faktor pretstavuva i kolektivnata svest, odnosno nestabilnosta na sistemot na moralni i drugi vrednosti. Pra1062

Vidi: Brajs H. D. Korupcijata vo policijata i nejzinite odnosi so zaednicata, Bezbednost, Skopje, 1995/3, str. 561-569, Eliot, M. op. cit. str. 399402 i Mas P. Serpiko, BIGZ, Beograd, 1977. 1063 Coti}, D. op. cit. str. 1. 1064 Kambovski, V. op. cit. str. 9.

591

ktikata na enormno i nezakonsko bogatewe, ostrata socijalna diferencijacija koja se pove}e e rezultat na iskoristuvawe na opredelena pogodnost ili polo`ba, osobeno vo privatizacijata na kapitalot, otkolku na sposobnostite i trudot, sozdava op{ta klima na uveruvawe deka sî e dozvoleno i deka se ispla}a duri i kriminalot. Osobeno ako zakonodavstvoto ne mo`e da gi sledi i sankcionira takvite pojavi, a dr`avnite organi ne poka`uvaat nekoj osoben anga`man vo doslednata primena na zakonite."1065 Korupcijata me|utoa, ne e izlolirana pojava koja e karakteristi~na samo za zemjite vo tranzicija. Vo na{ata javnost sî u{te se sve`i poznatite me|unarodni korupciski aferi vo koi bea vme{ani politi~kite vrvovi i nositelite na izvr{nata vlast od najvisok rang kako i menaxeri na nacionalni i me|unarodni korporacii vo odelni razvieni zemji.1066 Vo taa smisla, kako {to istaknuva Coti}, duri e i javna tajna deka se tolerira praktikata na korupcija vo slu~ai na nadvore{notrgovski i finanskiski transakcii, osobeno vo vrska so kapitalnite investicii, nabavkata na visoka tehnologija, vooru`uvaweto i opremata, ili nabavkite na koncesii za eksploatacija na prirodnite bogatstva pri {to se dogovaraat zdelki na {teta na nacionalnoto stopanstvo na nerazvienite zemji, so davawe na "provizii," vsu{nost potkup na najvisokite dr`avni funkcioneri na tie zemji.1067 Korupcijata se povrzuva i so raznite me|unarodni formi na stopanski i organiziran kriminal kako i so krium~arewe na drogi i drugi opasni supstanci. Koga se zboruva za pri~inite na korupcijata, na{ stav e me|utoa, deka ne smee da se zaboravi i nejzinoto religiozno poteklo. Verskoto poteklo na korupcijata se nao|a vo hristijanskiot obi~aj da se ostavavaat pari, maslo i drugi sitni predmeti vo crkvata kako posrednik na boga (pasivni subjekti na korupcijata) za zdravje i sre}a. Me|utoa, za razlika od svetovnata korupcija: Gospod vozvra}a samo so nade`i, a pretstavnicite na vlasta so realno ostvarena, so sigurna i toa enormna dobivka. Od ova postoi samo eden isklu~ok kaj fenomenot {to bi go narekle epten pasivna korupcija: koga mitoto se zema bez da se zavr{i vetenata rabota. Toa e sepak isklu~ok, slu~aj samo so onie funkcioneri i javni slu`benici koi za sebe smetaat deka so svojata 1065

Kambovski, V. Spre~uvawe na korupcijata (Kriminalno-politi~ki osnovi i zakonodaven model), Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, 1998/1, str. 6. 1066 Vo ovaa smisla mo`e da se poso~i aferata "Augusta"vo Belgija vo koja, pokraj drugite be{e vme{an i toga{niot generalen sekretar na NATO Vili Klas. Aferata se sostoe{e vo toa {to na Franko-Belgiskata i Flamanskata socijalisti~ka partija í bea dadeni 51.000.000 belgiski franci so cel da se kupat 46 voeni helikopteri od strana na edna italijanska fabrika. 1067 Coti}, D. op. cit. str. 1-2.

592

mo} go dostignale Gospod. Nasproti toa, stoi dominantnata praktika, koja ottamu {to zna~i negacija na prethodnata polo{a varijanta, se izdigna duri i do stepen na prifatlivost izrazena vo zabludata koja glasi: "Alal da mu e na Petko, toj e ~ovek - zemat ama vr{it rabota." 5. I posledicite od korupciajta se manifestiraat na ekonomski, socijalen i politi~ki plan. Na ekonomski plan korupcijata go spre~uva ekonomkiot rast na zemjata na podolg period. Na socijalen plan taa se odrazuva vo osiroma{uvaweto na naselenieto, a na politi~ko ramni{te doveduva do zgolemuvawe na mo}ta i elitizmot na vlada~kata klasa. Politikata koja nema podolga demokratska treadicija e podlo`na na tendencijata na kraen utilitarizam: celta - osvojuvawe na vlasta ili ostanuvaweto vo vlasta, gi opravduva site mo`ni sredstva za postignuvawe na vlasta. Dr`avata izgradena vrz partiski monopol, koj podrazbiral i monopol vrz kapitalot, ne mo`e lesno da í odolee na takvata inercija.1068 Ili kako {to natmu veli istiot avtor, se poka`a deka korupcijata e simptom na edna te{ka bolest na op{etstvoto, ~ija vistinska dijagnoza upatuva na maligni procesi {to brzo se razvivaat vo nasoka na: koncentracija na funkciite, bogatstvoto i presti`ot, potisnuvawe na demokratijata i jaknewe na nedemokratskite ili avtokratskite re`imi, totalna erozija na na~eloto na zakonitost i drugi osnovni postulati na pravnata dr`ava, ekpanzija na birokratizmot, izrazen preku sî pogolemata administrativna kontrola i komercijalnite restrikcii, monopolite, nepotizmot itn., a zad seto toa primordijalna uloga igra materijalisti~kata koncepcija za steknuvawe na {to pogolema mo} i bogatstvo.1069 Kako posledici na korupcijata vo megunarodniet dokumenti od ovaa oblast obi~no se istaknuvaat: spre~uvaweto na ekonomskiot razvoj, obeshrabruvawe na doma{noto i stranskoto investirawe, vlo{uvaweto na motiviranosta za rabota, podrivaweto na vladeeweto na zakonot, dobroto ureduvawe, pravi~nosta i socijalnata pravda, naru{uvaweto na osnovnite prava i slobodi so sozdavawe nesigurnost vo odnos na nivnoto ostvaruvawe, namaluvaweto na doverbata na gra|anite vo nepristrasnosta na javnata administracija i zakanata za stabilnosta na demokratskite institucii . Posledicite na korupcijata ne izostanuvaat nitu na kulturno ramni{te. Za ova podra~je mo`e duri slobodno da se ka`e deka e najzna~ajnoto, a mo`ebi e i najopano so ogled na reverzibilnata sprega so pri~inite na samata pojava. Da go ostavime, vpro~em, toa ubavo da ni go objasni na{iot ugleden re`iser i publicist Qubi{a Georgievski. Spored nego, kulturata na korupcija (ru{vet) kako treta faza na kulturata na samouni{tuvawe (pokraj kulturata na ~ar{ijata i kulturata na policijata) e feti{ koj kumulativno gi sodr`i i feti{ite na 1068 1069

Kambovski, V. op. cit. str. 6. Ibid, str. 5

593

prethodnite kulturi: kurnazlakot i kodo{eweto. Ru{vetot e merka na uspehot i uspe{nosta; neophodno sredstvo za vlez vo visokoto dru{tvo; kriterium za elegancijata na duhot i na oblekata; uslov za napredok vo umetnosta i biznisot; preduslov za genijalnosta i li~iot izgled; merka na iskrenosta na qubovta; cement za ve~nite prijatelstva; rekvizit za napreduvawe vo slu`bata; klu~ za napreduvawe i bilet za tie {to sakaat da gi odbegnat kontejnerite. Za da ne ostanat gladni i `edni. So ru{vet mo`at da se kupat kariera i idnina do tri kolena; mo`at da se kupat li~noto, familijarnoto i dr`avnoto minato; do ~ukundedoto. So ru{vet mo`e da se kupi ~ovek, ili grupa od ~oveci. Kulturata na korupcija kako treta faza na kulturata na na{eto samouni{tuvawe, dozvoluva od ~ovek, preku no}, da stanete krpa, a od krpa - ~ovek. Spored ovaa kultura Heraklit ne rekol panta rei (sî te~e), tuku ru{vet rei. Ru{vetot e najomilenata op{etstvena igra. Omilena e zatoa {to vo nea sekoj pacer mo`e da pobedi velemajstor. I pritoa da go navede velemajstorot nasekade da se fali deka zagubil od toj i toj pacer. Pacerite se slavni, a velemajstorite im pomagaat vo toa.1070 1070

I natamu, Ru{vetot mo`e i da se dade i da se zeme, pri {to davaweto zna~i zemawe, a zemaweto zna~i zemawe. Taka site od op{testvoto odzemaat, namesto da davaat. I site se ~udat zo{to op{testvoto izla~uva sî po~udni i po~udesni pojavi. Siroma{tijata ba{ka. Ru{vetot naj~esto se dava ili zema vo oblik na pari (zlato kako iberfeti{ na kulturata), no vo posmodernava, vo koja `ivurkame, ru{vetot mo`e da se pretvori i vo subjekt. Vo su{tina. Toj mo`e da se dade ili da se zeme vo site oblici. Kako ru{vet mo`ete da zemete ne~ija sopruga za upotreba peri-nosi, kako {to mo`ete da ja dadete i svojata. Kako ru{vet mo`ete da zemete ne~ij ugled za da vi se najde za nekoja golema, a bogami i za mala nu`da, kako {to mo`ete da go dadete svojot. Kako ru{vet mo`ete da zemete i ne~ij obraz, ta duri i ne{to {to se rimuva so obraz, kako i da dadete obraz. Ru{vetot mo`e da se pojavi i vo oblik na elementarna nepogoda: ako nî pogodi (ne daj Bo`e) nekoj zemjotres, ili poplava, prvo {to lu|eto logi~no }e se zapra{aat }e bide: koj li komu mu dal ru{vet, mameto negovo, ta da ne snajde ova zlo!?" Nitu edna profesija, ili grupacija na lu|e po koj bilo odnos ili kriterium, veli natamu Georgievski, ne mo`e da se sozdade, a kamoli da egzistira, ako ne vleze vo krugot na ru{vetot. Ru{vetot e atrakcija. Duri i novinarite {to go istra`vaat, pi{uvaat za "privle~ni direktorski mesta," ne pi{uvaat zo{to se tie mesta, na primer - privle~ni. Ne deka se kukavici, tuku ednostavno smetaat deka na tie mesta ru{vetot se podrazbira. E pa, sî {to se podrazbira vo edna kultura e kulturen fenomen par ecselans. I ova e krunskiot dokaz na mojata teza deka `iveeme vo kultura na korupcija. Ako ne dadete ru{vet (za{to za zemawe - zadol`itelno zemate), toa vo na{ata kultura na korupcija e skandal ramen na toa da ne mu ka`ete dobro utro na rodeniot tatko. Toa mo`e seriozno da ve isklu~i od najbitnite elitni krugovi na op{testvoto vo koe `iveeme. Najgolemata nesre}a {to

594

6. Od dosega{nite razgleduvawa e vidno deka korupcijata namerno ja pomestivme i razgleduvavme vo nejzinata povrzanost so organiziraniot kriminal so cel da ja istakneme nejzinata ogromna op{testvena {tetnost. Toa me|utoa ne zna~i deka i nejzinite pobezlobni formi makar i malku ja gubat svojata pogubnost za funkcioniraweto na pravnata dr`ava. Toa e osobeno slu~aj koga se raboti za edna {iroko rasprostraneta pojava koja se implementira vo site op{testveni odnosi me|u lu|eto kako {to toa, za `al, e slu~aj tokmu so korupcijata vo Republika Makedonija. Denes i najobi~niot laik kaj nas e svesen ako ne mu se ponudi opredelena suma pari na lekarot, profesorot vo bilo koj stepen na obrazovanie, ispituva~ot pri voza~ki ili bilo koj drug ispit, policaecot, sudijata ili bilo koj slu`benik na dr`avnata uprava (osobeno pri vrabotuvawe ili steknuvawe so drugo pravo), deka nema dobro, ili voop{to da ja zavr{i svojata rabota. Korupcijata stana "najnormalen" na~in na odnesuvawe do stepen {to kaj obi~niot gra|anin zapo~na duri da se transformira vo kolektiven stav, deka toj {to na drug }e mu zavr{i opredelena usluga, bez za toa da primi i soodveten "nagrada," e obi~na budala. Poeklatanteni primeri za naru{uvaweto na op{testvenite vrednosti nema ni potreba da naveduvame. 7. Da se oceni li~nosta na izvr{itelot na korumptiven akt e mo{ne te{ka zada~a vo situacija koga vo sovremeniot `ivot re~isi nema ~ovek {to na odreden na~in ne primil potkup. Toa e i edinstvenata pri~ina poradi koja smetam deka ne mo`e da se izdvojat kakvi i da e specifi~ni karakteristiki koi isklu~ivo se odnesuvaat na ovie lica i koi mo`at da se izloliraat od mojata osnovna teza deka i zemjinata topka se vrti okolu svojot interes. Vo ovaa smisla i Rajder (Bary Rayder): "iako vo istorijata postojat primeri na lica koi sopstvenata pozicija ja iskoristile zaradi zgolemuvawe na sopstvenata mo}, vo najgolemiot broj slu~ai, licata {to podlegnuvaat na korupcija toa go pravat pred sî so namera da steknat finansiska dobivka."1071 8. Vo nastojuvawe da se iznajdat sredstva za efikasno suzbivawe na korupcijata, vo posledno vreme re~isi vo site zemji vo svetot se prisutni tendencii kon zgolemuvawe na megunarodnata sorabotka vo ovaa oblast, izgradba na posebno antikorupcisko zakonodavstvo, kako i kon posebna organizacija i specijalizacija na slu`bite za otkrivawe, progonuvawe i presuduvawe na slu~aite na korupcijata. 10 Vo me|unarodni ramki se prisutni posebni usilbi na nacionalnite politi~ki i stru~ni strukturi kon po{iroko vklu~uvawe vo mo`e da snajde eden ~ovek denes e da po~nat da go ozboruvaat deka e skaran so ru{vetot. Ozboruvawata pak deka prima-dava ru{vet go kvalifikuvaat za najvisokite mesta vo dr`avata. Georgievski, Q. Kultura na korupcija, "Denvnik", 16 avgust 1999. 1071 Rajder, A. K. B. Odzemaweto na profitot od korupcijata, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 22.

595

op{tite streme`i za zaedni~ko deluvawe vo subivaweto na korupcijata. Vo taa smisla se zabel`itelni i nastojuvawata za po{iroko definirawe na korupcijata so opfa}awe vo nejziniot poim ne samo na davaweto i primaweto na potkup, tuku i na pojavite kako {to se nevr{ewe na slu`benata funkcija ili raznite vidovi na zloupotreba na slu`benite dol`nosti od koristoqubivi pobudi i raznite formi na trguvawe so vrski i vlijanie, primaweto na neopravdana, nezarabotena i protivpravna korist, pogodnosti lukrativni, polo`bi, a posebno korupcijata vo privatnite aktivnosti vo vnatre{nite i me|unarodnite ekonomaski odnosi.1072 Na ovoj plan, sî pove}e se prisutni i nastojuvawata za zajaknuvawe na site vidovi na me|unarodna krivi~nopravna pomo{. 20 Na planot na izgradbata na krivi~nopravni normi od materijalen karakter vo oblasta na suzbivaweto na korupcijata vo prv red treba da se spomnat programite od preventiven karakter. Stanuva zbor za intencijata za voveduvawe novi oblici na krivi~ni dela koi se javuvaat vo tesna vrska so korupcijata. Taka vo nekoi krivi~ni zakoni ili, {to e osobeno karakteristi~no, vo posebni antikorupciski zakoni,1073 se javuvaat delata: trgovija so vlijanie so koe pokraj neposrednite u~esnici se kaznuvaat i razni posrednici, pereweto na pari, ekonomskata korupcija, protivpravno steknuvawe na materijalna korist, opredeleni dela na nepo~ituvawe na obvrskata za prijavuvawe na imotnata sostojba i sl. Vo ovaa smisla ne pomalo zna~ewe ima i donesuvaweto na zakoni za zadol`itelno iska`uvawe na imotnata sostojba na funkcionerite pred i po nivnoto nazna~uvawe na visoki dr`avni polo`bi (Estonija, Polska, Romanija, Rusija), zakoni koi gi reguliraat dr`avnite nabavki,1074 zakoni koi obezbeduvaat poni{tuvawe na gra|anskopravni dogovori zaklu~eni vrz osnova na korupcija, zakoni koi go zgolemuvaat stepenot na odgovornosta i etikata vo vr{eweto na slu`benite zada~i na nositelite na javni (osobeno na zakonodavnite, izvr{nite, kontrolnite i pravosudnite) funkcii i ja inkriminiraat korupcijata osobeno vo komercijalnite transakcii so stranski zemji. Me|u propisite koi go imaat za cel spre~uvaweto na korupcijata spa|aat i posebnite kodeksi na povedenie na dr`avnite slu`benici i ostanatite nositeli na javnite funkcii, koi voobi~aeno se narekuvaat zakoni za konflikt na interesi ili zakoni za etika na na javnite slu`benici. Vo ovaa nasoka pokraj ve}e spomnatiot Model - Kodeks za povedenie na javnite slu`benici na ON, kako mo{ne inspirativen akt, zasega mo`e da se navede i Kodeksot za vladina etika na Luizijana (Code of Governmental Ethics) od 1996 godina. Poradi zabrzuvawe 1072

Copti}, D, op. cit. str. 4. Posebni zakoni za borba protiv korupcijata ima: SAD, Estonija, Ukraina, Romanija i drugi zemji. 1074 Vidi: Zakon za javni nabavki "SV RM" 1998/26. 1073

596

na ~ekorite kon usvojuvawe na nacionalni kodeksi od ovoj vid, vo preporakite do dr`avite koi sî u{te ne go storile toa, se istaknuva deka takvoto zakonodavstvo ja obnovuva i gradi doverbata na narodot kon izbranite i imenuvanite funkcioneri i slu`benici i na samite niv im pomaga da gi izbegnat nepravilnostite vo donesuvaweto na odlukite na na~in {to ne e eti~ki, kako i toa deka ja izdigna dr`avnata slu`ba na profesionalno ramni{te. Vakvata opredeleba e nesomneno polezna od pri~ini {to gra|anite smetaat deka dr`avnata funkcija pretstavuva odgorovorna zada~a na poedincite na koi tie im ja doveruvaat. Me|utoa, nivnata doverba se gubi koga dr`avniot funkcioner ili slu`benik svojata funkcija ja koristi za sopstveni celi, koga vo donesuvaweto na svoite odluki ne deluva nezavisno i nepristrasno ili sozdava situacii na konflikt na interesi {to zna~i koristewe na dr`avnata funkcija ili na rabotnoto mesto na na~in koj pridonesuva za gubewe na doverbata na gra|anite vo integritetot na vladata i nejzinite funkcioneri i dr`avni slu`benici. [to se odnesuva do na{ata zemja vredno e da se istakne deka na ovoj plan e napraven zna~aen is~ekor so donesuvaweto na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata od 2002 godina.1075 30 Na tretoto ramni{te e pomestena organizacijata i specija-

lizacijata na slu`bite za otkrivawe, progonuvawe i presuduvawe na slu~aite na korupcijata. Pritoa, ne treba da se zapostavat i specifi~nite dopolnitelni ovlastuvawa na policiskite i drugite kontrolni organi vo vid na specijalni merki i postapki koi imaat za cel nivnata rabota, osobeno na planot na otkrivaweto i procesnoto dokumentirawe na izvr{enite krivi~ni dela na korupcija, da se napravi zna~itelno poefikasna. Na ovoj plan nesomneno posebno mesto mu pripa|a na usilbite za odzemaweto na profitot generiran so kriminal (od licata {to se korumpirale). 40 Vrz osnova na site gorenavedeni nastojuvawa se sostaveni i dvaesette vode~ki na~ela za borba protiv korupcijata koi ovde vo celost gi naveduvame vo celost:  Prezemawe efikasni merki za prevencija od korupcijata i, vo vrska so toa, podigawe na javnata svest i promovirawe na eti~o odnesuvawe.  Obezbeduvawe koordinirana kriminalizacija na nacionalnata i na me|unarodnata korupcija.  Obezbeduvawe deka onie koi se nadle`ni za prevencija, israga, obvinuvawe i za presuduvawe po odnos na delata povrzani so korupcijata u`ivaat nezavisnost i avtonomnost, soodevtno na nivnite funkcii, i deka se oslobodeni od nesoodvetno vlijanie i imaat efikasni 1075

Vidi: SV RM, 2002/28 i Kambovski, V. - Naumovski, P. Komentar na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, str. 85-189.

597

sredstva za pribirawe dokazi, za za{tita na licata koi im pomagaat na vlastite protiv korupcijata i za za~uvuvawe na doverlivosta na istragite.  Obezbeduvawe na soodvetni sredstva za odzemawe i za li{uvawe od sredstva ostvareni vo vrska so prekr{ocite povrzani so korupcijata.  Obezbeduvawe sodvetni merki za onevozmo`uvawe pravnite lica da bidat iskoristeni za prikrivawe na dela povrzani so korupcijata.  Ograni~uvawe na imunitetot zaradi poveduvawe istraga, obvinuvawe ili presuduvawe za dela po osnov na korupcija, do stepen {to e neophoden za demokratskite op{testva.  Promovirawe na specijalizacija na licata ili organi nadle`ni za borba protiv korupcijata i obezbeduvawe soodvetni sredstva i sodvetna obuka za izvr{uvawe na nivnite zada~i.  Obezbeduvawe deka fiskalnata regulativa i organite nadleni za nejzino sproveduvawe na efikasen i koordiniran na~in pridonesuvaat za suzbivaweto na korupcijata, osobeno po odnos na odbivaweto da se dadat dano~ni olesnuvawa soglasno so zakonot ili so praktikata, za davawe potkup ili za drugi tro{oci povrzani so delata po osnov na korupcija.  Obezbeduvawe deka organizacijata, funkcioniraweto i postapkata za donesuvawe odluki od strana na javnata administracija ja zemaat predvid potrebata za suzbivawe na korupcijata, osobeno preku obezbeduvawe transparentnost konzistentna na potrebata za postignuvawe na efikasnosta.  Obezbeduvawe deka pravilata vo vrska so pravata i dol`nostite na javnite slu`benici gi zemaat predvid barawata za borba protiv korupcijata i obezbeduvaat soodvetni i efikasni disciplinski merki, promoviraj}i natamo{na specifikacija za natamo{noto odnesuvawe na javnite slu`benici preku soodvetni sredstva kako {to se kodeksite za odnesuvawe.  Obezbeduvawe deka se primenuvaat soodvetni postapki za kontrola na aktivnostite na javnata administracija i na javniot sektor.  Potvrduvawe na ulogata koja{to mo`e da ja odigra postapkata za kontrola vo za{titata i vo otkrivaweto na korupcijata nadvor od javnata administracija.  Obezbeduvawe deka sistemot na javnite obvrski i odgovornosti }e gi zeme predvid posledicite od korumptivnoto odnesuvawe na javnite slu`benici.  Usvojuvawe na soodvetni transparentni proceduri za javnite nabavki koi promoviraat fer konkrencija i odvra}awe na korumpiranite lica.  Preku izbrani pretstavnici pottiknuvawe na usvojuvaweto na kodeksite za odnesuvawe i na pravilata za odnesuvawe na politi~kite 598

partii i na izbornite kampawi {to }e ja zastapuvaat borbata protiv korupcijata.  Obezbeduvawe deka mediumite imaat sloboda da primaat i da prenesuvaat informacii vo vrska so korupciskite dejstvija koi se predmet na ograni~uvawe i restrikcii {to se neophodni za demokratskoto op{testvo.  Obezbeduvawe deka gra|anskiot zakon ja zema predvid potrebata od borba protiv korupcijata i obezbeduva posebna efikasna `albena postapka za onie ~ii{to prava i interesi se pogodeni so korupcijata.  Pottiknuvawe na istra`uvawata protiv korupcijata.  Obezbeduvawe deka od sekoj aspekt na borbata protiv korupcijata se zemeni predvid mo`nite povrzuvawa so organiziraniot kriminalitet i pereweto pari.  Razvivawe na naj{iroka mo`na me|unarodna sorabotka vo site oblasti na borbata protiv korupcijata so cel da se promovira dinami~en proces za nejzino efikasno spre~uvawe i suzbivawe. 7. IZMAMI

1. Izmamite vo osnova pretstavuvaat krivi~ni dela protiv imotot i imotnite prava i interesi. Tie se sostojat vo doveduvawe na nekoe lice so la`no prika`uvawe ili prikrivawe na okolnostite vo zabluda, ili vo odr`uvawe vo zabluda i na toj na~in vo negovo naveduvawe ne{to da stori ili da ne stori na {teta na svojot ili tu| imot, so namera za sebe ili za drug da se pribavi protivpravna imotna korist. Izmamata mo`e da bide vo stek so la`no pretstavuvawe, falsifikuvawe na ispravi, zloupotreba na slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe osobeno koga drugoto krivi~no delo pretstavuva sredstvo za izvruvawe na izmamata. 2. Pojavnite formi na ovie dela se mnogubrojni i najrzanovrsni. Me|u glavnite vidovi na iskoristuvawe na tu|ata doverba zaradi izmama, Eliot naveduva nekolku izmamni~ki dosetki od oblasta na komarot i oblo`uvaweto {to se izvr{uvaat od strana na konovi ("con" onoj koj ja iskoristuva tu|ata doverba) poznati pod narodskite izrazi "telegrama", reg" i "pay-off" ("lora"), no i nekoi drugi vidovi izmami me|u koi gi pomestuva izmamite izvr{eni sprema profesori na fakulteti i izmamata kaj uli~noto sobirawe na dobrovolni prilozi.1076 Iskoristuvaweto na tu|ata `elba da se dojde do opredeleni priznanija i akademaki po~esti zaradi izmama, izdavaweto na la`ni doktorski i profesorski tituli, kako i prepisi na la`ni dokumenti, se primerite {to gi istaknuva Midendorf. Od brojnite primeri na izmami koi mo`at da se naveduvaat vo 1076

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 123-125.

599

nedogled, kako mo{ne ilustrativni i pou~ni, zaslu`uvaat posebno da se izdvojat dva slu~ai koi me|u sebe se razlikuvaat samo spored golemata prostorna i vremenska distanca. Prviot primer se vrzuva za srednovekovna [panija i za deluvaweto na alhemi~arite koi, na plo{tadite na pogolemite gradovi gi prodavale svoite recepti za pretvorawe na kamenot vo zlato. Izmamata se sostoela vo toa {to alhemi~arot pred o~ite na nasobranite gra|ani vo eden kazan so voda staval obi~en kamen. Po izvesno zagrevawe na vodata, dodavawe na nekolku sostojki i nivno prome{uvawe, so ve{t ma|ioni~arski trik namesto kamenot od kazanot vadel grutka zlato. Po vakviot uverliv dokaz sleduvalo prodavaweto na receptot, odnosno otkrivaweto na "golemata tajna" koja ja dobival samo onoj {to za toa debelo }e platel. A taa se sostoela vo slednoto: ne e bitno kolku }e se zagreva vodata, {to }e se dodade vo nea i kolku se prome{uva, tuku pri vr{eweto na tie dejstvija da ne se pomisli na majmun. Vo toa se sostoel i glavniot neuspeh na kupuva~ot i pokraj site usilbi da go povtori eksperimentot i so toa da si go povrati izgubenoto bogatstvo. Ednostavno, pri sekoj obid da napravi zlato, liceto od koe izmamnikot sozdal "majmun", ne mo`el a da ne pomisli na vistinskoto `ivotnoto nare~eno majmun. Za vtoriot primer mo`e{e da se sretne sosema kratka i necelosna informacija vo na{iot pe~at od pred pove}e godini. Stanuva zbor za edno lice koe smislilo originalen na~in za brzo zbogatuvawe na koj mo`at da mu pozavidat i najprepredenite izmamnici. Toa lice, na koe ne mu be{e navedeno imeto, ednostavno dalo oglas vo pove}e amerikanski vesnici so slednava sodr`ina: "Iskoristete ja edinestvenata mo`nost da vi go otkrijam na~inot na koj najbrzo i najsigurno }e se zbogatite. Za toa e potrebno vo plik da stavite samo eden dolar i dopisna karti~ka so va{ata adresa." Mo`ete da pretpostavite kolkava suma pari dobilo ova lice ako mu bile isprateni samo milion vakvi plikovi od strana na lekovernite amerikanci, a mu bile isprateni i pove}e od toa. Ona {to me|utoa e najinteresno e okolnosta deka so site ovie lica na{iot junak postapil "~esno," za{to navistina uredno im odgovoril. Sodr`inata na odgovorot bila sledniot sovet: "Napravete go istoto {to go napraviv jas." Zamislete si sega kakva te{kotija bi vi pretstavuvalo koga nekoj bi da ve nateral (da re~eme po kazna) preku milion pati da ja ispi{ete ovaa re~enica, i potem, ako mo`ete, ka`ete deka ~ovekekot se zbogatil bez da vlo`i kakov i da e trud. 3. Neposrednite pri~ini {to gi ovozmo`uvaat izmamite ne se komplicirani. Tie mo`ebi i najvpe~atlivo se vklopuvaat vo na{iot koncept za etiologijata na kriminalitetot, za{to eklatantno go poka`uvaat obostraniot streme` na kriminalniot par za postignuvaweto opredelen interes (korist, dobivka) {to e pottiknat od nade`ta za brzo zbogatuvawe ili od opredeleni seksualni potrebi (zadovoluvawe na seksualnito nagon). Me|utoa, ne e isklu~eno motivot na ova delo kaj opredeleni lica da ne bide opredelen od bilo kakov interes, 600

tuku da ima isklu~itelno patolo{ka zadnina (kverulantstvo). Vo toj slu~aj, koj sepak pretstavuva isklu~ok, patolo{kata la`livost se javuva kako glavna pri~ina na izmamata. 4. Za izvr{itelite na ovie dela, vo prv red e karakteristi~na profesionalizacijata i tesnata specijalizacijata za izvr{uvawe na opredelen vid na izmami.1077 Natamo{ni zna~ajni karakteristi}i se deka izmamnicite sî pove}e se zdru`uvaat i deka krivi~nite dela se pove}e gi vr{at vo serii i na isklu~itelno opasen i bezobyiren na~in. Pritoa, se koristat brojni slabosti, naivnosta i lekovernosta na `rtvata. Izmamnicite posebno lesno izleguvaat na kraj so onie lica kaj koi mo`at da pottiknat emocii, kako na primer: nostalgija za rodniot kraj, nacionalna svest, religiozni ~uvstva kako i erotski i seksualni potrebi, osobeno vo vrska so `elbata da se sklu~i brak i da se formira semejstvo. 1078 Izvr{itelite se delat na sitni izmamnici, hoh{tapleri i pripadnici na grupi od organiziraniot kriminal. Sitnite izmamnici gi vr{at krivi~nite dela od navika, a vo drugite dva tipa spa|aat profesionalni kriminalci koi doa|aat do ogromni sumi pari i glavno `iveat blagodarenie na izmamite. Sitnite izmamnici glavno deluvaat individualno, bez za{tita i po pravilo ne ja vovlekuvaat svojata `rtva vo kriminalni aktivnosti.1079 Od druga strana, hoh{taplerite, a osobeno organiziranite profesionalni izmamnici, doa|aat do sigurni dobivki nao|aj}i `rtvi me|u "uglednite lu|e" koi i samite se stremat da dojdat do ilegalna zarabotuva~ka, gi vovlekuvaat vo takvi aktivnosti, za potem, koga }e bidat olesneti od nivnite pari, da bidat prisileni na mol~ewe tokmu zaradi sopstvenoto kriminalno povedenie. 1077

Kako svoeviden kuriozitet na ova mesto go naveduvame stavot na Lombrozo, koj izmamnicite gi opi{uva{e kako lica so qubezna nasmevka, bledo lice, sitni o~i i {iroko izvieni nosevi, deka se }elavi, sedi u{te od ran period i deka imaat `enski crti na liceto." Vidi. Eliot, M. op. cit. str. 262. 1078 Middelndorff, W, op. cit. str. 8. ^udno e, veli natamu Midendorf, {to `enite koi inaku se mo{ne odgovorni, koi so godini odgovorno, trezveno i uspe{no ja vr{at svojata profesija, mo`at na opredelna vozrast i vo dadena situacija sosema da se zaboravat, na primer, na godi{en odmor pokraj palmite, za vreme na pro{etki po krajbre`ieto, i svoite pari ednostavno da im gi dadat na ~ovek so kogo porano nikoga{ ne sretnale. 1079 Vo narodnata izreka deka "kriminalitetot ne se ispla}a" koga se raboti za sitnite prestapnici, ima nesomneno golema vistina, za{to tie, kako {to veli Eliot, nemaat nikakva mo} vrz silite koi ja predizvikuvaat negovata propast. Od druga strana, organiziraniot prestap e smisleno op{etstveno rastrojstvo vo koe grupata koja ja ima vlasta da go primeni zakonot sorabotuva vo gazeweto na zakonot. Ottamu, za organiziranite prestapnici i nivnite politi~ki soou~esnici, kriminalitetot mnogu dobro se ispla}a. Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 115.

601

@rtvite vpro~em sogleduvaat deka plenot na koj se nadevaat mora da sodr`i nekoja zabraneta, odnosno ne~esna okolnost, za{to inaku ponudenite dobivki za investirawe na patite ne bi bile tolku golemi. Tie zamisluvaat deka }e se napravi nekoja ogromna transakcija vo koja }e postignat nekoj senzacionalen uspeh. Me|utoa, koga izmamnicite koi go iskoristuvaat tu|ata doverba }e is~eznat so nivnite pari, tie sogleduvaat deka ispadnale naiv~ini.1080 Vo soglasnost so navedenoto i drugi avtori so pravo istaknuvaat deka bez ogled dali deluvaat individualno ili u~estvuvaat vo tn. kriminalni sindikati, profesionalnite izmanici vo najgolem broj slu~ai se vo sostojba da rabotat edinstveno zatoa {to imaat retka sposobnost za proniknuvawe vo ~ovekovite slabosti koi obemno gi iskoristuvaat. Ottamu, izmanicite uspevaat na "budalite" da im gi zemat parite, za{to lu|eto koi tie gi doveduvaat vo zabluda gi imaat istite sklonosti za ne~esna dobivka. Taka, na primer, komarxiite mogu zarabotuvaat, tokmu zatoa {to nivnite "mu{terii" sakaat od komarot da izvle~at, ne{to od ni{to, odnosno ogromni dobivki.1081 Za izmamnicite e me|utoa zna~ajno deka, pokraj koristeweto na psiholo{kite karakteristiki na `rtvata, ~esto se koristat i so najraznovidni tehni~ki i drugi sredstva koi im ovozmo`uvaat ne samo da go izvr{at deloto, tuku ~estopati i za toa svoite izmami da gi napravat mnogu pouverlivi. Me|u izvr{itelite naj~esto se pojavuvaat lica bez opredelno zanimawe, rabotnici, i vo pomal broj izvr{iteli so vi{a i visoka stru~na {kolska sprema. Me|u niv e vo postojan porast i u~estvoto na licata od `enski pol. Za izmamnicite e karakteristi~en i pove}ekraten op{t i osobeno specijalen povrat. 5. Poznato e deka najgolemiot broj na izmami ne se prijavuvaat od strana na o{tetenite {to uka`uva deka temnata brojka na ovoj kriminalitet e premnogu golema. Ottamu, kako i poradi toa {to naj~esto se raboti za ve{to isplanirani dela za ~ie doka`uvawe obi~no nedostasuvaat materijalni dokazi,1082 za niv najmalku mo`at da se donesuvaat kriminolo{ki zaklu~oci samo vrz osnova na statisti~kite poda1080

Vidi: ibid, str. 121. Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 115. 1082 Problemot na doka`uvaweto na izmamite proizleguva od specifi~nosta na samite dela i okolnostite pod koi se izvr{uvaat. Kako rezultat na ovie pote{kotii se pojavuva golem broj na zapirawe na krivi~nite postapki i osloboditelni presudi. Vo ovaa smisla, kako {to zabele`uva Midendorf, treba da se ima predvid deka ~esto i pravosudstvoto im odi na raka na izmamnicite, za{to nekoi sudii gi zbunuva nivnoto kulturno povedenie i ne im pa|a na um deka tokmu toa povedenie e del od zanaetot na izmamnikot. Ottamu, ~estopati im se pru`a "posledna {ansa" i se kaznuvaat minimalno i obi~no se odstapuva od nadzorot. Middelndorff, W, op. cit. str. 9 1081

602

toci za brojot na prijavenite i presudenite dela. 6. Viktimolo{kite predizpozicii i ulogata na `rtvata e od osobeno zna~ewe, ne samo za izvr{uvaweto i procentuvaweto na obemot na posledicite od raznovidnite izmami, tuku i za izgraduvawe na soodvetna politika na nivnoto smaluvawe. Kriminolozite, veli Midendorf, ja izu~uvale li~nosta na `rtvite i konstatirale deka toa se lekoverni i glupi lica, suetni, lakomi i `elni da se istaknat. Site tie osobini pretstavuvaat olesnuvawe za storitelot da ja zavr{i svojata rabota. Ovaa konstatacija, veli natamu istiot avtor, ne ja ubla`uva opasnosta koja so sebe ja nosi izmamata, ne samo ottamu {to se predizvikuvaat golemi imotni {teti, tuku i zatoa {to se podriva doverbata i se predizvikuvaat nepopravlivi psiholo{ki pre~ki.1083 Za uteha na "nasamarenite" `rtvi uka`uvame i na kriminolo{koto soznanie deka sekoj ~ovek poseduva predispozicii da bide izmamen, taka {to mo`at da bidat izmameni duri i onie koi vo sebe imaat izmamni~i sklonosti. 7. Vo pogled na generalnopreventivnite nasoki vo suzbivaweto na krivi~nite dela izmama, va`i zasiluvaweto na op{tite napori na organiziranoto op{testvo povrzani so podobruvawe na op{tiot materijalne standard na naselenieto i negovata sociokulturna polo`ba. Od druga strana, glavnite usilbi na planot na specijalnata prevencija treba da se intenziviraat kon iznao|awe pogodni sredstva za menuvawe na motivacionata sfera na li~nosta. Od ovoj aspekt me|utoa, nu`no e da se istakne okolnosta na koja uka`uvaat brojni avtori, a toa e deka resocijalizacijata na izmamnicite vo penitencijarni ustanovi mnogu te{ko se ostvaruva, a spored nekoi od niv, taa voop{to ne e mo`na. VIII. POLITI^KA DELINKVENCIJA 1. Poimot na politi~kite krivi~ni dela e dosta kontroverzen i ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i samostojno go opredeluva. Nakratko, ne postoi edna definicija za koja mo`e da se ka`e deka e op{to usvoena.1084 I vo na{eto krivi~no zakonodavstvo ne se dava poimot na politi~kata delinkvencija, nitu se vr{i podelba na krivi~ni dela

1083

Ibid, str. 9. Spored Milutinovi}, politi~kata delinkvencija gi opfa}a delata so koi se napa|a na postojniot op{testven poredok, na op{testveno-politi~kiot sistem na edno op{testvo so cel za negovo ru{ewe i soboruvawe. Milutinovi}, M. op. cit. str. 210. Spored [eparovi}, vo politi~ki delikti se vbrojuvaat krivi~nite dela protiv dr`avata, krivi~nite dela na povreda na ugledot na dr`avata, na nejzinite organi i pretstavnici i, pod opredeleni uslovi, {ireweto na la`ni vesti. [eparovi}, Z. op. cit. str. 124. 1084

603

na politi~ki i nepoliti~ki.1085 Ona za {to, me|utoa, vedna{ mo`e da se izdvoi opredelena op{ta soglasnost, e okolnosta deka treba da se pravi razlika megu krivi~nopravnoto i kriminolo{koto opredeluvawe na ovoj poim. Ottamu, mora da se naglasi deka posebnoto grupirawe na politi~kata delinkvencija od krivi~nopraven aspekt e potrebno samo poradi me|unarodnite dr`avni odnosi, odnosno samo toga{ koga se postavuva pra{aweto za opravdanosta na davaweto na politi~ki azil ili dopu{tenosta na ekstradicijata.1086 Od kriminolo{ki aspekt, vakvoto gledi{te pretstavuva premnogu tesna opredelba i glavno ne e prifatlivo. Toa proizleguva ottamu {to kriminologijata gi prou~uva pojavnite oblici na protivpravnite povedenija so cel pred sî da gi soznae nivnite pri~ini. Fakt e me|utoa, deka bez da se razbere krivi~nopravnata su{tina na politi~kata delinkvencija, ne mo`e da se raz1085

Toa me|utoa ne e pre~ka poimot na politi~ka delinkvencija da se opredeluva vo naukata na krivi~noto pravo. Taka na primer, kaj nas spored Kambovski, krivi~nite dela protiv dr`avata od glava XV KZ se politi~ki krivi~i dela. Pritoa, istiot avtor, ja pravi slednava podelba: 1 0 krivi~ni dela protiv osnovite na ustavniot poredok (velepredavstvo, ~l. 305; priznavawe na okupacija, ~l. 306; zagrozuvawe na teritorijalnata celina, ~l. 307 i zagrozuvawe na nezavisnosta, ~l. 308), 2 0 dela na nasilni~ki, teroristi~ki akti, diverzija i sabota`a (ubistvo na pretstavnici na najvisoki dr`avni organi, ~l. 309; nivno grabnuvawe, ~l. 310; nasilstvo sprema niv, ~l. 311; oru`en bunt ~l. 312; terorizam, ~l. 313; diverzija, ~l. 314 i sabota`a, ~l. 315), 3 0 dela protiv nadvore{nata bezbednost na dr`avata ({piona`a, ~l. 316 i oddavawe dr`avna tajna, ~l. 317), 4 0 dela na povikuvawe na nasilna promena na ustavnoto ureduvawe i predizvikuvawe nacionalna i druga netrpelivost (povikuvawe na nasilna promena na ustavnoto ureduvawe, ~l. 318 i predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost, ~l. 319), 5 0 dela na sorabotka so neprijatelot (dela na kolaboracionizam so neprijatelot, ~l. 28 od Ustavot; spre~uvawe na borba protiv neprijatelot, ~l. 321; slu`ba vo neprijatelska vojska, ~l. 322 i pomagawe na neprijatelot, ~l. 324) i, 6 0 drugi dela od ovaa glava (~l. 324-319). Kambovski, V. Kazneno pravo poseben del, str. 431-471. 1086 Bidej}i ekstradicijata ne e institucija na voobi~aenoto me|unarodno pravo, ova ne go definira ni politi~koto krivi~no delo. Po pravilo ni dogovorite za ekstradicija ne go definiraat ovoj termin i pokraj toa {to gi isklu~uvaat politi~kite krivi~ni dela od grupata na krivi~nite dela za koi se ekstradira. Tupurkovski, V. Razlikatata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~ni dela pri ekstradicijata, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 608. Ottamu, nitu eden od na{ite bilateralni dogovori ne sodr`i pobliska definicija na poimot na politi~ko krivi~no delo. Samo nekoi od niv vo poseben stav davaat negativna definicija za toa {to nema da se smeta za politi~ko krivi~no delo. Vidi: ~l. VI od dogovorot so Velika Britanija.

604

bere nejzinoto kriminolo{ko zna~ewe. Od tie pri~ini ovde }e se zadr`ime vrz razgleduvaweto i na dvata aspekti na ovaa izvonredno slo`ena pojava. 2. Vo krivi~nopravnata terorija se pravi razlika me|u ~isti politi~ki krivi~ni dela i relativni krivi~ni dela.1087 10 ^istite (pravi ili apsolutni) politi~ki krivi~ni dela se onie kaj koi objekt na dejstvieto se dr`avata i instituciite na politi~kiot sistem, a objektot na napadot e isklu~ivo nekoe politi~ko dobro (oblikot na vlasta, osnovite na dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe, suverenitetot, nezavisnosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta na dr`avata) {to po site svoi obele`ja imaat takva priroda i so niv istovremeno ne se povreduva ili zagrozuva privatnoto dobro ili pravo.1088 Tipi~en primer za vakvi dela se predavstvoto i {piona`ata.1089 Vo pogled na ekstradicijata, koja se javuva kako najzna~aen krivi~nopraven institut kaj ovie dela, kaj ~istite krivi~ni dela nema pogolemi raziduvawa so ogled deka site avtori se soglasuvaat deka takvite dela ne doa|aat predvid za ekstradicija. Nepodgotvenosta na dr`avite da ekstradiraat prestapnici obvineti za ~isto politi~ki krivi~ni dela, kako {to pravilno zabele`uva Tupurkovski, proizleguva od humanitarnata gri`a za neuspe{nite buntovnici i od raste~kata neophodnost za respektirawe na ~ovekovite prava.1090 20 Relativnite (nepravi ili me{oviti) politi~ki krivi~ni dela se delat na kompleksni i koneksni. a) Relativnite kompleksni politi~ki krivi~ni dela pretstavuvaat poslo`en problem od ~istite politi~ki krivi~ni dela. Su{tinata na problemot e vo toa {to kaj nekoi dela pokraj politi~kiot motiv (element od subjektivna priroda) postojat i drugi elementi (od objektivna priroda) koi se sostojat vo napad, odnosno zagrozuvawe na privatnoto pravno za{titeno dobro. Ovoj vtor element se projavuva kako obi~en kriminal. Nakratko, relativnite kompleksni krivi~ni krivi~ni dela se definiraat kako dela so koi se napa|a izvesno pravno dobro (obi~ni krivi~ni dela), no koi se prezemeni od politi~ki motivi (naso~eni protiv nekoe politi~ko dobro). Kako tipi~en primer za vakvo delo se zema ubistvoto na pretsedatel na dr`avata, odnosno na ~len na pretstavni~ko telo od politi~ki pobudi na primer: so namera za podrivawe na vlasta. Napadot vrz pretsedatelot i pretsta1087

V. Ibrahimpa{i}, B. Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str. 85 i natamu, kako i Tupurkovski, V. op. cit. str. 608 i natamu. 1088 ^istite politi~ki krivi~ni dela se vnesuvaat vo krivi~nite zakonici vo posebna glava so soodveten naziv. Taka i vo na{iot KZ, Glava XXVIII - Krivi~ni dela protiv dr`avata. 1089 Vidi: Tupurkovski, V. op. cit. str. 608. 1090 Tupurkovski, V. op. cit. str. 609

605

vnicite na vlasta od politi~ki pobudi e politi~ko krivi~no delo, a li{uvaweto od `ivot na nekoe lice e obi~no ubistvo. Vo pravnata teorija dolgo vreme bea podeleni mislewata za primenata na ekstradicijata za ova krivi~no delo. Za privrzanicite na objektivnaat teorija,1091 ovie dela sekoga{ doa|aat predvid za ekstradicija, za{to objektot e toj koj gi razlikuva politi~kite od drugite dela, a ovde vo prv red se raboti za povreda na dobro koe sekoga{ e za{titeno vo site pravni sistemi. Me|utoa, za privrzanicite na subjektivnite teorii1092 ni kompleksnite krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za ekstradicija. Ottamu se napravi obid da se najde prifatlivo kompromisno re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn. sistem na prete`nost (predominacija)1093 kaj ovie krivi~ni dela. Spored ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva koe delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt (ako vo krivi~noto delo prevladuvaat obele`ja od politi~ka priroda), toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde do predavawe.1094 1091

Spored privrzanicite na objektivnata teorija politi~ki krivi~ni dela se onie dela {to se naso~eni protiv organiziraweto i funkcioniraweto na opredelena dr`ava. Spored objektivnata teorija zna~i deka kriteriumot za politi~ko krivi~o delo e objektot na krivi~noto delo: dokolku objekt e bilo koe politi~ko dobro, se raboti za politi~ki delikt. 1092 Spored privrzanicite na subjektivnite teorii politi~ko e sekoe delo {to e storeno od politi~ki pobudi. Za opredeluvaweto na politi~koto krivi~no delo ovde e kriterum motivot, celta, namerata na storitelot. 1093 Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost (predominacija) za{to za prvpat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija od 1892 godina. Spored nea, za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno e da se ispolnat tri uslovi: 10 deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi, 20 da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo nekoja zemja, i 30 politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal. Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni so povredata na napadnatoto dobro. Ili poednostavno "~len 10 na ovoj Zakon go priznava{e principot na neekstradicija na prestapnici barani za politi~ki krivi~ni dela, no predviduva{e ekstradicija dokolku krivi~noto delo ima{e pove}e elementi na obi~no otkolku na politi~ko krivi~no delo." Tupurkovski, V. op. cit. str. 612. 1094 Od na{ite bilateralni dogovori za prvpat vo onoj so Italija se napu{ta atentatorskata klauzula i na nejzinoto mesto se voveduva ograni~uvawe na zabrana za estradicija na storitel na politi~ko krivi~no delo soglasno metodot na prete`nost.

606

Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni dela,1095 a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija ~esto e vklu~en i tn. atentatorski princip (atentatorskata klauzula).1096 Atentatorskiot princip ili klauzula pretstavuva eden od na~inite da se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata za ekstradicija na delata na terorizam.1097 Principot, me|utoa, ima i brojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki.1098 b) Relativnite koneksni krivi~ni dela se povod za u{te po{i1095

"Pove}eto dogovori za ekstradicija vo svojot tekst ne dozvoluvaat ekstradicija na poedinci obvineti ili osudeni za relativno politi~ki krivi~ni dela (Delits complexes). Vo praksa so ova se upotrebuva stipulacijata deka ekstradicijata ne se dozvoluva za politi~ki krivi~ni dela i za krivi~ni dela povrzani so prvite." Tupurkovski, V. op. cit. str. 611. 1096 Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prvpat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so potrebata da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se {titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi. Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot, guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. op. cit. str. 613. 1097 Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i imaat za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela spored mnogu povekestrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to zana~ewe ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot na Evropa. 1098 So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv poniski funkcioneri. Isto taka, se smeta, od druga strana, deka atentatorskiot princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil duri i toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra|anska vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in da se dojde do odredena politi~ka promena. Tupurkovski, V. op. cit. str. 613-614. Vo ovaa smisla Vidi: i Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.

607

roki diskusii me|u pravnite teoreti~ari. Se raboti za krivi~ni dela koi dobivaat politi~ki karakter poradi okolnostite pod koi se izvr{eni. Imeno, kako koneksni krivi~ni dela se podrazbiraat obi~nite dela so koi se podgotvuva napad na nekoe politi~ko dobro, koi se sredstvo za izvr{uvawe na ~isto politi~ko krivi~no delo (podgotvuvawe, pomagawe) ili stojat vo vrska so ovie dela (prikrivawe). Takvi se, na primer, delata na razoruvawe, palewe ili ubivawe za vreme na bunt ili gra|anska vojna. Politi~kata cel ili motiv na ovie dela im davaat politi~ki karakter, za{to tie dela se poka`ale kako neophodni za uspehot (ostvaruvaweto) na ~isto politi~koto krivi~no delo.1099 Vo pogled na ekstradicijata koneksnite krivi~ni dela se tretiraat kako ~istite krivi~ni dela. Me|utoa, isklu~itelno mo`e da se vr{i ekstradicija i za ovie krivi~ni dela ako se raboti za takvi dela koi vo slu~aj na vojna se smetaat kako sprotivni na voenite obi~ai spored pravilata na me|unarodnoto pravo (krivi~ni dela koi se sostojat vo izvr{uvawe na nekoe varvarsko nasilstvo). Vo takvi slu~ai, koneksnoto krivi~no delo prestanuva da bide politi~ko krivi~no delo i se tretira kako obi~no delo.1100 Na toj na~in zna~itelno e stesnet poimot na politi~koto krivi~no delo.1101 Na teoretski plan se napraveni pove}e obidi za razdeluvawe na politi~kite od obi~nite dela, odnosno delata koi treba da bidat predmet na ekstradicija. Eden od tie obidi za ograni~uvawe na relativnite krivi~ni dela na negativen na~in e vnesen vo razolucijata na Institutot za me|unarodno pravo od zasedanieto vo @eneva (1892 godina).1102 Vo nego se predlaga konstrukcijata na socijalen zlostor (po1099

Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87. Ovde se raboti za tn. sistem na voeni obi~ai sozdaden specijalno za relativnite koneksni politi~ki krivi~ni dela. Osnovniot prigovor na ovoj sistem se sostoi vo toa deka celosno e nesiguren, ottamu {to nitu edna vlada na buntovnicite ne im go priznava statusot na zavojuvana strana i vrz niv ne gi primenuva voenite pravila, obi~ai i voeni zakoni. Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 88. 1101 Vo nekoi ponovi dogovori kaj kvalifikuvaweto mu se dava prednost na subjektivnite elementi, pa kako koneksno krivi~no delo se smeta sekoe obi~no krivi~no delo izvr{eno od politi~ki motivi (na primer, spored dogovorot so Francija: "delo od op{toto pravo vo prv red storeno so politi~ka cel"), so {to zna~itelno se pro{iruva poimot na politi~koto krivi~no delo. Vra`ali}, M. Aktuelni problemi regulisanja me|unarodne krivi~nopravne pomo}i, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 218. 1102 Vo ovaa rezolucija stoi: "Ekstradicijata ne e dozvolena za ~isto politi~ki zlostorstva i delikti" (~l, 1). "Taa, isto taka, nema da bide dozvolena za me{oviti kompleksni i koneksni zlostorstva i delikti, koi u{te se nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva, 1100

608

liti~ko-socijalno krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto) za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot od 1977 godina, koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu kako delo povrzano so nego. Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni pove}estrani konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto, voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na politi~kiot karakter (na primer, Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I `enevskite konvencii za voenoto pravo od 1949 godina, go vospostavuvaat na~eloto aut dedere, aut punire za voeni zlostorstva, odnosno opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go poddr`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no pravo.1103 Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva, nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela za op{ti, bez ogled na motivite na storitelot). I Evropskata konvencija za ekstradicija ne gi vklutelesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe po`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so upotreba na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata izvr{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana anga`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat predmet na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam, koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na buntot ili na gra|anskata vojna" (~l. 3). 1103 Krapac, D. Me|unarodna krivi~nopravna pomo} sa zbirkom propisa, Informator, Zagreb, 1987, str. 43-44.

609

~uva vo podra~jeto na primenata na ovaa zabrana delata za koi postoi obvrska za gonewe spored me|unarodni dogovori.1104 Vo najnovo vreme vo nekoi konvencii i vo zakonite na opredeleni dr`avi se predviduva mo`nost za u{te edno ograni~uvawe na ekstradicijata. Stanuva zbor za re{enie spored koe zamolenata zemja treba da ja odbie ekstradicijata ako se pojavi somnenie deka baraweto za predavawe za obi~no krivi~no delo, vsu{nost, e podneseno ottamu dr`avata molitel da goni i kaznuva lice poradi rasni, nacionalni, religiozni ili politi~ki pri~ini. Ovaa odredba koja e vnesena i vo ~l. 3. st. 2 na Evropskata konvencija za ekstradicija, vo teorijata naj~esto se opravduva so argumentot deka ovozmo`uva za{tita od esktradirawe na lica koi vo zamolenata dr`ava u`ivaat pravo na azil. Sepak, mo`e da se ka`e deka dominiraat sprotivnite stojali{ta spored koi so odbivaweto na ekstradicija od ovie pri~ini, otvoreno se uka`uva nedoverba i somnenie kon pravosudstvoto na drugata dr`ava i deka pretstavuva ocenuvawe na nejzinite politi~ki priliki.1105 Na{ata zemja ne go prifa}a vnesuvaweto na ovaa odredba vo bilateralnite dogovori. I na{eto pravo ja poznava zabranata na predavawe na politi~ki delinkventi. Takvata zabrana e sodr`ana vo ~l. 518 st. 2 ZKP i vo site na{i dogovori za ekstradicija. 3. So prethodnite ragleduvawa ne se iscrpuva raspravata okolu opredeluvaweto na poimot na politi~koto krivi~no delo. Imeno, otkako na VII Kongres na ON za spre~uvawe na kriminalitetot i postapuvaweto so pretspnicite (Milano, 1985) e usvoena Deklaracijata za osnovnite principi na prvdata za `rtvite na kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata (Declaration of Basic Principles of Justice for Victims of Crime and Abuse of Pover),1106 vo ramkite na politi~kiot kriminalitet, pokraj delata za koi dosega zboruvavme, a so koi se zagrozuva vnatre{nata i nadvore{nata bezbednost na zemjata, se pomestuvaat i zlostorstvata na zloupotreba na mo}ta. Vo taa smisla, spored nekoi avtori, politi~kiot kriminalitet sega mo`e da se opredeli kako kriminalna aktivnost koja se vr{i od ideolo{ki pri~ini.1107 Toa se zlostorstva koi Frank Hagen (Frank Hegan) gi narekuva zlostorstva na vlasta, koi od ideolo{ki pri~ini gi vr{at javnite slu`benici ili nivnite pretstavnici. Vo ovaa grupa toj gi vbrojuva: 10 tajnite policii (koi se formiraat so cel da ja zadu{at se1104

Kambovski, V. Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita vo Skopje, Skopje, 1985, str. 103. 1105 Pove}e za ovaa problematika vidi: Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 215-218. 1106 Vidi go tekstot na ovaa Deklaracija: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997. str. 245-248. 1107 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 163.

610

koja seriozna opozicija na vladata i da gi kontrolira site politi~ki aktivnosti vo ramkite, a ~esto i nadvor, od dr`avnite granici), 20 kr{eweto na ~ovekovite prava na politi~kiet protivnici (trgnuvaj}i od tretmanot na politi~kite protivnici preku drugite vidovi na represija na politi~ite neistomislenici), 30 genocid (masovno uni{tuvawe na edna nacionalna ili etni~ka grupa), 40 zlostorstva na policijata, i 50 nezakonito sledewe, prislu{kuvawe i eksperimentirawe (operacijata CHAOS vo koja CIA i FBI na barawe na amerikanskiot pretsedatel Xonson (Johnson) prezele redica nezakonski akti poradi utvrduvawe na eventualnoto nadvore{no vlijanie na nekoi opozicioni dvi`ewa vo SAD. Za taa cel se sozdadeni okolu 30.000 dosieja so najzna~ajni podatoci za licata od koi polovinata bile amerikanski gra|ani).1108 4. Sudej}i spored istaknatite obele`ja, politi~kite krivi~ni dela, spored Milutinovi}, pretstavuvaat posebna kategorija na kriminalitet koj etiolo{ki mora da se objasnuva na poseben na~in. Toa izdvojuvawe e opravdano, veli natamu istiot avtor, ne samo poradi karakterot na za{titniot objekt i motivacionite obrasci na nivnite izvr{iteli tuku i so ogled na izvesni "privilegii" koi im pripa|aat na politi~kite delinkventi vo vrska so davaweto na azil i ekstradicija. Toa ima svoi reperkusii i vo pogled na usvojuvaweto na terminot "politi~ki delinkvent," koj na~esto se javuva za ozna~uvawe na ovoj oblik na inkriminirani dejnosti.1109 Osven toa, u{te od anti~ko vreme, a posebno vo XIX vek (Francija i nekoi drugi zemji) storitelite na politi~kite delikti ne gi tretirale kako obi~ni kriminalci. Nivnite povedenija ne bile smetani za ne~esni, im sudele posebni sudovi, vo re`imot na izvr{uvaweto na kaznite za niv postoele posebni privilegii i sl. Istovremeno, vo oddelni diktatorski re`imi sekoja aktivnost koja ima progresivni, osloboditelni celi, ili koja na koe i da e podra~je na bilo koj na~in se konfrontira na interesite na vladea~kata grupacija se proglasuva za politi~ki delikt so cel da se eliminira so gruba sila. Pritoa tokmu od politi~ki pri~ini, vo postapuvaweto so storitelite se otstapuva od voobi~aenite garancii ~ija cel e za{tita na ~ovekovite prava i dostoinstvoto na li~nosta. Spored toa, multipliciraweto na opredeluvaweto na poimot "politi~ki delikt" mo`e da bide mnogu zna~ajno za kone~nite poedinci.1110 Trgnuvajki od navedenite stavovi smetame deka e sosema vo pra1108

Ibid, str. 163 Milutinovi}, M. op. cit. str. 211. Za istoriskiot aspekt na politi~kata dekinkvencija vidi podrobno Ibrahimpa{i}, B. Politi~ki delikt (Prilog u~enju o krivi~nim delima protiv dr`ave), Sarajevo, 1963. i Milutinovi}, M. op. cit. str. 211-25. 1110 Horvati}, @, op. cit. str. 73-74. 1109

611

vo Bavcon koj istaknuva deka treba da se pravi razlika me|u poimot na politi~kiot delikt vo po{iroka i potesna smisla. Spored nego, poimot politi~ki delikt vo po{iroka smisla mo`e da se upotrebi ako so nego se saka da se opfati napadot na dr`avata i na vlasta. Vo taa smisla postoi politi~ki delikt i odgovor na nego, t.e. neposredna i vo krivi~noto pravo opfatena politi~ka represija otkako vo istorijata na ~ove{tvoto postoi dr`avata, vlasta i borbata za vlast. Me|utoa, ne{to sosema drugo pretstavuva vtoriot poim, politi~ki delikt vo potesna smisla koj nastana vo prvata tretina na XIX vek. Avtorot na toj poim e francuskiot politi~ar i pravnik Gizo (F. Guizot) koj primerno na vremeto na relativna konsolidacija na gra|anskata demokratija na dr`avite predlo`il politi~kiot delikt da bide privilegiran delikt. Deliktot na vlasta, spored Gizo, vsu{nost e emanacija na politi~kite sudiri me|u politi~kite stranki vo borbata za vlast. Vo taa borba politi~kite stranki do`ivuvaat porazi i pobedi, a politi~kite delinkventi se onie koi bile pobedeni. Vo slu~aj da pobedele }e ja proglasele svojata vlast za legitimna i pritoa bi se povikuvale na istite pravni, moralni i politi~ki na~ela vo ime na koi im sudat. Politi~kiot delinkvent spored toa vo prv red e nesre}nik odo{to zlostornik, negovite pobudi po pravilo se plemeniti, ne zlostorni~ki i pove}e svedo~at za negovata gri`a za sudbinata na dr`avata i narodot odo{to za negovata rasipanost, pove}e svedo~at za negovata privrzanost za idejata, odo{to za negovite niski pobudi. Toa, spored Gizo, se pri~nite poradi koi politi~kito delikt treba da bide privilegiran vo sekoj pogled.1111 1111

Takvata koncepcija za politi~kiot delikt, prodol`uva istiot avtor, brzo se afirmirala vo Francija po 1930 godina i prodrela vo krivi~noto zakonodavstvo ili vo sudskata praktika na brojni evropski zemji. Vo 1930 nadle`nosta za sudewe na politi~kite delinkventi prejde vrz porotnite sudovi so pretpostavka deka izbranite i od vladata nezavisni porotnici }e bidat ponepristrasni i }e sudat popravi~no. Od 1830 do 1948, za ovie delikti postepeno e ukinuvana smrtnata kazna po pat na amnestija i pomiluvawe, do 1948 koga be{e sosema ukinata. Vo 1832 za politi~kite delinkventi se vovedeni poseben vid na kazni "les peines politiques," so {to se saka{e da im se odzeme ne~esniot, sramen karakter. Vo 1863 godina, politi~kite delikti bea izzemeni od od skratenata postapka koja va`e{e za flagrantnite delikti, a podocna se opredeleni i nekoi drugi olesnuvawa se do voveduvaweto na posebno prilagoden re`im za izdr`uvawe na politi~kite kazni imenuvani kako custodia honesta. Pove}e ili pomalku dosledno, na formalen ili neformalen na~in, francuskiot primer be{e sleden vo XIX vek od skoro site evropski zemji. Toa e golema tradicija na evropskata op{ta i pravna kultura i civilizacija koja ni{to ne gubi od svoeto zna~ewe iako od krajot na XIX vek zapo~na procesot na stesnuvawe na poimot na politi~kiot delikt poradi zaostruvaweto

612

5. Me|u politi~kite krivi~ni dela posebno se izdvojuvaat predavstvoto, {piona`ata i nekoi voeni krivi~ni dela. 10 Predavstvoto se sostoi vo pru`awe pomo{ na neprijatelska zemja vo borbata protiv sopstvenata zemja koe mo`e da se projavi kako u~estvo vo vojna na stranata na neprijatelot, oddavawe na dr`avna ili voena tajna, pru`awe pomo{ na neprijatelska dr`ava i sl. Od pri~ini {to predavstvoto povlekuva so sebe mo`en propast na dr`avata, predavstvoto sekade se smeta za edno od najte{kite prestapi. Vo vreme na vojna i mir site dr`avi nastojuvaat da dobijat tajni izvestuvawa za drugi dr`avi koi mo`at da im bidat od korist. Od tie pri~ini nastojuvaat da obezbedat izvesna sorabotka na opredeleni gra|ani na tie zemji koi se narekuvaat predavnici. So predavstvoto tesno e povrzano i deloto {piona`a koe se sostoi vo soop{tuvawe, predavawe ili storuvawe dostapna dr`avana tajna na stranska dr`ava, organizacija i lice {to im slu`i (klasi~en oblik) ili pribavuvawe tajni podatoci ili dokumenti so namera da se soop{tat ili predadat na stranska dr`ava, organizacija ili na lice {to im slu`i.1112 Site dr`avi imaat tajni slu`bi koi aktivno u~estvuvaat vo otkrivaweto ne samo na voenite, tuku vo posledno vreme i na drugite tajni na ostanatite dr`avi od brojni oblasti na op{tesvenoekonomskiot i politi~iot `ivot. Ottamu, denes postojat razni vidovi {piona`a - voena, politi~ka, stopanska, nau~notehni~ka i sl. Spored toa, site dr`avi se ednakvo odgovorni za {piona`ata, me|utoa me|unarodnoto pravo ja tolerira ovaa praktika kako dopu{teno sredstvo za za{tita na dr`avnata bezbednost. Istovremeno site dr`avi strogo gi kaznuvaat agentite na drugite dr`avi, a vo vreme na vojna {piona`ata stanuva te{ka i opasna profesija. Sekoja {piona`a so sebe povlekuva seriozni li~ni opasnosti. 1113 Kaznata za {piona`a za vreme na vojna obi~no e smrt, a vo mirnovremeni uslovi naj~esto doa|a do zaemna me|udr`avna razmena na otkrienite i fatenite {pioni. Me|u politi~kite krivi~ni dela se vbrojuvaat i nekoi voeni krivi~ni dela kako {to se neotpovikuvawe na poziv i odbegnuvawe na voena slu`ba od najrazli~ni religiozni, eti~ki i drugi pri~ini i drugi aktivnosti koi mo`at da im na{tetat na voenite usilbi.1114 5. Pri~inite na ovie dela so pravo se pomestuvaat vo sferata na klasnite odnosi i konflikti koi se javuvaat vrz taa osnova, vo naconalnoosloboditelnite dvi`ewa od kolonijalna vlast, vo nere{eni malcinski pra{awa, vo op{testvenopoliti~ki i ekonomski needna-

na vnatre{niet i nadvore{nite politi~ki priliki. Bavcon, Lj. Politi~ka krivi~na dela i prava ~oveka. 1112 Vidi: Kambovski, V. op. cit. str. 454-459. 1113 Eliot, M. op. cit. str. 158. 1114 Vidi: ibid, str. 160-167.

613

kvosti me|u odelni zamji i sl.1115 Me|utoa, ne smee da se zapostavi, i ~istata borba za vlast koja, makar i kako isklu~ok, mo`e da bide predopredelena i od ednostavna `elba za mo} i postignuvawe enormni materijalni interesi. 6. Izvr{itelite na politi~kite krivi~ni dela po pravilo ne pretstavuvaat nekoja posebna kategorija na lica, osven {to se storiteli na odredena kategorija na krivi~ni dela so koi se zagrozuva op{testvenoekonomskoto poredok i politi~kiot sistem i se napa|a vnatre{nata i nadvore{nata bezbednost na opredelena zemja {to i gi pravi specifi~ni izvr{iteli. Tie ednostavno se protivnicite na postojniot op{testven sistem koi glavno se vrzuvaat za opredeleni ideolo{ki i politi~ki stavovi i koncepcii, koi slu`at kako osnova za praktikata na ru{ewe na toj poredok. Ili, kako {to veli Eliot, politi~kite prestapnici pretstavuvaat eden paradoks, za{to nezakonskite dejnosti gi sproveduvaat zaradi postignuvawe na svoite ideali. Tie ne se okupirani so mra~ni planovi kako da izvle~at golemi sumi na pari od `rtvite koi ni{to ne pret~ustvuvaat, nitu se motivirani so osnovnite streme`i da razoruvaat ili ubivaat iako ovie krivi~ni dela mo`at da bidat neophodni za postignuvawe na nivnite celi. Op{to zemeno, tie se idealisti, odadeni na edna rabota (kolku i da se mo`ebi vo zabluda) koja ja stavaat nad patriotizmot ili li~nata bezbednost.1116 Ovie izvr{iteli im pripa|aat na razli~ni socijalni, starosni, regionalni strukturi i isto taka se so razli~ni zanimawa. IX. TERORIZAM 1. Vo teorijata re~isi i da nema razliki vo stavot deka terorizmot otsekoga{ pretstavuval metod na politi~ka borba i eden od nejzinite najdrasti~ni nasilni oblici. Kako takov se javuva u{te vo anti~ko vreme, a potoa se sre}ava vo site dosega poznati op{testveni formacii i vo site fazi na razvojot na ~ovekoviot rod i ~ove~koto op{testvo.1117 Problemot me|utoa, nastanuva vo pogled na definiraweto na negovito poim, ili poprecizno vo nemo`nosta da se postigne op{tousvoena definicija na terorizmot.1118 1115

Vidi: Milutinovi}, op. cit. str. 218. Eliot, M. op. cit. str. 155. Za nekoi sprotivni i vo golem obem proizvolni i nadminati stavovi vo pogled na karakteristikite na politi~kite delinkventi vidi podrobno Milutinovi}, M. op. cit. str. 218-219. 1117 Babovi}, B. Me|unarodni terorizam i Interpol, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1987/3, str. 452. 1118 Terorizmot e kovanica od latinskiot izraz teror koj zna~i strav, u`as i sufiksot izam so koj se ozna~uva nekoja doktrina ili sistem. Ottamu, proizleguva deka terorizmot zna~i sistem na teror, primena na nasilstvo so cel da se predizvika strav. 1116

614

Nekoi avtori duri se izjasnuvaat deka definicija na terorizmot, kako ni definicija na me|unarodniot terorizam ne postoi. Pri~inite za neuspehot na ovoj plan se brojni, a kako najva`no se naveduva toa {to so terorizmot se opfa}aat najrazli~ni akti na nasilstvo i zagrozuvawe na ~ovekoviot `ivot i negovite prava, kako i toa deka aktite na teroririzmot re~isi sekoga{ se politi~ki motivirani. Usilbite koi se vlo`uvaat da se dojde do takva definicija me|utoa, otsegoga{ bile, i sî u{te sî zna~ajni. Fakt e me|utoa, deka vo ovoj pogled sepak postojat najrazli~ni definicii taka {to samo obidot za nivno pocelosno nabrojuvawe bi ni odzel pove}e prostor od onoj {to mu go posvetuvame na celiot trud. Toa me|utoa, ne nî osloboduva od obvrskata da se zadr`ime barem na nekoi od niv. Ako se trgne od najelementarnata definicija, terorizmot bi mo`el da se sfati kako upotreba na nasilstvo poradi predizvikuvawe

politi~ka reakcija so nediskriminativen izbor na neposrednite `rtvi.1119 Ottamu, kako osnoven element na ovaa opredeleba se pojavuvaat: 10 nasilstvoto, 20 izborot na politi~kite celi i, 30 neopredelenosta na `rtvata, koi treba podrobno da se obrazlo`at. 10 Nasilstvoto kako upotreba ili zakana so neposredna fizi~ka sila sprema drugi za da se izdejstvuva opredeleno povedenie na lu|eto sprotivno na nivnata volja, e biten element kaj site vidovi na terorizam. Toa e neizbe`na osnova od koja mora da se pojde pri opredeluvaweto na terorizmot zaradi polesno opredeleuvawe na negovite ostanati sostavni delovi, i pred sî, na motivite koi stojat zad nego. So pojavata na ~ovekot, na ovoj svet do{lo i nasilstvoto. Toa go sledi ~ovekovoto op{testvo niz celokupnoto negovo ostvaruvawe. Nekoga{ se pojavuva vo odnosot na eden ~ovek kon drug, drug pat, kako nasilstvo na edna grupa nad druga, a ponekoga{ i kako nasilstvo na edna sprema druga dr`ava. Ottamu, se pravi najop{ta razlika me|u: a) individualen terorizam i b) dr`aven teror.1120 1119

Toma{evski, K. Terorizam i antikolonijalizam, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1081/1-3, str. 54. 1120 Spored Kajzer, terorizmot mo`e da se sfati kako planska politi~ki motivirana primena na kriminalno nasilstvo. Toj mo`e da bide naso~en protiv dr`avata, protiv ~lenovite na vode~kite op{testveni grupi ili protiv obi~nite gra|ani, no do nego, kako dr`aven teror mo`e da dojde i preku dr`avata ili vojskata. Akciite na nasilstvo se izveduvaat sisetmatski, od vreme na vreme ili kontinuirano, i toa glavno vo podolg vremenski period. Preku na~inot na prezemaweto, izborot na `rtvata ili goleminata na {tetata treba da predizvikaat vnimanie na javnosta. Tie sekoga{ imaat za cel od politi~ki pobudi da go prepla{at naselenieto. I dodeka terorot na dr`avata ili na vojskata se obiduva da go stabilizira politi~kiot sitem, terorizmot naso~en protiv dr`avata nastojuva da go potrese vladea~kiot poredok, za da go mobilizira naselenieto za prevrat. Kajzer, G. op. cit. str. 351.

615

a) Individualniot terorizam (nasilstvo protiv vlasta) mo`e da se javi vo forma na: aa) terorizam na op{toto pravo (koj uslovno mo`e da se nare~e i klasi~en terorizam, kako {to se razbojni{tva, kidnapirawa i sl), ab) patolo{ki terorizam (kako manifestacija na mentalni rastrojstva) i, av) politi~ki terorizam (zad koj stojat politi~ki motivi). b) Dr`avniot teror (nasilstvo na vlasta) vo globala se javuva kako: ba) nasilstvo {to go vr{i dr`avata sprema svoite gra|ani i bb) nasilstvo {to go vr{i edna sprema druga dr`ava. 20 So ogled na izborot na politi~kite celi kon koi se nastojuva so terorizmot, nam ni se ~ini najprifatliva onaa opredelba koja site vidovi na terorizmot gi deli vo ~etiri grupi: a) dr`aven, b) kvazirevolucioneren, v) reakcioneren i g) kompromisen terorizam.1121 a) Dr`aveniot terorizam ili tn. legalen terorizam e terorizmot koj od strana na dr`avnata vlast se vr{i vrz sopstvenite gra|ani (terorizam vrz sopstvenoto naselenie: ugnetuva~ka, nenarodna, diktatorska i eksploatatorska vlast)1122 i sprema gra|anite na stranska zemja (terorizam vrz naselenieto na stranska zemja: koj se manifestira kako me|unaroden sudir, odnosno kako okupaciona vlast, kolonijalizam). Nasilstvo {to go vr{i dr`avata sprema svoite gra|ani se karakterizira so toa {to vladea~kata klasa go ima vo svoi race monopolot vrz fizi~kata prisilba i taa prisilba ja primenuva sprema onie lica koi ne í se pokoruvaat na nejzinata volja. Pritoa treba da se pravi razlika me|u terorizmot vo diktatorski, fa{isti~ki i rasisti~ki re`imi od terorizmot vo kapitalisti~kite dr`avi zasnovan vrz demokratski principi. Imeno vo poslednive, terorizmot ne se pojavuva vo taka vidlivi i grubi formi kako vo diktatorskite, fa{isti~kite i rasisti~kite re`imi.1123 Nasilstvo {to go vr{i edna sprema druga dr`ava se karakterizira so toa {to agresorot ~esto se koristi so terorizam so cel proti1121

Karanovi}, M. Pojam terorizma, JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 231 i

natamu. 1122

Spored B. Jenkins, terorizmot mo`e da bide primenet za da se predizvika poslu{nost i sorabotka. Toa e voobi~aena cel na dr`avniot ili slu`beniot terorizam, koj ~esto se narekuva i "institucionalizirano nasilstvo," no i samite teroristi mo`e da anga`iraat institucionalno nasilstvo protiv sopstvenite ~lenovi zaradi obezbeduvawe na nivnata lojalnost. Na toj na~in se saka da se postigne poslu{nost sprema dr`avata ili sprema sopstvenata ideja, i celosna sorabotka vo identifikacijata na infiltriranite i predavnicite. I tuka uspehot zavisi od sozdavaweto na atmosferata na strav, obnoven i sekade odr`avan so silite na bezbednosta." [eparovi}, Z. op. cit. str. 120. 1123 Karanovi}, M. op. cit. str. 232.

616

vnikot da go dovede i dr`i vo pokornost. b) Kvazirevolucionerniot terorizam go vr{at politi~ki grupi, partii i stranki, legalno ili ilegalno poradi vospostavuvawe glavno na isti op{testveni odnosi, samo so promena na gariturata na nositelite na vlasta. Imeno, sekoja politi~ka grupa, partija i stranka nastojuva celite na svojata ideologija da ja prika`e kako revolucionerna, kako pravedna, kako ideologija za koja treba da se borime. Na toj na~in nastanale najgolemite promeni vo me|u~ove~kite odnosi. Me|utoa, pokraj revolucionernite ideologii postojat i politi~ki grupi, partii i stranki koi ne se borat za kakvi i da e podobri op{testveni odnosi, tuku nastojuvaat da dojdat na vlast zaradi toa od pozicija na vlasta za sebe i za svoite privrzanici da izvle~at nekakva korist. Za ovie svoi celi se slu`at i so terorizam. Ovoj vid na terorizam e karakteristi~en za kapitalisti~kite op{testveni odnosi so pove}apartiski sistem.1124 Tamu, pove}e partii me|usebno se borat za dr`avnata vlast, no vo su{tina ni{to ne se menuva, pa ottamu bez kakvo i da e bitno zna~ewe e koja partija }e se izbori za vlasta, za{to i pobedenata i pobedni~kata partija se eksploatatorski, ugnetuva~ki partii. Od tie pri~ini, me|upartiskoto nasilstvo, so koe su{tinski ne se menuvaat me|u~ove~kite politi~ki i ekonomski odnosi, i se narekuva kvazirevolucioneren terorizam.1125 v) Reakcionereniot terorizam se izedna~uva so kontrarevoluciite. Toa e, na primer, slu~ajot koga nekoja ekstremna politi~ka emigracija i neprijatelite vo zemjata vr{at teroristi~ki akcii so cel da gi vratat starite nadminati op{testveni odnosi. g) Kompromisniot terorizam ima za cel iznuduvawe na opredeleni politi~ki otstapki. Ovoj vid na terorizam go vr{at politi~ki grupi, partii ili stranki sprema dr`avata so koja ne se nao|aat vo direkten konflikten odnos. Takviot terorizam doa|a do izraz koga teroristitite vr{at nasilstvo vrz svojot protivnik na podra~jeto na stranska zemja, pa taa stranska zemja intervenira protiv teroristite i gi podveduva pod krivi~na odgovornost. Toga{ nivnite istomislenici, privrzanici na istata ideologija, stapuvaat na scena. Tie vr{at terorizam na podra~jeto na stranskata zemja za da gi oslobodi teroristite 1124

Spored B. Jenkins, "terorizmot mo`e da bide naso~en kon neposredno predizvikuvawe represija, odmazda i protivteror, {to na krajot mo`e da vodi do pa|awe na nepopularnata vlada ili re`im. Takvite akcii vo minatoto vo najgolem del bea prezemani protiv bezbednosta na vladata i personalot na pravosudstvoto, no imalo i primeri na kidnapirawe na diplomatski pretstavnici ili nasilstvo protiv civilnoto naselenie so cel da se predizvika zbunetost na vladata so predizvik da postapi so cvrsta raka. Na toj na~in vladata od strana na teroristite mo`e da bide navedena na samouni{tuvawe. [eparovi}, Z. op. cit. str. 120. 1125 Karanovi}, M. op. cit. str. 232.

617

ili da napravi nekakva druga politi~ka otstapka. Vo ovoj vid na terorizam spa|aat: kidnapirawa na diplomati, vr{ewe uceni so posredstvo na zalo`nici, kidnapirawe na avioni i sl.1126 30 [to se odnesuva do `rtvata na terorizmot viktimolozite utvrdile deka kaj ovie krivi~ni dela postoi tn. tip na nebitna `rtva. Ovie `rtvi spored Nuvolon (Pietro Nuvelone), pretstavuvaat tipi~en primer za ovie zlostorstva, za{to za niv odnosot storitel-`rtva nema nikakvo zna~ewe. Kaj krivi~nite dela kakvi {to se razoruvawata, ubistvata, kidnapirawata i sl., lu|eto se samo demonstracija na politi~kata volja. Vakvi, se razbira se i `rtvite na zlostorstvata na belite jaki, krivotvoreweto na prehrambeni artikli, delata protiv ~ovekovata okolina i sli~ni dela ~ii `rtvi sme site.1127 @rtva na teroristi~kiot akt e proizvolno opredelen pripadnik na nekoja grupa, a arbitrernosta na opredeluvaweto na celta na napadot vo ramkite na taa grupa ima za cel kaj konkretnata grupa da sozdade atmosfera na strav.1128 40 Dopolnitelen element za poimno opredeluvawe na terorizmot e okolnosta deka teroristite javno ja priznavaat svojata ogovornost za sekoe storeno delo. Me|utoa, odgovornosta za toa {to moralo da dojde do upotreba na nasilstvo, tie mu ja pripu{uvaat na svojot oponent koj ne obezbedil mehanizmi za legalno izrazuvawe na protiveweto na vladea~kiot poredok. Korenot na vakvoto sfa}awe na odgovornosta le`i vo konceptot na politi~kiot delikt koj protiveweto na vlastite so kr{ewe na propisite, go opravduva so pravo na istaknuvawe i propa|irawe na poinakvo politi~ko uveruvawe, ili so novo sozdadeniot koncept na "pravo na ideolo{ka samoodbrana." Pritoa, upotrebata na nasilstvo kako temelna osnova na terorizmot, ja onevozmo`uva primenata na kriteriumite za politi~ki delikti vrz terorizmot, za{to najgolemiot broj propisi koi se odnesuvaat na politi~kite delikti baraat ne samo neprimenuvawe, tuku i nepropagirawe na nasilstvo.1129 2. Trgnuvajki od navedenite elementi, Karanovi} go definira terorizmot kako sistematsko i organizirano nasilstvo nad pasivniot

subjekt so koj kaj nego se sozdava ~uvstvo na nesigurnost i proizveduva sostojba na strav so cel da se zadr`i vo politi~ka pokornost ili kaj nego da se preizvika nedoverba vo postojniot op{testven poredok za da mu se nametne politi~ka vlast na teroristite poradi eksploatirawe ili ugnetuvawe, kako i nasilstvo so koe se vr{i vlijanie vrz politi1126

Ibid. str. 233. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 181. 1128 Smith W. H. International Terrorism: A Political Analisis, Yearbook of Worls Affairs, vol. 1977, str. 139. 1129 Toma{evski, K. Terorizam i antikolonijalizam, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 56. 1127

618

~kata vlast poradi iznuduvawe na nekakvi politi~ki otstapki1130 Od druga strana, trgnuvaj}i od re~isi istite elementi, spored Makra, terorizmot spa|a vo grupata na organiziraniot kriminalitet. Toa se organizirani akcii na oddelni grupi vo zemjata ili vo stranstvo koi se obiduvaat da dojdat do vlast ili do drugi politi~ki celi. Me|utoa, terorizmot ~esto se javuva i kako akcija organizirana ili pomognata od stranska dr`ava, taka {to vo taa smisla toj pretstavuva eden od na~inite na vodewe na specijalna vojna (special warfare) na edna protiv druga dr`ava vo ramkite na sovremenite koncepcii za izbegnuvawe na klasi~nata vojna i primena na strategija na tn. elasti~en odgovor (flexible réponse) vo me|udr`avnite odnosi."1131 3. Krivi~nopravno definirawe na terorizmot. Slobodno mo`e da se ka`e deka ni vo krivi~nopravnata teorija nitu vo krivi~noto zakonodavstvo ne postoi edinstveno stojali{te iako mnogumina se obiduvaat da go opredelat kako delo koe na toj na~in e definirano vo nacionalnite ili vo me|unarodnite krivi~ni kodeksi.1132 Vo ovaa smisla pod poimot terorizam naj~esto se podrazbiraat pove}e krivi~ni dela koi so~inuvaat edno grupno krivi~no delo. Vo zakonodavstvoto samo isklu~itelno postoi krivi~no delo terorizam kako samostojno delo, me|utoa i toga{ koga postoi so nego ne se opfateni site formi na terorizmot. Takov e slu~ajot i so ~l. 313 na na{iot KZ, koj glasi: "Toj {to so namera da go zagrozi ustavniot poredok ili bezbednosta na Republika Makedonija }e predizvika ili seriozno }e se zakani so predizvikuvawe na eksplozija, po`ar, poplava ili drugo op{toopasno dejstvo ili akt na nasilstvo, sozdavaj}i ~uvstvo na nesigurnost ili strav kaj gra|anite, }e se kazni so zatvor najmalku tri godini." Vo soglasnost so navedenoto, pokraj ova krivi~no delo na{iot KZ sodr`i u{te nekolku zna~ajni inkriminacii vo vrska so terorizmot: grabnuvawe na vozduhoplov ili brod (~l. 302), zagrozuvawe na vozdu{niot soobra}aj (~l. 303), i najgolemiot broj na inkriminaciite od glava XXVIII Krivi~ni dela protiv dr`avata, kako na primer, velepredavstvo (305), 1130

Karanovi}, M. op. cit. str. 233. Makra. A. op. cit. str. 121. 1132 Taka, na primer, spored Fridlander, me|unarodniot ili transnacionalniot terorizam ne e ni{to drugo, tuku divqa~ko ili namerno odzemawe na ~ovekovite `ivoti, smisleno nanesuvawe na telesni povredi ili svesno predizvikuvawe na te{ki mentalni rastrojstva so sila ili zakana so sila. Tie pravni termini gi opi{uvaat aktite i dejnostite proglaseni za obi~ni zlostorstva vo bilo koe civilizirano op{testvo vo svetot. @rtvi na takvite pravno neopravdani akti se lica ~ii izbor bil slu~aen ili presmetan, stradale edinstveno zatoa {to ~ekale vo hotelskoto predvorje, sedele na terasa, se vozele vo avion. Spored toa terorizmot per se e obi~en zlostor i negovata to~na pravna definicija ne e potrebna. Friedlander, R. A. Terrorism. Document of International and Local Control, vol. I. New York, 1979, str. 71-72. 1131

619

zagrozuvawe na teritorijalnata celina (~l. 307), me|unaroden terorizam (~l. 419 KZ), zagrozuvawe na lice pod me|unarodna za{tita (~l. 420 KZ), zemawe zalo`nici (~l. 421 KZ), piratstvo (~l. 422 KZ). 4. Objekt na dejstvie na teroristi~kite akti. Sistematskoto koristewe na nasilstvo poradi postignuvawe na politi~ki celi se pojavuva vo najrazli~i oblici: kidnapirawa i ubistva na vidni li~nosti od javniot `ivot, napadi na aerodromi i kidnapirawe na avioni1133 zad koi sleduvaat uceni so cel da se izdejstvuvaat golemi pari~ni iznosi, pu{tawe na sloboda na opredeleni teroristi, ili podobruvawe na uslovite na `ivot vo zatvorite, napadi na `elezni~ki stanici, stokovni ku}i i banki, kra`bi na oru`je i na avtomobili, ru{ewe na najrazli~ni objekti so podmetnuvawe eksplozivni napravi ili po`ari, i sl. Koga se raboti za napad vrz li~nosti obi~no se biraat ministri, generali, ambasadori i drugi vidni politi~ari, no i javni obviniteli, sudii, politiciski funkcioneri i obi~ni policajci. Me|utoa, koga se vr{i zaemawe na zalo`nici obi~no ne se vr{i posebna selekcija, taka {to naj~esto se zemaat lica koi vo dadeniot moment se zateknale na mestoto na nastanot: ako se raboti za upad vo ambasada, celokupniot personal na ambasadata, ili pak site patnici na avionot, vozot i sl. Pritoa se raboti za gri`livo planirani akcii so precizna podelba na zada~ite i izrazena ladnokrvnost i bezobyirnost vo nivnoto izvr{uvawe. Sovremenata zakana od terorizmot vo prv red doa|a od ekstremisti koi formirale sopstveni mre`i na finansirawe preku razli~ni oblici na organiziran kriminal (osobeno trgovija so lu|e, droga i oru`je), preku nasledeno bogatstvo i privatni biznisi, kako i preku dobrovolni prilozi i druga podr{ka od emigranti i lokalnoto naselenie. Takviot razvoj vodi i kon novi opasnosti, osobeno od pojavata na novite oblici na terorizmot, kako {to se sajberterorizmot (osobeno preku upadi vo kompjuterskite sisemi so koi se kontrolira nuklearnoto oru`je i voenata i druga bezbednost na dr`avite), bioterorizmot (primerot so koristeweto na smrtonosniot gas sarin vo Japonija1134 ili preparatot antraks vo SAD,1135 jasno uka`uva samo na del 1133

"La Pradelle izvr{il klasifikacija na kidnapirawata na avioni so ogled na pobudite vo tri grupi: 1 0 kidnapirawa izvr{eni od privatni i egoisti~ki pobudi, 20 kidnapirawe so cel za izvr{uvawe politi~ko begstvo ("pat kon slobodata") i, 30 kidnapirawe poradi izvr{uvawe na opredelena kolektivna misija (na primer, borbata na Palestincite). [eparovi}, Z. op. cit. str. 120. 1134 Patem re~eno, izvr{itelite na ovoj teroristi~ki akt vo mart 1995 godina bea pripadnicite na japonskata religiozna sekta Aum [inrikio (Vrhovna vistina) osnovano vo 1987 godina od [joko Asahara. 1135 Postojat dva vida antraks: ko`en i belodroben. Ko`niot antraks se lekuva so antibiotici. Belodrobnito antraks e mnogu poopasen. Od vdi-

620

od mo`nostite na upotrebata na hemiski sredstva i biolo{ko oru`je od strana na teroristi~ki organizacii)1136 i "ekoterorizmot (podmetnuvawe na golemi {umski po`ari, zagaduvawe na izvori i reki i drugi napadi na `ivotnata sredina). Vo ovaa smisla sekako stoi kako mo`nost i najgolemata opasnost od napadite vrz nuklearni postrojki i od upotrebata na ukradeni nuklearni materii i nuklearno oru`je.1137 {uvaweto na negovite spori smrtnosta iznesuva 90%. Se procenuva deka 100 kg. antraks rasfrlen od avion nad nekoj pogolem grad, pri povolni vremenski uslovi, mo`e da ubie do 3 milioni lu|e. 1136 Postojat ~etiri vidovi biolo{ki agensi: 1 0 bakterii, 20 virusi, 30 rikecii, i 40 gabi~ki. 10 Bakteriite se proizbeduvaat lesno, brzo i evtino. Vo aerosolen oblik naj~esto mo`at da se rasprostranat bakteriiet na ~uma, antraks, tuleremija (zaja~ka tresaka), bruceloza i mediodioza . Bakteriite koi gi proizveduvaat kolerata i dizenterijata se pogodni za zagaduvawe na vodovodi. 20 Virusite ne mo`at da se odgleduvaat na hranlivi podlogi tuku vo `ivi kletki i ottamu nivnoto proizvodstvo e mnogu te{ko i poskapo. Najgolem broj eksperimenti se vr{eni so proizvodstvo na golemi sipanici. Razvieni se i `ivotinskite virusi na {apot i ligavkata. 30 Rikeciite (Rickettsiae) pretstavuvaat preodni oblici me|u bakteriite i virusite. I za nivnoto razmno`uvawe se potrebni `ivi kletki. Naj~esto se spomenuvaat eksperimentite so pegaviot tifus i so Q-treskata. 40 Gabi~kite predizvikuvaat dolgotrajni zarazni zaboluvawa na belite drobovi i drugi organi. Tehnolo{ki sekoj pogon za proizvodstvo na serumi, vakcini i antibiotici, kako i fabrikite za proizvodsatvo na alkohol, kvasec, pivo i drugi proizvodi koi se dobivaat vrz baza na vriewe, mo`at da se prisposobat za proizvodstvo na biolo{ko oru`je. Vo ramkite na bioterorizmot se pomestuva i koristeweto na hemiskite oru`ja kako {to se: 10 Pluskavi~ari koi predizvikuvaat te{ki povredi na ko`ata, a so vdi{uvawe otok na belite drobovi i smrt. Dejstvuvaat vo sostojba a kapki ili gas i mo`at da se upotrebat od vozduhoplovni objekti i so rasprskuvawe (iperit i luizit), 20 Zagu{livci koi predizvikuvaat truewe na di{nite organi i momentalna smrt (fozgen, hlor) 30 Krvni gasovi koi go blokiraat apsorbiraweto na kislorodot vo krvta i predivikuvaat smrt vo rok od nekolku sekundi (cijanovodorod) i 40 Nervni otrovi koi go paraliziraat nervniot sistem (sarin, soman, BX, tabun i sl). Nekoi od ovie hemiski sredstva bea koristeni vo Prvata i Vtorata svetska vojna, a nekoi i vo Iransko - Ira~kiot voen sudir vo 1988 godina. 1137 Policiskite stru~waci na Zapad (i ne samo tie), ve}e podolgo vreme predupreduvaat deka terorizmot vo potragata po novite dimenzii na teror, novi `rtvi i novi slabi to~ki na sistemot, }e se svrti kon atomskata energija. Vo brojnite teroristi~i akti e voo~eno deka teroristite "ne se primarno zainteresirani za ubivawe na pogolem broj lu|e," tuku deka namesto toa - "dr`ej}i no` pod grloto na op{testvoto" go sakaat publicitetot za svojata rabota. Tie se svesni za faktot deka so eventualniot "atomski tetor"

621

5. Izvr{iteli na teroristi~kite akti se razlikuvaat vo zavisnost od toa dali se raboti za individualen terorizam ili za dr`aven teror. Na teritorijata na Francija deluvaat "Direktna akcija," "Bretonska revolucionerna armija," "Front za osloboduvawe na Bretawa" (FLB), "Revolucioneren front na proleterska akcija" (FRAP), "Nacionalen front za osloboduvawe na Korzika." Vo [panija e prisutna "Separatisti~ka baskiska organizacija - Baskija i sloboda (Euskadi ta Azkatasuna - ETA), "Protiv baskiska grupa" (GAS), "Baskiska grupa" (Iparretarrak) i "Revolucionernata narodna armija (GRAPO). Za Velika Britanija se karakteristi~ni "[kotskata nacionalna osloboditelna armija" (SZNA) i "Republikanskata armija na Vels, a na nejzina teritorija vo Severna Irska u{te i "Irskata nacionalna osloboditelna armija" (IRA) i "Privremenata irska republikanska armija." Vo Portugalija deluvaat "Oru`enata revolucionerna organizacija" i "Narodnite sili od 25 april" (FP-25). Vo Grcija, "Anarhisti~ka akcija" i "17 Noemvri."1138 Vo Turcija, "Kurdskata rabotni~ka partija."1139 Vo Italija "Jadro na vooru`en proleterijat" (NAP), "Crvenite brigadi" (Brigate rosse), "Revolucionerna narodna armija" (GRAPO). Za Belgija e najkarakteristi~na "Kelija na komunisti~kite borci", a za Germanija "Frakcija na crvenata armija"(RAF). Vo [ri Lanka "Talibanski tigri." Vo Avganistan, "Al Kaeda",1140 vo Palestina - "Hamas"1141 i "Isl-

}e obezbedat za sebe maksimalen publicitet vo pe~atot i na televizijata so {to }e bidat vo sostojba od vlasta da iznudat kakvi i da e otstapki. Gro{elj, M. Terorizam i atomi, Priru~nik, Zareb, 1979/5, str. 431. 1138 Imeto na organizacijata poteknuva od studentskoto vostanie vo Atina koe zapo~na na 17 noemvri 1973 godina {go be{e nasilno zadu{eno od toga{nata voena hunta. Nejzinata ideologija e antiimperijalisti~ka i glavno e naso~ena protiv prisustvoto na voenite bazi na SAD i NATO vo Grcija. Od 1990 godina, celi na napadi na ovaa teroristi~ka organizacija se objektiet na Evropskata zaednica i stranskite firmi koi investiraat vo Grcija. 1139 Celta na ovaa organizacija e prisiluvawe na turskata vlada da im priznae nezavisnost, ili vo najmala raka avtonomija na 12 milioni Kurdi vo Turcija, kako del od 25 milionskoto kurdsko naselenie raseleno vo pet dr`avi. Nejziniot lider Abdula Oxalan vo fevruari 1999 god. be{e uapsen vo Kenija i vo Turcija osuden na smrtna kazna koja ne e izvr{ena. 1140 Al Kaeda (Al qaida - baza) e vsu{nost multinacionalna teroristi~ka organizacija ~ija{to osnovna cel e obedinuvawe na site muslimanski zemji vo tn. "Kalifat" koj }e bide celosno osloboden od zapadnoto vlijanie so vodewe sveta vojna (xihad) koja vo osnova zna~i osloboduvawe na pod~inetite od onie koi gi pot~inuvaat. Voda~ot na ova organizacija Osama Bin Laden, multimilioner od Saudiska Arabija ja napu{til svojata zemja vo 1979 godina za da se bori protiv Rusite vo Avganistan.

622

amski xihad,"1142 vo Irak, "Muxahedin Kalk," vo Liban, "Hezbolah," na Filipinite - "Abu Sajaf," (koja se bori za nametnuvawe na muslimanska vlast na ju`niot del na Filipinite koi se rimokatoli~ki orientirani), vo Pakistan - "Harakat ul-muxahedin," vo Egipet, "Al tamaat al-islamija," itn. Organizacionata struktura i vnatre{nata kohezija na ovie organizacii e na zavidna visina, taka {to policijata ne mo`e da se infiltrira vo nivnite redovi. Naprotiv, poznati se slu~ai pripadnicite na ovie teroristi~ki organizacii da gi prislu{kuvaat policiskite razgovori, da gi de{ifriraat nivnite poraki, pa duri e mo`no deka tie se infiltrirale vo nivnite redovi.1143 Pri teroristi~kite aktivnosti redovno se koristi oru`je, a faktot {to pri sproveduvaweto na opredelena akcija del od nivnite ~lenovi zaginale ili se uapseni, naj~esto ne gi spre~uva ostanatite teroristi da prodo`at so zapo~natoto. Natamo{na karakteristika na teroristite e nastojuvaweto po sekoja cena da se oslobodat svoite drugari od zatvorite bilo so akcija za direktno osloboduvawe, ili so novi kidnapirawa, uceni, nasilstva ili zakani so nasilstva. Zna~ajno e i toa {to onie teroristi koi se li{eni od sloboda nao|aat brojni na~ini da ja prodol`at aktivnosta na teroristi~kata organizacija so davawe naredbi i nasoki i od samite zatvori. Vr{itel na terorot ili "dr`aven terorist" e vsu{nost samata vlast. Osnovnata odluka da se primeni terorot sekoga{ ja donesuvaat najvisokite organi, glavnite odlu~uva~i vo dr`avata, bez ogled dali kako takvi se ozna~eni so ustavot ili takvata funkcija ja vr{at de facto. Prikaskite za toa deka tie "ne znaele" za terorot sekoga{ se ispostavuvaat kako neto~ni. Vo terorskite sistemi koi se vospostavuvaat so odluka na najvisokata politi~ka vlast, vladeeweto na stravot se sproveduva preku postojnite ili novopostavenite organi na upravnata vlast. Toa najretko se slu`bite za gonewe na op{tiot kriminal, a naj~esto politi~kata (tajna) policija, koja spored prirodata na rabotite deluva preventivno, protiv potencionalnite prekr{iteli ili site "somnitelni". Za istite celi se koristi i vojskata, duri i vo sistemite koi ne se terorski na celata teritorija, na primer, kolonijalizam. Od novite, posebno osnovani slu`bi naj~esti se pomo{nite organizacii na vladea~kata parija. "Odredite na smrtta" vo toj pogled zazemaat posebno mesto. Pripadnicite na terorskite slu`bi vo golem procent se sadisti samo vo sistemite na terorite koi ne se zasnovaat na kakva i da e vistinska podr{ka i nemaat koherentna ideologija. Vo 1141

Hamas (islamsko dvi`ewe na otporot) e osnovano na 15 dekemvri 1987 a nejzin voda~ e Ahmed Jasin. 1142 Za voda~ na ova teroristi~ka grupa, osnovana vo 1980 godina, se smeta Ramadan Abdalah ^alah. 1143 Marka, A. Suvremeni terorizam, Priru~nik, Zagreb, 1979/2, str. 125.

623

ostanatite slu~ai tie tuka gledaat prilika za hierarhiski naptredok ili za opstanok vo te{kite materijalni uslovi. Postojat i indoktrinirani sprovodnici na terorot koi na toj na~in mislat deka ja izvr{uvaat svojata dol`nost, imaj}i pokraj toa prilika legitimno da vospostavuvaat socijalna omraza.1144 Po~etokot na ovoj vek sekako go karakteriziraat i tn. teroristi~ki kamikazi. Stanuva zbor za bomba{i samoubijci koi svojata dejnost ja najavija u{te pred sinhroniziranoto kidnapirawe na 11 patni~ki avioni na kompaniite Ameriken erlajnz i Junajted erlajnz, so koi be{e izvr{en teroristi~kiot napad od 11 septemri 2001 god. i brojnite napadi od strana na poedinci vo avtobusi, disko klubovi, na ulici i na drugi javni mesta vo Izrael. Za ovie izvr{iteli se tvrdi deka obi~no se mladi luge od site nacionalnosti i obrazovni nivoa koi svoite samoubistveni akti glavno gi vr{at motivirani od: 10 politi~kite idei na svojata organizacijata, 20 religioznonoto veruvawa deka so toa }e dostignat vo rajot, kako i 30 poradi garanciite {to teroristi~kite organizacii im gi davaat deka nivnite semejstva }e bidat do`ivotno materijalno obezbedeni. 6. Pri~ini i posledici na terorizmot. Vo pogled na etiologijata, spored nekoi avtori, terorizmot pretstavuva izraz na politi~ki bunt. Denes najgolemiot broj politi~ki sistemi vr{at ne{to {to mo`e da se nare~e "zatvorawe na alternativite." Bez ogled na razli~nite ideolo{kii sli~ni pri~ini koi se koristat za taa cel su{tinata se sostoi vo suzbivaweto na onie dvi`ewa i idei koi se smetaat za neprifatlivi, duri i toga{ koga kon nivnoto ostvaruvawe se te`nee so demokratski, nenasilni sredstva. Efikasniot represiven mehanizam gi progonuva nivnite nositeli koi ~esto se re{avaat za teroristi~ki akcii. So niv se stremat da go razni{aat op{testveniot poredok, no i gra|anite, za{to ne se priklu~uvaat na nivnata borba. Vo taa smisla terorizmot vo literaturata se opredeluva kako vid na politi~ki kriminalitet so koj nasilno se te`nee da se ostvarat promeni ili kako sistematsko ubivawe i razoruvawe ili zakana deka toa }e bide primeneto (so {to se zastra{uvaat poedinci, grupi, zaednici ili vlasta) za da se izdejstvuvaat opredeleni barawa. Pritoa, so pravo se veli deka, toa pretstavuva samo eden od brojnite pri~ini na visokoslojniot problem na terorizmot kako eden od najgolemite problemi na sovremeniot svet. So niv ne se opravduvaat sredstvata za borba na ovie grupi, bez ogled na celite za koi se zalagaat. Vo taa smisla, istiot avtor ne gi usvojuva podelbite na "opravdan" i "neopravdan" terorizam, kakvi {to postoeja vo literaturata od biv{iot jugoslovenski prostor."1145 Postojat me|utoa i brojni poinakvi objasnuvawe na pri~inite 1144

Dimitrievi}, V. Sprovodnici terora, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/5-6, str. 689. 1145 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 169.

624

na terorizmot. Nekoi od niv se psihijatriski, psihopatolo{ki, a ima i psihosocijalni i socijalno psiholo{ki objasnuvawe. Ottamu, se veli, deka teroristite se psihi~ki rastroeni, sadisti i narkomani ili deka pri~inite na nivnite aktivnosti le`at vo nivnata motivaciona sfera: vo nivniot identitet, vo potrebata za identifikacija, ~uvstvoto na pripadnost, samosveta i sl. kategorii. Nekoj od avtorite odat natamu i ja spomnuvaat izoliranosta na sovremeniot ~ovek, anonimnosta vo sovremenoto op{testvo kako i nezadovolstvoto na mladite. Postojat i tezi za terorizmot kako supstitut ili surogat na vojnata1146 ili kako oru`je na golemite izvestitelni sili za postignuvawe na nivnite dr`avni celi. Opredeleni etiolo{ki objasnuvawa proizleguvaat i od samite teroristi koi tvrdat deka nivnite aktivnosti se proizvod na opredeleni rabotni~ki dvi`ewa, na op{tata borba protiv kolonijalizmot ili progresiven odgovor na fa{isti~ki i drugi nepravedni re`imi, sprotivnosti i sostojbi.1147 Neodminliv fakt, me|utoa, e deka brojni terorosti~ki akti ne se opredeleni samo od maliciozni iteresi, tuku i od stravot na oddelni grupi od nepovolnite ekonomski i socio-ekonomski i politi~ki pri~ini i nivnata nade` za postignuvawe popravedno op{testvo so nepravedni sredstva. So drugi zborovi, stravot {to tie go sozdavaat za da se pottikne vlasta da gi soslu{a i zadovoli nivnite neopravdani ili opravdani barawa, vo osnova e opredelen od nivniot sopstven strav i nivnite nade`i za poinakva, promeneta, posre}na idnina (terorizmot kako simptom na o~ajni~kite potrebi za re{avawe na dlabokite op{testvei konflikti). Ottamu, na{ stav, e deka i vo ovaa sfera na ~ovekovite negativni odnesuvawa i te kako ima mesto za razmisluvawe okolu soodgovornosta na op{testvoto za kriminlitetot nare~en terorizam. Zad nego, isto kako i kaj site kriminalni povedenija stojat najraznovidnite egzogeni i endogeni kriminogeni faktori so taa razlika {to, poradi silnoto dejstvo na odredena kolektivna svest sozdadena vo grupata, nivnoto dejstvo e pove}epati zasileno. Raznite konflikti na interesi, predrasudite, frustraciite, omrazata od koi poteknuva i na koi se nadovrzuva nasilstvoto, ostvaruvaat nivno revezibilno projavuvawe, a mogu ~esto i odr`uvawe na teroristi~kite grupi duri i toga{ koga ve}e se ostvareni nivnite celi. Posledicite na terorizmot vo prv red se golema materijalna {teta i golem broj ~ove~ki `rtvi. Poradi razvojot na novite tehnologii i kompjuterski komunikacii, kako i poradi vrskite so organiziraniot kriminalitet negovite posledici sekojdnevno se multipliciraat. Edna od pokrupnite posledici od terorizmot e sekako i prolongiraweto na me|u~ove~kite konflikti od sekakov vid i so toa zgolemuvaweto i zabrzuvaweto na opfatot na najrazli~ni nasilstva. Tero1146 1147

Vidi: Toma{evski, K. op. cit. str. 58 Vidi: Marka, A. op. cit. str. 129-130.

625

rizmot ima golemo negativno dejstvo i vrz nacionalnite ekonomii so ogled deka dr`avite mora da vlo`uvaat enormni sredstva vo borbata za negovo iskorenuvawe ili barem namaluvawe. Nakratko, terorizmot sozdava voznemirenost kaj javnosta, doveduva do gubewe na doverbata vo instituciite na dr`avata, razbivawe na ~ovekovata solidarnost, zagrozuvawe na demokratijata i slobodata na `iveeweto. Me|u brojnite teroristi~ki napadi vo svetot ovde gi pomestuvame samo onie koi vo poslednava decenija predizvikaa pogolemo vnimanie vo javnosta: 10 Buenos Aries (Argentina), 17. 03. 1992. Eksplozija na bomba pri {to be{e uni{etna izraelskata ambasada (29 mrtvi i 242 povredeni lica), 20 Al`ir (Al`ir), 26. 08. 1992. Eksplozija na bomba na me|unarodniot aerodrom (12 mrtvi i 128 povredeni). 30 Wujork (SAD), 28. 02. 1993. Eksplozija na bomba vo Svetskiot trgovski centar (6 mrtvi i okolu 1.000 povredeni). 40 Macumoto (Japonija), 27. 07. 1994. Ispu{tewe otroven gas vo stambena naselba (7 mrtvi i 270 povredeni). 50 Tokio (Japonija), 20. 03. 1995. Ispu{tawe smrtonosen gas vo metro (12 mrtvi i preku 5.000 povredeni). 60 Oklahoma Siti (SAD), 19. 04. 1995. Eksplozija na kamion-bomba pred federalna zgrada (168 mrtvi i preku 500 povredeni).1148 70 Kolombo ([ri Lanka), 31. 01. 1996. Eksplozija na kamionbomba vo banka (90 mrtvi i 1.400 povredeni). 80 London (Anglija), 9. 02. 1996. Eksplozija na bomba vo javna gara`a (2 mrtvi i pove}e od 100 povredeni). 90 Erusalim (Izrael), 26. 02. 1996. Aktivirawe bomba od samoubiec vo avtobus (26 mrtvi i okolu 80 povredeni). 100 Dahran (Saudiska Arabija), 25. 07. 1996. Eksplozija na kamion-bomba pred amerikasnki voen objekt (19 mrtvi i 515 povredeni). 110 Pnom Pen (Kamboxa), 30. 03. 1997. Frleni granati me|u grupa demonstranti (16 mrtvi i pove}e od 100 povredeni). 120 Koinbator (Indija), 14. 02. 1998. Aktivirawe na serija bombi (43 mrtvi i 200 povredeni). 130 Najrobi (Kenija) i Dar el Salam (Tanzanija), 7. 08. 1998. Eksplozija na bombi pred amerikanskite ambasadi (224 mrtvi i 5.500 povredeni). 140 Kolumbija, 18. 10. 1998. Eksplozija na bomba pokraj naftovod i u{te edna na 3. 11. 1998 (209 mrtvi i pove}e od 130 povredeni). 1148

Izvr{itelot na ovoj teroristi~ki akt Timoti Makvej, parkiral iznajmen kamiot poln so 2.000 kilogrami svoera~no napraven eksploziv pred devetkatnica so civilni stanovi, iako negovata prvi~na zamisla be{e da uni{ti federalna zgrada. Vo nesre}ata zaginaa 19 deca. Za storeniot akt Makvej be{e osuden na smrtna kazna koja{to na 16 maj 2001 be{e i izvr{ena.

626

150 Moskva (Ruska Federacija), 8 i 13 10. 1999 (dve eksplozii vo stambeni zgradi (212 mrtvi i pove}e od 300 povredeni). 160 SAD, 11. 09. 2001. Urnuvawe na 4 avioni od koi dva vrz Svetskiot trgovski centar vo Wujork,1149 eden vrz Pentagon,1150 i eden kaj Pitsburg1151 (oficielno: 3044 mrtvi, vklu~itelno i na teroristite i preku 5.000 povredeni, so vkupnata materijalna {teta {to ja pretrpel samo gradot Wujork proceneta na 95 milijardi dolari, i toa bez ogromnata {teta {to ja pretrpe finansiskiot centar Volstrit). 170 Indonezija, na 12. 10. 2002, od bomba postavena vo no}niot klub "Sari" zaginaa 183, a bea povredeni 132 lica, glavno stranski turisti na indoneziskiot ostrov Bali na koj mnozinstvoto `iteli se indusi. Eksplozijata ja raznese zgradata, koja potem izgore vo po`ar. Odgovornosta za ovoj teroristi~ki akt ja perezede Al Kaeda, iako se pretpostavuva{e deka zad nego stoi indoneziskata grupa Xama ismailija (~ii voda~ e muslimanskiot sve{tenik Abu Bakar Be{ir). 180 Finska, na 12. 10. 2002, 8 lica zaginaa, a 80 bea povredni, od eksplozija na bomba vo trgovskiot centar "Mirmani" vo Helsinki (Finska). 190 Moskva, 23. 10. 2002, peesetina ~e~enski teroristi na ~elo so Movsar Barajev, upadnaa vo teatarot "Dubravka" vo Palatata na kulturata vo Moskva i tri dena dr`ea okolu 800 zalo`nici baraj}i celosno povlekuvawe na ruskite voeni trupi od ^e~enija. Zalo`ni~kata 1149

Kako glaven organizator na teroristi~kite napadi pod br 3 0, 130 i 15 se poso~uva voda~ot na Al quaida - Osama Bin Laden i negoviot najblizok sorabotnik Ajman al Zavahari. Osama e roden vo Rijad, Saudiska Arabija vo 1957 godina kako edinstven sin od edinaesetata sopruga (ima 54 bra}a i sestri) na {eikot Muhamed. Vo Saudiska Arabija, Mohamed se doselil vo 1920 od Ju`en Jemen i stanal dvorski arhitekt na saudiskiot kral, a podocna i sopstvenik na firma za grade`ni raboti. Toj zagina vo avionska nesre}a vo 1968 godina. Laden, koj i samiot ima tri `eni i 13 deca, studiral menaxment i ekonomija. Negovata glava e uceneta na 25 milioni dolari. Inaku, Svetskiot trgovski centar sostaven od dve zgradi - "blizna~ki" visoki po 419 m. so po 110 katovi, be{e izgraden vo 1973 godina. Vo niv, na povr{ina od 900.000 m2 rabotea 430 firmi so 50.000 vraboteni. Dnevno be{e posetuvan od okolu 80.000 turisti. Inaku vo boingot 767 {to ja urna severnata kula se nao|aa 87 patnici i 5 terorosti, a vo ist takov avion {to ja urna ju`nata kula, 60 patnici i 4 teroristi ili vkupno 147 lica. Pri urivaweto na kulite zaginaa i 2.664 lu|e od dvete kuli. 1150 Vo boingot 757, so 40 patnici koj se urna vo blizina na gradot Pitsburg (Pensilvanija) se nao|aa ~etvorica teroristi. 1151 Vo avionot "Boing 757" {to se urna vrz Pentagon ima{e 58 patnici i 6 teroristi. Pri ovoj napad zaginaa i 125 lu|e vo zgradata. Od vkupniot broj - 19 terorosti koi u~estvuvaa vo ovie napadi, 11 lica bea dr`avjani na Saudiska Arabija. 0

627

drama zavr{i so upad na specijalnite policiski sili so upotreba na halucinogen gas, pri {to zaginaa site 50 teroristi, no i 121 zalo`nik. 200 Kara~i (Pakistan), 5. 12. 2002 od silna eksplozija be{e urnata zgradata na po~esniot Generalen konzulat na Republika Makedonija pri {to zaginaa 3 lica. 6. Terorizmot vo na{ata zemja be{e navesten so atentatot vrz pretsedatelot na Republikata vo 1995 godina, za vo opredelena mera vistinski da zapo~ne negovoto prisustvo od krajot na 1977 godina, koga zapo~na serijata na teroristi~ki akti vo nekolku gradovi vo Makedonija. Na po~etokot bea izvedeni 17 teroristi~ki krivi~ni dela, od koi 8 vo Kumanovo, 5 vo Skopje i po eden vo Tetovo, Gostivar i Ki~evo. Del od teroristi~kite napadi ostanale vo obid so ogled deka policijata uspeala da spre~i eden teroristi~ki napad vrz edinicite na KFOR vo Strumica i demontitala dve bombi podmetnati vo Ki~evo i edna vo Bitola. Objekt na napadot na teroristite vo 10 slu~ai bile dr`avni institucii, a edinicite na KFOR bile napadnati pet pati.1152 Ottamu, vo prvoto izdanie na ovoj u~ebnik navedovme deka terorizmot kako izrazeno op{testveno negativna pojava kaj nas e od mnogu ponov datum. Me|utoa, sudejki po negoviot obem, te`inata na posledicite, barem vo odnos na zapadnite zemji, vo koi terorizmot 1152

Hronologijata na teroristi~kite napadi vo Republika Makedonija do momentot na zapo~nuvaweto na nastanite od 2001 godina e slednata: 1 0 obid za atentat na pretsedatelot na Republikata, pri {to dve lica go zagubija `ivotot, a pretsedatelot be{e te{ko povreden (5. 10. 1995), 2 0 eksplozija na "pekolna ma{ina" pred Osnovniot sud - Gostivar, bez povredeni (17. 12. 1997). 30 eksplozii pred policiskite stanici vo Prilep i Kumanovo, bez povredeni (4. 01. 1998), 40 podmetnata "pekolna ma{ina"pred Osnovniot sud - Ki~evo, ne eksplodira poradi gre{ka vo konstrukcijata (april, 1988), 5 0 bomba raznese policiski avtomobil pred policiskata stanica vo Tetovo, bez povredeni (18. 05. 1988)), 60 eksplozija pred policiska stanica vo Skopje, bez povredni (25. 05. 1998), 70 tri eksplozii na pekolni ma{ini: na prugata Skopje-Beograd kaj Kumanovo, vo kasarna vo Kumanovo i pred policiska stanica vo Skopje, bez povredeni (21. 07. 1998) 8. najdena bomba vo religiozen hram vo Bitola (30. 03. 1999), 90 dve bombi eksplodirale pred kasarna vo Kumanovo vo baza na KFOR (26. 04. 1999), 100 so "zoqa" e ga|ano vozilo na KFOR kaj s. Maldo Negori~ani - kumanovsko (29. 04. 1999), 110 dva proektili eksplodirale kaj heliodromot na KFOR na Axi Tepe - kumanovsko (9. 05 1999), 120 istrelan proektil vrz edinici na KFOR kaj hotelot "Kuba"(11. 05. 1999), 13 0 eksplozija na bomba vo Skopje, pri {to bile povredeni tri lica (19. 05. 1999), 14 0 raznesen kamion na KFOR od eksplozija od protivtenkovska mina pred {tabot na NATO vo Skopje (18. 06. 1999), 150 najdena bomba pred vlez na zgrada vo Ki~evo (18. 06. 1999), 160 policijata vo Strumica spre~ila reketen napad vrz KFOR (juni, 1999), i 170 so "zoqa" e reketirana policiskata stanica vo ki~evskoto s. Oslomej, bez poovredeni (19. 01. 200).

628

dostigna dramati~ni razmeri, kaj nas sî u{te ne pretstavuva seriozen op{testven problem. Toa, me|utoa ni oddaleku ne zna~i deka negovite za~etoci ne mo`at da se pretvorat vo izrazito i beskurpulentno seewe na strav i na na{ite prostoi i negovo omasovuvawe koe mo`e da se pretvori vo te`ok tovar na na{iot natamo{en op{testveno politi~ki razvoj, dokolku na vreme ne se prezemat soodvetni ~ekori za negovoto spre~uvawe. ^ekorite vo taa nasoka, za `al izostanaa, i navistina nabrzo ni se slu~i toa {to go pretpostavuvavme. Se slu~ija poznatite nastani od 2001 godina, koi nekoi gi krstija kako terorizam, nekoi kako vojna, a drugi kako me|unacionalen konflikt. 7. So ogled deka terorizmot doveduva do gubewe na doverbata vo instituciite na sistemot, do razoruvawe na ~ovekovata solidarnost i do zagrozuvawe na demokratijata i slobodaat na `iveeweto, na planot na suzbivaweto na me|unarodniot terorizam do denes se doneseni pove}e pove}estrani akti. Prviot me|u niv e Konvecijata na spre~uvawe i kaznuvawe na terorizmot. Ova Konvenija potpi{na od 24 dr`avi vo noemvri 1937 vo @eneva, ne be{e ratifikuvana nitu od edna dr`ava i nikoga{ ne vleze vo sila poradi izbivaweto na Vtotata Svetska vojna. Po vojnata zna~ajno mesto zazemaat me|unarodnite konvencii inicirani i usvoeni vo ramkite na Me|unarodnata organizacija na civilnoto vozduhoplovstvo kako edna od specijaliziranite agencii na ON. Toa se: 10 Konvencijata za krivi~nite dela i nekoi drugi dejstvija izvr{eni vo vozduhoplovi od 14 septemvri 1963 (Tokiska konvencija),1153 20 Konvencija za suzbivawe na nezakonito grabnuvawe na vozduhoplovi od 16 dekemvri 1970 (Ha{ka konvencija),1154 i 30 Konvencija za suzbivawe

na nezakoniti dejstvija protiv bezbednosta na civiljnoto vozduhoplovsdtvo od 23 septemvri 1971 (Montrealska konvencija).1155 Po silniot zamav na terorizmot vo zemjite na zapadna Evropa kon krajot na {eesetite godini na XX vek, a osobeno po kidnapiraweto i ubistvoto na izraelskite sportisti na olimpijadata vo Minhen vo 1872, vo ramkite na ON e obnovena aktivnosta vrz sozdavaweto na me|unarodni instrumenti za borba protiv terorizmot. Vo toj kontekst na 14 dekemvri 1973 e usvoena Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe na

krivi~nite dela protiv lica pod me|unarodna za{tita vklu~itelni i na diplomatskite pretstavnici.1156 Na 17 dekemvri 1979 (Wujork) vo ramkite na ON e usvoena i Me|unarodnata konvencija protiv zemaweto na zalo`nici.1157 Pokraj ovie univerzalni, dosega se usvoeni i dve regionalni 1153

Konvencijata vlegla vo sila vo 1969. Vidi: Sulejmanov Z. Krivi~nopravna pomo{, Akademik, 1999, str. 831-835. 1154 Konvencijata vlegla vo sila vo 1971. Vidi: Ibid, str. 836-841. 1155 Konvencijata vlegla vo sila vo 1972. Vidi: Ibid, str. 842-848. 1156 Konvencijata vlegla vo sila vo 1977. Vidi Ibid, str. 883-889 1157 Konvencijata vlegla vo sila vo 1984. Vidi Ibid, str. 903-909.

629

konvencii za borba protiv me|unarodniiot terorizam: 10 Amerikanska konvencija za terorizmot (1971) i 20 Evropskata konvencija za kaznuvawe na terorizmot (1977).1158 8. Opredeleni usilbi za re{itelno predupreduvawe i borba so terorizmot se pravat i na nacionalno ramni{te. Se raboti glavno za tendencii naso~eni kon donesuvawe posebni zakoni protiv terorizmot ili za izmeni i dopolnuvawa na postojnoto krivi~no zakonodavstvo kako i za prezemawe ~ekori za zbogatuvaweto na postojnite organizaciono-policiski merki. Vo ovaaa smisla se doneseni pove}e antiteroristi}i zakoni. Taka na primer vo 1974 godina vo Velika Britanija e donesen Zakon za spre~uvawe na terorizmot (Prevention of Terorism Act-Temporary Provisions) vo koj me|u drugoto í se dadeni i pogolemi ovlastuvawa na policijata (na primer, taa porano be{e ovlastena da zadr`i somnitelni lica poradi ispituvawe do 48 sati, a spored ovoj zakon ima pravo na zadr`uvawe do 7 dena, so toa {to sekoj slu~aj podle`i na odobrenie od ministerot za vnatre{ni raboti). Poseben zakon protiv terorizmot (Antiterrorgesetz) ima Germanija od 1976 godina, i Italija od 1978 (La legge sull'antiterorissmo).1159 Vo toj kontekst se razbirlivi i raznite organizaciski merki koi vo prv red se odnesuvaat na policijata. Stanuva zbor za voveduvawe na posebni oddeli i specijalni edinici koi isklu~ivo se zanimavaat so broba protiv terorizmot, za zgolemuvaweto na brojot na policajcite, kako i za podobruvawe na kadrovskite i tehni~kite merki za takva rabota.1160 X. KOMPJUTERSKI KRIMINALITET 1. Pod poimot kompjuterski kriminalitet se podrazbira sekoe dejstvie vo koe kompjuterot e sredstvo i cel za izvr{uvawe na krivi~no delo. Vo ramkite na navedanata definicija na kompjuterskiot kriminalitet, denes vo svetot mo`at da se sretnat pove}e inkriminacii so koi se vr{i za{tita od kompjuterskiot kriminalitet: 10 priod vo kompjuterski sistem, 20 kompjuterska izmama i kompjuterski falsifikat so koi se opfa}aat manipulacii so podatoci (upotreba na neispravni i necelosni podatoci, neovlasteno upotrebuvawe na podatoci i neovlasteno vlijanie vrz tekot na obrabotkata na podatocite) i manipulacii so programi (neispravno oblikuvawe na programi), 30 kompjuterska {piona`a i sabota`a, 40 kra`bi na vreme od kompjuterski si-

1158

Konvencijata vlegla vo sila vo 1978. Vidi Ibid, str. 899-901. Vidi: Makra, A. op. cit. str. 137-139. 1160 Za odelni problemi na terorizmot vidi podrobno: Savremeni oblici terorizma, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd, 1980/1-2 i Marlo-Ponti, M. Humanizam i teror, NIRO "Mladost", Beograd, 1986. 1159

630

stemi i sl.1161 10 Manipulacijata so podatoci se vr{i na razni na~ini i so razli~ni celi. Manipulaciite sodr`at od ednostavni, ne toklu uspe{ni operacii, do kombinacii na akcii, koi baraat visok stepen na poznavawe na sistemot i temelno poznavawe na internata tehnika na kontrola, a kaj izvr{itelot pretpostavuvaat natprose~na inteligencija. Vrz ovoj plan, vo germanskoto pravo se vr{i za{tita na sopstvenikot na podatocite, vo prv red na softverot. Imeno, deloto ne e naso~eno nitu kon za{tita na avtorot na softverot, ni kon za{tita na onoj na kogo podatocite se odnesuvaat, tuku kon za{titata na sopstvenikot na podatocite. Pod poimot podatoci se opfateni site podatoci bez ogled na koe nivo i vo koja faza na obrabotka se nao|aat. Tie podatoci me|utoa, mora da bidat osobeno obezbedeni i toa na na~in koj objektivno ovozmo`uva pristap, a subjektivno ja manifestira voljata na storitelot podatocite da se dr`at vo tajnost. Objektivnoto bitie na deloto e pribavuvaweto, odnosno soznavaweto na sodr`inata na podatocite. Samiot prodor vo vnatre{nata struktura na kompjuterot ne e opfaten so bitieto na ova delo. Intencijata na zakonodavecot zna~i, ne odi kon opfa}awe na ~isto sportskoto hakerstvo.1162 20 Voveduvaweto na inkriminaciite kompjuterska izmama i kompjuterski falsifikat vo sovremenite kodifikacii proizleze od potrebata za za{tita koga kaj obi~nata izmamata ne se pojavuva ~ovekot tuku kompjuterot so svoite specifi~nosti koi ja sledat elektronskata tehnologija na logicizirawe i brzinata na vr{eweto na operaciite. Vo pogled na ostanatite elementi ova delo korespondira klasi~noto delo izmama.1163 Ovde, vsu{nost, se raboti za najopasni kompju1161

Spored Kajzer, vo zvisnost od zasegnatoto pravno dobro mo`at da se razlikuvaat tri vida kompjuterski zloupotrebi: 1. kompjuterski povredi na pravoto na li~nosta, osobeno na privatnata sfera na gra|aninot, 2. kompjuterski delikti protiv nadindividualnite ili socijalni pravni dobra, i 3. kompjuterski imoten kriminalite vo potesna smisla. Kajzer, G. op. cit. str. 394. 1162 Vidi: Ve{ovi}, M. Novi oblici dru{tveno opasnih pona{anja i problem njihove krivi~nopravne za{tite, JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 56-57. Inaku, vo SAD doznavaweto na podatocite od kompjuterskiot sistem od strana na neovlasteni lica e inkriminirano kako krivi~no delo. Deloto e izvr{eno so samoto pribavuvawe na neovlasten programski priod kon opredeleni programi ili bazi na podatoci. So ovaa odredba vsu{nost, se kaznuvaat kako uspe{nite taka i neuspe{nite lica {to neovlasteno vleguvaat vo tu|iot kompjuterski sistem." Neovlasteniot programski priod se kaznuva i vo [vedska i avstraliskata dr`ava Viktorija, no ne i vo [kotska i Anglija. Tupan~evski, N. Kompjuterski kriminalitet, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1990/1991, str. 204-205. 1163 Vidi: ibid, str. 57.

631

terski manipulacii vo koi spa|aat onie koi se vr{at so kompjuterski programi, so ogled na toa {to tie imaat podolg rok na deluvawe (do promena na programot so nov program). Izmamni~kite manipulacii mo`at da se izvr{at vo site fazi na obrabotka na podatocite so napad vrz samata struktura na programot, ili bez da se dopira vo strukturata na programot so vlijanie vrz kone~nata obrabotka na podatocite preku vnesuvawe na neto~ni ili necelosni podatoci. Na ova mesto treba da se spomne i toa deka vo germanskoto krivi~no pravo pod neovlastena upotreba na podatoci se podrazbira i zloupotrebata na kreditni karti~ki bilo od samite sopstvenici so pre~ekoruvawe na nivnite limiti, ili od strana na lica koi do karti~akata do{le slu~ajno ili so kra`ba. 30 Krivi~noto delo kompjuterska {piona`a vo na~elo mu odgovara na deloto stopanska {piona`a. Za razlika od priodot vo kompjuterskiot sistem, storitelot na krivi~noto delo ne samo {to pribavuva tuku i neovlasteno upotrebuva ili gi koristi kompjuterskite podatoci, neovlasteno go reproducira softverot ("softverska kra`ba") i sl. So drugi zborovi, za razlika od lomot na kompjuterskiot sistem akcentot na nepravoto e pomesten vrz ostvaruvaweto na stopanska odnosno imotnopravna korist. Po pravilo se raboti za podatoci koi pretstavuvaat delovna odnosno stopanska tajna.1164 Bitna cel na stopanskata {piona`a e koristeweto "know-how"1165 personal od konkurent1164

Ibid, str. 58. "Kaj kompjuterskata {piona`a vo domenot na trgovijata se raboti pred sî za komputerski skladirani presmetki, bilansi, adresi na mu{terite, a vo domenot na tehnikata za razvojni istra`uva~ki podatoci". Kajzer, G. op. cit. str. 396. 1165 Me|unarodnoto zdru`enie za za{tita na industriskata sopstvenost vo 1974 godina ja opredeli definicija spored koja know-how (bukvalno - da se znae kako) go so~inuvaat znaewa, kako i tehni~ki, trgovski, administrativni finansiski i drugi iskustva koi mo`at prakti~no da se koristat vo ramkite na preprijatijata ili pri vr{eweto na proizvodstvoto. Za brojnite malverzacii i kriminalni dejnosti vo ovaa oblast vidi podrobno: Aganovi}, E. op. cit. str. 85 i natamu. Izrazot know-how vsu{nost, go ozna~uva sekoe tehni~ko znaewe primenlivo vo industrijata, koe od strana na licata koi go poseduvaat se smeta za novo i koe tie sakaat da go zadr`at vo tajnost, za{to sakaat samite da go koristat ili na doverliv na~in da im go prenesat na drugi lica. Poimot know-how e po{irok od poimot pronajdok {to e podoben za patentirawe, za{to know-how mo`e da se sostoi od pronajdoci koi se podesni za patetirawe kako i za tehni~ko unapreduvawe i proizvodnoto iskustvo koe ne mo`e da se izedna~i so pronajdok. Razlikata me|u pravata na industriska sopstvenost stricto sansu (patent, primerok i model) i know-how, ne e vo stepenot na znaeweto ili kreativnosta, tuku vo toa dali nivniot sopstvenik saka da gi zadr`i vo tajnost ili ne. Know-how mo`e da se sostoi od formuli, nacrti, proekti, mostri, tehni~ki podatoci, specifikacii, prira~nici za pro-

632

ski firmi. Taa postoi otkako dr`avite se interesiraat za stopanskiot potencijal na svoite sosedi i se trudat da ja dostignat nivnata tehnolo{ka-stopanska prednost. Za taa cel slu`at i "istra`uvawata na konkurencijata za {to amerikancite go pronajdoa eufeministi~kiot naziv "agressive marketing", ili "competitive intelligence." Zad nego ne se krie ni{to drugo tuku poseben vid na stopanska {piona`a, a ako se posmatra nejzinata krivi~nopravna kvalifikacija, taa vo pogled na metodite edvaj da se razlikuva od op{tata {piuna`a. Otkako, vo se pogolem broj preprijatija kompjuterot stana pogonski centar vo koj se slevaat i akumuliraat site mo`ni informacii, se multiplicira i opasnosta od stopanskata {piona`a kako za opredeleni preprijatija taka i za dr`avite, i sigurno e deka i vo idnina }e se zgolemuva. Ve}e sega e jasno deka kompjuterskite centri stanuvaat se pove}e celi na {piona`a od strana na agentina tajni slu`bi i konkurenti. [pionite ovde na mal prostor gi nao|aat koncentrirani site informacii koi mo`at da bidat od nivni interes. Tie se protegaat od tehni~kiot "know - how" pa do veri`nata dokumentacija od smetkite za dobivki i gubitoci, kakoi i do poedine~ni kalkulacii ili planirawe na plasmanot i sli~no na toa. Zna~i, podatocite koi se od najgolem interes za sekoj stru~wak od protivni~kata (konkurentna) strana. Kaj deloto kompjuterska sabota`a (ufrluvawe na virusi) se raboti za rasipuvawe (celosno ili delumno unu{tuvawe ili doveduvawe vo neupotrebliva sostojba na programot ili nekoj drug del na sistemot za avtomatska obrabotka na podatoci. Stanuva zbor za tn. "logi~ka bomba" koja ja razoruva memorijata na kompjuterot i koja mo`e da mu nanese neprocenliva {teta na negoviot sopstvenik. So ogled na mre`nata povrzanost na kompjuterite, zarazata predizvikana so nekoj od brojnite vidovi na kompjuterski virusi, po pravilo se {iri vo nevideni razmeri. Kako storiteli na kompjuterska sabota`a se javuvaat ambiciozni poedinci vo samata firma, pripadnici na konkurentskite preprijatija i - predimno vo stranstvo - politi~ki motivirani lica.1166 40 Poslednata grupa na kompjuterski kriminalitet ja so~inuvaat kra`bite na vreme na sistemot, prestap koj se smeta za specifi~no kompjuterski i koj na izvr{itelot mo`e da mu donese zna~itelna korist na smetka na sopstvenikot na kompjuterskiot sistem. Ovde vsu{nost, se raboti za neovlasteno upotrebuvawe na slu`beni kompjuteri izvodstvo, pismeni upatstva i objasnuvawa za koristewe na novi ma{ini, kako i za izvestuvawa za na~inite na proveruvawe na proizvodot i procesot na proizvodstvo. Isto taka, se zboruva za upravuva~ki (managerial) i tehni~ki (technical) know-how, pokraj koi postoi i tn. komercijalen (marceting) knowhow koj se sostoi od podatoci za pazarot, spisoci so vistinski i potencijalni kupuva~i, podatoci za suroviniet itn. Pravni leksikon, str. 653. 1166 Kajzer, G. op. cit. str. 396.

633

za privatni celi.1167 2. Za{titata od kompjuterskiot kriminalitet kaj nas za prvpat be{e regulirana so KZ/1996 preku inkriminacijata navleguvawe vo kompjuterski sistemi: "Toj koj {to neovlasteno }e vnese izmeni, }e objavi, skrie, izbri{e ili uni{ti kompjuterski podatoci ili programi ili na drug na~in }e navleze vo kompjuterskiot sistem so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna korist ili da o{teti drug - }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. Ako so deloto e pribavena pogolema imotna korist ili e predizvikana pogolema imotna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do tri godini. Goneweto se prezema po predlog" (~l. 251 KZ). Poradi nejzinata neadekvatnost so pojavnite oblici na ovoj vid kriminalitet, navedenata inkriminacija mnogu brzo }e dobie novo ime - neovlasteno navleguvawe vo kompjuterskiot sistem i }e dobie nova formulacija.1168 3. Pri~inite {to doveduvaat do zloupotrebata na kompjuterite mo`at da bidat od najrazli~na priroda, a negativnite efekti {to se postignuvaat mo`at da bidat katastrofalni. Samo kako ilustracija: iako doznavaweto na podatocite od kompjuterot mo`e da bide motivirano od ~isto avanturisti~ki pri~ini, so ogled na toa {to podatocite se od doverliv karakter, tie mo`at ponatamu da bidat iskoristeni za ostvaruvawe i na drugi celi. Motivite mo`at da bidat i zaradi ostvaruvawe odredena protivpravana imotna korist, no zloupotrebata mo`e da bide naso~ena kon urivawe na op{testvenoto ureduvawe na edna zemja itn.1169 4. Iako brojot na poznatite kompjuterski prestapi sî u{te ne dozvoluvaat da se formuliraat kone~ni stavovi za tipovite na nivnite izvr{iteli, sepak ve}e mo`e da se utvrdi deka po pravilo ovde se sre}avaat visoko kvalifikuvani stru~waci koi spored prirodata na svojata rabota naj~esto se nao|aat vo pozicija na doverba. Ve}e samo po 1167

Za ova delo vidi pove}e: Mr{evi}, Z. Kompjuterski kriminalitet i potreba koncipiranja krivi~nog dela kompjuterske zloupotrebe, JRKKP, Beograd, 1991/1, str. 72-74. 1168 Toj koj{to neovlasteno }e vnese izmeni, }e iskoristi ili uni{ti podatoci ili }e vnese kompjuterski virus ili na drug na~in }e navleze vo kompjuterskiot sistem so namera za sebe ili za drug da pribavi protivpravna imotna ili druga korist, ili }e predizvika imotna ili druga {teta }e se kazni so pari~na kazna ili zatvor do tri godini (st. 1). Ako so deloto od st. 1 na ovoj ~len e pribavena pogolema imotna korist ili predizvikana pogolema imotna {teta storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini (st. 2). Obidot od st. 1 na ovoj ~l. e kazniv (st. 3). Toj koj{to neovlasteno proizveduva, prodava ili na drug na~in pu{ta vo promet sredstva nameneti za vlez vo kompjuterski sistem }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina (st. 4). Goneweto se prezema po predlog (st. 5). 1169 Tupan~evki, N. op. cit. str. 203.

634

sebe e te{ko da im se vleze vo traga na izvr{itelite na ovoj vid kriminalitet, a osobeno toga{ koga se raboti za poedinec, {to e pravilo na podra~jeto na manipulaciite so podatoci i programi. Pritoa, mora da se dodade deka naj~esto se raboti za po~etnici koi porano ne bile kaznuvani i na rabotnoto mesto slu~ajno na{le pogodna prilika za izvr{uvawe na navedenite manipulacii. Nedostigot na pari vo privatniot `ivot vo najgolemiot broj slu~ai bila glavnata pri~ina za vr{ewe na prestapot. Za izvr{itelite na krivi~nite dela povrzani so kompjuterite, postojat i specifi~ni nazivi me|u koi glavno dominiraat: hakeri, krekeri i frikeri. Hakerite se lica koi neovlasteno vleguvaat vo tu|i sistemi i mre`i. Toa se obi~no mladi lica na vozrast od 15 do 25 godini, koi so ~asovi sedat pred svoite kompjuteri soo~eni so predizvikot da gi otkrijata softverskite tajni i da dojdat do takov fond na znaewa koj za niv vo prv red zna~i opredeleno doka`uvawe, odnosno presti` me|u drugarite. Tie se skloni kon navleguvawe vo zonata na zabranetite dejsvija vo vrska so koristeweto na tu|ite podatoci i programi. Naj~esto se povle~eni, zatvoreni vo sebe i nedru`equbivi lica koi begaat od sebesi vo svetot na kompjuterskite mre`i. Samite si stavaat prekari i kaj nas glavno dadeluvaat kako poedinci dodeka vo zapadnite zemji prete`no rabotaat vo grupi. Me|u sebe razgovaraat so poseben `argon. Nivnata filozofija e da se najde slabata strana na kompjuterot i dokolku ne se znae lozinkata, da se vleze vo sistemot na mala vrata. Osnovata na hakerstvoto e probuvawe i otkrivawe, i kako {to velat samite, denes postojat mnogu dobri "alatki" nameneti za skenirawe na kompjuterkite mre`i i za avtomatsko otkrivawe na nivnite za{titni {ifri. Za razlika od niv, kvekerite se tehnovandali koi provaluvaat vo sistemite so cel da predizvikaat {teta, da ukradat informacii ili da izvr{at izmami. Kako podgrupa na krekerite se javuvaat i frikerite koi se kradci na telefonski impulsi. 5. Vo karakteristikite na kompjuterskiot kriminalitet ne spa|a samo tipot na nivnite izvr{iteli. Vo ovaa smisla vo prv red treba da se istakne permanentnosta vo vr{eweto na ovie krivi~ni dela, odnosno deka vo konvencionalnite kompjuterski sistemi ovie dela ~esto se povtoruvaat. Imeno, dovolna e edna manipulacija za potem krivi~noto delo avtomatski da se vr{i tolku dolgo dodeka se nao|a vo upotreba napadnatiot program. Slednata specifi~nost e vremenskoto nesoopfa}awe na aktot i deluvaweto. Ako nekoj program e dolgo vo upotreba izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`e da trae so meseci i godini (prodol`eno krivi~no delo). So toa nu`no e povrzana i visinata na {tetata koja po pravilo daleku gi nadminuva {tetite kaj nekoi drugi dela. Fenomenologijata i obimot na ovie krivi~ni dela ne se dokraj poznati, za{to ne e mo`no da se utvrdat so kriminalnite statistiki, no so ogled na gorenavedenite na~ini na povedenie mo`e slobodno da 635

se ka`e deka zasega se neprocenlivi. Ottamu, kako i poradi prirodata na rabotite vo ovaa sfera na kriminalno deluvawe, vo idnite kriminolo{ki istra`uvawa mora da se vodi smeta za toa deka temnata brojka e isklu~itelno golema. 6. [tetata koja nastanuva so manipulaciite po nivnoto otkrivawe mo`e da se presmeta vo brojki. Me|utoa, na podra~jeto na stopanskata {piona`a toa e redok slu~aj. Samo vo isklu~itelni slu~ai e mo`no to~no da se presmetaat posledicite na izgubeniot presti` vo razvojot na novi proizvodi ili otkrivaweto na novo planiranata strate|ija na plasmanot. Tro{ocite na razvojot koi mo`at da iznesuvaat milionski sumi vo takvi slu~ai samo go zgolemuvaat delot na gubitocite. 7. I na planot na ovoj kriminalitet glavna za{tita e prevencijata. Pritoa, se razbira deka apsolutna za{tita od kompjuterskiot kriminalitet ne e mo`na, kako {to vpro~em ne e mo`na i kaj ostanatite kriminalni povedenija. Me|utoa, so poseriozno prezemawe ~ekori za za{tita na kompjuterskite sistemi, osobeno tamu kade {to odnapred se znae deka so bilo kakvo navleguvawe vo niv mo`e da se predizvika ogromna {teta, mo`e da se pretpostavi deka polsedicite mo`at zna~itelno da se ubla`at. Borbata protiv ovoj vid na kriminalno odnesuvawe me|utoa, nesomneno mora da se vodi i na planot na represijata. Toa osobeno se odnesuva na na{ata zemja koja vo pogled na inkriminaciite na negovite pojavni oblici sî u{te e zaostanuva zad vistinkata za{tita od ovie dela.1170 XI. EKOLO[KI KRIMINALITET 1. Brziot razvoj na naukata i primenata na nejzinite dostignuvawa vo prakti~ni celi so osvojuvawe na novi tehnologii, osobeno vo vtorata polovina od XX vek, otvorija ogromni mo`nosti za re{avawe na problemot na razvojot i podobruvaweto na op{testvenite, ekonomskite i, se razbira, naj{irokite `ivotni uslovi na ~ovekot. Me|utoa, koristeweto na sovremenite tehnologii so sebe nosi i seriozni opasnosti. Vo ovaa smisla }e bide dovolno ako spomeneme samo deka denes atmosferata se zagaduva na pove}e na~ini (so koristewe na fosilni goriva, proizvodstvo i upotreba na hemiski supstanci, so motornite vozila, fabri~ki oxaci bez soodvetni filteri), deka vo vodite se nao|aat preku stotici {tetni materii (od hlor, herbicidi, aluminium, olovo, kadium, nitrati, cijanidi i sl., do izliena nafta i drugi otrovni i {tetni supstanci i radioaktivni materii), deka se pove}e se natrupuvaa otpadnite materii (plastika, tekstil, lim, industriski otpadoci i sl.). Nakratko, koristeweto na sovremenite tehnologii 1170

Za nekoi mo`ni vidovi na inkrimainacii de lege ferenda vidi: Tupan~evski, N. op. cit. str. 212-213.

636

osobeno koga se otrgnuvaat od kontrolata na ~ovekot ja zagrozuvaat negovata okolina i ja naru{uvaat ekolo{kata ramnote`a, a posledicite mo`at da bidat tolku seriozni {to so niv se doveduva vo pra{awe i opstanokot ne samo na sega{nite tuku i na idnite generacii, odnosno opstanokot na ~ovekoviot rod voop{to. Me|u sovremenite tehnologii, nukrearnata energija se smeta posebno opasna poradi dolgotrajnoto radioaktivno dejstvo koe se meri so mileniumi i koe gi razoruva `ivite organizmii predizvikuva genetski promeni kaj potomstvoto. Denes se smeta deka rizikot od nejzinata upotreba duri i vo mirnotvorni celi e isklu~itelno golem, so ogled na brojnosta na nuklearnite centrali1171 i nesigurnosta na nivnite bezbednosni sistemi, {to, vpro~em, na 26 april 1986 godina, i se doka`a so ~ernobilskata katastrofa. 2. Ekolo{kiot kriminalitet pretstavuva sekoe postapuvawe koe direktno ili indirektno e naso~eno kon zagaduvawe i predizvikuvawe drug vid {teta vrz ekolo{kite vrednosti kakvi {to se atmosferata, po~vata, vozduhot i vodata ili so drugi dejstvija koi se naso~eni kon natrupuvawe na cvrsti otpadoci, natrupuvawe otrovni materii vo hranata, pojava na bu~ava, opasnosta od radioaktivni materii i sl.1172 Prviot akt od ma|unarodno zna~ewe vo sferata na za{titata od ekolo{kiot kriminalitet pretstavuva Deklaracijata na ON za za{tita na ~ovekovata okolina (Stokholm, 16 juni, 1972) vo koja se veli deka za{titata i podobruvaweto na ~ovekovata okolina e pra{awe od vrvno zna~ewe i deka se odnesuva na dobroto na naselenieto i ekonomskiot razvoj vo celiot svet. Vo ovaa sfera se zna~ajni i Me|unaro-

dnata konvencija za prevencija od zagaduvawe na moreto so nafta (1954) i novata Konvencija za pravo na moreto (1982), Deklaracijata za za{tita na `ivotnata sredina i razvoj (Rio de @aneiro, 1992), Dopolnitelniot protokol I kon @ensevskata konvencija od 1949 (12 dekemvri 1977),1173 Konvencijata za dale~inkoto prekugrani~no zagaduvawe 1171

Denes vo svetot postojat nad 300 nuklearni elektri~ni centrali i u{te desetici se vo izgradba. 1172 Vo taa smisla i Kajzer, G. op. cit. str. 403, koj dodava: "Se razbira deka `ivotnata sredina ne se za{tituva zaradi nea samata, tuku zaradi za~uvuvawe na humanite `ivotni uslovi; za{to zad `ivotnata sredina na krajot od krai{tata stoi ~ovekot, {to treba da se za{titi vo negoviot priroden ambient." 1173 Vo delot koj se odnesuva na op{tata za{tita na civilnoto naselenie od posledicite na neprijatelstvata e utvrdena izri~na zabrana od koristewe na site sredstva na borba koi bi mo`ele da predizvikaat "{iroki, trajni i seriozni posledici vrz prirodnata sredina i na toj na~in da go zagrozat zdravjeto i opstanokot na civilnoto naselenie (~l. 55). Posebno e zabraneto i napa|aweto na civilnite postrojki ili instalacii koi sodr`at "opasni

637

na atmosferata (@eneva, 1979) i brojnite drugi spogodbi za zabrana na nuklearni probi vo atmosferata, vo kosmosot i pod voda, kako i zabranite za upotreba na nuklearno, bekteriolo{ko i toksi~no oru`je, vodewe na tn. meterorolo{ka vojna (predizvikuvawe na poplavi, ru{ewe brani, promena na klimatskite uslovi i sl.) kako i uni{tuvawe na objekti neophodni za pre`ivuvawe na civilnoto naselenie, instalacii za voda za piewe, i sli~ni gradbi i instalacii koi pretstavuvaat seriozna opasnost za celiot svet i go zagrozuvaat op{tite interesi na celokupnata me|unarodna zaednica. 3. Vo na{iot KZ, ekolo{kite krivi~ni dela se kodificirani vo posebna glava XXII - Krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina. Vo nego, krivi~noto delo zagaduvawe na `ivotnata sredina (~l. 218 KZ) pretstavuva op{to i osnovno delo od oblasta na ekolo{kiot kriminalitet so koe kako za{titen objekt se utvrduva vozduhot, po~vata, vodata, vodnite povr{ini i vodnite tekovi. Predmet na za{tita e nivnoto zagaduvawe vo pogolem obem ili na po{iroko podra~je. Deloto postoi ako dejstvieto na izvr{uvaweto predivikalo konkretna opasnost po `ivotite i zdravjeto na lu|eto ili ako posledicata na deloto e uni{tuvawe na `ivotinskiot i rastitelniot svet od pogolemi razmeri. Osven navedenoto op{to i osnovno delo, vo KZ se pomesteni i pove}e drugi posebni krivi~ni dela so koi posredno se {titi ~ovekovata prirodna sredina od zagaduvawe ili od naru{uvawe. Toa se delata od ~l. 219 do 233 i te{kite dela protiv `ivotnata sredina (~l. 234 KZ). Pokraj navedenite kako ekolo{ki krivi~ni dela mo`at da se smetaat i nekoi drugi krivi~ni dela so koi posredno se {titi ~ovekovata sredina. Toa se delata: predizvikuvawe na op{ta opasnost (~l. 288), predizvikuvawe opasnost pri grade`ni raboti (~l. 289 KZ), o{tetuvawe na za{titni uredi (~l. 290 KZ), o{tetuvawe na brani (~l. 293 KZ), neotstranuvawe na opasnost (~l. 294 KZ), kako i deloto upotreba na nedozvoleni sredstva za borba (~l. 407 KZ).1174 Osnovno obele`je na krivi~nopravnata za{tita na zdravjeto na lu|eto i ~ovekovata sredina ne e naso~ena kon zdravjeto na poedinci, kako {to toa e na primer slu~ajot so krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto. So ovie krivi~ni dela se zagrozuva zdravjeto na pove}e lica, t.e. na neopredelen krug lica ili se uni{tuva `ivotinskiot i rastitelniot svet od pogolemi razmeri. Posebna karakteristika na ovie dela e i toa {to naj~esto se vr{at od nebre`nost, me|utoa ne e isklu~eno i nivnoto vr{ewe so umisla (po pravilo, eventualena umisla). Zna~ajno obele`je na krivi~nopravnata za{tita na ~ovekovata sredina e i pra{aweto za re{avawe na krivi~nopravnata odgovornost za storitelite sili", t.e. brani, nasipi i nuklearnite elektrani, i toa duri i toga{ koga pretstavuvaat voena cel (~l. 56). 1174 Vidi: Gozze-Guzeti}, V. Krivi~na za{tita ~ovekove prirodne sredine u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 88-89.

638

na ovie dela. Odgovornosta za niv se vrzuva za tri vidovi na subjekti koi se javuvaat kako izvr{iteli na ovie dela: fizi~ki lica, pravni lica i odgovorni lica vo pravnoto lice.1175 4. Me|u karakteristikite na izvr{itelite na delata od ekolo{kito kriminalitet, pokraj ~ovekovata komotnost, za negovite pote{ki slu~ai se naglasuva ekonomsko-ekolo{kiot konflikt na interesi na storitelite, {to glavno postapuvaat pri vr{eweto na profesijata. Potpirajki se vrz malubrojnite istra`uvawa vo ovaa oblast, Kajzer naveduva deka udelot na storitelite {to deloto go izvr{ile vo ramkite na svojata privatna stopasnka dejnost iznesuva 71%, od {to na industrijaat i zanaet~istvoto otpa|a 42% i pritoa pa|a vo o~i golemiot udel na lica od sferata na nadzor i upravuvawe.1176 5. So krivi~nite dela od oblasta na ekolo{kiot kriminalitet posredno ili neposredno se pogodeni golem broj lu|e, ili poto~no celokupnata populacija na opredelen prostor. Ottamu koga se zboruva za `rtvite na ovie dela mora da se ima predvid deka so niv se zagrozuva neopredelen krug na lica koi od viktimolo{ki aspekt poka`uvaat pogolem broj specifi~nosti. A kako {to pravilno istaknuva Kajzer, "{tom rizikot da se stane `rtva se odnesuva na sekogo, viktimolo{kiot interes ne samo {to ne se zgolemuva, tuku, naprotiv, slabee. Tamu kade {to sekoj e `rtva, nikoj ne e `rtva. Primeri za vakva potencijalna viktimizacija pokraj ekolo{kiot kriminalitet se i soobra}ajnata delinkvencija i imotnito kriminalitet.1177 Vo ovaa smisla, najprvin treba da se istakne deka ovde ne se raboti za klasi~noto odnos storitel - `rtva vo koj bitna uloga mo`e da ima pridonesuva~koto povedenie na `rtvata (`rtvata nema posebna uloga vo odnos na sopstvenoto o{tetuvawe), tuku, pred sî, za anonimen odnos me|u kriminalniot par. Natamo{na karakteristika na `rvite na ovie dela e deka tie, sepak, imaat opredeleno pridonesuva~ko povedenie vo sopstvenata viktimizacija me|u koe se pomestuvaat: "neznaeweto, nemo}ta, odale~enosta od viktimizatorot, nemo`nosta za zaedni~ko ureduvawe na opredeleni pra{awa, otsustvo na uvid vo vistinskata sostojba, atomizacija (vo smisla na nepovrznost na masite), bezli~nosta vo odnosot za podobruvawe na polo`bata, nesposobnost na soodvetno i le|itimno reagirawe, kako i razni vidovi na racionalizacija na sopstvenoto o{tetuvawe, ~esto i na toj na~in {to se pretpostavuva deka utre }e bide podobro i deka poedine~noto o{tetuvawe e samo epizodna pojava koja pove}e nema da se povtori.1178 1175

Pove}e za toa: \or|evi}, M. Krivi~nopravna za{tita ~ovekove sredine u jugoslovenskom pravu, Arhiv, Beograd, 1974/2. 1176 Kajzer, G. op. cit. str. 406. 1177 Kajzer, G. op. cit. str. 255. 1178 Pe~ar, J. Dru{tveno-ekonomke prilike kao faktor viktimizacije, JRKKP, Beograd, 1982/1-2. str. 70.

639

Vo ovaa smisla e mo{ne interesna i tipologijata na `rtvite na ekolo{kiot kriminalitet koi, spored Pe~ar, se: 1 konsensualni, 2. pasivni, 3. zaedni~ki, 4. nepoznati, 5. bezli~ni, 6. povtorlivi i 7. nevini.1179 6. Statisti~kite podatoci za dvi`eweto na krivi~nite dela od oblasta na ekolo{kiot kriminalitet kaj nas poka`uvaat deka nivniot broj e dosta mal. Takvata sostojba ni oddaleku ne e dokaz za toa deka ovie dela gi nema ili deka retko se prisutni vo na{ata sredina. Naprotiv, toa uka`uva na te{kotiite vo nivnoto otkrivawe i doka`uvawe kako i na toa deka vrz ovoj plan nema soodvetni akcii na organite koi se odgovorni za nivnoto otkrivawe i prijavuvawe (raznite inspekcii koi se zadol`eni da go utvrduvaat kr{eweto na propisite vo ovaa oblast), kako ni soodvetni akcii na organite na progonot. Vakvata sostojba vo pogled na progonot i kaznuvaweto na ovoj kriminalitet e karakteristi~na i za ostanatite zemji vo svetot.1180 7. Posledicite od zagrozuvaweto na ~ovekovata sredina mo`at da bidat mnogu seriozni, taka {to e sosema prirodno i neophodno da se prezemaat najraznovidni represivnii op{testveni preventivni merki i akcii so koi nema da se insistira samo vrz svesta na gra|anite tuku i kon niza drugi preventivni aktivnosti za spre~uvawe na propa|aweto vo sopstvenata nebre`nost vo vrska so seto ona {to ja naru{uva ~ovekovata okolina. Pritoa, prevencijata kaj ekolo{kiot kriminalitet, kako vpro~em i kaj site ostanati vidovi na kriminalitetot, treba da se sfati kako zbir na najraznovrsni, postojani i dobro podgotveni i naso~eni aktivnosti na op{testvoto koi vodat ne kon trajno iskorenuvawe na {tetnite pojavi (takvoto barawe bi bilo nerazumno), tuku kon smaluvawe na te`inata na tie pojavi.1181 XII. SOOBRA]AJNA DELINKVENCIJA 1. Sobra}ajnata delinkvencija vo sovremeniot svet pretstavuva zna~aen kriminolo{ki i krivi~nopraven problem. Toa, pred sî proizleguva poradi nejziniot postojaniot trend na zna~itelno zgolemuva-

1179

Ibid, str. 67. Denes se zboruva za dlaboka kriza na "ekolo{koto kazneno pravo." Taka, od edna strana, se iznesuvaat poplaki protiv nedostigot od prijavi i manlivata kontrola na ekolo{kata uprava kako i protiv blagata praktika na odmeruvawe na kaznite protiv ekolo{kite storiteli, dodeka, od druga strana, se predupreduva protiv nedoverbata protiv upravata, a odmeruvaweto na kaznite se odobruva kako zadovoluva~ko. Kajzer, op. cit. str. 403. 1181 Za prevencijata na ovoj kriminalitet vidi po{iroko, Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 433-436. 1180

640

we, poradi pra{aweto na oblikot na vinata1182 i drugi specifi~nosti koi uka`uvaat na odnosot ~ovek, pat i vozilo karakteristi~ni tokmu za ovoj vid na negativno povedenie na ~ovekot. Vo na{iot krivi~nopraven sistem se razlikuvaat krivi~ni dela zagrozuvawe na javniot soobra}aj i prekr{oci vo javniot soobra}aj. Krivi~niot zakonik predviduva posebna grupa krivi~ni dela protiv bezbednosta na javniot soobra}aj (gl. XXVII) me|u koi e pomesteno i deloto zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297). Deloto se sostoi vo doveduvawe vo opasnost na `ivotot ili teloto na lu|eto i imotot od pogolem obem so nepropisno i nepravilno upravuvawe, upotreba na neispravno vozilo, so upotreba na neispravno vozilo, so o{tetuvawe na mostovi, pati{ta, so stavawe na pre~ki i sl. Ova delo e najra{ireno pa ottamu se smeta za osnovno vo oblasta na soobra}ajnata delinkvencija. Ostanatite krivi~ni dela od ovaa grupa se: zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot so opasno dejstvo ili sredstvo, nesovesno vr{ewe nadzor nad soobra}ajot, neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda, uni{tuvawe ili otstranuvawe znak za bezbednost na vozdu{niot soobra}aj, kako i te{kite oblici na ovie krivi~ni dela. So KZ se inkriminirani i delata grabnuvawe na voduhoplov ili brod (~l. 302) i zagrozuvaweto na bezbednosta na vozdu{niot soobra}aj (~l. 303). Prekr{ocite vo javniot soobra}aj se projavuvaat kako kr{ewe na propisite so koi se regulira javniot soobra}aj,1183 a koi se sodr`ani vo soodvetni propisi za bezbednosta na soobra}ajot. Vo ovie propisi ima nad 200 prekr{oci od koi vo statisti~kite evidencii se vodat: vozewe bez dozvola, upravuvawe so neispravno vozilo, nepravilno dvi`ewe i svrtuvawe, nepravilno zapirawe i parkirawe, upravuvawe pod dejstvo na alkohol i sl. 2. Poedine~nite pojavni oblici na kaznivi povedenija vo soobra}ajot se najrazli~ni bilo da se raboti za individualni vozila, za vozila koi slu`at za prevoz na patnici ili teret ili za otanatite u~esnici vo soobra}ajot. Deliktite od ovoj vid gi vr{at od amateri, profesionalni voza~i, mladi i stari, ma`i i `eni, do mnogu ugledni lica na koi ni na kraj na umot ne im padnalo da stanat kriminalci. Site tie se storiteli, a naj~esto i `rtvi na svoeto naj~esto nebre`no povedenie. Tie se svesni deka poradi nivnoto povedenie mo`e da nastapi {tetna posledica, no lekomisleno smetale deka }e mo`at da ja spre~at ili deka taa nema da nastapi, ili ne bile svesni za mo`nosta od nastapuvawe na takva posledica, me|utoa spored okolnostite i spo1182

Za ovoj problem vidi: Kambovski, V. op. cit. str. 401-402 i 407-409; Milutinovi}, M. op. cit. str. 222-223. 1183 Od brojnite propisi vo ovaa oblast takvi se: Zakonot za osnovite na bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata, Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata, Zakonot za osnovite na bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj i dr.

641

red svoite li~ni svojstva bile dol`ni (morale) i mo`ele da bidat svesni za taa mo`nost.1184 So ogled na vidovite na soobra}ajnite nezgodi naj~esti se deliktite na soboruvawe i gazewe na pe{aci i me|usebnite sudiri na vozila vo dvi`ewe koi doa|aat od sprotivni nasoki, kako i bo~nite sudiri. Po niv doa|aat nezgodite poradi izletuvawe na voziloto od patot, poradi udar vo objekt na patot i prevrtuvawe na voziloto. Ostanatite nezgodi se zastapeni vo zna~itelno pomala mera. Naj~estite "gre{ki" za toa se pre~ekoruvawe na brzinata, nepropisnoto preteknuvawe i zaobikoluvawe, nesoodvetno razminuvawe, nepropisnoto svrtuvawe i vozewe nanazad, kako i nepo~ituvaweto na prvenstvoto za minuvawe, i na stranata i nasokata na dvi`ewe. 3. Pri~inite na ovoj vid kriminalitet vo osnova mo`at da se pomestat vo razvojot na soobra}ajot so motorni vozila koj stanuva del od sekojdnevniot `ivot na naselenieto vo najgolemiot broj zemji vo svetot, kako i vo nebre`nosta koja se pojavuva kako bitna odrednica na pojavnite oblici na ovie dela. Mnogubrojnite istra`uvawa, vpro~em, go potvrdija soznanieto deka soobra}ajnite nezgodi glavno se slu~uvaat poradi nebre`no ili nenamerno kr{ewe na soobra}ajnite propisi. No toa se samo del od pri~inite koi glavno mo`at da se podelat na onie od endogena i egzogena priroda. 10 Vo nastojuvawe da se dolovi nivnoto etiolo{ko zna~ewe me|u najzna~ajnite subjektivni pri~ini na soobra}ajnata delinkvencija, golem broj drugi avtori, mo{ne uspe{no poso~uvaat pove}e razli~ni okolnosti. Sumarno zemeno, ovde se zboruva deka vo prv red se raboti za nedostatocite vrzani za telesnata i psihi~kata sostojba, kako {to se: psihi~kata i telesnata nesposobnost za upravuvawe so voziloto, prisustvoto na razni psihi~ki nedostatoci, slab vid, nedostig na koncentracija, vnimanie i brzina vo donesuvaweto na odlukite, lo{o raspolo`enie, emotivna vozbudenost i sli~ni subjektivni svojstva. Me|u navedenite psihi~ki svojstva se istaknuva i vlijanieto na fenomenite "kompleks na prvenstvo" i tn. "sekunda na stravot." "Kompleksot na prvenstvo" se objasnuva kako psihi~ka devijntnost, a "sekundata na stravot" kako psiholo{ki proces koj nastanuva neposredno pred izvr{uvaweto na deloto. "Sekundata na stravot" e vreme na is~ekuvawe na edna soobra}ajna nesre}a. Vo toj moment e mnogu napnat nervniot mehanizam, a niz glavata na poedinecot minuvaat razni ~uvstva i misli od sre}en ishod do fatalen kraj. Toga{ re{enieto se donesuva mnogu brzo, vo vozbudena sostojba. Toa zna~i deka ovoj moment e vrzan za periodot me|u voo~uvaweto i minuvaweto na opasnosta, koj mo`e da ima 1184

Vo ovaa smisla vidi: Lazin, \, Razgrani~enje svesnog nehata od eventualnog umi{ljaja kod krivi~nog dela ugro`avanja javnog saobra~aja, JRKKP, Beograd, 1987/1, str. 31-44.

642

za posledica soobra}ajna nezgoda.1185 Kako pri~inski faktori na soobra}ajnata delinkvencija vo literaturata ~esto se istaknuvaat i nedovolnata razvienost na soobra}ajnata svest i kultura na gra|anite, nedostigot na ~uvstvo na disciplina i odgovornost na u~esnicite vo soobra}ajot, kako i nedostigot na soobra}ajni tehni~ki znaewa koi zna~itelno zaostanuvaat za brziot razvoj na soobra}ajot. Me|u ostanatite, ne pomalku zna~ajni subjektivni ili vnatre{ni faktori zna~ajno vlijanie ostvaruvaat i razni dugi sostojbi kako {to se: - razni bolesti koi kaj voza~ot mo`at da predizvikaat brza smrt ili naglo gubewe na svesta (infarkt, dijabetis, epilepti~ni napadi i sl.), nekoi hroni~ni i akutni zabouvawa (glavobolka, zabobolka, nastinka, zgolemena telesna temperastura), du{evni rastrojstva i bolesti i sli~ni sostojbi koi vlijaat vrz slabeewe na vnimanieto i koncentracijata, sporoto primawe na nadvore{nite vpe~atoci, zadocneto voo~uvawe na opasnostite, posporoto reagirawe i voop{to smaluvaweto na sposobnosta za upravuvawe so voziloto, - zemaweto na lekarstva koi vlijaat vrz usporuvaweto na reakciite na voza~ot, - zamorenosta i iscrpenosta koi nastanuvaat poradi nepravilniot odmor, predolgoto upravuvawe so motorno vozilo, gustiot soobra}aj, vremenskite nepriliki, smalenata vidlivost, lo{iot kvalitet na patot, zaslepuvawa (od sonce i vozila koi doa|aat od sprotivna nasoka), nepovolnata zdravstvena sostojba, slaba kondicija, nepovolna psihi~ka sostojba (voznemirenost, gri`a poradi razni problemi) i sl., mo`at negativno da se odr`azat vrz celokupnata psihofizi~ka organizacija na li~nosta i da dovedat do nesakani posledici od razli~en intenzitet. - nesoodvetna i nedovolnata ishrana, - nedostigot na op{to obrazovanie (vo soobra}ajot se vklu~eni golem broj nepismeni i polupismeni voza~i) , - nedostig na soodvetno znaewe, ve{tini i iskustvo vo upravuvaweto so voziloto (pojava na kupuvawe na voza~ki dozvoli), - preteranata samouverenost na voza~ot koja proizleguva od dolgiot voza~ki sta`, - izvesni karakterni osobini (nesovesnost, ne~esnost, tvrdoglavost i sl.), - mladosta e povrzana so takvi li~ni osobini kakvi {to se: nekriti~nost, sklonost kon avanturizam, opasnosti i rizici, nepromislenost koja ponekoga{ odi i do lekomislenost i nivna povrzanost so silnata `elba sa afirmacija koi vo zaedni~ka sprega ~esto doveduvaat do povedenija koi dobivaat svoja konkretna manifestacija i vo upravu1185

Milutinovi}, M. op. cit. str. 224.

643

vaweto so vozila, - starosta koja doveduva zna~itelno smaluvawe na senzornite sposobnosti (osbeno na setiloto za vid, reakciite i psihomotornite sposobnosti), poradi {to doa|a do naru{uvawe vo kordinacijata na dvi`eweto i pokretite, brzinata na rea|iraweto i osmislenosta na povedenieto. Navedenite okolnosti poka`uvaat deka psihi~kite svojstva i reakcii vo golem obem zavisat od vozrasta na izvr{itelot na deloto i na razli~en na~in go manifestiraat svoeto dejstvo. Sepak istra`uvawata poka`uvaat deka vo ovoj pogled se najopasni tn. postari maloletnici i mladite polnoletni lica, odnosno grupata od 18 do 25 godini, a potoa licata postari od 65 godini. - polot, kako i vozrasta vo opredelena mera vlijae vrz psihofizi~kite sposobnosti za u~estvo vo soobra}ajot. Istra`uvawata vo ovaa sfera, vsu{nost, dovedoa do soznanieto deka `enite mnogu pomalku od ma`ite se izvr{iteli na soobra}ajnite delikti {to se objasnuva so vlijanieto na niza sociolo{ki, psiholo{ki i fiziolo{ki faktori me|u koi, za razlika od ma`ite, vo prv red se istaknuvaat nivnata pogolemata odgovornost, discipliniranost i pretpazlivost vo soobra}ajot . - povedenieto na u~esnicite vo soobra}ajot koi ne upravuvaat so vozilo, - nedovolna izgradenost na eti~kite stavovi za podreduvawe na sopstvenite interesi na barawata na sredinata vo odnos na bezbednosta vo soobra}ajot, - insistiraweto na nalogodava~ite od voza~ot na teretno ili patni~ko vozilo da pomine zna~itelno pogolem broj ~asovi vo voziloto odo{to so propisite toa e dozvoleno i sl. Vo ramkite na ovie faktori mo`ebi najzna~ajno pri~insko zna~ewe mu se dava i na prekumernoto u`ivawe na alkoholni pijaloci. Vo taa smisla poznato e deka poradi dejstvoto na alkoholot se smaluva sposobnosta za pravilno rea|irawe, ottamu {to doa|a do naru{uvawe na funkciite na setilata, psihomotornite sposobnosti, do slabeewe na vnimanieto, misleweto, razumnoto donesuvawe na odluki i kontrola na celokupnoto povedenie. Poradi dejstvoto na alkoholot stradaat tokmu onie sposobonosti na poedinecot koi se od isklu~itelno zna~ewe za pravilno upravuvawe so motorno vozilo. Nakratko, poradi negativnoto dejstvo na alkoholot se smaluva samokontrolata na li~nosta i se javuva nezdrava samouverenost {to vo golem obem ja naru{uva ne samo pravilnata procenka na negovite sposobnosti tuku i vo zna~itelen obem gi pottiknuva site nedostatoci vo strukturata na negovata li~nost. Vo sekoe konsumirawe na alkoholni pijaloci lekarite vo medicinska smisla gledaat patolo{ka pojava, za{to sekoj dopir so nego pretstavuva intoksikacija koja ve}e kaj malite koli~ini doveduva do psihi~ki i drugi promeni kaj ~ovekot. Na toa se nadovrzuvaat psihija644

triskite stojali{ta spored koi sekoja alkoholizirana sostojba treba ve}e spored stepenot na psihi~kite promeni da se odrazuva kaj ocenkata na presmetlivosta na storitelot na deloto. Vo taa smisla se pravat i poznatite tablici na intoksikacija spored koncentracijata na alkoholot vo krvta koi glavno mo`at da se svedat na slednava podelba: - Gucnatost - koncentracija do 0,5 promili - ne postojat znaci na rastroenost, ne se manifestiraat nadvore{ni znaci, se javuva pogolema zborlivost. - Kefleisanost - koncentracija me|u 0,5 i 1,0 promili - popu{taat ko~nicite, se javuva mala opienost, promeni vo govorot, pre~ki vo odeweto i dvi`eweto, oslabeni oseti, labilnost na afektite. - Lesna opisenost - koncentracija od 1,0 do 1,5 promili - posilno izrazeni gre{ki vo odeweto i dvi`eweto, slabo ~uvstvitelnost, mo`no povra}awe, pre~ki vo povedenieto. - Sredna opisenost ili podnapienost - koncentracija od 1,5 do 2,0 promili - mo`no povra}awe i vrtoglavica, drskost, nepromislenost, smaleno vnimanie i sfa}awe. - Napienost - kocentracija od 2,0 do 3,0 promili - nemo`nost za vr{ewe na nekoi dejstvija (apraksija), nesposobnost na ekstremitetite za pravilno dvi`ewe (atraksija), te{ko di{ewe. - Prepienost (te{ko pijanstvo) - koncentracija od 3,0 do 4,0 promili - koma, nesvest. - Smrtonosna prepienost (te{ki tuerwe) - koncentracija od 4,0 do 5,0 promili - mo`nost za smrt. Nasproti na pretrhodnite stojali{ta vo kriminologijata se sre}avaat razni obidi da se namali zna~eweto na {tetnosta i opasnosta na konzumiraweto na alkoholot za vreme na vozeweto. Vo taa smisla se veli deka u`ivaweto na alkoholot e op{testveno usloveno, deka prohibicija vo op{testvoto ne postoi so {to mu se pru`a otpor na generalnata moralna osuda na vozeweto pod dejstvo na alkohol. Baraweto od nekogo vo nekoja delovna prilika da zema samo bezalkoholni pijaloci i da se otka`e od upravuvawe so motorno vozilo spored Gunzert (Gunzert), mu e "tu|o na `ivotot." Na vakvoto opravduvawe na zemaweto alkohol za vreme na upravuvawe so vozilo, [eparovi} sosema opravdano mu se sprotivstavuva so prigovorot deka nekoi naviki mora da se menuvaat vo soglasnost so novata realnost kako {to e visokiot rizik od nezgodi vo soobra}ajot.1186 Sli~no dejstvo kako alkoholot vrz psihofizi~kite sposobnosti za upravuvawe so motorno vozilo, so zna~itelni negativni posledici vrz bezbednosta na soobra}ajot, ostvaruva i zloupotrebata na opojnite drogi. 20 Vo egzogenite ili objektivni pri~ini na ovoj vid na negativno odnesuvawe spa|aat: brzoto zgolemuvawe na brojot na motornite 1186

[eparovi}, Z. op. cit. str. 171-172.

645

vozila i voza~ite vo javniot soobra}aj, postojaniot porast na obemot na transportot, lo{ata sostojba na pati{tata, zapu{tenata i lo{ata signalizacija na pati{tata, lo{ata organizacija na bezbednosta i necelosnoto regulirawe na kontrolata na soobra}ajot,1187 tehni~kata neispravnost na vozilata, nepovolnite meterolo{ki i klimatski priliki, i brojni drugi nepovolni sostojbi posredno ili neposredno povrzani so ostvaruvaweto na bezbednosta vo patni~kiot soobra}aj. Kolkava e opasnosta od kaznivite povedenija vo soobra}ajot i slu~ajnite incidenti vo taa oblast poka`uva i podatokot deka vo SAD od po~etokot na XX vek do 1972 godina, vo soobra}ajnite nesre}i svoite `ivoti gi zagubile 1.250.000 lu|e, a vo site vojni {to SAD gi vodel vo istiot period zaginale okolu 650.000 lu|e.1188 4. Zabele`itelno vnimanie treba da í se posveti i na sovremenata koncepcija za tesnata poverzanost na sobra}ajnite delikti i op{tiot kriminalitet. Imeno, kako {to pravilno zabele`uva Midendorf (Middendorff), ima mnogu slu~ai kade {to ovie delikti se povrzani so op{tiot kriminalitet: na primer, kra`bite na vozila skoro neizbe`no gi sledat i soobra}ajni prekr{oci, kako {to e vozewe bez voza~ka dozvola. Natamu, izvr{uvaweto na soobra}ajniot delikt naj~esto zavr{uva so prestapi od op{tiot kriminalitet. Taka, na primer, soobra}ajnite delikti izvr{eni vo opiena sostojba se porzani so pru`awe otpor, so namerno izvr{eni telsni povredi i navredi. Nebre`noto ubistvo, kako posledica na soobra}aen delikt, {to mo`e da mu se slu~i na sekoj voza~ koga }e napravi i najmala gre{ka, a koe pokraj toa go sledi i nesre}a, ne e tolku daleku od obi~noto ubistvo, kako {to toa najgolemiot broj lu|e go mislat. Na primer sekoj koj naletuva so brzina preku 100 kilometri na ~as na avtopat prekrien so magla, mora pri zdrav razum da "sfati" deka toa e situacija koja ja sledi 1187

"Bezbednosnoto odvivawe na soobra}ajot ne zavisi samo od postapkite na neposrednite u~esnici vo nego: voza~ite na motornite vozila od site kategorii, velosipedisti, mopedisti, pe{aci, goni~i na zapregi i stada, tuku i od na~inot na rabotata i sovesnosta vo rabotata na oddelni u~esnici, licata koi se gri`at za razli~nite uslovi pod koi se vr{at soobra}ajnite aktivnosti - rabotnicite na vnatre{nata kontrola, na servisnite i remontnite organizacii, slu`bite zadol`eni za opremata i odr`uvaweto na patnata mre`a itn. Sekoja od ovie grupi treba da nosi del od odgovornosta vo soglasnost so doverenite raboti i opasnosti." Vasilijevi}, A. V. Krivi~na dela i neka svojstva kaznene politike u oblasti drumskog saobra~aja, Pravni `ivot, Beograd, 1974/ 11, str. 121. Pove}e za toa vidi: Pantazijevi}, S. Organizacija kontrole prometa i metodologija rada, Priru~nik, Zagreb, 1979/2, str. 156-167. 1188 Horvati}, @, op. cit. str. 92. Drugi avtori istaknuvaat deka "spored nekoi podatoci vo svetot vo posledno vreme vo soobra}ajni nesre}i umiraat okolu 100.000 lica godi{no, a povredenite i do nekolku milioni." Milutinovi}, M. op. cit. str. 221.

646

predizvikuvawe na te{ki nezgodi vo koi nema samo povredeni, tuku i mrtvi. Se ~ini deka primenata na na~elata na pri~inosta vo ovie slu~ai e poprifatliva oddo{to kaj ubistvata koi se predizvikani so konfliktna situacija.1189 5. Vo pogled na izvr{itelite na soobra}ajnite delikti re~isi bez isklu~ok dominira sfa}aweto deka subjektivniot faktor ima re{ava~ko zna~ewe za negovoto projavuvawe.1190 Sepak i vo ovoj pogled postojat zna~ajni razliki. Taka, vo eden del od kriminolo{kata literatura se smeta deka kaj soobra}ajnite delinkventi postoi sklonost kon vr{ewe na ovie dela koja e pomestena vo samata li~nost. Ottamu kako nivni karakteristiki obi~no se opredeluvaat slednite obele`ja: nizok stepen na inteligencija, psiha tipi~na za mladosta, egocentri~nost, asocijalni crti i socijalna neodgovornost. Me|utoa, kako {to pravilno zabele`uva Midendorf, mora da se priznae deka ne e mo`no vrz osnova na ovie raznovidni obele`ja da se izdvojat ovie voza~i.1191 Od druga strana brojni teoreti~ari, trgnuvajki pred sî od karakterot na ovie dela, koi vo osnova vleguvaat vo nebre`noto odnesuvawe na poedinecot, smetat deka soobra}ajnata delinkvencija se pomestuva vo ne{to {to samo po sebe ne e kriminalno1192 i vo toj kontekst ja ocenuvaat i li~nosta na nivnite storiteli. Ottamu, za soobra}ajnite delikti se zboruva kako za "kvazikriminalni" ili "tehni~ki zlostorstva", a nivnite izvr{iteli se narekuvaat "pseudodelinkventi" 1189

Middendorff, W. op. cit. str. 15. "Golemoto vnimanie koe mu se posvetuva na li~nite faktori, kako faktori koi pridonesuvaat za nastanuvaweto na nezgodite, se zasnova vrz rezultatite na istra`uvawata vo koi se poka`alo deka tokmu tie imaat re{ava~ka uloga. Taka, na primer, Hajnrich tvrdi deka ~ove~kiot faktor e anga`iran so 90%, a site ostanati so 10%. Neyhart nao|a deka vo sekoja soobra}ajna nesre}a voza~ot u~estvuva so 85%, voziloto so 5%, a patot so 10%. De Silva misli deka vo krajna linija vo sekoja nezgoda re{ava~kata uloga ja igra individualnata reakcija na situacijata vo soobra}ajot bez ogled na kvalitetot na patot i voziloto." Radovanovi}, D. Saobra~ane nezgode - teorije prihi~kog faktora, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 317. 1191 Middendorff, W. Konvencionalni i novi kriminalitet, str. 14. 1192 Vakviot stav, kako {to pravilno zabele`uva [eparovi}, proizleze od okolnosta deka soobra}ajnata delinkvencija spored sî pretstavuva nova pojava. Kriminalnoto vo op{testvoto obi~no i naj~esto (tradicionalno) se sfa}a kako zlo po sebe (mala in se), za razlika od ona {to duri so praviot poredok e zabraneto a ne e zlo po sebe (mala prohibita), {to voedno ne e i amoralno. Odnosno za kriminalno se smeta povedenieto koe esencijalno e antisocijalno, dodeka od kriminalnite kategorii se isklu~uva seto ona {to ne e manifestno antisocijalno (Mannheim). Kriminalnoto se izedna~uva so antisocijalnoto i amoralnoto (Bergess). Ostanatoto otpa|a. [epatrovi}, Z. op. cit. str. 179. 1190

647

(Pinatel) ili "okazionalni delinkventi" (Di Tullio).1193 Spored ova stojali{te, izvr{itelite na ovie dela se lica koi inaku vo op{testvoto se korisni i pozitivni ~lenovi - slu~ajni vinovnici. Toa ne se kriminalci, tuku glavno ~esni i lojalni gra|ani, koi za prv i verojatno posleden pat, do{le vo sudir so zakonot. Ili, nakratko, kaj niv mo`at da se najdat site psiholo{ki karakteristiki i celokupniot op{testven profil kako i vo celokupnata ostanata populacija.1194 Vo vakvata procenaka na li~nosta na ista linija se nao|aat i onie, iako pomalubrojni avtori, koi re{ava~kata uloga vo nastanuvaweto na soobra}ajnite nezgodi mu ja propi{uvaat na objektivnite faktori: na voziloto, patot i potencionalno deliktnata situacija, zapostavuvajki ja ulogata na subjektivniot faktor.1195 Slednata koncepcija vo ovoj pogled poa|a od ekstremnoto stojali{te deka soobra}ajniot delinkvent e tipi~en kriminalec na dene{nicata. Ovaa koncepcija poa|a od tezata deka ~ovekot vozi onaka kako {to vo obi~niot `ivot voop{to i se odnesuva (Willett). Sprotivna na prethodnata e koncepcijata so koja se tvrdi deka soobra}ajniot delinkvent e gra|anin koj gi po~ituva zakonite, se pojavuva kako dobar soprug i roditel, me|utoa koga }e sedne zad volanot se pretvora vo drug ~ovek i se odnesuva spored drugi obraci odo{to koga sedi vo kancelarija ili koga odi po ulica. Ovaa dosta ra{irena teza stru~wacite glavno ja otfrlaat, ottamu {to osven ako ne se raboti za patolo{ki tipovi na li~nosta, psiholo{kite crti na li~nosta na poedinecot ne mo`at tolku brzo da se menuvaat. Od druga strana, opredelena vistina ima vo koncepcijata spored koja golem udel vo soobra}ajnite delikti ima agresivnosta, odnosno agresivniot voza~. Modernata civilizacija ja potisnuva izvornata atavisti~ka agresivnost, koja me|utoa, nao|a olesnuvawe vo upravuvaweto so vozilo. Na toa mu odat na raka samiot ambient vo koj deluva voza~ot: anonimnost i nedostig na izvoren op{testven kontakt, frustraciite poradi gustinata na sovremeniot soobra}aj i sekako faktorot povedenie na drugite voza~i {to silno vodi kon agresija. Toa se zabele`uva ne samo vo soobra}ajnite nesre}i, tuku i vo sudirite, raspraviite i navreduvawata me|u voza~ite, ~esto i poradi najbanalni povodi kako {to e mestoto za parkirawe."1196 Vo soglasnost so koncepcijata za povrzanosta na sobra}ajnata delinkvencija i op{tiot kriminalkitet se istaknuva stavot deka storitelot koj pove}e pati }e izvr{i soobra}aen delikt isto taka e sklon kon vr{ewe na prestapi od op{tiot kriminalitet, i obratno 1193

[eparovi}, Z. op. cit. str. 179. Ibid, str. 180. 1195 Ibid, str. 180. 1196 Ibid, str. 181. 1194

648

istoto va`i i za izvr{itelite na op{tiot kriminalitet.1197 Kriminalitetot i lo{oto povedenie vo soobra}ajot se sveduvaat na zaedni~kata osnova na li~nosta na storitelot. Ovie rezultati se potvrdeni vo istra`uvawata na agresijata. Agresijata koja vo ~ovekot dlaboko e skriena i nenaso~ena mo`e da se projavi vo oblik na vr{ewe dela na op{tiot kriminalitet kako i na soobra}ajnite delikti. Taka na primer, mladite lu|e koi pominale niz kafeanskite tepa~aki, pove}e se skloni kon raskala{eno povedenie i na pati{tata.1198 Spored teorijata na prilagoduvaweto na stresot, neobi~nite i negativni stresovi koi go rastovaruvaat vnimanieto deluvaat vrz organizmot na toj na~in {to ja zgolemuvaat mo`nosta da se do`ivee soobra}ajna nezgoda i ~ovekovoto povedenie da stane od poslab kvalitet (Kerru). Pritoa, kako naj~esti vnatre{ni faktori na stresnite sostojbi se naveduvaat organski bolesti, alkoholot, raznite toksi~ni sredstva i sl. Me|u nadvore{niet faktori koi doveduvaat do stres naj~esto se spomenuvaat preterano visokata ili niska temperatura, salaboto ili nenadejnoto silno osvetluvawe, neprijatna bu~ava, eklatantno opasni situacii i sl. Zaklu~okot e deka lu|eto koi po~esto do`ivuvaat soobra}ajni nezgodi verojatno se mnogu poizlo`eni na stresni do`ivuvawa. Od druga strana, vo uslovi na ednakva izlo`enost na stresni do`ivuvawa, pogolem broj nezgodi imaat onie poedinci koi se pomalku vo sostojba da im se sprotivstavat na emocionalnite potresi.1199 I najposle, so ogled na vlijanieto na alkoholot, storitelite na ovie dela gi karakteriziraat tri osnovni obele`ja: toa se glavno lica od ma{ki pol, prethodno ve}e kaznuvani i toa po~esto od prose~nite storiteli na op{tiot kriminalitet, a im pripa|aat na sloevite so poniski prihodi.1200 6. Viktimolo{kiot pristap i ovde e zna~aen, za{to mo`e da pridonese za soznavawe na pojavata na soobra}ajnata delinkvencija. So negova pomo{ mo`e da se poka`e: 10 op{toto stradawe na lu|eto (viktimizacija vo soobra}ajot), 20 mehanizmite, pri~inite i okolnostite na toa stradawe, i 30 merkite za suzbuvawe na stradaweto kako i nama1197

Vo dosega{nite istra`uvawa vo ovoj pogled se istaknuva deka konzumiraweto na alkohol od strana na u~estnicite vo soobra}ajot uka`uva deka kaj niv se raboti za prisustvo na asocijalni i antisocijalni stavovi. Me|u ispituvanite 600 soobra}ajni delinkventi, Midendorf (W. Middelndorff) na{ol deka 51, 2% bile porano osuduvani, a Handel (Handel) duri 72%. Vo 1966 godina Kleti (Klette) ispituval 4.000 pijanstva zad volanot i na{ol 30% osuduvani lica za te{ki prestapi, 40% za soobra}ajni delikti i 20% porano osuduvani za dela pod vlijanie na alkohol. [eparovi}, Z. op. cit. str. 171. 1198 Middendorff, W. op. cit, str. 15. 1199 Vidi: Radovanovi}, D. op. cit. str. 326 i 332. 1200 Middendorff, W. op. cit, str. 15.

649

luvaweto na {tetnite posledici kaj pre`iveanite.1201 Vrz osnova na takvite istr`auvawa, vo ovaa sfera na ~ovekovoto negativno odnesuvawe e doka`ano deka naj~esti `rtvi se pe{acite.1202 Me|u niv, naj~esto stradaat malite deca i starcite. Poznato e deka kaj malite deca se smaleni sposobnostite za sogleduvawe, sfa}awe, procenuvawe, odlu~uvawe i upravuvawe so postapkite i voop{to snao|aweto vo soobra}ajot, za{to psihi~kite funkcii {to se potrebni za toa se nedovolno konsolidirani. Pokraj toa, poradi skromnoto iskustvo deteto ne e vo sostojba da percipira, da vr{i selekcija i da rea|ira kako vozrasniot ~ovek.1203 Ovie karakteristiki kaj decata, kako i ve}e navedenite karakteristiki kaj starite lica (istite onie koi gi pravat popodlo`ni za izvr{uvawe na soobra}alnite delikti), ednakvo se manifestiraat i kako zna~ajni individualni predispozicii da se stane nivna `rtva. [eparovi} go izveduva i sledniov stereotip na naj~estite osobini na `rtvite na krivi~nite dela vo soobra}ajot: `rtvata e naj~esto od sredna vozrast, po zanimawe e rabotnik, lice od ma{ki pol, ne e vo srodstvo so izvr{itelot na deloto, re~isi po pravilo e nekoj nadvor od voziloto, kako i toa deka naj~esto e te{ko telesno povredena ili go zagubila `ivotot.1204 7. Vo vrska so suzbivaweto na ovoj vid na op{testveno negativno odnesuvawe se ~ini deka ovde }e bide sosema dovolno ako vo celost go citirame sledniot ve{to sro~en stav na [eparovi}. Vo prevencijata, pa i vo represijata, morame da se naso~ime vrz golema masa na voza~i. I najmal propust mo`e da dovede do soobra}ajni nezgodi. Vo niv mo`e da bide vklu~en sekoj u~esnik vo soobra}ajot. Soobra}ajna nezgoda mo`e da predizvika ne samo slab voza~, lice sklono kon nezgodi, asocijalen i bezobyiren voza~, tuku i site ostanati. Imunitet od soobra}ajni nezgodi ne postoi, iako kaj nekoi afinitetot kon nezgodi ja zgolemuva verojatnosta deka nezgodite }e bide pogolemi. I pokraj silnoto ~uvstvo za samoodr`uvawe, lu|eto ~esto ja potcenuvaat opasnosta ili se naviknuvaat da ne, se "uspivaat," pa ottamu e potrebno da jakne ~uvstvoto za opasnost, kako i svesta za odgovornost. 1205

1201

[eparovi}, Z. op. cit. str. 165. Podrobno za toa: Nikoli}-Ristanovi}, V. Viktimizacija pe{aka u saobra~aju i mere za njeno suzbijanje, JRKKP, Beograd, 1987/2, str. 113-130. 1203 Ini}, M. Osnovni ~inioci prestupni{tva u saobra~aju i problemi prevencije, JRKKP, Beograd, 1988, str. 157. 1204 Ibid, str. 189. 1205 [eparovi}, Z. op. cit. str. 185. 1202

650

XIII. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA Maloletni~kata delinkvencija, kako posebna op{etstveno negativna pojava, pretstavuva seriozen op{testven problem so koj denes se sudiraat site zemji vo svetot. Te`inata na problemot proizleguva od obemot, strukturata i dinamikata na krivi~nite dela {to gi vr{at maloletnicite, kako i od toa deka se raboti za mladi lica koi so svoeto delinkventno odnesuvawe vo golem broj prodol`uvaat i kako polnoletni, vozrasni lu|e. Ova se samo osnovnite sumarni akcenti {to gi nametnuvaat re~isi site teoretski i prakti~ni raspravi i usilbi kon spre~uvawe i suzbivawe na pri~inite i uslovite {to doveduvaat do vakvi odnesuvawa. Vo taa smisla preku brojni nau~no verificirani empiriski pokazateli vo osnova to~no i skoro ednoglasno se uka`uva na slednoto. - Maloletni~kata delinkvencija se izdvojuva vo poseben vid kriminalno povedenie na koe mu se pridava posebno vnimanie poradi negovie brojni specifi~nosti. Vo taa smisla na prvo mesto se istaknuva deka maloletnicite se nao|aat vo period na sozrevawe, koga nivnata psihofizi~ka sostojba sî u{te ne e celosno oformena. Na maloletni~kata delinkvencija i maloletnite delinkventi, vsu{nost, i zapo~na da im se pridava posebno zna~ewe otkako se probi uveruvaweto deka maloletnikot ne e vozrasen ~ovek, tuku ~ovek koj se razviva vo li~nost vo psiholo{ki i fiziolo{ki zamrseniot proces na sozrevawe, odnosno deka poseduva takvi osobini koi vo mnogu se razlikuvaat od onie kaj vozrasnite. - Natamo{na kriminolo{ka karakteristika na maloletni~kata delinkvencija e deka vo poslednive godini nasekade vo svetot e vo postojan porast izrazen so takvo tempo koe e pobrzo od kriminalitetot na vozrasnite.1206 - Maloletnite delinkventi se po~esto vr{at te{ki krivi~ni dela kakvi {to se ubistva, razbojni{tva, siluvawa, te{ki kra`bi i pri nivnoto izvr{uvawe projavuvaat visok stepen na surovost i bezobzirnost.1207 - Vo strukturata na maloletni~kata delinkvencija dominiraat imotnite krivi~ni dela (preku 80% od site krivi~ni dela {to gi vr{at maloletnicite). Na vtoro mesto se krivi~niet dela protiv `ivotot i teloto, a me|u ostanatite dela mo`at da se sretnat nekoi se1206

Za opredeleni trendovi na toj porast vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 244-245. Vo taa smisla i Kajzer, G. op. cit. str. 275-277. 1207 Vo sporedba so kriminalitetot na vozrasnite, maloletni~kata delinkvencija, spored na~inite na izvr{uvawe i {tetnite posledici e od pomala te`ina. Prestapite po~esto ostanuvaat vo obid: poretki se upotrebata na ognenostrelno oru`je i ostvaruvaweto na zakanite, a kaznivite dela naj~esto nastanuvaat spontano, neplanirano i impulsivno.1207

651

ksualni delikti, a potoa doa|aat ostanatite vidovi na delinkventno odnesuvawe, kako {to se: delikti vo javniot soobra}aj, nebre`ni krivi~ni dela, nepristojni napadi na `eni i sl.1208 - Za maloletni~kata delinkvencija e karakteristi~no i ~estoto zdru`uvawe vo maloletni~ki bandi pri vr{eweto na krivi~nite dela. Dodeka tie porano se pojavuvale vo pomal obem i isklu~itelno, denes kaj mladite se javuvaat sî po~esto i, osobeno vo metropolite i golemite gradovi, pa ottamu vo svojata su{tina se smetaat kako problem na urbanite sredini 1209 - Brojot na recidivistite me|u maloletnite delinkventi e dosta izrazen,1210 i, {to e od osobeno zna~ewe prili~no golem e brojot na polnoletnite storiteli koi{to svojata "kriminalna kariera" ja zapo~nale kako maloletnici. Vo taa smisla Milutinovi} naglasuva, deka maloletni~kata delinkvencija pretstavuva naj~est rezervoar od koj se regrutiraat kriminalcite me|u vozrasnite lica,1211 a Kajzer, deka "maloletni~kiot kriminalitet od denes" e zna~aen kako mo`en "kriminalitet na vozrasnite od utre".1212 - Na maloletni~kata delinkvencija í se posvetuva posebno i se pogolemo zna~ewe i ottamu {to pretstavuva posebna op{etstvena pojava so ogled deka vo site zemji prose~nata starost na mladite koi se oddavaat na vakvo povedenie se spu{ta se ponisko. - Poslednata zna~ajna karakteristika na maloletni~kata delinkvencija treba da se bara vo merkite koi op{etstvoto gi prezema za 1208

Vidi: [eparovi}, Z op. cit. str. 217 i Milutinovi}, M. op. cit. str. 245246. Spored Kajzer, "Imotnite i soobra}ajnite kaznivi dela ja so~inuvaat glavninata od slu`beno otkrieniot maloletni~ki kriminalitet. Sepak grabe`ite, iako prete`no sitni, telesnite povredi, navredite, naru{uvawata na ku}niot mir, siluvawata, o{tetuvawata na predmeti, a pred sî narkodeliktite, vo povoeniot period poka`uvaat najgolemi stapki na porast. Osven toa, prestapni{tvoto na mladite lu|e - vo sporedba so vozrasnite - pove}e se projavuva kako nasilni~ki kriminalitet. Ova, inaku, ne va`i za `enskite maloletni lica. Op{to zemeno, tie pomalku zapa|aat vo kriminal, i toa glavno, kako sitni kradci." Kajzer, G. op. cit. str. 273. 1209 Milutinovi}, M. op. cit. str. 247. Vidi i: Todorovi}, A. Urbanizacija i maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istra`ivanja, Beograd, str. 46-61; Todorovi}, A. Posebni oblici aktivnosti za maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 303322; Todorovi}, A, Sociologija maloletni~ke bande, Novi Sad, 1973. 1210 Vidi: Coti}, D. Kriminalitet maloletnika sa posebnim osvrtom na recidivizam, JRKKP, Beogard, 1956/4 i 1967/2; Skaberne, B. Recidivizam maloletnika i mjere za njegovo sprer~avanje u suzbijanju u socijalisti~kim zemjama, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 304-316; 1211 Milutinovi}, M. op. cit. str. 243. 1212 Kajzer, G. op. cit. str. 272.

652

nejzinoto spre~uvawe. Vo vrska so spravuvaweto so maloletni~kata delinkvencija, vo svetot kako i vo na{i priliki se postavi pra{aweto od postoeweto na posebno maloletni~ko krivi~no pravo, adekvatno na nekoi stranski iskustva. 1. POIM NA MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA

Vo opredeluvaweto na poimot na maloletni~kata delinkvencija vladee golemo {arenilo koe denes mo`e da se vidi od brojnite termini {to za ozna~uvawe na istata su{tina se sre}avaat kako vo kriminolo{kata taka i krivi~nopravnata teorijata voop{to. Taka, pokraj za nas najprifatliviot izraz maloletni~ka delinkvencija, ova kriminalno odnesuvawe se ozna~uva i kako maloletni~ki kriminalitet, maloletni~ko prestapni{tvo, vospitna zapu{tenost i sl. Ni nositelite na ovie povedenija ne se po{tedeni od najrazli~ni nazivi kako {to se: kriminalci, delinkventi, vospitno zapu{teni maloletnici, huligani, moralno propadnati maloletnici i sl. Pritoa, i ovde, kako vpro~em i kaj opredeluvaweto na poimot na kriminalitetot, se odi vo premnogu ekstenzivno tolkuvawe na ovoj poim, taka {to postojat obidi pokraj protivpravnite povedenija na maloletnicite opredeleni so KZ, da se pomestatat i asocijalnite i drugi povedenija na maloletnicite.1213 Vo taa smisla e sro~ena definicijata na Ja{ovi}, koj veli deka "Prestapni~koto povedenie na mladite e sekoe povedenie na poedinec ili na grupa na mladi koe e protivop{testveno, odnosno op{testveno neprifatlivo, t.e. so koe se kr{at pravnite i moralnite normi na opredeleno op{testvo i koi, koga toa e op{testveno vidlivo predizvikuvaat spontano ili organizirano op{testveno rea|irawe so namera da se za{titat op{testvenite dobra i vrednosti kako i samite akteri na takvoto povedenie.1214 Nasproti vakvata {iroka opredelba, moj stav e 1213

"Vakvoto {iroko sfa}awe se zasnova vrz pro{iruvaweto na poimot na maloletni~kata delinkvencija na site devijacii vo povedenieto na mladite lu|e kako {to se: socijalna neprilagodenost vo naj{iroka smisla na zborot, skitawe, pu{ewe na u~ili{te, begawe od semejstvoto i od u~ili{teto i sli~ni povedenija, koi ~esto izleguvaat od ramkite na zakonskite limitacii kako i onie aktivnosti {to se inkriminirani so normite na materijalnoto krivi~no zakonodavstvo"... "Vo ramkite na ovoj koncept se sre}ava i podelbata na socijalno neprilagodenite mladinci na preddelinkventi i delinkventi koja vo osnova se bazira na zakonskata limitacija. Milutinovi}, M. op. cit. str. 239. 1214 Ja{ovi}, op. cit. str. 61. I [eparovi} dosledno na svojata opredelba na kriminalitetot, zboruva za maloletni~ki kriminalitet {to go opredeluva kako vr{ewe krivi~ni dela od strana na maloletni lica so ogled na krivi~nopravnite normi, a poimot maloletni~ka delinkvencija go opredeluva

653

deka maloletni~kata delinkvencija, ednakvo kako i kriminalitetot na vozrasnite, treba da se opredeli vo nejzinata potesna smisla, {to zna~i deka so nea se opfa}aat krivi~nite dela opredeleni so krivi~noto zakonodavstvo i toa samo onie {to i za vozrasnite pretstavuvaat krivi~ni dela. Opravduvaweto na ovoj stav, kako {to ispravno istaknuva Milutinovi}, se nao|a vo ograni~uvaweto na maloletni~kata delinkvencija na dejnosti koi se inkriminirani so pozitiven krivi~en zakonik i ottamu {to kaznenata politika bara jasni i precizno opredeleni poimi, li{eni od difuznost i relativnost.1215 Pritoa, ne se protivime na stojali{teto na navedeniot avtor deka poimot vospitna zapu{tenost mora da zna~i samo li{uvawe na mladite od vospitna gri`a i deluvawe, t.e. otsustvo na svesno, plansko i celishodno vlijanie vrz nivniot razvoj i formirawe.1216 Za sosema ispraven go smetame negoviot stav deka poimot op{testvena neprilagodenost vo svoeto osnovno zna~ewe pretstavuva nesupeh na opredelena li~nost ili grupa da se prilagodat (adaptiraat) na dadenite op{testveni priliki i uslovi.1217 Vo literaturata se smeta deka prviot zakon za maloletni~ka delinkvencija e donesen od dr`avata Ilinois vo SAD (1899),1218 po

kako zbir na site onie povedenija so koi mladite vo razvoj otstapuvaat od normite na povedenieto vo op{testvoto. [eparovi}, Z. op. cit. str. 220. 1215 Milutinovi}, M. op. cit. str. 241. 1216 Ja{ovi}, op. cit. str. 35. Sporedi: A~imovi}, Lj. Vaspitna zapu{tenost i pojave kriminala kod maloletnika, Narodna milicija, Beograd, 1954/3, str. 43-48 i Jovanovi}, V. O nekim dru{tvenim korenima vaspitne zapu{tenosti i kriminaliteta maloletnika, 13 Maj, Beograd, 1966/7-8, str. 680-685. 1217 Ja{ovi}, op. cit. str. 39. 1218 Vo ovoj zakon (An Act to Regulate the Treatment and Control of Dependent, Neglect and Delinquent Children) se veli deka "Delinkventno e sekoe ma{ko dete pomlado od 17 godini, odnosno koe prekr{ilo koj i da e zakon na Ilinois ili e nepopravlivo, ili svesno se dru`i so kradci, opasni ili nemoralni lica, ili koe bez opravdana pri~ina ili bez odobruvawe na roditelot, staratelot ili nadzornikot, ja napu{ti ku}ata ili mestoto na `iveewe, ili raste vo indolentnost i zlostorstva, ili svesno posetuva ku}i koi se na lo{ glas, ili svesno posetuva mesta kade se igra komar, ili posetuva kafeani i sli~ni mesta kade {to se prodavaat alkoholni pijaloci, ili posetuva javni oblo`uvalnici i mesta kade {to se sobiraat crnoberzijanci, ili bezdelni~ejki talka po ulicite, okolu `elezni~kite stanici i koloseci, ili uskoknuva odnosno, se obiduva da uskokne vo voz vo dvi`ewe, ili vleguva vo vagoni i lokomotivi bez odobrenie, ili izgovara vulgarni zborovi ili pcosti na javno mesto ili vo blizina na nekoje u~ili{te, ili e vinoven poradi ne~esno ili naru{eno povedenie." Podocna do 1925 god. i ostanatite dr`avi postapno donesoa svoi posebni zakoni za maloletni~kite sudovi. Vidi: Mati}, O. Istoriski

654

{to sleduva{e donesuvaweto na posebni zakoni i vo drugi zemji.1219 ** Poseben zakon za maloletni~ka delinkvencija vo na{ata zemja ne postoi (nema nikakvo posebno inkriminirawe na protivpravnoto povedenie na maloletnicite), taka {to tie se krivi~no odgovorni i se kaznuvaat spored KZ na Makedonija i toa samo za onie dela za koi se odgovorni i polnoletnite lica. 2. STAROSNI GRANICI NA MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA

1. Biolo{ki aspekt na mladosta. Spored misleweto na psiholozite vo sozrevaweto na li~nosta se razlikuvaat pove}e fazi i toa obi~no: period na detstvo, predpubertet, pubertet i postpubertestski period, sekoja so posebi karakteristiki na li~nosta. Pritoa, ne mo`e da se ka`e deka sekoe dete podednakvo gi pominuva navedenite hronolo{ki periodi, za{to razvojot na site psihi~ki i somatski osobini ne e sekoga{ ramnomeren. 10 Pretpubertetot kaj devoj~iwata se smeta od 11-12 godina, a kaj mom~iwata od 12-14 godina i se karakterizira so sudir me|u detskite crti na li~nosta i crtite na maloletstvoto. Decata vo toj period po~nuvaat da se osamostojuvaat i ve}e da gi otfrluvaat avtoritetite. 20 Pubertetskiot period kaj devoj~iwata voobi~aeno trae od 12-15 godini, kaj ma{kite deca od 14-18 godini. Za toj period e karakteristi~no zabrzano i nesrazmerno rastewe na teloto, po~etok na deluvaweto na polovite `lezdi i mutacija. Ili, kako {to veli Hentig, "Mladosta e bina na tri golemi fizi~ki i mentalni krizi: krizata na pubertetot, krizata na rastewe i funkcionalnata kriza. Prva e krizata na pubertetot. Dobro poznatite somatski promeni tesno se povrzani so psihi~kite promeni. Sprotivstavenite sostojbi na duhot ja karakteriziraat mentalnata slika. Silniot nagon za lutawe e ubla`en so bolnoto ~ezneewe za ku}ata. Instinktot na samoodr`uvawe edna{ e potisnat, drugpat preterano izrazen. Postoi sklonost za neprikaz krivi~nopravnog polo`aja maloletnih u~inilaca krivi~nih dela, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2. str. 83. 1219 Taka, na primer, vo Anglija e donesen Zakon za maloletnici (Children Act) vo 1908 i 1933, 1938, 1952 i 1956, vo Belgija - Zakon za za{tita na decata (1912 i 1965), vo Norve{ka - Zakon za detska za{tita, (1928), vo Francija - Zakon za maloletni~ki sudovi (1912) zamenet so Uredba za deca delinkventi, od 2 fevruari 1945, vo Zapadna Germanija - Zakon za maloletni~ki sudovi (1923) i podocna Zakon za posebni sudovi za maloletnici (1952) i Zakon za sudovite za maloletnici (1953), vo [vedska - Zakon za detska za{tita (1960) itn. Lazarevi}, Lj. Neke karakteristike tretmana maloletnih u~inilaca krivi~ih dela u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 24. i Mati}, O. op. cit. str. 82-90.

655

posredni i celosni re{enija na site problemi: `estoka lojalnost sprema prijatelite i bezgrani~na omraza sprema neprijatelite. Postojnite avtoriteti, imaj}i go pritoa vo vid i op{testvoto i crkvata i semejstvoto, se otfrleni i izlo`eni na somnenie, dodeka istovremeno se poka`uva nova i svoevolna lojalnost sprema somnitelni voda~i. Vo ovoj period potajno se javuvaat mnogu mentalni rastrojstva. Brojkite za samoubistva i nesre}i rastat. Izgleda deka pubertetot gi mobilizira site mentalni i telesni slabosti na mladoto su{testvo do opasni isku{enija. Kaj mnogu poedinci pubertetot se prodol`uva ili ostanuva vo oblik na izrazen infantilizam. Nie sre}avame vozrasni lu|e so detsko lice i detski mentalitet. ^esto pubertetot ne zavr{uva pred sredinata na dvaesetatta godina. Ponekoga{ pubertetot ostanuva da `ivee so mentalnite obele`ja na ve~no dete i pokraj dolgata brada i starosta koja predizvikuva po~it. Ona {to go odbele`uva periodot od pubertetot do zrelosta ne e tolku koli~nikot na inteligencijata kolku {to e toa emotivnoto i volevoto dr`ewe. Nakratko, mo`e da se podr`i postavkata deka vistinskiot kriminalitet mo`e da bide tesno povrzan so organskata agresivnost na pubertetot i deka vo su{tina e simptom na pubertetskata kriza."1220 Site tie skokovi vo fiziolo{kiot razvoj kaj mladite lica predizvikuvaat silno ~uvstvo na nesigurnost. Tie po~nuvaat pove}e da razmisluvaat za sebesi, da me~taat. Vo `elbata pokraj silnoto ~uvstvo na fizi~ka mo}, da gi razvijat i sopstvenite psihi~ki sili tie ~esto se popre~eni od strana na avtoritetite koi{to tokmu zatoa gi otfrluvaat i kritikuvaat. Maloletnikot saka da se identifikuva so vozrasniot ~ovek vo onie dejstvija vo koi dotoga{ toa ne mo`el ili ne smeel da go pravi, a toa vo prv red se onie povedenija {to se ocenuvaat negativno. Poradi toa se veli deka vo toj period mladincite prezemaat lo{i naviki od vozrasnite pobrgu odo{to toa bi trebalo. Toa e period okarakteriziran so vnatre{na voznemirenost, `elba za patuvawe i avanturi, so silna emocionalnost i nerealna eroti~na naso~enost sprema postari lica od sprotivniot pol, spored me|usebnoto odbivawe na polovite od ista vozrast, i po samozadovoluvaweto. 30 Postubertetski period za devoj~iwata se smeta od 16-20, a kaj ma{kite od 18-24 godini. Toa period vo koj postepeno doa|a do izvesno sinhronizirawe me|u emocionalnite i racionalnite elementi vo kriti~en realizam. Postepeno zapo~nuva da se priznava avtoritetot na vozrasnite lu|e, vo prv red vo semejstvoto. So ovoj period zavr{uva procesot na sozrevaweto na poedinecot. 2. Sociolo{ki aspekt na mladosta. Se pretpostavuva deka semejstvoto mu e od pomo{ na na mladoto su{testvo. Me|utoa, namesto toa, decata ~esto se iskoristuvaat od strana na semejstvoto i se izlo`uvaat na novi opasnosti. Roditelite mo`at so postavuvawe na isklu1220

Hentig, H. op. cit. str. 171-172.

656

~itelni ograni~uvawa da predizvikaat i isklu~itelno sprotivstavuvawe od strana na decata, a so pretpostavuvaweto na ednoto dete pred drugoto, mo`e da go rasto~at edinstvoto na celoto semejstvo. ^esto semejstvoto ne e pristani{te kade {to se odmaraat du{ata i teloto, tuku leglo na nemiri vo koe cvetaat sudiri i ekonomski napnatosti. Ponekoga{ odnosot me|u tatkoto i sinot e pozategnat od odnosot do koj bi mo`elo da dojde me|u deteto i suroviot nadvore{en svet. Pod vakvi okolnosti edno aktivno, zdravo i mnogu ~uvstvitelno dete mo`e da svrti od patot i da se lizne vo kriminal, a nasproti nego - edno neagresivno, povle~eno vo sebe, pla{livo, vozdr`livo, nesamostojno i neenergi~no dete, mo`e da ostane nastrana od kriminalitetot.1221 3. Biolo{kiot i sociolo{kiot aspekt na mladosta se od izvonredno zna~ewe, za{to tokmu vo niv se pomesteni najzna~ajnite okolnosti za opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost na maloletnicite. So nivno posredstvo vo sekoja zemja se opredeluvaat gornata i dolnata starosna granica na krivi~nata odgovornost. Vo nekoi zapadni zamji i zemjite so Common Law sistem, iako razli~no, sekoga{ e utvrdena gornata starosna granica koja se dvi`i od 15 do 21 godina. Pritoa, mo`e da se ka`e deka vo prosek kako gorna granica na krivi~nata odgovornost e prifatena vozrasta od 18 godini.1222 [to se odnesuva do dolnata starosna granica na krivi~nata odgovornost, karakteristi~no e toa deka golem broj na zemji voop{to ne ja opredeluvaat, a vo onie vo koi taa e utvrdena naj~esto iznesuva 7 godini.1223 Toa zna~i deka vo tie zemji za maloleten delinkvent se smeta sekoe lice koe izvr{ilo krivi~no delo, ako se nao|a na vozrast me|u 7 i 18 godini, so taa razlika {to vo nekoi zamji od Azija i Afri1221

Henting, H. op. cit. str. 177-178. Vo najgolemiot broj zemji na Azija i Afrika krivi~noto maloletstvo zavr{uva so navr{eni 15 godini, a vo evropskite zemji gornata granica na maloletstvoto e pomestena vo starosniot interval od 15-18 godini. Taka vo Belgija krivi~noto maloletstvo zavr{uva so navr{uvaweto 15 godini, vo Grcija, Anglija i Polska so navr{eni 17 godini, vo Francvija Italija, Germanija, Jugoslavija, SSSR, [vajcarija i vo niza drugi zemji so navr{eni 18 godini. Nordiskite zemji i nekoi dr`avi na SAD go prifatile navr{uvaweto na 21 godinakako period na nastanuvawe na polnoletstvoto. Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 25. 1223 "Spored zakonodavstvata na najgolemiot broj aziski i afri~ki zemji krivi~no maloletstvo nastapuva so navr{eni 7-9 godini. Takov e slu~ajot so Irak, Jordan, Libija, Sirija, Egipet, itn. Vo najgolemiot broj evropski zemji (Germanija, [vajvcarija, Italija, Jugosalavija, Ungarija i niza drugi) prifateni se 14 godini kako vozrast koga nastapuva krivi~nata odgovornost. I vo skandinavskite zemji (Danska, Finska, Norve{ka) i vo nekoi federalni dr`avi na SAD, krivi~oto maloletstvo nastapuva na vozrast od 15 ili 16 godini." Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 25. 1222

657

ka, gornata starosna granica e spu{tena na 14, pa duri i na 12 godini, {to se opravduva so pobrzoto mentalno sozrevawe na maloletnicite vo tie dr`avi.1224 Vo na{ata zemja kako maloletnici vo krivi~nopravna smisla se smetaat lica od ma{ki i `enski pol na vozrast od 14 do 18 godini. Licata pod ~etirinaesetgodi{na vozrast se smetaat za deca i se krivi~no neodgovorni.1225 Zna~ajno e i toa deka krivi~no odgovnornite maloletnicite natamu se delat na pomladi (od 14 - 16 godini) i postari (od 16 do 18 godini) maloletnici. Na mladite maloletnici za izvr{eno krivi~no delo sudot mo`e da im izre~e samo vospitni merki, a na postarite maloletnici - vospitni merki, a za krivi~ni dela za koi vo KZ e propi{ana kazna zatvor nad 5 godini i kaznata maloletni~ki zatvor. 3. ETIOLOGIJA NA MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA

1. Koga e vo pra{awe etiologijata na maloletni~kata delinkvencija ona {to zaslu`uva prioriteno da se podvle~e e soznanieto deka pokraj op{tite pri~ini koi se zaedni~ki za site vidovi na kriminalno povedenie, postojat i posebni pri~ini uslovi i povodi koi osobeno se specifi~ni za ovoj vid na negativno odnesuvawe. So drugi zborovi, vrz pojavata na maloletni~kata delinkvencija op{tite pri~ini i uslovi deluvaat vo ednakva mera kako i kaj drugite vidovi na kriminalitet, me|utoa pokraj niv postojat i posebni okolnost koi go ostvaruvaat svoeto re{ava~ko vlijanie tokmu vrz obemot, strukturata i dimnamikata na delinkvencijata. Me|u niv nu`no e posebno da se istakne vlijanieto na semejstvoto, u~ili{eto i koristeweto na slobodnoto vreme. 10 Na semejstvoto voobi~aeno mu se prefrlaat site poznati nedostatoci koga vo nego ja nema potrebnata atmosfera za pravilen razvoj na li~nosta na maloletnikot.1226 So ogled na negovoto nesomne1224

"Ima li me|utoa, opravduvawe toa {to krivi~noto maloletstvo na primer, vo Iran nastapuva so navr{eni 11 godini, vo Irak so 7, a vo Jordan so 9 godini. Ili, dali vo pogled na gornata starosna granica na krivi~noto maloletstvo da bide prifatena ednakva vozrast vo Francija, Tajland i Meksiko." Lazarevi}, Lj. op. cit. str.26. 1225 Za kriminalitetot na decata vidi: Bajer, M. i dr. Izvr{ioci krivi~nih dela mla|i od 14 godina, Pravni fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu, Zagreb, 1975. i Pihlar, S. Oblici prestupni{tva dece i uspe{nost mera prema deci prestuopnicima, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 435-452. 1226 "Za maloletni~kata delinkvencija e posebno va`en faktorot na semejnata sredina. Angliskiot kriminolog i psiholog Sttot vo delot delinkvencija i ~ove~kiot karakter gi istaknuva slednive okolnosti koi vlijaat na maloletni~kata delinkvencija vo vrska so semejnite sostojbi: bolest na rodi-

658

no zna~ewe i za uslovuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie kaj ostanatite ~lenovi na semejstvoto na ovoj problem poopstojno }e se zadr`ime podocna. 20 Na u~ili{teto denes so pravo mu se prefrla deka svoite usilbi i programi sî pove}e gi naso~uva kon pru`awe na obrazovni sodr`ini, a se pomalku vo nasoka na vospituvawe na mladinata i vgraduvawe moralni normi, stavovi i pozitivni karakterni crti vo li~nosta na maloletnikot i nivno podgotvuvawe da vodat op{testveno korisen `ivot, kako i kon izgradba na sposobnosti so koi }e mo`at uspe{no da im se sprotivstavat na negativnite sili i vlijanija so koi sekojdnevno }e se sre}avaat vo `ivotot. Metodite na rabota, brojot, sostavot i stru~nosta na nivniot kadar, a osobeno opremenosta so laboratorii, fiskulturni sali i tereni i nastavni pomagala se vo golem ras~ekor so vistinskite potrebi na obrazovniot i vospitniot proces. Kon seto toa se nadovrzuvaat i maliot broj na u~ili{ta {to vodi kon prenatrupani oddelenija od po 35-40 u~enici vo edno oddelenie. Seto toa uka`uva deka osnovnite i srednite u~ili{ta kako i celokupniot sistem na obrazovanie ne e ve}e vo soglasnost so potrebite i barawata na op{testvoto. Tie ednostavno ne mo`at da gi zadovolat raste~kite potrebi na op{to vospituvawe, a najmalku da pretstavuvaat vistinska alternativa na izgubenata vospitna uloga na semejstvoto i da pridonesuvaat kon sozdavaweto na moralno stabilni i op{testveno prilagodeni li~nosti.1227 30 I najposle, osnovnite zabele{ki {to se odnesuvaat na koristeweto na slobodnoto vreme od strana na mladite se odnesuva na nedovolnata gri`a na op{testvoto da sozdade soodveten broj na op{testveni organizacii i ustanovi koi }e nastojuvaat da go opfatat sekoj mlad ~ovek i da mu pru`at mo`nost da go minuva svoeto slobodno vreme vo korisni aktivnosti. Ako takvite organizacii i ustanovi ne postojat ili gi nema vo dovolna mera, mladite nu`no i se prepu{taat na stihijata na ulicata i na isku{enijata na koi te{ko mo`at da im odoleat. Na toj na~i se sozdavaat uslovi za pojava na maloletni~ki grupi i batelite, raspravii na roditelite, ~uvstvitelno otu|uvawe na decata od roditelite, polo`bata na nesakani i diskriminirani deca, nezadovolitelnata semejna sredina, t.e. nesposobnost na roditelite za vr{ewe na roditelskite funkcii, semejstvo so pregolem broj na deca, edinec vo semejstvoto, necelosno semejstvo (poradi prekin na brakot), tn, negativni semejstva (alkoholizam, prostitucija, kriminal), semejstvo so celosno nepodoben stan i bez najnu`en prostor za igra i zabava na decata." [eparovi}, Z. op. cit. str. 222.. Vidi i: Marinkovi}-Pejovi}, D. Mesto i uloga porodice u suzbijanju prestupni{tva kod maloletnika, Narodna milicija, Beograd, 1958/5, str. 3-11; Konstatinovi}-Vili}, S. Porodivca i delinkvencija maloletnica, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 229-310; 1227 Vidi: Debuyst, Chr. i L. de Bery, [kola i maloletni~ka delinkvencija na temelju nekoliko belgiskih istra`ivanja, Izbor, Zagreb, 1963/2.

659

ndi1228 vo koi se smisluvaat planovi glavno za destruktivni aktivnosti.1229 Racionalnoto koristewe na slobodnoto vreme denes pretstavuva bitno etiolo{ko pra{awe, osobeno za maloletnicite, so ogled deka ima pove}ekratno empirisko doka`ano zna~ewe vo nivniot razvoj. Slobodnoto vreme ima rekreativna, zabavna, razvojna (razvivawe na ~ovekovata li~nost), op{testvena i, se razbira, edukativna uloga.1230 Dobroto organiziranoto i racionalno iskoristenoto slobodno vreme ima nesomnena preventivna funkcija vo suzbivaweto na negativnite porivi kaj mladite, taka {to ne postoi op{testvo koe na ovoj problem ne mu posvetuva soodvetno vnimanie. Nakratko, toa pretstavuva vremenska ramka koja treba vistinski da se iskoristi i da se ispolni so bogati sodr`ini koi pretstavuvaat pozitivni vospitni aktivnosti i vlijanija {to }e gi soprat devijantnite i delinkventnite povedenija na mladite. Ottamu, so pravo se veli deka samo op{testvata {to ovoj problem go re{avaat na relativno zadovolitelen na~in mo`at uspe{no da se spravat so prenaso~uvaweto na agresivnosta na mladite vo op{testveno polezna nasoka.1231 Pritoa, se rabira deka stanuva zbor za 1228

Maloletni~kite bandi se javuvaat vo mnogu zemji: vo Anglija "teddy boys," vo [vedska "skunna foke," vo Polska i Ruskata Federacija "huligani," vo Francija "blousons noir," vo Italija"vitelloni", vo Germanija "Halsbstraken," vo Avstralija, "boodgies" i "vidgies," a vo Japonija "tayo zoku." Milutinovi}, M. op. cit. str. 248. Od {eesetitte godini, najprvin vo Velika Britanija i Germanija, a potoa i vo drugi evropski zemji, spored svojata ekstremnost i agresivnost, posebno mesto zazemaat maloletni~kite bandi nare~eni "Skin Heads" (izbri~eni glavi) vo koi ~lenuvaat fa{isti~ki i rasisti~ki orientirani maloletnici. Vidi: Konstantinovi} - Vili}, op. cit. str. 184. 1229 Za ovoj etiolo{ki problem vidi pove}e kaj: Ja{ovi}, @. Pojam i zna~aj slobodnog vremena s posebnim osvtrtom na osobenosti slobodnog vremena mladih, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 393-410. 1230 "Slobodnoto vreme ja razbiva monotonijata, vnesuva vedrina i ja ovozmo`uva li~nata afirmacija i potvrduvawe na op{testveno prifatliv na~in. Toa ovozmo`uva zadovoluvawe na izvesni emocionalni i drugi potrebi, osobeno vo ramkite na grupnata dinamika i aktivnosti". Ja{ovi}, @. Uloga slobodnog vremena u resocijalizaciji maloletnih prtestupnika, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 42. 1231 "Imaj}i go predvid pozitivnoto i negatiovno deluvawe na sodr`inite na slobodnoto vreme, sekoe organizirano op{testvo vlo`uva usilbi vo nasoka na razvivawe i naso~uvawe na pozitivnite interesi, sklonosti i sposobnosti na mladite i istovremeno sozdava i objektivni, prostorni i drugi uslovi za nivno projavuvawe i zadovoluvawe vo slobodnoto vreme. Tamu kade {to toa vo dovolna mera ne e slu~aj, slobodnoto vreme na mladite mo`e da bide prazno vreme, vreme na dosada i mrzlivost, toa stanuva pogoden prostor

660

programirano i organizirano slobodno vreme vo koe mo`at da dojdat do izraz pozitivnite dispozicii i interesi na sekoj maloletnik.1232 2. [to se odnesuva do li~nite karakteristiki na maloletnite delinkventi, od dosega{nite istra`uvawa mo`e da se izvle~e zaklu~ok so koj retko koj ne se soglasuva, a toa deka biolo{kite i psiholo{kite promeni koi se javuvaat vo fazata na nivniot razvoj i specifi~niot status i uloga koja e povrzana so nivnata vozrast poznata kako pubertet i adolescencija vo golema mera go opredeluvaat nivnoto povedenie. Poradi seto toa, sumarno zemeno, ovie lica poka`uvaat: 10 pogolema labilnost, 20 zazemaat negativisti~ki stavovi sprema sî i kon sekogo (se sprotivstavuvaat i bunat protiv sekakov avtoritet), 30 nivnoto povedenie e nekontrolirano i, vo prv red, diktirano od golemata potreba i `elba za afirmacija na sopstvenata li~nost (subjektivizam i egocentri~nost), 40 golema `elba da se svrti vnimanieto kon sebe (posebno oblekuvawe, istaknuvawe na fizi~kata sila, posebno povedenie) 50 dominirawe na emocionalnoto nad racionalnoto povedenie, 60 izrazena sugestibilnost i sklonost kon imitacija, 70 slab otpor kon nadvore{nite vlijanija vo odnos na negativnoto i zabranetoto, 80 nezrelo rasuduvawe koe ~esto e odraz na nesredena emocionalna du{evna sostojba. Zna~ajna karakteristika za golem broj na maloletni delinkventi e i minlivosta, epizodnosta i kratkotrajnosta vo vr{eweto na deliktite vo maloletstvoto.1233 3. Seto ona {to dosega go navedovme nesomneno ja istaknuva neophodnosta od prodlabo~eno istra`uvawe na ovie pojavi za dobivawe takvi soznanija {to instrumentalno mo`at da se koristat kako siguren patokaz vo spre~uvaweto i suzbivaweto na maloletni~kata delinkvencija. Koga se raboti za na{ata op{testvena stvarnost ne mo`e da se ka`e deka vakvi usilbi ne postojat. Naprotiv, vrz ovoj plan postojat brojni i uspe{ni obidi koi se preto~eni vo poedine~ni i grupni nau~ni studii i monografii, parlamentarni raspravi i odluki, osvrti i analizi na pravosudni organi, centrite za socijalni raboti, ustanovite za izvr{uvawe na vospitnite merki i kaznata maloletni~ki zatvor i drugi op{testveni subjekti koi se anga`iraat kako vo sogleduvaweto na ovaa pojava taka i vo predlagaweto na mo`ni re{enija i ostvaruvaweto na konkretni akcii za nejzinoto spre~uvawe. Me|utoa, barem dosega, mo`e da se zabele`i i toa deka site ovie usilbi naj~esto se dvi`ea na poleto na otkrivaweto na fenomenolo{kite i etiolo{kite problemi na nivoto na op{tata maloletni~ka delinkvencija i za deluvawe na razni negativni faktori, za prezemawe na "podvizi" i prifa}awe na asocijalni obrasci na povedenie." Ibid, str. 36. 1232 Za prevencijata na ovoj kriminalitet vidi po{iroko, Sulejmanov, Z. Kriminalna politika, str. 436 i natamu. 1233 Kajzer, G. op. cit. str. 274.

661

vo taa smisla glavno kon predlagawe na op{ti kriminalnopoliti~ki nasoki vo nejzinoto preventivno i represivno suzbivawe. Na toj na~in, za razlika od istra`uvaweto na kriminalitetot na polnoletnite lica kade {to e otideno mnogu podaleku, na ova podra~je retko se slu~uva empiriskite usilbi da se spu{tat na nivoto na posebnoto, odnosno vrz istra`uvaweto na konkretnite oblici na maloletni~kata delinkvencija. Re{avaweto na ovoj zna~aen i slo`en problem bara seopfaten, edinstven, usoglasen op{testven anga`man na site instirucii, zaednici i strukturi koi na bilo koj na~in, vo bilo koj period i so koi i da e sredstva se zanimavaat so socijalna rabota (semejstvoto, predu~ili{nite ustanovi, u~ili{tata, centrite za socijalna rabota, medicinskite ustanovi, organite na progonot, sudovite, penitencijarnite ustanovi, mladinskite organizacii) za da se ostvari celosno, sistemsko i kontinuirano vlijanie kon socijalizacija na li~nosta.

662

IV DEL KRIMINALNA ETIOLOGIJA

663

664

GlavaI EGZOGENI FAKTORI I. KRIMINOGENI FAKTORI 1. Vo zavisnost od svojata pojdovna koncepcija golem broj od sovremenite kriminolo{ki teorii za osnoven predmet na svojot interes go zele kriminalitetot kako poedine~na pojava (teorija na faktori) ili kako isklu~itelno masovna pojava (funkcionalizmot). Metodolo{ki gledano toa ne e vo soobraznost so odnosot na bitnoto i nebitnoto, posrednoto i neposrednoto, op{toto, posebnoto i poedine~noto i se kosi so materijalisti~kiot pristap vo negovoto etiolo{ko objasnuvawe. Zatoa, na ova mesto e zna~ajno da se objasni edno klu~no etiolo{ko pra{awe koe cvrsto proizleguva od dinami~kiot teoretski i metodolo{ki pristap. Toa pra{awe se odnesuva na utvrduvaweto na poimot i podelbata na kriminogenite faktori. Preku nivnata podlaboka analiza vo svetlinata na dinami~niot koncept na kriminalitetot mo`e istovremeno da se sogleda zna~eweto i na drugite materijalisti~ki principi. [to se odnesuva do ovoj problem vo kriminolo{kata literatura koja{to dominira{e na podra~jeto na biv{ite jugoslovenski prostori, {to zna~i i kaj nas, postoe{e edinstveno i jasno iskristalizirano stojali{te {to go utvrduva poimot na kriminogenite faktori. Spored toa stojali{te, kriminogenite faktori pretstavuvaat site onie okolnosti i vlijanija {to preku svoeto zaemno i povrzano etiolo{ko deluvawe go predizvikuvaat kriminalnoto povedenie. Te{kotii nastanuvaa toga{ koga treba{e da se napravi podelba na ovoj {irok kompleks od kriminogeni vlijanija. Vo taa smisla se pravea i natamu se pravat brojni podelbi koi vo osnova trgnuvaat od sosema ispravni pojdovni kriteriumi. Me|utoa, vo nastojuvaweto da se osvetlat opredeleni vrski i odnosi, vo tie podelbi ~esto se zaborava{e na celinata na kauzalnata i deterministi~kata uslovenost. Vo nastojuvawe da ne se ispu{ti ovoj va`en aspekt na prifatenata koncepcija za {iro~inata na deterministi~kata uslovenost na kriminalnite povedenija, vo {to, se razbira, dominantno mesto í pripa|a na kauzalnata uslovenost, nam ni se ~ini deka e najadekvatna onaa podelba {to site kriminogeni faktori gi deli na egzogeni (objektivni) i endogeni (subjektivni). So ogled na nejzinoto zna~ewe za sestrano izu~uvawe na kriminalitetot i nie na ova mesto ja prifa}ame kako glavna pojdovna osnova. Ova, me|utoa, ne zna~i deka na koj i da e na~in ja osporuvame 665

teoretskata i prakti~nata vrednost na drugite podelbi na kriminogenite faktori, podelbi {to sodr`at zna~ajni elementi za razbirawe na oddelni aspekti na kriminalitetot voop{to i negovite oblici posebno. Vo ovaa glavna podelba na opredelen na~in samo se sumpsumiraat drugite vidovi na podelbi. Vo nejzini ramki drugite podelbi, vsu{nost, samo pokonkretno uka`uvaat na oddelni "mehanizmi" na kauzalno deluvawe i na toj na~in pocelosno go osvetluvaat dinami~kiot pristap kon kriminalitetot. 2. Podelbata na objektivni i subjektivni kriminogeni faktori, vsu{nost, uka`uva na kriminogenite okolnosti kako: - na pri~ini, uslovi i povodi na kriminalnoto odnesuvawe, - na nivnata sukcesivna (vremenska) i genetska povrzanost i - na nivnata kvantitativna i kvalitativna opredelenost. 10 Za nejzino polesno i uspe{no razbirawe bitno e najprvin da se opredeli ulogata na kriminogenite faktori vo odnos na merata vo koja tie pridonesuvaat za pojavata na kriminalitetot t.e. stepenot na intenzitetot na nivnoto vlijanie. Posmatrano od tie pozicii pod poimot pri~ini na kriminalnoto odnesuvawe se podrazbiraat onie re{ava~ki kriminogeni faktori bez ~ie dejstvo ne mo`e da nastane posledicata (krivi~noto delo). Tie se zbir na dovolni uslovi vo koi nu`no se javuva kriminalitetot i kako takvi uka`uvaat na negovata kauzalna povrzanost so opredeleni nadvore{ni vlijanija. 20 No, iako tie kauzalni odnosi i vrski se tretiraat kako osnovni i najbitni za pojavata na kriminalitetot, vrz tie povedenija svoe vlijanie ostvaruvaat i drugi faktori koi nemaat neposreden pri~insko posledi~en karakter. Toa se vlijanijata {to na opredelen na~in mu prethodat na uslovuvaweto na kriminalnoto odnesuvawe i se narekuvaat uslovi na kriminalitetot. Tie uslovi sami po sebe ne se dovolni da go predizvikaat kriminalitetot, tuku samo go ovozmo`uvaat: go olesnuvaat i zabrzuvaat deluvaweto na pri~inskite faktori. Me|utoa, i pokraj toa {to tie ne mo`at da bidat dovolni za predizvikuvawe na nova op{testvena pojava, na uslovite ne mo`e da im se odre~e nivnata dominira~ka i aktivna uloga. So ogled na nivniot karakter na dopolnitelna, pridonesuva~ka sila tie uka`uvaat deka bez nivnoto vlijanie pri~inskite faktori ne mo`at sami da ja predizvikaat posledicata. Ottamu }e re~eme, deka edna pojava (A) e uslov na nekoja druga pojava (B) ako taa zavisi od nejzinoto postoewe bilo vo celost ili vo koj i da e svoj del, odnosno so koja i da e svoja kvalitativna karakteristika. Ili poprecizno: A e uslov na B, ako vo otsustvo na A, pojavata B ne bi se slu~ila na ist na~in ili voop{to ne bi se slu~ila . 30 Povodi na kriminalnoto povedenie se onie nadvore{ni vlijanija {to gi pottiknuvaat ve}e sozdadenite vnatre{ni (psihi~ki)

666

uslovi da dobijat nadvore{na manifestacija.1234 Toa se, vsu{nost specifi~ni uslovi ~ie vlijanie se javuva posledno vo ovozmo`uvaweto na dejstvoto na pri~inite. Povodot samo olesnuva nekoj od skrieno postojnite pri~inski faktori da stapi vo otvoren oblik na deluvawe.1235 Tie go olesnuvat i zabrzuvaat razvojot i razre{uvaweto na motivite na subjektite na kriminalnoto odnesuvawe. So ogled na izlo`enoto, kako pri~ini ili kako re{ava~ki kriminogeni faktori bez ~ie dejstvie ne mo`e da nastane kriminalniot akt, treba da se tretiraat site onie nadvore{ni vlijanija {to pretstavuvaat takva op{testvena pojava od ~ii protivre~nosti storitelot gi crpi svoite vnatre{ni sprotivnosti. Kauzalnite vlijanija proizleguvaat od negativnoto dejstvo na op{testvenite pojavi kako {to se:  siroma{tvoto - bogatstvoto,  nevrabotenosta,  industrijalizacijata i urbanizacijata: migracii,  specifi~nite krizni, nevoobi~aeni i vonredni okolnosti (tranziacija),  obrazovanieto,  religijatata,  rastroenoto semejstvo,  vospituvaweto,  vlijanieto na sociopatolo{kite pojavi: alkoholizam, narkomanija, hazard, prostitucija i sl. Kako uslovi ili kako dopolnitelni kriminogeni faktori na kriminalitetot treba da se tretiraat:  raznovidnite okolnosti kako {to se raspolagaweto so nekakvi sredstva, polo`ba, mo}, zanimawe i znaewe za izvr{uvawe na odnosno krivi~no delo, kako i situacioni pogodnosti no}, magla i drugi raznovidni vremenski priliki i sl.  nedovolnata razvienost na stopanskiot i pravniot sistem,  neadekvanoto odbirawe i rasporeduvawe na kadrite vo dr`avnata administracija,  nepridr`uvaweto vrz principite na zakonitost vo rabotata na odelni organi i institucii,  slabata organizacija i efikasnost na op{testvenata kontrola,  nefunkcionirawe na za{titnite (preventivnite) mehanizmi,  vlijanieto na sredstvata na masovna komunikacija,  slabata organizacija i nekreativnoto koristeweto na 1234

Ja{ovi}, @. Kompleksan i dinami~ki marksisti~ki pristup etiologii prestupni}kog pona{anja mladih, JRKKP, Beiograd, 1977/3. 1235 Mili}, V. Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1978, str. 643.

667

slobodnoto vreme osobeno na mladite lica,  nedovolnata budnost i opreativnost na organite na krivi~niot progon,  neadekvatnosta i neefikasnosta na penitencijarniot tretman i sl. I na krajot kako povodi ili kako kriminogeni faktori vrzani za neposrednata odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo naj~esto se pojavuvaat i obi~no se smetaat: pridonesot na `rtvata i na treti lica koi se izrazuvaat kako predizvikuvawe ili odr`uvawe na razni konflikti i razli~ni situacii:  od strana na `rtvata: zakani, uceni, navredi, fizi~ki napadi i drugi provokacii, i drugi odnesuvawa na `rtvata na krivi~noto delo  od strana na treti lica: a) nagovarawe, sovetuvawe, naso~uvawe, poddr`uvawe vo namerata, sozdavawe natprevaruva~ki duh, molba, iznesuvawe razni dezinformacii i lagi, predizvikuvawe qubomora i drugi somnenija, predizvikuvawe razni raspravii, tu|a emotivnost - so`aluvawe, izrazena zloba, netrpelivost i neprifa}awe, sozdavawe depresivni sostojbi i lo{o raspolo`enie kaj `rtvata, b) poddr`uvawe opredeleni negativni osobini (impulzivnost, agresivnost i sl.) kaj storitelot.1236 3. Na ova mesto treba da se naglasi deka razlikuvaweto na kategoriite pri~ini, uslovi i povodi kako kriminogeni faktori ima svoe analiti~ko zna~ewe poradi nivniot relativen karakter. So ogled na toa {to kriminalitetot e slo`ena op{testvena pojava ne mo`e strogo da se razgrani~i intenzitetot na nivniot realen pridones za negativnoto op{testveno povedenie. Imeno, vlijanieto {to vo edna prilika imalo dejstvo na uslov ili povod vo opredelena situacija mo`e da pretstavuva pri~ina na kriminalitetot. Taka, na primer, nagovaraweto da se izvr{i ubistvo kaj krvnata odmazada, mo`e da ima sila na pri~ina. Toa zna~i deka eden, ili edna ista grupa na okolnosti vo razli~ni uslovi mo`e da se javi vo sosema razli~na uloga. Na toj na~in vo nekoi slu~ai edna deterministi~ka uslovenost na pojavite mo`e da stane 1236

Dejstvoto na povodite vo donesuvaweto na odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo zavisi od svojstvata na li~nosta i nadvore{nite okolnosti koi naveduvaat kon taa odluka. Poznato e deka licata kaj koi pove}e se izrazeni kriminalni sklonosti i naviki polesno se re{avaat za izvr{uvawe na krivi~ni dela. Kon takva odluka niv mo`at da gi navedat i nezna~itelni povodi, dodeka vo slu~aj na drugi lica se bara predizvikuvawe so pogolem intenzitet na dejstvo. Vo oddelni situacii, isto taka, mo`e da se slu~i da deluvaat pove}e povodi. Takvite situacii mo`at da navedat kon kriminalno povedenie i lica kaj koi vo pogolema mera ne se izrazeni antiop{etestveni naviki i sklonosti. Milutinovi}, M. op. cit. str. 315.

668

kauzalna i obratno, vo drug splet na okolnosti kriminogenite faktori mo`e da imaat uloga samo na deterministi~ko vlijanie {to ne e pri~inski - posledi~no usloveno taka {to pretstavuvaat samo uslovi i povodi za pojavata. Ottuka, sekoe apriorno opredeluvawe na op{tata uloga na pri~inite, uslovite i povodite na kriminalitetot e proma{ena i zaludna rabota. Ova, me|utoa, ne zna~i deka nivnata uloga ne mo`e da se opredeli, tuku samo toa deka takvoto opredeluvawe e mo`no edinstveno preku konkretni empiriski istra`uvawa, i toa samo na oddelni oblici na kriminalitetot. 4. Dosega utvrdivme deka vrz javuvaweto na kriminalitetot dejstvuvaat mnogubrojni op{testveni faktori koi mo`at da ostvarat opredeleno pri~insko ili deterministi~ko dejstvo.1237 Me|utoa, za da gi opfatime site kriminogeni faktori ni nedostasuva u{te edno bitno vlijanie. Bez toa vlijanie ne mo`e da se kompletira podelbata na objektivni i subjektivni kriminogeni faktori, a toa proizleguva, od edna strana, od osobinite na li~nosta na storitelot na kriminalnoto povedenie i toa vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Prvite kriminogeni vlijanija, zaedno so dosega navedenite kriminogeni faktori spa|aat vo sferata na kauzalnoto i deterministi~koto objasnuvawe na pojavata na kriminalitetot, a vtorite vo sferata na negovoto deterministi~ko objasnuvawe. Preku analizata na nivnoto deluvawe mo`eme da konstruirame {ema na objektivni i subjektivni faktori koja istovremeno ni ja poka`uva i op{tata kauzalna i deterministi~ka sfera na uslovenosta na kriminalnite povedenija. [emata, koja ja pomestivme na slednata stranica, jasno uka`uva deka vrz pojavata na kriminalitetot svoe vlijanie ostvaruvaat mnogubrojni kriminogeni faktori {to proizleguvaat kako od op{testvoto taka i od osobinite na li~nosta na storitelot vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Me|utoa, za nau~noto poznavawe ne e dovolna samo konstatacijata za postoeweto na kriminogenite faktori. Bez edna celosna analiza na nivniot kvalitet i kvantitet, nivnata zaemna povrzanost i sukcesivno i genetsko dejstvo, nivnoto golo nabrojuvawe bi izgubilo sekakva smisla i zna~ewe. No, pred da se vpu{time vo podrobna analiza na celinata na ovaa podelba, najprvin ni se ~ini neophodno da gi objasnime nejzinite novovneseni komponenti.

1237

Kategorijata na determinizmot e poop{ta i po{iroka od poimot na pri~inosta. Osnovnite deterministi~ki aksiomi se 1 0 deka ni eden predmet ne nastanuva od ni{to, nitu se pretvora vo ni{to, {to zna~i deka ovoj aksiom e osobena formulacija na zakonot na so~uvuvawe na materijata i energijata i, 20 aksiomot deka ni{to ne se slu~uva bez opredeleni uslovi i pri~ini, proizvolno i nezakonito. Vidi: Mili}, V. op. cit. str. 642.

669

objektivni op{testveni egzogeni (nadvore{ni) kriminogeni faktori

koreni KAUZALNA

pri~ini

I DETERMINISTI^KA SFERA

uslovi

povodi

PRETE@NO DETERMINISTI^KA SFERA

osobini na li~nosta vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo

subjektivni individualni (li~ni) endogeni (vnatre{ni) kriminogeni faktori

So ogled na toa deka, za korenite ili op{tite pri~ini na kriminalitetot, barem vo literaturata od porane{na Jugoslavija,1238 postoeja brojni i edinstveni tolkuvawa, na ova mesto nema posebno da se zadr`uvame vrz nivnoto objasnuvaweto. Smetame deka }e bide dovolno ako ka`eme deka korenite na kriminalitetot se onie faktori {to vo krajna linija go uslovuvaat sekoe, pa i kriminalnoto odnesuvawe na ~ovekot. Toa se vlijanijata {to proizleguvaat od sprotivnostite na osnovnite op{testveno ekonomski odnosi. Tie gi ra|aat i modeliraat pri~inite na kriminalitetot i na opredelen na~in gi reperkutiraat ulovite, povodite i osobinite na li~nosta na nositelite na negativnite op{testveni povedenija. [to se odnesuva do vtorata novovnesena komponenta - osobinite na li~nosta na nositelot na kriminalnoto povedenie - tuka se raboti za niza svojstva {to ja so~inuvaat individualnosta na sekoj poedi-

1238

V. Ja{ovi}, op. cit. str. 12-17, Pe{i}, V. Kriminoplogija, Univerzitet Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981, str. 219-254 i Pe{i}, V. Osnovni etiolo{ki problemi u kriminologiji, Narodna milicija, Beograd, 1963/9.

670

nec.1239 Tie osobini i svojstva vo zavisnost od svojata vnatre{na kombinacija vo strukturata na edna li~nost, nivnata nedovolna socijalna oformenost i afirmiranost i podlo`nost na negativni vlijanija na objektivnite kriminogeni faktori, mo`at da pretstavuvaat takvi kriminogeni okolnosti {to na odreden na~in mo`at da go determiniraat kriminalitetot kako poedine~na pojava. Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za site onie individualni (vrodeni i steknati) osobini koi, od edna strana rezultiraat od biopsihosocijalnite vlijanija, dodeka od druga strana ve}e formirani se zdobivaat so samostojna sila {to e vo sostojba da ostvari natamo{no dejstvo vo sozdavaweto na op{testvenite pojavi. Vo genezata na kriminalnoto odnesuvawe ovie osobini na li~nosta mo`e da imaat dvojna uloga koja, spored moe mislewe, vo kriminolo{kata literatura ne e dovolno voo~ena i istaknata. Imeno, dokolku se raboti za zdrava, normalna li~nost, nadarena so svest i volja, osobinite na opredelen poedinec mo`at da imaat determinira~ko vlijanie vrz pojavata na kriminalitetot ili vrz bilo koe ~ovekovo povedenie.1240 Pri~inite na kriminalitetot ne se nasledenite ili steknatite osobini na li~nosta, tuku stekot od negativnite op{testveni vlijanija. Osobinite na edna normalna li~nost se pojavuvaat kako takvi dvi`e~ki sili {to mo`at da go naso~at povedenieto na ~ovekot. Toa povedenie sekoga{ e celesoobrazno, no ne mora da bide vo soglasnost so op{testvenite barawa i o~ekuvawa. Koe povedenie }e go odbere ~ovekot vo ostvaruvaweto na svoite celi ne zavisi samo od konstelacijata na osobinite na li~nosta, tuku i od pri~inite i uslovite {to niv gi sozdale kako takvi. [to }e stori poedinecot, zna~i ne zavisi od silata na negovite osobini, koi vo osnova se zdravi i sposobni da go oblikuvaat negovoto svesno i volevo povedenie, tuku pred sî, od silata na nadvore{nite op{testveni vlijanija {to se pojavile kako pri~ini za nivnoto formirawe. Dopolnitelnoto dejstvo na op{testvenite vlijanija i vnatre{nite biopsiholo{ki rastrojstva {to proizleguvaat od organskite potrebi na ~ovekot gi sozdavaat motivaciskite procesi koi zavr{uvaat so takvo povedenie {to za poedinecot e naso~eno kon postignuvawe po`elna cel. Protivop{testvenoto postignuvawe na taa cel, osobinite na li~nosta mo`at samo da go 1239

Osobinite na li~nosta gi poka`uvaat specifi~nostite, posebnite osobenosti na nejziniot karakter, temperament, inteligencija i sposobnostite na fizi~kata konstitucija. 1240 Treba da se ima predvid, deka i osobinite na normalnite li~nosti mo`at da se javat kako kauzalen kriminogen faktor me|utoa, toa e slu~aj samo toga{ koga tie }e stanat mnogu silni. No, toa mnogu retko se slu~uva, za{to kaj niv vnatre{nite vlijanija naj~esto se opredeleni od op{tetstvenite faktori koi ostvaruvaat dominantno pri~insko dejstvo. Povodite i uslovite {to mo`at da se pretvorat vo pri~ini se raznite neurozi, psihopatii i sli~ni du{evni rastrojstva {to imaat karakter na psihoza.

671

zabrzaat i na toj na~in se javuvaat samo vo uloga na vnatre{ni uslovi i povodi, a ne kako pri~ini na kriminalnoto odnesuvawe. Me|utoa, vo odredeni slu~ai osobinite na li~nosta mo`at da se javat i vo druga - kauzalna uloga. Imeno, negativnite op{testveni i organski vlijanija ne taka retko oblikuvaat li~nosti {to se patolo{ki vo odnos na svoite osobini. Vo slu~aj na pote{ki anomalii na individualnite osobini stanuva zbor za tn. psihoti~ni li~nosti ili li~nosti {to stradat od te{ki du{evni zaboluvawa. Kaj niv psiholo{kite svojstva na li~nosta se do toj stepen degradirani {to ne se vo sostojba da ja ostvaruvaat svojata celesoobrazna funkcija. Tuka, vsu{nost, se raboti za takva struktura na li~nosta {to se karakterizira so patolo{ka svest i volja. Ako slobodata na voljata zna~i sposobnost za donesuvawe na celesoobrazna odluka vrz osnova na poznavawe na prirodata i op{testvenata stvarnost, zad povedenieto na sekoe lice mora da stojat zdravi du{evni sposobnosti so ~ie posredstvo e mo`no ostvaruvawe na soznajnite procesi. Toa zna~i deka soznajnite procesi ja determiniraat voljata na li~nosta i dokolku kaj niv ima te{ko naru{uvawe, kako {to e toa slu~aj kaj psihozite, toa rastrojstvo mora nu`no da se odrazi vrz negovata volja. Toga{ li~nosta ne e sposobna da se odnesuva vo soobraznost so op{testvenite barawa i o~ekuvawa od ednostavna pri~ina {to ne gi poznava tie barawa, ili poinaku re~eno, ne poseduva mo} za normalno rasuduvawe i odlu~uvawe. Motivaciite na li~nosta se pokrenuvani od nepravilno sogledani op{testveni i li~ni potrebi, celi i akcii. Zatoa, ovde slobodno mo`eme da ka`eme deka te{kite du{evni zaboluvawa (psihozite) se javuvaat kako pri~ini na nivnoto sevkupno (pa i kriminalno) odnesuvawe.1241 Nivnite naludni~avi idei, prisilni streme`i, halucinacii i drugi sli~ni du{evni procesi se osnovniot faktor koj kauzalno go odreduva kriminalniot akt. Na toj na~in psihoti~nite osobini i nivnite procesi se samo edna od neposrednite alki vo kauzalniot sinxir na kriminalitetot. Tie ne se nitu uslovi ni povodi, t.e. ona {to go olesnuva i zabrzuva negativnoto povedenie na li~nosta, tuku pri~inski faktori bez ~ie postoewe povedenieto vo konkretniot oblik ne mo`e da nastane.1242 Ona {to kako uslov ili povod go zasiluva nivnoto dejstvo vo 1241

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 275. Taa smeta deka pote{kite mentalni zaboluvawa kako {to se: mani~no depresivnite psihozi, paranojata, {izofrenijata i involutivnata melanholija mo`at da se javat kako neposredni pri~ini na kriminalitetot. 1242 "Marksisti~ki zasnovanata kriminologija ne osporuva deka vo odelni slu~ai du{evnata bolest (na primer, {izofrenijata ili paranojata) mo`e da bide pri~ina za nekoe krivi~no delo. So ogled na toa {to se raboti za nenormalnosti taka }e bide samo vo isklu~itelni slu~ai na kriminalitetot kako op{testvena pojava ili kako zbir od slu~ai. Du{evnata bolest ili rastrojstvo ne se smetaat za pri~ini na kriminalitetot na nivo na op{toto.

672

ovoj slu~aj e dopolnitelnoto vlijanie na op{testvenite i organski okolnosti. Od ovoj primer mo`e jasno da se vidi razli~niot karakter i na dejstvoto na osobinite na li~nosta koi od uslovi i povodi mo`at da se preobrazat vo kauzalni faktori na kriminalitetot. Poradi taa nivna osobenost vo {ematskiot prikaz na kriminogenite faktori, osobinite na li~nosta na nositelot na kriminalnoto povedenie gi opredelivme kako prete`no deterministi~ki faktori. Od vaka kompletiranata {ema {to ja poka`uva podelbata i osnovnite determinira~ki i kauzalni svojstva na kriminogenite faktori, proizleguva deka vo procesot na nau~noto soznavawe mora da se opfati dejstvoto na site faktori {to go uslovuvaat kriminalitetot. Toa zna~i deka tie uslovi treba da se razlikuvaat so ogled na sukcesivnoto i genetskoto (razvojnoto) vlijanie na kauzalnite faktori (korenite i pri~inite) no, i so ogled na ulogata {to vo toj proces ja ostvaruvaat uslovite i povodite od subjektiven i objektiven karakter i osobinite na li~nosta vo op{tiot deterministi~ki splet. Kauzalni vlijanija ostvaruvaat, pred sî, sprotivnostite {to proizleguvaat od naru{enite op{testveni odnosi vo socijalnata struktura na edno konkretno op{testvo, a deterministi~ki vlijanija vnatre{nite i nadvore{nite situacioni uslovi i osobenostite na li~nosta na prestapnikot vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Za razlika od vakviot, spored nas edinstveno ispraven pristap, koj e vo duhot na dijalekti~kiot teoretski i metodolo{ki koncept, nekoi avtori kako kriminogeni faktori so kauzalno dejstvo gi tretiraat i osobinite na li~nosta odnosno nivnite motivacioni procesi.1243 Na{e mislewe e deka takvoto sfa}awe e neprecizno, bidejki samo pri~inite mo`at da imaat kauzalno zna~ewe osven, se razbira, vo onoj sosema mal broj slu~ai vo koi poradi izmeneti okolnosti i intenzitetot na svojata ja~ina so takvo zna~ewe mo`at da se javat i drugi uslovi i povodi od subjektivnata ili objektivnata sfera na kriminalnite vlijanija. Pri~inskoto dejstvo ne se nao|a vo sferata na osobenostite na ~ovekot, tuku vo nadvore{nite vlijanija {to se prekr{uvaat niz li~nosta i vo kombinacija so tie osobini ja sozdavaat negovata svest i volja za premin kon kriminalniot akt. Preminot kon aktot e usloven od minuvaweto na nadvore{nite pri~ini i vnatre{nite i nadvore{nite uslovi niz motivacionata sfera na li~nosta. Ona {to kauzalno go uslovuva motivacioniot proces se nao|a nadvor od li~nosta vo op{testvenite determinanti. A ona {to go determinira, se nao|a vo li~nosta, vo nejziniNo, od ramkite na op{tiot kriminalitet mo`e da se izdvoi posebna grupa prestapi poradi psihopatolo{ki pri~ini. Toga{ e logi~no vo nekoi poedine~ni slu~ai du{evnata nenormalnost da ima presuden pri~inski karakter. A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihiologije, str. 143. 1243 Pe{i}, V. Kriminologija, str. 168 i A~imovi}, op. cit, str. 15-16.

673

te osobini i karakteristiki, vo strukturata na li~nosta i nejzinata podlo`nost na nadvore{ni vlijanija. 5. Otkako na ovoj na~in analiti~ki gi razdvoivme strukturnite elementi na podelbata na subjektivni i objektivni faktori nu`no e da napravime i opredelena sinteza na nejzinata celina. Dosega vidovme deka poimot kriminogeni faktori se odnesuva na site elementi {to vlijaat na pojavata na kriminalitetot. Isto taka, vidovme deka poimot kriminogeni faktori ne smee da se izedna~uva so pri~ini, za{to koj od niv }e ima takva sila zavisi od konkretnata situacija (razli~nite uslovi ~esto vlijanieto na edni go smenuvaat so vlijanieto na drugi faktori). Seto toa zna~i deka vrz kriminalitetot deluvaat golem broj najrazli~ni faktori koi variraat, odnosno koi se podlo`ni na razni promeni. Krivi~nite dela se javuvaat kako proizvod, rezultat od povrzanoto dejstvo na objektivnite i subjektivnite vlijanija {to me|u sebe se tesno i sestrano povrzani. Tie ne deluvaat kako izolirani elementi tuku kako zaemno edinstvo, taka {to ednite ne mo`at da go ostvarat svoeto dejstvo vo otsustvo na drugite. Me|utoa, konstelacijata na nivnata zaemna uslovenost i isprepletenost ne smee da nî dovede do sfa}aweto za nivnata mehani~ka povrzanost. Kriminogenite faktori ne se mehani~ki zbir od okolnosti tuku dijalekti~ka sinteza na vlijanija vo koja na nekoi od niv sepak im pripa|a dominantna sila i zna~ewe. A od nivnoto sogleduvawe zavisi odbiraweto na vistinskiot pat vo otkrivaweto na pojavata i prakti~nata akcija za nejzinoto menuvawe. Taa akcija treba da bide naso~ena, pred sî, kon otstranuvawe ili oslabuvawe na dejstvoto na dominantnite faktori koi{to vo odnos na drugite se pojavuvaat kako primarni i re{ava~ki za nastanuvawe na pojavata. Deluvaweto isklu~itelno ili prete`no vrz otstranuvawe samo na sporednite faktori zna~i, vsu{nost, odlagawe a ne i spre~uvawe na kriminalnoto povedenie. 6. Zada~ata na dinami~kiot pristap vo objasnuvaweto na kriminalitetot kako op{testvena pojava ne se sostoi samo vo toa da se konstatira deka kriminalitetot e proizvod od kompleksnoto vlijanie na raznovidni objektivni faktori i li~ni svojstva. Dinami~koto etiolo{ko objasnuvawe ne e samo deterministi~ka, tuku i kauzalna analiza so koja se saka da se utvrdi i karakterot na me|usebnite vlijanija i da se sogleda pravilnosta na kompleksot od razli~ni vlijanija. Nego go interesira potekloto, karakterot i intenzitetot, odnosno podlabokite vrski {to zakonito predizvikuvaat kriminalno povedenie. Zatoa, zaradi podlaboko prodirawe vo su{tinata na objektivno-subjektivnata sinteza na kriminogenite faktori, vo istaknatata glavna podelba se pravat dopolnitelni podelbi {to go odreduvaat vremenskiot redosled i stepenot na deluvaweto na raznovidnite faktori. Za taa cel najprvin se pravi podelba {to poa|a od kriteriumot na razvojnosta, odnosno odale~enosta na nivnoto dejstvo. So ogled na ovoj kriterium kriminogenite faktori se delat na posredni (podale~ni) i ne674

posredni (bliski). Dokolku me|u nivnoto deluvawe i nastanuvawe na kriminalnoto povedenie deluvaat drugi faktori se raboti za posredni kriminogeni okolnosti i obratno, dokolku me|u deluvaweto na kriminogenite faktori i nastanuvaweto na posledicata ne ostvarile dejstvo drugi vlijanija zboruvame za neposredni kriminogeni faktori. Vo taa smisla se veli deka op{tite kriminogeni faktori (korenite) vrz kriminalitetot ostvaruvaat vlijanie samo vo krajna linija i so ogled na toa se javuvaat kako posredni okolnosti, dodeka od druga strana, poradi nivniot poblizok odnos so pojavata na kriminalitetot, pri~inite se smetaat za neposredni kriminogeni faktori.1244 7. So ogled na neposrednosta - posrednosta i silinata na nivnoto pri~insko vlijanie, kriminogenite faktori voobi~aeno se sistematiziraat na op{ti, poebni i poedine~ni. Pritoa sosema ispravno se veli deka op{tite, koi se nao|aat vo site vidovi kriminalitet, poteknuvaat od osnovnite produkcioni odnosi, odnosno od materijalnite uslovi na op{testvoto. Posebnite kriminogeni faktori se karakteristi~ni za uslovuvaweto na oddelni oblici kriminalno na povedenie. Nivnoto dejstvo e specifi~no za predizvikuvawe na primer, na ubistvata, a ne i za krivi~nite dela od ekonomskiot kriminalitet, soobra}ajnata delinkvencija i sl. Tie se sodr`inski i vremenski usloveni i od op{tite kriminogeni faktori i se raznovidni po svojata pojavnost. Takvi faktori se na primer, naru{enite bra~ni i semejni odnosi, alkoholizmot i drugite sociopatolo{ki pojavi i sl. I na krajot, poedine~nite ili individualnite faktori se usloveni i od op{tite i poedine~nite kriminogeni vlijanija i se karakteristi~ni za konkretniot storitel i za krimiminalniot akt. Tie doa|aat do izraz preku individualnite osobini na konkretniot storitel na krivi~noto delo i uslovite na situacijata. Prakti~nata smisla na razlikuvaweto na obemot i vremenskiot redosled i sukcesivnoto deluvawe na op{tite, posebnite i poedine~nite kriminogeni faktori se sostoi vo toa {to "sî dodeka ne se otstrani deluvaweto na op{tite faktori na kriminalitetot ne mo`e radikalno da se otstranat posebnite i konkretnite kriminogeni faktori."1245 So posredstvo na ovie dopolnitelni podelbi navedenata glavna podelba e vo realna mo`nost da gi pru`i site indikatori za sogleduvawe i objasnuvawe na kriminalizacijata na li~nosta i sogleduvaweto na premninot kon deloto preku deluvaweto na nejinite osobini. 1244

Krivi~nite dela vo krajna instanca se usloveni od op{testvenoekonomskite odnosi i pretstavuvaat izraz na otu|enosta na ~ovekot vo op{testvoto. Spored toa pri~inite na kriminalitetot, pred sî, treba da se baraat vo op{tite op{testveno ekonomski uslovi na sekoe konkretno op{testvo kako objektivna ramka, potoa vo posebnata sredina vo koja se formira li~nosta i na krajot vo smata li~nost. 1245 Pe{i}, V. op. cit. str. 172.

675

II. EKONOMSKI FAKTORI NA KRIMINALITETOT 1. Od dosega{nite izlagawa mo`e{e da se zabele`i deka site nastojuvawa da se pronajde edna edinstvena pri~ina na kriminalitetot se poka`aa kako bezupe{no teoretizirawe koe nema nikakva vrska so stvarnosta. Ottamu, i nie se re{ivme kriminalnoto povedenie da go posmatrame kako izraz na deluvaweto na op{tite uslovi koi go karakteriziraat op{testvoto vo celina i na site ostanati neposredni i posredni pri~ini, uslovi i povodi koi spored karakterot, svojata sila i nasoka na vlijanie doveduvaat do negovata pojava. Sosema jasno i sfatlivo e deka kriminaltetot e kompleksna i heterogena pojava koja mo`e pravilno da se sfati i nau~no da se objasni samo ako se posmatra kako emanacija na deluvaweto ne samo na individualnite vlijanija, tuku vo prv red vo zavisnost od deluvaweto na objektivnite faktori ~ija geneza se nao|a vo op{tite uslovi na `ivotot i op{testvenite odnosi vrz koi se zasnova opredeleno op{testvo. Ova ne e izlitena marksisti~ka fraza, tuku nenadminliva realnost od koja se ra|aat te{kite materijalni priliki, nevrabotenosta, siroma{tvoto, zaostanatosta, primitivizmot i drugite pojavi koi pretstavuvaat neposredani pri~ini na kriminalitetot, a potem i site onie pojavi povrzani so aspektot na li~nosta na poedinecot koi se manifestiraat kako uslovi i povodi na negovoto javuvawe. Ottuka, vo celost go prifa}am stavot za re{ava~koto dejstvo na korenite na kriminalitetot, me|utoa, ona {to ne razlikuva od re~isi site marsisti~ki orientiranite kriminolozi, a toa sakam posebno da go istaknem, e deka ne sum privrzanik deka kriminolo{kite istra`uvawa treba da se zanimavaat so revolucionerni preobrazbi na op{testvoto.1246 Takvite istra`uvawa im gi pepu{tam na soodvetnite nauki i na politi~kite odnosi vo opredeleni sredini. Ottamu, mojata osnovna konstatacija vo ovoj pogled }e ja svedem samo vrz toa deka sogleduvaweto na osnovnite op{testveni odnosi vrz koi po~iva edno op{testvo1247 e neizbe`en 1246

Vidi gi izlagawata vo iznaslovot Funkcija na kriminologijata. Vo ova smisla vo literaturata mo`at da se sretnat voobi~aenite objasnuvawa od tipot: pri vr{eweto na istra`uva~ki aktivnosti vo oblasta na kriminalitetot mora da se poa|a: - od op{tite op{testveni uslovi..., - od osnovniot karakter na op{testvoto vo celina..., - od ekonomskata struktura na op{testvoto..., - od op{tite matrijalni uslovi na `ivot i zakonitostite na op{testvenoto dvi`ewe..., - od op{testvenite odnosi vrz koi po~iva edno op{testvo..., - od objektivnite zakonitosti na op{testveniot razvoj..., - od op{tite zakonitosti i determinacii na op{testveniot razvoj..., - od sostobata na op{testvenite odnosi na konkretnoto op{testvo..., - od osnovniot karakter na op{testvoto vo celina..., - od op{testvenite uslovi na konkretnoto op{testvo, op{testvenite odnosi i strukturata na toa op{tesvo..., - od istoriskata konkretnost na op{testveniot razvoj kako proces..., - od dlaboko po1247

676

aspekt za sekoe kriminolo{ko istra`uvawe poradi vistinsko proniknuvawe vo etiologijata na kriminalitetot i potvrduvawe na moeto uveruvawe deka, kriminalitetot e pojava koja soglasno tie okolnosti (ne postoi idealno op{testvo vo koe }e se nadmine sudirot me|u poedine~noto i op{testvenoto) i prirodata na ~ovekot (ne postoi sila i na~in da se promeni egzistencionalisti~kata i utilitarnata podloga na negovoto bitisuvawe) e pojava za koja e iluzoren sekoj stav deka mo`e vo celost da se suzbie. Spored toa, maksimalniot domet kon koj treba da se stremi kriminologijata e soglasno nejzinite soznanija da se dostigne usoglasuvawe na tie odnosi do nivo {to edinstveno go ovozmo`uva namaluvaweto na kriminalnite odnesuvawa. 2. Ona {to e karakteristi~no za kauzalnoto i deterministi~koto dejstvo na kriminogenite faktori e, me|utoa, i nivnata povrzanost so opredelena op{testvena polo`ba i op{testveni funkcii vo konkretnata op{testvena sredina. Op{testvenata polo`ba i uloga, imeno, pru`aat pomala ili pogolema mo`nost za u~estvo vo raspredelbata na op{testvenata mo}, a spored toa i za razre{uvawe na egzistencijalnite problemi kako i za postavuvawe i ostvaruvawe na sopstvenata smisla na `ivotot. Pritoa, osobeno e specifi~no i va`no deka ovie okolnosti kaj licata {to se oddavaat na prestapni{tvo, pridonesuvaat da se formira poseben sistem na subjektivno sfateni vrednosti. Toa ne e slu~ajno. Naprotiv, vo dene{ni uslovi koga i kaj nas postoi golem ras~ekor me|u op{testvenite vrednosti i realnite mo`nosti {to gi imaat poedinecite tie vrednosti da gi dostignat (ostvarat), ne mo`ejki da gi pronajdat vistinskite sredstava i na~ini za dostignuvawe na definiranite vrednosti ja istaknuvaat korista (interesot) kako vrednosti za koi treba posebno da se `ivee. Nesre}ata e vo toa {to vo taa borba se slu`at so krajno iracionalni sredstva ne po~ituvaj}i gi strukturiranite izlezi za svoite aspiracii. Vo `elbata da se ostvari dominantniot interes, se kine tenkiot konec na nivnata moralna osnova i se prifa}a protivop{testveno povedenie kako na~in {to vedna{ }e ja vospostavi sakanata cel. Ona {to subjektivno se sfa}a kako posebno dobro, vredno, va`no, me|utoa, vo golem e sudir so postoe~}i sfatenite ili definirani vrednosti na dominantnata kultura ako se ostvaruva so kriminalno povedenie. 3. Po ovie na~elni konstatacii mo`eme da premineme kon objasnuvaweto na konkretnite objektivni okolnosti {to vo nikoj slu~aj znavawe na konkretnite istoriski, sociokulturni priliki i situacii vo koi se javuva ispituvanata pojava..., - od op{testveno - ekonomskata i politi~kata struktura.... - od konkretnite istoriski, sociokulturni priliki vo koi se javuva pojavata {to se ispituva..., - od konkretnite op{testveni odnosi i uslovi na `ivotot..., odnosno, sekoja nau~na aktivnost mora nu`no da bide povrzana so osnovniot teoretki pristap, so nau~nata teorija na dijalekti~kiot (istoriskiot) materijalizam.

677

ne zna~i deka tie treba da se nabquduvaat izlorinano edni od drugi i od drugite vlijanija i nadvor od dinami~kiot model za etiologijata na kriminalitetot. Nivnoto posebno izlo`uvawe treba da se sfati samo kako obid za uprosteno, no sepak celosno i uspe{no prika`uvawe i osvetluvawe na etiolo{kata problematika vo vrska so pojavata na kriminalitetot. Vo taa smisla vo prodol`enie }e gi analizirame: 1. op{testveno ekonomskite faktori, 2. idejno - politi~kite faktori, i 3. mikrogrupnite faktori na kriminalnoto povedenie, kako i 4. vlijanieto na sociopatolo{kite faktori vrz kriminalitetot. 1. INDUSTRIJALIZACIJA I URBANIZACIJA

1.1. Vovedni zabele{ki 1. Poznato e deka do Vtorata svetska vojna Makedonija va`e{e za izrazito nerazviena agrarna zemja. Toa go doka`uva podatokot deka vo 1931 godina, koga taa ima{e 954.000 `iteli, 75% ili 2/3 od vkupnoto naselenie se zanimava{e so zemjodelie. Vo ovaa smisla se naveduva i podatokot deka vo 1938 godina, od vkupno 17.932 vraboteni, samo 7.393 ili 45% lica bea vraboteni vo industrijata i rudarstvoto. Takvata sostojba be{e uslovena od pove}e objektivni pri~ini koi {to povrzani so niskata materijalna osnova se odrazuvaa vo site oblasti na zadovoluvaweto na egzistencionalnite, socijalnite i kulturnite potrebi na naselenieto. Nepovolnata sostojba vo stopanskite i nestopanskite dejnosti po~naa da dobivaat poinakov tek po zavr{uvaweto na vojnata, koga vo ramkite na jugoslovenskata zaednica bea sozdadeni osnovnite pretpostavki za pobrz op{testveno ekonomski razvoj. Elementarnite uslovi i pretpostavki na toj razvoj se baziraa vrz mo{ne ograni~eni materijalni, finansiski i tehnolo{ki uslovi i planskite dokumenti so koi se naso~uva{e razvojno investicionata politika vo Jugoslavija. Spored tie dokumenti razvojot na industrijata dobi prioritetno mesto vo odnos na zemjodelstvoto, a vo ramkite na industrijata akcentot be{e staven vrz razvojot na energetikata i bazi~nata industrija. Od strana na Republika Makedonija be{e prifatena vakvata ekonomska politika, me|utoa zaradi faktot {to od osloboduvaweto pa se do krajot na {eesetitte godini otsustvuva{e dolgoro~na i strate{ka naso~ena razvojna politika,1248 vo oblasta na stopanstvoto bea izgradeni samo ne1248

"Dolgo vreme od osloboduvaweto se do krajot na {eesetitte godini, problemite, odnosno koncepcijata na dolgoro~niot op{testveno - ekonomski razvoj vo SR Makedonija ne bile predmet na celosno tretirawe kako od teoretski taka i od empiriski aspekt. Dodevski, D. i dr. Osnovi na koncepcijata na dolgoro~niot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina, Ekonomski Institut, Skopje, 1987, str. 7.

678

kolku zna~ajni prioritetni objekti kako na primer: hidroelektranite "Mavrovo" i podocna "Rudnici i @elezarnica Skopje."1249 Vo novonastanatite uslovi ve}e vo 1943 godina, brojot na vrabotenite se zgolemi na 26.473 od koi 10.405 vo industrijata i rudarstvoto. Vo 1947 godina, koga se zapo~na so izvr{uvaweto na prviot petogodi{en plan za razvojot na stopanstvoto vo op{testveniot sektor ve}e ima{e 57.026 vraboteni od koi vo industrijata i rudarstvoto 13.642 ili 24% od vkupniot broj na vraboteni lica. Pritoa, treba da se naglasi deka brojot na vrabotenite vo industrijata i rudarstvoto go so~inuvaa samo 1,2% od vkupniot broj na naselenieto. Vo ovaa smisla e zna~aen i podatokot deka vo 1948 godina, od vkupno 1.162.000 `iteli, 71% pretstavuva zemjodelsko naselenie. Toa poka`a deka zemjodelstvoto i natamu be{e vode~ka oblast vo stopanstvoto vo ~ii ramki se sozdava{e 58% od op{testveniot proizvod, a vo industrijata toa be{e slu~aj samo vo 15%. Vakvata sostojba vo golem obem be{e uslo`neta i so toa {to vo 1948 godina, 48% od naselenieto be{e nepismeno.1250 Ottamu, se nalo`uva{e i potrebata za zgolemeni usilbi i odrekuvawa na site rabotni lu|e i gra|ani kako i pogolema pomo{ od {irokata op{testvena zaednica zaradi pobrzo izvlekuvawe na Republikata od nasledenata zaostanatost. Osnovnata karakteristika na vlo`enite usilbi vo re~isi celiot povoen period e preovladuvaweto na ekstenzivniot model vo razvojot. Toa zna~i, deka od samiot po~etok toj razvoj e ostvaruvan so izgradba na novi objekti vo industrijata, osvojuvaweto novi povr{ini vo zemjodelstvoto, otvoraweto novi rudnici, separacii i topilnici, izgradba na novi energetski kapaciteti i krupni infrastrukturni objekti. A deka toa be{e skap model, uka`uvaat niza ekonomski pretpostavki na op{testvenata stvarnost. Vtorata orientacija na ekonomskiot razvoj na Makedonija se bazira{e vrz aktiviraweto na prirodnite bogatstva, no ne be{e zapostaveno i sozdavaweto osnova za op{tiot stopanski razvoj (krupna stopanska infrastruktura).1251 Vakvata nasoka vo razvojot }e ima negativen odraz vrz stopanskata struktura, koja {to spored procenkata na opredeleni avtori, "apsorbira{e i sî u{te apsorbira... golem op{testven kapital, ostava ne iskoristen zna~aen del od rabotnata sila koja edinstveno sozdava{e i sî u{te sozdava relativno mal op{testven proizvod i nacionalen dohod vo celina."1252 Takviot razvoj dovede do nepovolno sostojbi vo oblasta na inv1249

Pove}e za toa Zelenkov, B. Nekoi karakteristiki na dosega{niot model na razvoj i strukturata na stopanstvoto na SR Makedonija, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1990/1991, str. 438. 1250 Vidi: Razvoj na SR Makedonija od 1945-1948. Rapubli~ki zavod za statistika, Skopje, 1986, str 7 i natamu. 1251 Vidi: Zelenkov, B. op. cit. str. 439. 1252 Vidi: ibid, str. 439.

679

estiraweto, neefikasno koristewe na proizvodnite resursi, nedostig na energija, smaluvawe na akumulacijata i reproduktivnata sposobnost na stopanstvoto kako i do nepovolen nau~no - tehnolo{ki razvoj. Vo podocne`niot period (po 1970 godina) se pristapi kon utvrduvawe na stopanskite naso}i na razvojot {to }e bidat potpreni vrz nekolku studii vo koi se vlo`eni usilbi da se sozdade podolgoro~na koncepcija za razvojot na Republikata i }e dode do razli~ni stavovi vo pogled na natamo{nata dinamika na toj razvoj. Me|utoa, zaradi manifestiranite posledici od ona {to ve}e prethodno be{e propu{teno za ostvaruvawe na osmislena strategija na dolgoro~niot stopasnski razvoj, kako i zatoa {to ne bea vo celost opfateni site problemi, izostana vistinskiot pridones na ovie studii i programi. Nepovolno vlijanie vrz ostvaruvaweto na razvojnite opredelbi }e ostvarat i niskata akumulativnost i nedostatniot obem na investicii, nedovolnata inventivnost vo prakti~nite istra`uvawa i nedovolnata podgotvenost na kadrite anga`irani vo investicioniot sektor, visokata tehnolo{ka zavisnost, nepovolnite stopanski sistemski re{enija i instrumenti na ekonomskata politika, visokite tro{oci na transport, osiguruvawe i transfer na opremata, silnoto vlijanie na politi~kite strukturi i sl. Seto toa, vo celiot povoen period uslovuva{e niza nepo`elni reperkusii na stopanskiot razvoj.1253 2. Nesoodvetniot op{testevno ekonomski razvoj od osloboduvaweto do denes e pokonkretno interesen za natamo{no prou~uvawe i natamo{no fundirawe i sledewe na dolgoro~nite zafati vo ovaa oblast. Takviot pristap me|utoa go nadminuva predmetot na ovoj trud i dlaboko navleguva vo podra~jeto na su{testvenata analiza od oblasta na ekonomskata politika kako teoretska i prakti~na op{testvena nauka. Toa e {irok problem so koj pomalku ili pove}e se zanimavale,1254 a vo 1253

Ibid, str. 437. Zainteresiranite za ovaa problematika gi upatuvame na slednava literatura: Bogoev, K. Determinanti na dolgoro~niot razvitok na SR Makedonija, Stopanski pregled, Skopje, 1972/3-4; Bogoev, K. Specifi~nostite na razvojot vo decenijata 1976-1985, Stopanski pregled, Skopje, 1975/1-2; Dimitrieva, E. Demografski i dru{tveno ekonomski uzroci nezaposlenosti u SR Makedoniji, dokrotska disertacija, Zagreb, 1978; Dimitrieva, E. i dr. Op{t pregled na razvoj republika i autonomnih pokraina u kontekstu dugoro~nog razvoja Jugoslavije, Ekonomski institut, Skopje, 1981; Dodevski, D. Dugoro~ni privredni razvoj SR Makedonije do 1995/2000 godine, Ekonomski institut, Skopje, 1981; Dodevski, D. Osnovni pravci i problemi na razvojot na industrijata na SR Makedonija do krajot na 20 vek, Stopanski pregled, 1981/1-2; Dolgoro~niot ekonomski razvoj na SR Makedonija do 2000 godina, MANU, Skopje, 1966; Dugoro~ni razvoj energetike u Jugoslaviji, Institut za ekonomsku industriju, Beograd, 1981; Dugoro~ni ravoj Jugoslavije, SANU, Beograd, Ekonomski zbornik, Knjiga II, 1982; Dugoro~ni razvoj industrije Jugoslavije do 1995-2000 godine, Institut za ekonomsku ind1254

680

naredniot period u{te pove}e treba da se zafatat ekspertite {to mo`at da dadat kakov i da e pridones vo iznao|aweto popovolni re{enija {to }e vodat kon vistinski ekonomski, a so toa i op{testven prosperitet na na{ata samostojna dr`ava. Od tie pri~ini }e gi izostavime kriti~kite analizi na dosega ostvareniot relativno dinami~en i komplesen razvoj na proizvodnite sili, materijalna i nau~no - tehni~kata osnova na na{eto op{testvo. Ona {to ovde go predizvikuva na{iot neposreden nau~en interes, {to vo krajna linija e i povrzano so na{ata stru~nost vo ovaa oblast, e vrzano za sogleduvaweto na tempoto i dinamikata na dostignatoto nivo na razvojot kako osnovni indikatori za pravilna ocenka na procesite na industrijalizacijata i urbanizacijata i nivnoto vlijanie vrz pojavite {to se predmet na analiza. Ona {to ni dava za pravo pri izborot na vakviot pristap e nesporniot fakt deka bez ogled na site slabosti, pa|awa i izdigawa, pogre{ni ~ekori i zastranuvawa, na{eto op{testvo go karakterizira trend na postojan i dinami~en ekonomski i nau~no - tehnolo{ki razvoj, {to nerazdelno e povrzan so procesite na industrijalizacijata i urbanizacijata. Vo takvata povrzanost na industrijalizacijata i urbanizacijata so ekonomskiot razvoj, vrz koj {to edna{ zapo~natite procesi imaat ogroma mo} za ostvaruvawe na povratno vlijanie se temelat zna~itelni, vo prv red neplanirani promeni vo op{testvenite odnosi me|u lu|eto kako i vo samiot poedinec kako nositel na tie odnosi, a seto toa doveduva do opredeleni posledici so negativna konotacija. Na toj na~in se doa|a do determinira~kite i korelativnite vrski so pojavite od oblasta na devijantnoto povedenie, delinkvencijata i najte{kiot oblik na ~ovekovoto zastranuvawe - kriminalitetot. I pokraj toa {to so prethodniot del iscrpno govorevme za bitnite aspekti ustriju, Beograd, 1980; Dugoro~ni razvoj industrije 1981-2000, Institut za ekonomsku industriju, Beograd, 1981, Karanfilovski, D. Razvojot na turisti~koto stopanstvo, Stopanski pregled, Skopje, 1977/3; Kqusev, N. Strate{ki nasoki na dolgoro~niot razvoj na SRM, Stopanski pregled, 1972/3-4; Kljusev, N. Teorija i politika ekonomskog razvoja, Beograd, Knji`evne novine, 1979; Koncepcija dugoro~nog razvoja Jugoslavije do 1995-2000-te godine, Za{tita i unapre|enje ~ovekove sredine i dru{tveno ekonomski razvoj, Ekonomski institut, Skopje, 1981; Koncepcija dugoro~nog razvoja SRM, Unstitut ekonomskih nauka, Beograd, 1970 (period 1968-1978); Mersenik, D. Ekonomska struktura i privredni rast Jugoslavije, savremena administracija, Beograd, 1984; Miqovski, K. Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugoslavija, Ekonomski fakultet, Skopje, 1974; Naselenieto i op{testveno ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 ta godina, Svodni studii I, II, i III kniga, Ekonomski fakultet, Skopje, 1980; Nedovolno razvienite podra~ja na Jugoslavija, mo`nosti i perspektivi i nivniot natamo{en razvoj, Sojuzen zavod za op{testveno planirawe, Beograd; Programa za aktivirawe na stopanskite mo`nosti vo {estte najnerazvieni op{tini vo SR Makedonija, Ekonomski institut, Skopje, 1978 i dr.

681

na taa povrzanost, smetam deka nema da pre~i ako niz eden grub {ematski prikaz se obidam da ovozmo`am poslikovito sogleduvawe na kriminalnoto zna~ewe na industrijalizacijata i urbanizacijata i nivnata sopstvena uslovenost od ekonomskiot razvoj i so nego najneposredno povrzanite procesi na migraciite na naselenieto. BRZ NAU^NO-TEHNOLO[KI (EKONOMSKI) RAZVOJ

migracii INDUSTRIJALIZACIJA URBANIZACIJA

migracii PROMENI

DEMOGRAFSKI EKONOMSKI SOCIJALNI KULTURNI ETI^KI DEZORGANIZACII

POSLEDICI

SOCIOPATOLO[KI POJAVI

DELINKVENCIJA

KRIMINALITET

Od uprosteniot {ematski prikaz, vedna{ mo`e da se zabele`i deka se raboti za pristap {to e mo{ne daleku od teoretskiot pristap na klasi~nata "Germanska" i "^ika{ka" {kola na urbanata sociologija, spored koi fizi~kiot prostor stoi vo pri~inska vrska so urbanata kultura, urbanite vrednosti i voop{to so urbaniot socijalen `ivot i negovata transformacija {to se ostvaruva pod neposredno vlijanie na prostornoto i ekolo{koto vo op{testvenite odnosi. Ekolo{koto tolkuvawe na gradot, kako obrazec na opredeleno povedenie {to se primenuva kako kauzalen model za objasnuvawe na sociopatolo{kite pojavi, delinkvencijata i kriminalitetot i drugite aspekti na urbaniot `ivot, ne mo`e da go dade vistinskoto objasnuvawe na ovie pojavi, za{to se izdvojuva od povrzuvaweto na po{irokite op{testveni procesi, od op{testvoto voop{to i od konkretnite odnosi {to vladeat vo opredelena sredina. Vo tie ramki ekonomskiot razvoj kako bitna osnova i odrednica na site op{testveni odnosi ne dobiva nikakvo 682

zna~ewe. Me|utoa, bez ogled na voljata toa da se priznae, ekonomskiot razvoj kako proces {to dominatno ja odreduva materijalnata osnova vrz koja nu`no se nadgraduvaat site op{testveni odnosi, toa e empiriska realnost koja {to nikakvi teoretski pristapi ne mo`at da ja sokrijat nitu kaj onie odnosi me|u lu|eto {to se manifestiraat kako socijalno zlo. Istaknuvaweto na ovoj nebroeno povtoruvan marksisti~ki stav, nî upatuva kon zazemawe na vistinski pozicii na teoretski i prakti~en plan vo borbata so negativnite odnesuvawa {to ne mo`at da bidat iskoreneti so ednostavno podobruvawe na ekolo{kata struktura i raznovidnite programi za "~istewe" na kriminogenite urbani podra~ja i edinici (zoni, sektori, slamovi), tuku so aktivno deluvawe vrz onie dimenzii na problemot {to se nao|aat vo ekonomskata osnova na op{testvoto i ekonomskite interesi na poedincite okolu koi se vrtat site socijalni odnosi analogno na oskata okolu koja se vrti i zemjinata topka.

1.2. Migracii 1. Migraciite pretstavuvaat prostorno, geografsko i mehani~ko dvi`ewe (iseluvawe ili doseluvawe) na naselenieto na opredelen prostor. Procesot na iseluvaweto od opredeleno podra~je se narekuva emigrirawe, doseluvaweto - imigrirawe, a obata procesi zaedno - migrirawe. Postojat pove}e vidovi na migrirawe. Mo`e da se zboruva za prostorni i vremenski (sezonski, dnevni) migrirawa i za vnatre{ni i nadvore{ni migrirawa koi tregnuvaat od kriteriumot na prostorot i vremeto voop{to ili od toa dali preseluvawata na naselenieto se vr{at vo ramkite na edna dr`ava ili nadvor od nea. 2. Migraciite imaat pove}ekratno zna~ewe. So niv se sozdavaat krupni op{testveni problemi i pokraj toa {to go re{avaat pra{aweto na vrabotuvaweto i brziot razvoj na odelni krai{ta. Prostornoto dvi`ewe na lu|eto, a so toa i na nivnite imoti od edno vo drugo podra~je, sozdavaat naru{uvawa vo prostorot vo vid na isprazneti i prenaseleni podra~ja i opredelen debalans vo pogled na polovata i starosnata struktura na naselenieto. Vo mestata od kade {to masovno se emigrira obi~no ostanuvaat pove}e lica od `enski pol i onie od postara vozrast. Na toj na~in doa|a do smaluvawe na natalitetot, namaluvawe na produktivnosta na trudot i vlo{uvawe na celokupnata ekonomska sostojba koja vodi kon pasivizirawe na ovie krai{ta. Od druga strana, vo gradovite vo koi naj~esto imigriraat golem broj lu|e, doa|a do rapidno zgolemuvawe na naselenieto. Vo niv se zgolemuva koncentracijata na rabotnata sila, a so toa i ostriot ekonomski natprevar me|u poedincite vo borbata za podobruvawe na svojata op{testvena i ekonomska polo`ba. Prostornite dvi`ewa pretstavuvaat mo{ne pogoden kanal za ostvaruvawe na ovie nameri bez razlika dali pritoa se doa|a do promeni vo op{testveniot status na poedincite po pat na ho683

rizontalna ili vertikalna podvi`nost.1255 Blagodarejki na razvojot na proizvodnite sili, omasovuvaweto i dostapnosta na transportnite sredstva, sovremeniot ~ovek stanuva subjekt koj samostojno go vr{i izborot na sredinata vo koja }e `ivee i vo koja go gleda svojot iden prosperitet iako vo toj pogled vo golema mera e ograni~en od niza faktori {to go turkaat od, ili go privlekuvaat kon opredeleni podra~ja. Me|u faktorite {to opredelen poedinec go terat kon emigrirawe otsekoga{ bil, i sî u{te e najzna~aen, ekonomskiot moment koj proizleguva od nedostigot i neplodnosta na zemjata kako i od industrijalizacijata na seloto kade {to se sozdava vi{ok na rabotna sila. Tuka e i golemoto zna~ewe na porastot na naselenieto, no i brojni politi~ki pri~ini koj vo neodamne{niot moment na raspa|awe na tn. Vtora Jugoslavija dobija osobeno manifesten izraz vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina i Kosovo. Na sprotivnata strana stoi "svetlinata na velegradot," so svojata voobi~aena privle~nost i nade`ta za brza zarabotuva~ka, osloboduvawe od ste|ite na strogata kontrola na starata sredina i dostigaweto na poraznovrsen i pokulturen duhoven `ivot. 3. Me|utoa, nasproti individualnite `elbi i o~ekuvawa so omasovenite preseluvawa doa|a i do zagrozuvawe i na ~ovekovata okolina, do nejzino zagaduvawe i gubewe na prirodnata sve`ina, do masovna potro{uva~ka i promena na strukturata na potrebite koi te{ko mo`at da se zadovolat so dopu{teni sredstva,1256 do vlo{uvawe na stambenite uslovi i do niza drugi ekolo{ki i ekonomski posledici koi vo osnova proizleguvaat od zabrzanata industrijalizacija i vrz nea na1255

Horizontalnata podvi`nost glavno se manifestira vo promenite na profesionalnite dejnosti (ulogi), mestoto na `iveewe ili nekoi drugi oblici na op{testven `ivot. Ovie promeni se slu~uvaat vo ramkite na ist sloj taka {to poedincite glavno go zadr`uvaat istiot op{testven status {to i porano go imale. Primer, rabotnici od zaostanati oblasti se vrabotuvaat vo fabriki vo porazvienite podra~ja i sl. Vertikalnata podvi`nost postoi koga poedincite preo|aat vo drug, povisok ili ponizok sloj. Toa e proces na op{testveno napreduvawe ili nazaduvawe na skaliloto na socijalnata stratifikacija. Glavnite kanali na vertikalnata podvi`nost vo sovremenoto op{testvo se: steknuvawe na profesionalni kvalifikacii preku {koluvawe, anga`irawe vo politi~kiot `ivot i sklu~uvawe brakovi {to ovozmo`uvaat steknuvawe na materijalni bogatstva. 1256 Vo taa smisla, u{te Ketle pravilno zabele`a deka zemjite vo koi ~esto se slu~uva me{awe na lu|eto, onie vo koi industrijata i trgovijata vlijaat da se steknat mnogu lu|e i predmeti na isto mesto i vo koi se najgolemi aktivnostite, zemjite vo koi najmnogu se ~uvstvuva neednakvosta na sre}ata i blagosostojbata, zemeno vo celost se zemji vo koi brojot na zlostorstvata e krenat do najgolem stepen (podvlekol, Z.S). Quetelet, A. A Treatise on Man, Edinburg, 1982. Navedeno spored Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, 1997, str. 58.

684

dovrzaniot proces na urbanizacija sfatena kako zgolemuvawe na naselenieto na gradot potpomognat so masovnite migracii. Takvata urbanizacija od sociolo{ko stojali{te pretstavuva poseben na~in na `ivot ili promena vo odnosite na lu|eto. Ova e osobeno va`no, za{to doselenite lica koi od najrazli~ni pri~ini go napu{taat seloto i se naseluvaat vo golemite gradski aglomeracii, se sudiraat so izgubenoto zna~ewe na tradicijata, obi~aite, sosedstvoto i drugite sli~ni kontakti i odnosi {to imaat golema uloga na selo. Vo gradot se javuva posebna tn. urbana kultura i zaseben sistem na vrednosti i op{testveni odnosi. Me|usebnite odnosi na lu|eto ovde se karakteriziraat so povr{nost i privremenost kako i so golema sloboda na li~nosta vo vrska so pritisokot na primarnite op{testveni grupi. Poradi pogolemata prostorna i op{testvena mobilnost na lu|eto, vo gradot ne se sozdavaat zaedni~ki i cvrsti kodeksi na vrednosti, nitu pak edinstven eti~ki sistem. Naprotiv, tuka e mnogu ~est sudirot na normite i vrednostite {to egzistiraat vo ramkite na brojnite imigrantski, no i nacionalni i drugi subkulturi. Na seto ova se nadovrzuva i izrazeniot individualizam i anonimnosta na odnosite,1257 koi re~isi i ne mo`at da se kontroliraat so neformalni socijalni odnosi. Heterogenosta na naselenieto vo sekoj pogled, anonimnosta i bezli~nosta na interakciite, malata zavisnost na ~ovekot od ~ovek i gubeweto na potrebata i mo`nosta za pocvrsti srodni~ki i sosedski odnosi, gi razbranuvaat i razvodnuvaat op{testvenite kontakti i ja odzemaat osnovata za op{testvena prisilba i kontrola. Poradi nemawe uvid vo sposobnostite na li~nosta i nejzinoto celokupno povedenie, kontrolata od primarnite grupi se prefrla vrz policijata, sudovite i drugite institucionaliziranii organi. Seto toa ja zgolemuva mo`nosta za izvr{uvawe opredeleni asocijalni odnesuvawa i vr{ewe krivi~ni dela i za nivniot porast vo ovie sredini. Vo toa se gleda kriminolo{koto zna~ewe na ovoj problem so mo{ne {iroki negativni implikacii {to mora sistematski da se razre{uvaat so pomo{ na osmisleni i planski postaveni programi i akcii koi vo ovaa oblast mora da se ostvaruvaat vrz dolgoro~na osnova. Pritoa, mora da se ima predvid povrzanosta i isprepletenosta na industrijalizacijata i urbanizacijata so migraciite i sekoga{ da se bide pretpazliv vo nekriti~kite obidi da im se priznae kauzalno dejstvo vrz pojavata na asocijalnite povedenija, delinkvencijata i kriminalitetot. Kako {to ve}e vidovme, gorenavedenite procesi gi sledat brojni nere{eni problemi {to kako nivna posledica od svoja strana pridonesuvaat za javuvaweto i porastot na negativnite ~ove~ki odnesuvawa. Me|utoa, nivnoto pri~insko povrzuvawe lesno }e se izbe1257

"Anonimnosta na gradskiot `ivot mu ovozmo`uva na ~ovekot da izvr{i krivi~no delo bez pogolem strav deka }e bide otkrien, za{to vo gradovite lu|eto obra}aat malku vnimanie na toa go {to pravat drugite." Eliot, M. op. cit, str. 53. Vo taa smisla i Milutinovi}, M. op. cit. str. 191.

685

gne ako site ovie promeni i problemi se posmatraat niz prizmata na nivnoto prekr{uvawe vo razni oblici na op{testveni odnosi, za{to samo na toj na~in mo`e da se svrti vnimanieto vrz tipot na populacijata {to `ivee na opredeleni gradski ili selski podra~ja i vo tie ramki, vrz nivnite edinki koi manifestiraat posebni sociolo{ki i psiholo{ki osobenosti na opredelen nedozvolen na~in. Tipot na populacijata i karakteristikite na nejzinite poedine~ni pripadnici {to zaemno se usloveni, nejzinata gustina, nejziniot op{testeneno ekonomski status, profesionalnoto i kulturnoto nivo i ottamu proizlezenite poedine~ni karakteristiki, koi vo krajna linija nu`no se usloveni so nejzinoto vlijanie, se onie determinanti {to preku op{testvenite odnosi gi opredeluvaat i pojavnite oblici na odnesuvawe so negativen op{testven predznak, a ne objektivniot prostor i fizi~kata struktura na opredeleno podra~je. Ottuka, mo`eme da zaklu~ime, deka industrijalizacijata i urbanizacijata nitu, pak, migraciite kako nivna sledovatelna pojava, ne se pri~ini na asocijalnite povedenija, delinkvencijata i kriminalitetot, tuku samo eden od nizata inherentni faktori {to ja transformiraat op{testvenata struktura koja{to vo uslovi na nivno stihijno deluvawe doveduva do nesakani efekti. Od tie pri~ini, preliminarna nau~na obvrska e da se zapoznaat sostojbite i dvi`ewata i vo oblasta na transferot na naselenieto od edno vo drugo podra~je, osobeno od selo vo grad, i da se ponudat vistinski re{enija za razre{uvawe na sudirot me|u ove dve podra~ja pred da se predlo`at bilo kakvi programi za validno planirawe na naselenieto i prostorot. 4. Osnovniot problem na golemite urbani celini, nastanati kako barawe na koncentracija na pogolemi stopanski, administrativni, kulturni celini, kade koncentracijata na industriskite kompleksi ima primarna uloga, rezultira{e so migracijata na golem broj naselenie i so sozdavawe novi, vo prv red stambeni celini, kade {to heterogenosta spored nacionalniot, obrazovniot, sru~niot i kulturniot sostav e dominanten vid na konglomeracija. Golemite gradski celini vsu{nost postavuvaat dva su{tinski problemi pred migrantite: adaptacijata na novata kulturna sredina i alienacijata. Poedinecot koj naviknal na `ivot vo pomala socijalna sredina, na nejziniot sistem na vrednosti i pravila na odnesuvawe i statusot {to ottamu go poseduva kako postoewe na li~en identite vo po{iroki op{testveni relacii, psihosocijalno gledano doa|a vo edna nova sredina kade {to vladee uniformnost i anonimnost. Toa e sredina kade e mnogu te{ko povtorno da se sretne edno isto lice ako poedinecot so nego ne go vrzuvaat opredeleni potesni socijalni vrski. Anonimnosta i otsustvoto na socijalna kontrola vo golemite urbani sredini, na poedinecot mu garantiraat mo`nost da ostane nezabele`an i nezapamten, nakratko nadvor od dosegot na fenomenot na javnosta i javnoto mislewe. Toa okolnost vodi kon socijalnopatolo{ko povedenie 686

koe se javuva kako specifi~en vid na reakcija, kako obid da se svrti vnimanieto kon sebe, da se ileze od anonimnosta, od gubeweto na identitetot, od edna, kako i da se izbegne alienacijata so gubeweto na stariot sistem na vrednosti, od druga strana. Seto toa nu`no relultira so brojni utvrduvawa vo oddelni delovi na urbanata sredina. Nakratko, neadaptiranosta ili nedovolna adaptiranost na novite uslovi vo koi vladee rascepkanost i fragmentarnost na odnosite, li~nosta koja e raspnata me|u svoite stari naviki i noviot sistem na vrednosti ja goni kon avanturata nare~ena sociopatolo{ko povedenie. Neznaej}i {to da odbere i kade da go najde izlezot od toj sudir, takvata li~nost ~esto bega od stvarnosta i nedovolno svesna deka seto toa vodi kon natamo{no naru{uvawe na li~nosta i semejniot `ivot, kon gubewe na socijalnite pozicii i li~niot status, a ne retko kon razli~ni dopolnitelni aberativni povedenija, kon sudir so zakonot, kon razli~ni fomi na kriminal, kon moralno otfrlawe i prekr{o~no ili krivi~no sankcionirawe. 5. Iseluvaweto ne e obi~na promena od edno mesto vo drugo, od edna zemja, eden kontinet na drug, veli [eparovi}. Za doselenikot taa zna~i (privremena) redukcija na ekstremot bespomo{nost vo site vitalni ~ove~ki odnosi. Doselenikot pretstavuva malcinstvo vo novata sredina, so postojani sekojdnevni konfliktni situacii od ednostavna pri~ina {to negovata nova sredina e izgradena spored potrebite, obi~aite, navikite, kulturnite, prirodnite, psiholo{ki uslovi na sredinata i lu|eto koi tuka `iveele i `iveat postojano."1258 Vo ovaa smisla zboruva i Kajzer, koj sosema ispravno tvrdi deka "tu|iot ~ovek" otsekoga{ se izedna~uva so neprijatelot na zemjata. Koga strancite kako tu|i grupi pa|aat vo o~i so jazikot i na~inot na odnesuvawe, a ponekoga{ i so oblekata, vnimanieto raste, no i odbojnosta. Koga tugincite ili strancite ne nastapuvaat poedine~no, tuku vo golem broj, toga{ mo`e da porasne nesigurnosta no i ~uvstvoto na zagrozenost i strav. Sravot od kulturnoto preplavuvawe od strana na strancite se zgolemuva vo vreme na ekonomskite krizi i masovnata bezrabotica. Tie duri dobivaat i dimenzii na egistencijalna zakana. Takvata zakana mo`e da ja zabele`at i do`iveat pred sî onie {to izgledaat ekonomski zagrozeni kako avtohtoni domorodci {to se isklu~eni od ekonomskiot podem ili ve}e ne uspevaat da go popravat svoeto socijalno nazaduvawe. Tuka posobno se naglasuva pripadnosta na vladea~kata kultura za so toa da se namalat individualnite tenzaii i stravuvawa.1259 Za da ja doka`eme vistinitosta na ova tvrdewe se ~ini }e bide sosema dovolno ako potsetime na begalskata kriza {to nastana po bombardiraweto na NATO vrz SR Jugoslavija. [to }e se slu~i ako begalcite ostanat vo na{ata zemja, be{e prostojana preokupacija na golem del od 1258 1259

[eparovi}, Z. op. cit. str. 127. Kajzer, G. op. cit. str. 302.

687

naselenieto i postojana tema na na{ite elekteronski i pe~ateni mediumi. Dali so toa }e se zagrozi ekonomskiot opstanok na Republika Makedonija i vo koj obem }e se promeni nejzinata etni~ka karta poradi 375.000 kosovski begalci, bea glavni temi koi dolgo vreme ja opredeluvaa kolektivnata psihologija na makedonskoto naselenie. 6. Mo{ne zna~aen e i viktimolo{kiot aspekt na migraciite. Spored viktimolo{kite istra`uvawa na [eparovi} izvr{eni vrz iselenicite vo Avstralija: 10 Iselenicite tendiraat kon grupno naseluvawe i sobirawe i vleguvawe vo sostav na sinxiresto socijalno povrzuvawe (tn. sinxiresta migracija se ogleda vo povrzuvawe i sproveduvawe na iselenicite od stariot kraj vo nizovi). Grupnata povrzanost deluva kako protektiven element. Za~estenosta na intergrupno kriminalno povedenie go izbegnuva vnimanieto na policijata. Viktimizacijata mora da e po{iroka od onaa koja í e poznata na policijata i na sudovite. 20 Iselenicite trpat vo nivnite ~ove~ki prava pove}e od starosedelcite. Tie se diskriminirani vo zdravstvenata za{tita, vo pravnata za{tita, na rabotnoto mesto, vo u~ili{teto, vo seto ona {to go sozdava statusot na polnopraven gra|anin. Tie stradaat od tn. "kulturno isklu~uvawe." Malcinstvata kako {to se doselenicite, imaat najmal pristap do mo}ta i od neja se najpove}e isklu~eni, a ednovremeno mo`e da se ka`e deka op{testveno se najvidlivi. Op{testvenata vidlivost (social visibility) vlijae vrz op{testvenata integracija i na nejziniot rezultat. 30 Migratskite grupi imaat relativno visoki potrebi za socijalna za{tita, za za{tita na semejstvoto, gri`ata za decata, bra~ni problemi i mladinski razvojni problemi do potreba za za{tita na starite lica. Ima dosta slu~ai na du{evni pre~ki. Nekoi od paranoidnite reakcii na migrantite po se igleda deka se od okolinska priroda, vo najgolem del predizvikani so faktorite na iseleni~kiot stres, dodeka drugite psiholo{ki manifestacii se depresivni reakcii so primeri na samoubistva.1260 Nakratko, migrantot e lesna `rtva, negoviot rizik e zna~itelen, za{to socijalno e napaden. Ako rizikot go so~inuvaat tri elementi: li~ni, socijalni i situacioni, }e se vidi deka na sekoj od navedenite elementi migrantot e "slab," deka e izlo`en na stradawe, hendikepiran: za{to ne go poznava jazikot, za{to ne e prifaten so doverba, za{to nema svoja pressure group koja negoviot slu~aj }e go iznese na relevantno mesto. Migrantot ~esto e vo te{kotii koi go doveduvaat do nevrabotenost, po~esto odo{to "doma{nite starosedelci," izlo`eni se na izmamite na bezobyirnite koi ja koristat nivnata polo`ba na zavisnici i izopa~eni itn.1261

1260 1261

[eparovi}, Z. op. cit. str. 129. Ibid, str. 131.

688

2. SPECIFI^NI, KRIZNI, NEVOOBI^AENI I VONREDNI OKOLNOSTI

1. Vo kriminolo{kata teorija pod poimot vonredni okolnosti voobi~aeno se podrazbiraat izrazeni politi~ki, socijalni, ekonomski, ideolo{ki, moralni i kulturni krizi i depresii kako i najrazli~ni elementarni nepogodi ili karastrofi, voena i povoena situacija, socijalni nemiri i sl. Poznato e i toa, deka takvite vonredni okolnosti pretstavuvaat pogodna klima za vr{ewe asocijalni i antisocijalni povedenija. Takvite sostojbi nosat so sebe ekonomska nesigurnost, do golem skok na cenite, do op{ta nevrabotenost i seop{to osiroma{uvawe. Glavnata posledica od seto toa e otsustvoto na op{testvena svesnost i op{testvena disciplina kako i nedovolno cvrstite moralni na~ela koi se javuvaat kako dezorganizirana kolektivna svest. Vo takvi okolnosti kako ~esti izvr{iteli na nedozvoleni povedenija koi se karakteriziraat so osobena agresivnost, svirepost i brutalnost, se javuvaat duri i onie lica {to obi~no ne se skloni nitu kon poro~no, a kamoli kon kriminalno odnesuvawe. Toa se lica so poslaba mo} na kontrola vo reguliraweto na svoeto povedenie koi vo naru{enite situacioni okolnosti ja simnuvaat maskata na svojata ~ove~nost i isklu~ivo se rakovodat spored devizata na nu`nosta i sopstveniot opstanok po sekoja cena. Iskustvata na site porane{ni socijalisti~ki zemji koi naglo se najdoa vo situacija na nagli promeni na op{testveno - ekonomskata struktura (tn. tranzicija), vo koi spa|a i na{ata, poka`aa deka brzite promeni i vo ovaa sfera se zna~aen izvor za pojava i enormen porast na kriminalnite odnesuvawa. Vo takvi okolnosti kako glaven problem se javuva transformacijata na op{testvenata vo privatna sopstvenost ("zadocneta prvobitna akumulacija na kapitalot") koja nu`no e prosledena so site negativni pojavi {to ja sledat beskompromisnata borba za brzo i enormo zbogatuvawe. Vo ovaa sfera i na{ata zemja }e ostane kako istoriski primer za grandiozno caruvawe na kriminalitetot koj na oddelni garnituri i poedinci od vlasta, kako i lu|e bliski do vladea~kata partija, napravija totalen 'r{um vo dr`avata nekazneto razgrabuvaj}i go seto ona {to mo`e{e da se razgrabi. Od druga strana, negativniot primer na vlasta ne mo`e{e da ostane bez soodveten odraz kaj obi~niot gra|anin koj, nosen od soznanieto za raste~kiiot kriminal na "belite jaki," neo~ekuvano se najde soo~en so sopstvenata marginalna pozicija i realniot strav za svojata sigurnost i materijalna egzistencija. Nivnata reakcija usledi kako protest, kako bunt, sekoga{ prosleden so golema doza na intimnoto opravduvawe na sopstveniot akt: "Ako nekoi mo`at da grabnat mnogu, za{to jas da ne zemam barem malku." I paradoksot da bide pogolem, vo uslovi na za~esten vr{ewe na krivi~ni dela, pokraj umno`uvaweto na prilikite za brzo i lesno nedozvoleno zbogatuvawe, vo prilog na takvoto odnesuvawe se 689

javuva i smaluvaweto na rizikot za nivnoto otkrivawe. Organite na socijalnata kontrola, sostaveni od ekonomski nesigurni `ivi lu|e, vo uslovi na politi~ki i kriminalen pluralizam, i samite zbuneti i dezorientirani stanuvaat meta na sekojdnevni pritisoci od najrazli~en vid. Nivnata zbunetost natamu ja podgrejuvaat bombastite izjavi na najvisoki funkcioneri od tipot deka bezmalku e dojden momentot za energi~na borba so site, a osobeno so formite na organiziranitot kriminalitet, do "umnite" negirawa na taa okolnost so sprotivstavenite tvrdewa deka navodno borbata so vrvnite kriminalci pretstavuva grda pojava. Opozicionerite tvrdat, a prvite prifa}aat, deka e potrebana osobeno pretpazlivost, za{to presmetuvaweto so nositelite na golemiot kriminal bo`em pretstavuva "politi~ki revan{izam" pa duri i povreda na "osnovnite slobodi i prava na ~ovekot." Kon seto ova sekako treba se dodade i faktot deka organite na socijalnata kontrola nu`no stanuvaat podlo`ni na korupcija so koja fakti~ki se obezbeduva imunitet od goneweto na "golemite yverki". Vonrednite okolnosti se pogodna po~va i za javuvawe na sociopatolo{kite povedenija, osobeno na komarot i prostitucijata {to e i razbirlivo, me|u drugoto, so ogled na ote`natoto doa|awe do materijalni dobra odnosno, nedostigot ili ote`natoto snabduvawe so osnovni sredstva za odr`uvawe na egzistencijata. Vo potkrepa na ova tvrdewe dovolno e da navedeme deka, po osamostojuvaweto, vo na{ata dr`ava drasti~no se zgolemi intenzitetot na hazardnite igri koi, kako zaborav za ekonomskite problemi i kako alternativna sre}a na narodot velikodu{no im gi podari vlasta. Na toj na~in se slu~i namesto eden, da se javaat brojni prireduva~i na igri na sre}a, da se dozvoli istovremeno egzistirawe na instant lotarijata, i vrzuvawe na lu|eto za televizorot poradi igrata bingo i loto, da se legazizira komarot vo kazina i drugi privatni igra~nici itn.1262 2. I voenite uslovi imaat nesomneno vlijanie vrz pojavata na opredeleni oblici na kriminalitetot. Toa vlijanie mo`e da se odrazi na razli~en na~in. Imeno, kriminalitetot mo`e da dobiva razli~nen intenzitet i razli~ni pojavni formi vo zavisnost od toa dali se raboti za neposredna voena opasnost, period na vojna ili za postvoeniot period. Nastapuvaweto na predvoeni uslovi se karakterizira so anga`irawe na stopanskite kapaciteti vo nasoka na zadovoluvaweto na voenite potrebi, so {to se smaluva proizvodstvoto na neophodnite artikli nameneti za {iroka potro{uva~ka. Na toj na~in se javuva nedostig na materijalni dobra {to nu`no vodi kon zgolemuvawe na cenite, a seto toa ja ovozmo`uva pojavata na crnobezijanstvo i pojava na brojni {pekulanti i izmamnici koi{o bezmilosno ja koristat novonasatanata sostojba za li~no zbogatuvawe. Vo niven prilog odi i pojavata na 1262

Pove}e za toa: Sulejmanov, Z. Hazardni igri, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2000. str. 134 i natamu.

690

voena psihoza vo koja najgolemiot broj od naselenieto, poneseni od `elbata za opstanok, nastojuvaat da natrupaat {to pogolemi rezervi od hrana, obleka, ogrev i drugi neophodni materijalni dobra. Vakvite okolnosti u{te pove}e se zasiluvaat vo vreme na samata voena sostojba. Vo periodot {to sleduva neposredno po vojnata, kon prethodnite okolnosti se nadovrzuva i silnoto vlijanie na golemiot broj zaginato, prete`no ma{ko naselenie. Toa vodi kon brojni razoreni i deficientni semejstva so {to se multiplicira i onaka te{kata materijalna sostojba, kako i sevkupnite odnosi zna~ajni za normalna egzistencija. Toa se ve}e pogodni uslovi za javuvawe na maloletni~kata delinkvencija i za zgolemuvawe na kriminalitetot na `enite.1263 Za edna takva vonredna sostojba se rabote{e i vo periodot na podgotvuvaweto na prvoto izdanie na ovoj u~ebnik. Stanuva zbor za sostojbata nastanata so bombardiraweto na SR Jugoslavija od strana na "NATO" alijansata. Na ova bombardirawe koe zapo~na na 24 mart 1999 godina, mu prethode{e stacionirawe na 14.000 "NATO" vojnici vo na{ata zemja, i {to e osobeno zna~ajno, na seto toa se nadovrza okolu 375.000 deportirani lica i begalci od prostorite na Kosovo, koi delumno bea smesteni vo privatni semejstva, a delumno vo pove}eto improvizirani kampovi. Seto toa pridonese kon drasti~no vlo{uvawe na ekonomskata sostojba vo Republika Makedonija. Poradi gubeweto na stokovite pazari vo SR Jugoslavija, kaj nas dojde do zapirawe so rabota na golem broj preprijatija i otpu{tawe na rabotnicite koi odedna{ se najdoa bez sredstva za egzistencija zaedno so i onaka golemiot broj na nevraboteni i ste~ajni rabotnici. Takvata sostojba dovede do pojava na niza negativni odnesuvawa. Nesporno e deka ekonomskata nesigurnost i stravot od pro{iruvawe na vojnata i na na{ive prostori, gi zasilija negativnite porivi kaj opredelena kategorija na gra|ani. Me|u tie pojavi, kako osobeno karakteristi~na treba da se izdvoi "humanitarnoto profiterstvo," no i niza drugi nedozvoleni odnesuvawa vo prv red naso~eni kon vr{eweto na imotni delikti. Vakvata sostojba nabrzo se povtori so pojavata na voeniot konflikt od mart do septemvri 2001 godina, i na teritorijata na na{ata zemja. Vo toj konflikt ~ii{to pri~ini sigurno dolgo }e se prou~uvaat i objasnuvaat, na u{te podrasti~en na~in se manifestitaa gorenavedenite konstatacii i ottamu nema potreba od nivno povtoruvawe. 3. ZANIMAWETO I KRIMINALITETOT

1. Brojni kriminolo{ki istra`uvawa trgnuvaat od toa deka zanimaweto, osobeno po negovoto dolgogodi{no praktikuvawe, go formira karakterot, telesnata struktura i povedenieto na poedinecot i zatoa go povrzuvaat so negovata zloupotreba vo izvr{uvaweto na kri1263

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 175-176. 231-232 i 316-317.

691

minalnite aktivnosti.1264 Me|utoa, iako e to~no zabele`uvaweto deka zanimaweto e element {to mo`e da ima zna~ewe pri vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela, treba da se ima predvid deka opredeleni zanimawa davaat samo pogolema mo`nost za ostvaruvawe kontakti so nekoi objekti na za{tita ili poseduvawe opredelena sposobnost (specijalnost, stru~nost) za pouspe{no izvr{uvawe na deloto. A toa zna~i deka sogleduvaweto na kriminalitetot ne mo`e da se objasni samo preku istaknuvaweto na ovaa povrzanost, bidejki zanimaweto, pred sî, pretstavuva op{testven odnos preku koj ~ovekot ja obezbeduva svojata ekonomska egzistencija (podobra ili polo{a materijalna sostojba) i svojot socijalen status. Vo taa smisla zanimaweto vo prv red treba da se nabquduva kako eden od osnovnite indikatori na op{testvenata polo`ba na poedincite i negovata uloga vo op{testvenata podelba na trudot.1265 Zanimaweto, vsu{nost, pretstavuva zna~ajno obele`je za objasnuvawe na kriminalitetot, za{to korelira so materijalnite uslovi na `ivotot, op{tesvenata polo`ba i uloga kako i so materijalniot status i socijalnata sigurnost na poedinecot. Zanimaweto, od druga strana, se javuva kako zna~aen element {to treba da se usoglasi so odmeruvaweto na krivi~nite sankcii i potrebata preku sankcijata da se ostvari opredelena cel vo procesot na resocijalizacijata na osudenite lica. Vo edno na{e istra`uvawe1266 utvrdivme deka distribucijata na zanimawata uka`uva na toa deka ubistvata mora da se posmatraat vo tesan povrzanost so nepovolnite materijalni, socijalni, obrazovni, kulturni i drugi uslovi na `ivotot na ubijcite, kako i so vlijanieto {to go ostvaruva socijalnata sredina vo koja {to `iveaat ovie lica i nivniot op{testven tretman vo celost. Imeno, podatokot deka preku polovinata na ubistvata se izvr{eni od strana na zemjodelci i nekvalifikuvani rabotnici ne mo`e da mu se pripi{e na neposrednoto, direkno vlijanie na ovie zanimawa. Izborot i vr{eweto na ovie zanimawa se povrzani so nivoto na obrazovanieto, a toa zna~i deka ovie lica se so poniska {kolska podgotovka so koja pak, nu`no se povrzani, kulturnata zaostanatost, primitivizmot, nazadnite sfa}awa, predrasudi i primitivnite oblici na reagirawe vo razre{uvaweto na me|u~ove~kite konflikti. So tie zanimawa e povrzano i niskoto nivo na 1264

Opredeleni zanimawa koi se upraznuvaat so godini go formiraat karakterot i telesnata struktura na poedinecot. ^esto od deleku mo`eme da prepoznaeme sve{tenik, profesor, vojnik i komedijant. Me|utoa i zanimawata na izvesen na~in kon sebe privlekuvaat opredelen tip na lu|e. Ovaa mentalna nastroenost opredeluva dali nekoi lu|e }e stanat kova~i ili berberi, kasapi ili cve}ari. Hentig, H. op. cit. str. 241. 1265 Vo ovaa smisla i Eliot, M. op. cit. str. 295-296. 1266 Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 129.

692

materijalniot i socijalniot status, kako so ogled na nivnoto vrednuvawe vo op{testvenaat podelba na trudot, taka i so ogled na mo`nosta za pogolemo vklu~uvawe na nivnite nositeli vo op{testveno - politi~kite, kulturnite i drugite socijalni odnosi {to zna~at obezbeduvawe, razvivawe i potvrduvawe na ~ovekovite vrednosti. Tuka deluvaat i uslovite i odnosite vo koi ~ovekot `ivee i raboti: na primer, zemjodelstvoto se vr{i vo sredina vo koja mo`at da se javat brojni naru{eni sosedski odnosi i imotni sporovi, a vladeat nazadni obi~ai, zaostanat sfa}awa i drugi uslovi {to mo`at da go opredelat povedenieto na poedinecot. Kaj licata od zemjodelski i rabotni~ki zanimawa, poradi navedenite socijalni i ekonomski problemi kako i poradi patrijalhalniot odnos sprema `enata, po~esto se prisutni i brojni bra~ni i semejni konflikti, ~ie dejstvo, ako se posmatra samo preku zanimawata, nu`no se izrazuva kako prividna korelacija. Od druga strana, zanimawata kako {to se administrativen rabotnik vo pogolem del se oslobodeni od vakvite odnosi i vlijanija i zatoa nivnoto u~estvi vo izvr{enite ubistva e ~uvstvitelno malo. Osloboduvaweto od takvite objektivni i subjektivni vlijanija se izrazuva i kaj drugite zanimawa, koi {to, so ogled na intenzitetot na ova osloboduvawe, go smaluvaat i svoeto u~estvo vo vr{eweto na ubistvata. Od sevo ova proizleguva deka zanimaweto ne mo`e da bide neposredna pri~ina za javuvaweto na ubistvata, ako se zeme izolirano od drugite vrski i okolnosti, tuku mo`e da se javi samo kako uslov {to na izvesen na~in ja ovozmo`uva vakvata kriminalnata aktivnost. 2. Me|utoa, {to se odnesuva do zanimaweto, vo kriminolo{kata teorija ne mo`e da go negira i faktot deka opredeleni zanimawa sepak go zgolemuvaat nivoto na kriminogenata podlo`nost kon izvr{uvaweto na opredeleni asocijalni i antisocijalni povedenija, a deka nekoi od niv duri i provokativno deluvaat kon toa. Ottamu, vo sferata na negativnite pojavni oblici na odnesuvawe za koi ovde zboruvame, sekako deka kako takvi, bi mo`ele da izdvoime nekoi tipi~ni zanimawa. Imeno, vo dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa e zabele`ano deka nekoi krivi~ni dela po~esto gi vr{at lica od opredeleni zanimawa, za{to po~esto bile vo kontakt so opredeleni objekti na za{tite ili poseduvale opredeleni profesionalni sposobnosti. Vo taa smisla se veli deka proneverite i grabe`ite po~esto se vr{at od strana na blagajnici i rakovoditeli na smetkovodstvo, poreskite zatajuvawa od samostojni biznismeni i zanaet~ii, primaweto potkup od lekari, carinici, profesori i odgovorni rabotnici vo dr`vanite organi i stopanstvoto, obivaweto na kasi od bravari, falsifikati od lica koi poseduvasat ve{tini vo crtaweto i graviraweto i sl.

693

4. NEVRABOTENOST

1. Vo nu`na povrzanost so zanimaweto stoi i vrabotenosta na prestapnikot kako biten faktor {to ja opredeluva negovata materijalna egzistencija. Imeno, vo sovremenite procesi na trudot zanimaweto stanuva osnoven uslov za vrabotuvawe i obezbeduvawe sredstva za `ivot i so pravo se istaknuva kako zna~ajna brana za zapirawe na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe. Od druga strana, otsustvoto na opredeleno zanimawe i stru~ni kvalifikacii sozdavaat golemi problemi za vklu~uvawe vo procesot na trudot ili pak se povrzuva so rabotni mesta {to ne obezbeduvaat sigurna egzistencija. Na toj na~in se javuva bezrabotica {to ~esto se doveduva vo vrska so kriminalnite povedenija. Bezraboticata ja vlo{uva materijalnata sostojba na poedinecot i doveduva do raznovidni apatii, rezignacii i drugi negativni pojavi i dezorganizacii vo ramkite na nivnoto semejstvo. Nevrabotenosta na poedinecot mu go potkopuva ugledot kaj negoviot bra~en drugar, osobeno kaj decata, kako i avtoritetot i mo`nosta za stapuvawe vo normalni op{etstveni odnosi nadvor od krugot na semejstvoto.1267 Zatoa nevrabotenite, pred da izvr{at koe i da e krivi~no delo, po~esto se oddavaat na sociopatolo{ki povedenija, a toa sekako ima vlijanie i vrz nivnata idna kriminalizacija. Procentot na nivnoto oddavawe na nasilstvo, alkoholizam, komar i vagabunda`a o~igledno go poka`uva toa. 2. Postojat me|utoa i poinakvi mislewa. Pogledot vrz stavovite kon rabotata gi deli lu|eto na dva napolno razli~ni kategorii: na onie od poniska rasa za koi rabotata e "kuluk" od koi {to pobrgu treba da se otarasime i, onie koi znaat {to sakaat. Prvite ne sfa}aat deka onoj koj ne raboti stanuva bez sila, bez pamet i se zbogatuva so poroci.1268 Blaze si im na onie koi znaat {to sakaat: niv drug blagoslov i ne im treba. Tie lu|e ja smetaat rabotata kako ne{to bez {to nema `ivot, bez {to `ivotot bi bil pust. Samo tvore~kata rabota mo`e na ~oveka da mu ja dade najdlabokata, najintenzivnata i najpostojanata ra1267

Ima znaci koi uka`uvaat na toa deka nevraboteniot ~ovek ne e samo "penzioniran" ma`, tuku i vistinski svrgnata glava na ku}ata. Nemo`nosta da ja vr{i svojata dol`nost na hranitel go potkopuva negoviot ugled i negovata sopruga gubi sekakov respekt kon nego. Zna~i, nevrabotenosta doveduva do smaluvawe na avtoritetot obi~no kaj `enata, a ponekoga{ i kaj povozrasnoto dete... Nie malku znaeme za{to na rabotnikot mu nedostasuva negovata fabrika. Ne se raboti samo za parite. Toj veli deka gi izgubil svoite prijateli dobroto dru{tvo, toj bolno ja ~uvstvuva zagubata na sredinata ~ija blizina okrepnuva, toj e li{en od najmo}nata referenca i za{tita vo `ivotot - svoeto stado. Hentig, H. op. cit. str. 256-257. 1268 Pajo @. Ve{tina biti ~ovek (kwiga murdosti), [tamparsko preduze¢e Zastava, Novi Sad, 1922, str. 38-39.

694

dost, veli Pajo.1269 Me|utoa, koga takvite ~uvstva }e se rodat potreben e eden uslov: treba da se saka rabotata koja se raboti, taa ne smee da bide protiv na{ite streme`i. Rabotata treba da se poklopuva so streme`ite na onoj koj raboti, taka {to koga }e po~ne da raboti, da ne vleguva vo eden del protiv sebesi, tuku celiot i za sî. Vo rabotata treba da se vleze so svojata qubov, so streme`ot i so karakterot. Rabotata so sebe nosi nagrada koja nikoga{ ne proma{uva; taa pla}a nagrada vo radosta koja se ~uvstvuva pri pronao|aweto i sozdavaweto. ^istata radost od rabotata pak, is~eznuva {tom taa na ne{to }e mu se pot~ini, {tom ~ovekot raboti za pari ili od slavoqubie rabotata e degradirana: ~ovekot ja prodava svojata energija za ne{to ponisko, platenata rabota nikoga{ ne donesuva mir, pita~ot nikoga{ ne e zadovolen so toa {to mu se dava. Namesto gordosta na ~oveka da zavisi od nego samiot, toj se poni`uva o~ekuvaj}i od drug pari ili pofalbi, a nitu parite nitu pofalbite ne go pravat ~ovekot sloboden.1270 Onoj koj seriozno raboti nema vreme da taguva. Negovata li~nost se razviva, toj vo sebe gi pronao|a ogromnite nepoznati sloevi na energija, negoviot um se izostruva. Vo neprekidniot dopir so te{kotiite koi treba da se sovladaat toj ja duplira vrednosta i umnite usilbi. Kaj nego nema mesto za emocii, za nepredvideni raboti, za pijaloci, za skapani zadovolstva.1271 3. Potreben li e drug na~elen komentar na vakvite stavovi nadvor od ona so {to samiot avtor gi demantira koga na drugo mesto veli: "Kolku {to pove}e se stremime kon povozvi{en `ivot, tolku pove}e morame da se potsetuvame deka na{iot razum zavisi od stomakot".1272 Potrebno li e i toa natamu da se doka`uva deka nevrabotenosta pretstavuva zna~aen kriminogen faktor za site protivop{testveni povedenija. Poznato e deka nevrtabotenosta vodi kon nedostig na materijalni sredstva za `ivot, kon zgolemuvawe na li~noto nezadovolstvo, ~uvstvo na rastroenost, zaludnost, bezizleznost. Nevrabotenosta vodi i kon vi{ok na slobodno vreme, nemo`nost da se kanalizira pozitivnata energija. Ottamu sozdadenata dosada, natamu vodi kon rezignacija i vo slu~aj na nejzino podolgo traewe predizvikuvawe na posledici vo smisla na postojano dvi`ewe na rabot na zakonot. Kako drasti~na posledica na nevrabotenosta se javuva vnatre{nata re{enost da se prifati bilo kakva aktivnost naso~ena kon odr`uvawe na materijalnata egzistencija. Vo sostojba na nevrabotenost za porano socijalno izgradenata i pozitivna li~nost koja dotoga{ ne se oddavala kon negativni odnesuvawa ~esto se pojavuva dilema vo izborot na novoto povedenie. Logi~na i soodvetna na stvarnosta e 1269

Ibid, str. 40. Ibid, str. 41. 1271 Ibid, str. 42. 1272 Ibid, str. 116. 1270

695

pretpostavkata deka onoj koj naviknal da gi po~ituva zakonite polesno gi prifa}a poneprekorlivite op{testveni odnesuvawa odo{to direknoto zapa|awe vo kriminal. Ottamu, za negovata svest e poprifatlivo oddavaweto kon komar i igri na sre}a odo{to kon te{ki kra`bi, razbojni{tva, uceni i iznuduvawa. So eden zbor mnogumina i toa mnogu ~esto svojata beznade`nost ja baraat vo komarot tokmu zaradi situacijata na nevrabotenost vo koja privremeno ili dolgo se nao|aat. A toa zna~i deka nevrabotenosta se nao|a vo direkna korelacija so ovaa sociopatolo{ka i kriminalna pojava. 4. Vo kriminologijata postojat i takvi stavovi koi ne zaslu`uvaat ni{to drugo, osven ostra kritika. Eden od takvite e onoj na Kajzer vo koj se veli: "Dodeka postarite istra`uvawa sî u{te trgnuvaat od jasnite vrski pome|u kvotata na bezrabotnite i za~estenosta na imotnite delikti, spored koi na eden milion bezrabotni mu odgovaraat 10.000 osudi za kra`bi, vakvata vrska, barem {to se odnesuva do sega{nosta, ve}e ne mo`e da se potvrdi. Taka, najgolem porast na imotniot kriminalitet vo povoeniot period mo`e da se nabquduva u{te pred nastapuvaweto na masovnata bezrabotica vo sedumdesettite godini. Osven toa, bezraboticata ~esto se poklopuva so drugi socijalizacioni defekti taka {to e te{ko (kako kaj vlijanieto na alkoholot) da se oceni dali socijalizacionite defekti ja predizvikuvaat i bezraboticata i kriminalitetot, dali bezraboticata vodi kon kriminalitet ili pak kriminalitetot vodi vo bezrabotica. Verno, izgleda deka udelot na bezraboticata vo kriminalitetot e natprose~en. Sepak, pra{aweto za uslovuva~kite varijalbli ostanuva otvoreno. Monokauzalnite vrski ni tuka vo najmala raka ne mo`e da se doka`e. Naprotiv, bezraboticata se poklopuva so natamo{ni defekti, kako {to se lo{o vodenite socijalizacioni procesi, zgolemuvawe na ve}e prisutniot konflikten potencijal kako i stigmata na biv{ osudenik i socijalnata dezintegracija. Spored toa, bezraboticata e samo edna dimenzija vo kriminogeno manliviot profil."1273 5. PARITE (TE[KITE MATERIJALNI PRILIKI) I SRE]ATA

Parite se prokletstvo, za{to na onie koi gi imaat im nosat bogatstvo, onie koi gi nemaat - nu`no se siromasi, a na onie koj gi imaat tolku kolku {to im se potrebni im ovozmo`uvaat sre}en `ivot. I natamu: i prvite i vtorite poradi nivoto pogolemo prisustvo ili otsustvo se oddavaat na asocijalni, antisocijalni i kriminalni povedenija, a tretite se ~esni, pravedni, dobri, mirni, pametni i sî drugo "naj" so pozitven predznak. Interesen predmet na diskusija, za mili1273

Kajzer, G. op. cit. str. 206. Ovoj mo{ne problemati~en stav, Kajzer samo nezna~itelno go ubla`uva na str. 282-283, zboruvaj}i za vrskata me|u nevrabotenosta i maloletni~kata deklinkvencija.

696

oni napi{ani stranici, raspravi i polemiki vo brojni eseisti~ki, novinarski, filozofski no, `imi gospod!, i za nau~ni istra`uvawa i doka`uvawe me|u koi "zna~aen" izvor na svojot interes go pronajdoa i socijalnata patologija i kriminologijata.

5.1. Bogatstvoto i kriminalitetot 1. Za parite, odnosno bogatstvoto, kako {to ve}e poso~ivme, obi~no se tvrdi deka ima bezbroj lo{i vlijanija i posledici. Vo taa smisla naj~esto se tvrdi deka: - Bogatstvoto ne sekoga{ e vistinsko dobro i naj~esto e so kratok vek.1274 - Bogatstvoto, osven vo retki isklu~oci, lo{o vlijae na umot i karakterot na lu|eto.1275 - Bogatstvoto gi li{uva lu|eto od prijatnoto dru{tvo na onie koi rabotat i gi voveduva vo izve{ta~en `ivot vo koj se ru{i energijata i vistinskiot um se zamenuva so zborlivost i mislewe samo na sporedni raboti (na oblekata, qubovni do`ivuvawa, u`ivawe, zabava i sl.) vo koi nema novi ~uvstva.1276 - Bogatite baraat u`ivawe samo vo najniskite zadovolstva, vo dobrata kujna, vo staroto i dobro vino, vo luta prepe~enica i sl. I tie nivni u`ivawa gi pla}aat skapo, so bolesti ili so namalen i trom `ivot. Pa barem da jadat od nekoe posuptilno ~uvstvo, za{to epikurejstvoto ne zna~i da se najade{ kako sviwa! Ne, tie jadat da gi zadovolat svoite nepca, jadat samo zaradi hranata, pijat samo zaradi pijalokot.1277 - Bogatstvoto gi razoruva semejnite ~uvestva: bogatite lu|e mnogu pove}e odo{to onie koi rabotaat, gubat sekakva pretstava za zaemnost i me|usebno pomagawe koi mo`at da egzistiraat kako ~uvstva samo ako se ve`baat vo borbata so siroma{tijata i bedata.1278 1274

Epiktet i Marko Aurelie, Obrasci volje i sre¢e (stoi~ki trebnik), Izdava~ka kwi`arnica Napredak, Beograd, 1922. str. 47. 1275 "Malku se pro~uenite kni`evni i umetni~ki dela, malku se nau~nite otkritija {to se postignati od deca na bogata{i", za{to navodno "Ne se u~i da se pliva bez pomo{ na pojas za spasuvawe." Nakratko, parite vo du{ata na mladite i dobri lica ja ubivaat energijata so koja nekoi od niv bi stanale pogolemi od obi~nite lu|e: kaj onie od sredna vozarast gi ubiva tvore~kite usilbi. Parite se vistinski razoruva~ na voljata na lu|eto". "Tie, tokmu zatoa {to se kiselina koja ja rastvora ~ovekovata volja, go upropastuvaat zdravjeto i umot na bogatiot. Pajo, @. op. cit. str. 89 i 91. 1276 Bogatite lu|e "go pome{uvaat razumot so duhovitosta, so te~noto zboruvawe; a ovie dve raboti se falsifikati na umot." Ibid, str. 92 1277 Pajo. @. op. cit. str. 94 1278 Ibid. str. 93.

697

- Bogatstvoto gi nagrizuva vozvi{enite ~uvstva taka {to voljata na bogatiot mo`e da ja potikne samo lakomosta, bolnata `elba da se ima {to pove}e: taa strast e istrajna.1279 So presu{uvaweto na tie vozvi{enite ~uvstva, se presu{uva osnovata na vistinskiot i zaedni~}i izvor na sre}ata. - Bogatstvoto gi ru{i ~ovekovata ~esnost i dostoinstvo.1280 Siroma{tvoto i zakonot na trudot mu propi{uvaat na ~ovekot eden pat, koga ~ovekot }e stane bogat za nego ne postoi ni brana ni cel. So prekinuvaweto na navikite za rabota ~ovekot go gubi kompasot i e sposoben (spremen) na sî,1281 na vr{ewe zlo i nepravdi. 2. Od vakvite stavovi, vo koi sekako ima dobar del na predrasudi, se izvlekuva natamo{ni zaklu~oci koi vo osnova se sveduvaat na toa deka na bogatite nikoj ne im zaviduva so ogled deka tie sekoga{ se nesre}ni. Vo toj kontekst najprvin se veli deka bogatite ne mo`at da steknat mudrost, da bidat ispolneti so duhoven `ivot isto tolku kolku {to na siromasite im e te{ko da steknat bogatstvo.1282 Na sekoj koj se dru`i so bogata{ite ne mu e te{ko da zabele`i deka bogatstvoto ~ini premnogu, a ne donesuva nikakva vistinska radost. Bogatstvoto ne ja pru`a nitu radosta na tvore~kiot `ivot, ni zaslu`en odmor, ni zdravje. Toa ne sozdava nitu vlast nad sebesi, ni roditelska radost, ni prijatelstvo, ni simpatii nitu vrski na ramna noga so lu|eto. Bogatstvoto ne donesuva ~uvstvo za ubavinata na prirodata, ni razbirawe na remek delata na muzikata, skulptustvoto, vajarstvoto i delata na golemite pisateli i filozofi.1283 Pametniot ~ovek sfa}a deka ne smee da se preuveli~uva vrednosta na parite: ako e umeren vo nivnoto posa1279

Ibid. str. 95 Juda Iskariotski ne be{e ni{to polo{ od drugite srebrolubci: toj den koga vide {to napravi, toj se obesil. A kolku bogati lu|e koi im gi predavat na smrtta ili vr{at ubistvo nad svoite `rtvi bez da trepnat so oko. Samo tie ne se samoubivaat so besewe. Juda vrede{e pove}e odo{to vredat tie. Ibid. str. 92. 1281 Ibid. str. 96 1282 Epiktet natamu tvrdi: "Ti si steknal mnogu ubavi predmeti, ima{ mnogu zlatni i srebreni sadovi, ti si bogat. No, ona {to e najdobro tebe ti nedostasuva: karakter, doslednost, pot~inetost na bo`jite naredbi, smirenost na duhot, otsustvo na sekakov strav i somnevawe, spokojstvo na du{ata. [to se odnesuva pak do mene, iako sum siroma{en pobogat sum od tebe. Ni najmalku ne se pla{am da stanam ne{to na dvorot, ni najmalku ne se gri`am {to }e mu ka`at na kralot za mene i ne mu laskam ama ba{ nikomu. Ti ima{ zlato i srebro, no site tvoi misli, site tvoi `elbi, site tvoi soni{ta, sekoja tvoja sklonost, sekoe tvoe delo e ovozemsko i polzi po pra{inata." Epiktet i Marko Aurelije, op. cit, str. 48. 1283 Pajo, @. op. cit, str. 97. 1280

698

kuvawe1284 }e sfati deka so toa ja izbegnuva dosadata koja e neizbe`na posledica na bezbrojnite i zbrkani zadovolstva na bogatiot. Bogatstvoto bo`em imalo i drugi nedostatoci koi se manifestiraat na psiholo{ko ramni{te. Mnogumina smetaat deka me|u niv osnovano mo`at da se pomestat raznite stresovi koi mo`at da bidat predizvikani od nagloto zbogatuvawe. Vo taa smisla se poso~uvaat primeri na nenadejno "{eknuvawe" ili duri i umirawe po soznanieto deka e dobieno neo~ekuvano golemo nasledstvo, ili premija od igra na sre}a. Ovaa opasnost se povrzuva i so komarot. Taka na primer, spored nekoi avtori, pomislata deka mo`e odedna{ da se stane bogat, deka ima izgledi bez maka da se dobijat golemi pari~ni iznosi, mo`e poedinecot zafaten so igra~ka treska da go dovede vo postojana sostojba na vozbudenost sli~no na drogiranosta. Ponekoga{ kako posledica na silnata nervna napnatost, kaj u~esnikot se javuvaat rastrojstva, depresivni sostojbi i du{even slom, i toa ne samo po golemi gubitoci vo igrata tuku naprosto, zaradi pregolemoto i ednostrano nervno optovaruvawe.1285 3. Pomesteno vo sferata na kriminologijata, bogatstvoto se razgleduva kako eden od zna~ajnite kriminogeni faktori. Pritoa redovno se tvrdi deka vo redovite na gornite imotni sloevi, mnogu ~esto se javuvaat razni kriminalni prizori i aferi kako rezultat na izobilstvoto i prezasitenosta od sî i se{to i borbata za parazitsko u`ivawe i rasko{en `ivot.1286 4. Ovde e me|utoa karakteristi~no deka kriminalitetot na bogatite naj~esto ostanuva prikrien - temna brojka.1287 Vo svojata studija za kriminalcite so "beli jaki," Saterlend naveduva deka golem broj na opasni kriminalci koi poteknuvaat od najbogatite sloevi na amerikanskoto op{testvo nikoga{ ne izleguvaat pred sud i ne se osudeni. Temnata brojka na kriminalitetot na bogatite onevozmo`uva da se so-

1284

Ibid, str. 97. Gizicky, J. i Gorny, A. ^ovek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973, str. 17. 1286 Milutinovi}, M. op. cit. str. 334. 1287 "Organiziraniot prestap naj~esti ne se prijavuva, a ne se prijavuva glavno ottamu {to negovite `rtvi sorabotuvale vo nego. Profesionalnite prestapnici pak, rabotele pod pokrivot i za{tita na slu`benicite za primena na zakonot... Iako organiziraniot prestap í nanesuva daleku pogolema {teta na zaednicata, obi~no ne se prezema ni{to. Namesto toa, slu`benicite i dobar del od naselenieto go dopu{taat negovoto postoewe glavno ottamu {to i samite tie se nadevaat da se koristat so takvata korupcija. Oragniziranite prestapnici gi postignuvaat svoite celi edinstveno dokolku se ve{ti da gi korumpiraat kako svoite `rtvi taka i svoite sou~esnici." Eliot, M. op. cit. str. 114 i 115. 1285

699

gleda vistinskata fenomenologija i etiologija na kriminalitetot.1288 Ottamu, Hentig so pravo zaklu~uva deka e nezgoda e toa {to nie ne go poznavame "vistinskiot" zlostornik. Ona {to nie mo`eme da go merime i da go broime e samo edna mala i odbrana grupa. Nie mo`eme da gi ispituvame stotici iljadi lica koi se uapseni vo tekot na godinata. Nivnoto apsewe e samo pretopostavka na kriminalitetot."1289 Vo ovaa smisla i Eliot: "Rezligiskite u~iteli od damne{ni vremiwa u~ele deka site lu|e se gre{ni. Sovremenite kriminolo{ki istra`uvawa, isto taka uka`uvaat deka sklonosta kon izvr{uvawe na krivi~i dela ne se ograni~uva na optovarenite i pomalku povlasteni lu|e. Me|utoa, postoi sklonost onie od poniskata klasa da se kaznuvaat postrogo."1290 Zatvorite se pretrupani so stradalnici od ~ie posmatrawe proizleguva zaklu~okot deka kriminalitetot e aktivnost na siroma{nite lu|e, {to ne î, nitu mo`e da bide to~no.

5.2. Siroma{tvoto i kriminalitetot 1. Starite filozofi imaa opredelena filozofija za {tetnoto dejstvo na izobilstvoto vo koja bilo forma da se javuva. Tie bea na mislewe deka ropstvoto go rasipuva robovlasnikot, diktatorot - diktaturata, pobedata - pobednikot, a prekumernoto bogatstvo - bogata{ot. Platon i bogatstvoto i siroma{tijata gi obele`i kako dva neprijateli na dobrata dr`ava protiv koi zakonodavecot treba ednakvo da se bori. Prvoto ja rasipuva du{ata na ~ovekot so `ivotot i rasko{nosta, a drugoto preku tegobi go goni vo celosna besmrtnost. Deka zlostorstvoto mo`e da rezultira od preterana blagosostojba i nekontrolirani ovlastuvawa se poka`a vo nekoi od najpoznatite krivi~ni slu~ai. Preterano povlasteno dete e isto taka golem problem kako i nedovolno povlastenoto dete, odnosno dete li{eno od osnovnite prava."1291 Siroma{tvoto e te{ko, za{to patot po koj odi sekoga{ vodi pokraj otvorenata bezdna na bedata vo koja sekoj moment mo`e da se padne, vo bolest ili vo prerana smrt. Ottamu, moralnata vrednost na parite se sostoi samo vo toa da se obezbedi semejstvoto od bolesti, od smrt, od starost, a decata od bedata, neznaeweto i moralna propast.1292 1288

"Saterlend izjavi deka site na{i statistiki na krivi~ni dela se neto~ni, za{to re~isi vo celost go zapostavuvat visokiot stepen na naru{uvawe na zakonot me|u vode~kite delovni i profesionalni grupi. Me|utoa, obvinuva{e toj, zatvorite, osudite i kaznite glavno bea rezervirani za poniskite ekonomski i op{testvni klasi" Ibid, str. 40. 1289 Hentig, H. op. cit. str. 229-230 1290 Eliot, M. op. cit. str. 33. 1291 Henting, H. op. cit. str. 26. 1292 Ibid, str. 86

700

Siroma{tvoto me|utoa mo`e da bide duri i vrednost, ne{to dobro i korisno, tvrdat nekoi filozofi. "Siroma{tvoto ja ~eli~i ~ovekovata energija. Koga mnogu mu se pomaga na ~ovekot negovata volja zaboluva, slabee. Sekoga{ e podobar onoj pliva~ koj pomalku se slu`i so pojas za spasuvawe."1293 Ottamu se odi i vo drugi krajnosti i se izvlekuvaat zaklu~oci od tipot deka duri i asketizmot, bolesta i nesre}ata mo`at da bidat korisni, navodno zatoa {to ~ovekot vo takvi okolnosti ima vreme i mo`e da razmisluva za ona {to vo `ivotot e va`no, odnosno sporedno.1294 2. ^inam edvaj deka ima potreba da se doka`uva nevistinitosta na ovie, kako i na prethodnite tvrdewa. Sepak, za volja na vistinata, mora da se ka`e deka vo niv se krie racionalizacija, ~estopati krenata vo rang na svoevidna masovna opsednatost so onie koi {to vo sekoe op{testvo so~inuvaat opredelena grupa od naselenieto. Da se doka`uva deka e kiselo grozjeto (bogatstvoto) i sprotivno na toa deka e sladok limunot (siroma{tvoto) ne e ni{to drugo tuku mehanizam na zamajuvawe od strana na onie koi kako Rasel, uspokoeni so site pogodnosti {to mo`e da gi pru`i `ivotot i opkru`eni so gradinari, gotva~ki i drugi slugi, stalo`eno nao|aat za zgodno da prodavaat demagogija (da umuvaat kolku e lo{o bogatstvoto). 3. Vrz vakavite razmisluvawa se nadovrzuva i kriminolo{kata misla. [to se odnesuva do siroma{tvoto, spored Geri, toa samo po sebe ne go predizvikuva imotniot kriminalitet, odnosno pozna~aen faktor e postoeweto prilika deloto da se izvr{i. Takviot stav go poddr`uva{e i Ketle, so dopolnuvawe deka golemite razliki me|u bogatstvoto i siroma{tvoto na ist prostor gi ragoruvaat strastite i isku{enijata od sekakov vid. Za razlika od niv spored Merton, siroma{tvoto kako takvo i, konskventno, ograni~eniot broj na povolni priliki, ne se dovolni da ja induciraat vpe~atlivo golemata stapka na kriminalnoto povedenie. Duri i ~estoto spomnuvawe na "siroma{tvoto poradi izobilstvo," nema zadol`itelno da dovede do ovoj rezultat. Antiop{testvenoto povedenie e "normalen" rezultat samo toga{ i vo mera, vo koja siroma{tvoto i, vo vrska so nego, te{kotiite vo natprevarot za dostignuvawe na kulturnite vrednosti potvrdeni za site ~lenovi na op{testvoto, e povrzano so kulturnaat naglaska za pari~no bogatewe kako simbol na uspehot. Nasproti site niv, Bonger smeta{e deka zlostorstvoto e posledica na nepovolnite uslovi na `ivotot koi doveduvaat do izvrtuvawe na ~ovekovata priroda. Razvojot na kapitalizmot postojano gi vlo{uva tie uslovi i kako rezultat na ekonomskoto ureduvawe ja prodlabo~uva bezdnata me|u onie koi vladeat i onie so koi se vladee. Toa 1293

Pajo, @. op. cit. str. 66 Vo ovaa smisla se veli deka "Platon sto pati ima{e pravo deka podobro e da se stori, odo{to da se primi nepravda." Ibid, str. 66. 1294

701

se uslovi pogodni za jaknewe na egoizmot koi poedinecot mo`at da go ohrabrat za vr{ewe zlostostva. Najgolemiot del od kriminalitetot e povrzan so siroma{tvoto koe go predizvikuva kapitalizmot, bilo neposredno kako sredstvo za pre`ivuvawe, ili posredno preku ~uvstvoto na nepravda koe go demoralizira poedinecot i gi zagu{uva negovite instinkti. Od druga strana, nitu najbogatite ne se imuni od vr{eweto na zlostorstvata. Edinstvenata razlika e {to vo nivniot slu~aj delata proizleguvaat od mo}ta koja ja poseduvaat ili od op{tata erozija na moralot vo bu`uaskoto op{testvo. Nekade na sredinata me|u ovie stojali{ta mo`e da se pomestat tvrdeweto spored koi - istite pri~ini koi go smaluvaat brojot na edni zlostorstva, go zgolemuvaat brojot na drugi, i deka vo tie ramki treba da se posmatra kriminogenoto dejstvo na siroma{tvoto, odnosno bogatstvoto. 1295 4. Moj stav e deka nedostigot na pari e ednakov na te{kite materijalni priliki, a tie, od edna strana, vodat kon vr{ewe na imotni delikti, me|utoa, od druga strana, (neposredno ili posredno) i kon drugi kriminalni i devijantni povedenija. Vtoriot vid na kriminalitet e usloven od psihi~kata sostojba na li~nosta na poedinecot koja se javuva kako posledica na te{kite materijalni priliki. Lo{ite materijalni priliki, na primer, mo`at da predizvikaat prihi~ki krizi kaj poedinecot, vo prv red alkoholizam, {to vo sodejstvo so drugite faktori mo`e da ima za posledica pojava na krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto i drugi krivi~ni dela. Toa zna~i deka vo ovie slu~ai, ekonomskiot faktor ostvaruva indirektno vlijanie vrz pojavata na kriminalitetot. Ottuka, proizleguva deka eden del na kriminalitetot mo`e da se objasni neposredno ili posredno so ekonomskiot faktor, odnosno so nedostigot na pari - te{kite materijalni priliki. Od iznesenoto ve}e mo`e da se naseti deka te{kite materijalni priliki, siroma{tijata i bedata pretstavuvaat eden od zna~ajnite neposredni kriminogeni faktori. Toa glavno proizleguva od slednive okolnosti:  ottamu {to siroma{tvoto predizvikuva strav, beznade`nost, zagri`enost, demoralizacija i depresivni sostojbi kaj licata vo takva polo`ba, ja podriva nivnata telesna sila i zdravje i go slabee nivnoto psihi~ko i op{to eti~ko nivo,  siroma{nite poedinci, semejstva i sloevi du{evno se nao|aat vo potisnata i degradirana polo`ba, na sekoj ~ekor do`ivuvaat poni`uvawa na svojata li~nost i dostoinstvo poradi {to stanuvaat nemirni, nestabilni, zagri`eni i nesposobni da ja ostvaruvaat vospitnata funkcija sprema svoite deca,  dokolku siroma{tvoto potrae podolgo, kaj mnogu lica mo`e da dovede do gubewe na mentalnata ramnote`a, do atro1295

Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 10, 13, 68 i 158.

702

fija na nivnataa moralna sila,  vo siroma{no i semejstva decata se li{eni od osnovnite uslovi za normalen i siguren razvoj,  siroma{tvoto doveduva do nizok socijalen status, lo{i stambeni uslovi, otsustvo na higiena, razni bolesti i primitivizam vo `iveeweto.  vo sovremenite zemji bez ogled na toa dali se razvieni ili ne, kako {to e vpro~em i na{ata, osobeno e izrazen kontrastot me|u siroma{tvoto i bogatstvoto {to se zema kako ote`nuva~ka okolnost za pojavata na kriminalitetot na siroma{nite,  poradi lo{ite ekonomski uslovi na `ivot licata ~esto ostanuvaat na nisko obrazovno nivo, neprosveteni i kulturno zaostanati, a toa vlijae na nivnite iskol~eni sfa}awa, vrz formirawe na razni predrasudi, netrpelivost, sklonost kon alkohol i drugi poroci i sl.  lo{ite materijalni priliki isto taka predizvikuvaat sekojdnevni gri`i za zadovoluvawe na osnovnite `ivotni potrebi, nespokojstvo i psihi~ka preoptovarenost {to negativno se odrazuva vrz bra~nite i semejnite odnosi kako i na odnosite so drugite lu|e,  siroma{tijata vodi kon formirawe na opredeleni vrednosti i vrednosni orientacii koi silno vlijaat vrz odnesuvaweto na ovie lu|e, itn. Poradi seto ova, na mnogumina ne im preostanuva ni{to drugo osven da go prodavaat svoeto telo (prostitucija) no, duri i svoite organi (bubrezi, na primer), pa i svoite deca za da pre`iveat. Iako ova ne se okolnosti prepora~liva za sro~uvawe na bombasti naslovi vo mediumite od tipot "Naskoro i kaj nas ..." ne treba da se prenebregne nivnata op{testvena uloga i mo} i ottamu proizlezenoto predupreduvawe za efikasno anga`irawe so koe na vreme }e se pottiknat site kompetentni faktori vo nasoka toa sepak da ne se slu~i.

5.3. Umerenosta (Teorija na zlatna sredina) 1. Mudrite znaat deka parite imaat vrednost, samo tie ne ja preuveli~uvaat - tie znaat deka sekoj se fa}a na lepiloto na nadvore{niot sjaj. Mudriot brzo otkriva deka tri ~etvrtini od ona {to nie posakuvame da go imame e {tetno, a deka bi mo`elo da se pomine i bez ona edna ~etvrtina {to ostanuva. Parite ne sekoga{ se seta sre}a.1296 Parite se neprocenlivi samo toga{ koga nosat bezbednost na smejstvoto, koga ja obezbeduvaat idninata, koga obezbeduvaat od bolesti, od smrt, od mo}nicite na ovoj svet. Parite se obezbeduvawe za eden skro1296

Ibid, str. 97.

703

men, obi~en `ivot, bez onie ~esti bezdelni~ewa.1297 Tie se izvonredni koga kon niv lu|eto gi pottiknuva rabotata: tie predizvikuvaat rabota i umstveni usilbi me|utoa, pretstavuvaat opasnost koga }e stanat cel namesto sredstvo za povozvi{en, poplemenit i pocelosen `ivot. Cicija{tvoto i lakomosta go zatapuvaat ~ovekot. Roditelskoto bogatstvo kaj decata go uni{tuva ~uvstvoto za siroma{tija bez koe tie ne mo`at da gi sfatat okolnostite vo koi se nao|aat negovite bliski.1298 I natamu, sekoj mudrec znae deka vistinskoto bogatstvo e vo samiot ~ovek. [tom parite prestanat da mu koristat na du{evniot napredok, tie se {tetni. Nema ni{to po`alosno od onoj amerikanski lov na milioni. Toj lov go goltnuva i go poni`uva celiot ~ovek i zatoa `ivotot na mnogu amerikanski gra|ani ~esto e mnogu dosaden.1299 2. I taka redum, site golemi filozofi trgnuvaj}i od parite go stavaa i sî u{te go stavaat na kantar, go merat i go sporeduvaat bogatstvoto i siroma{tvoto za ottamu da go izvle~at golemiot izum deka i ednite i drugite ne se sre}ni, a samo onie koi imaat tolku pari kolku {to im se potrebni za normalen `ivot "pukaat" od zadovolstvo i sre}a (srednata klasa). Pritoa, re{enieto {to bezmalku go nudat e onie {to imaat pove}e da se otka`at od parite vo korist na onie {to gi nemaat, a toga{ site na zemjinata topka }e bidat sre}ni. Problemot me|utoa, e samo {to ~ovekovata priroda ne dozvoluva toa da se slu~i. Zgora na toa, namesto da se sru{at razlikite {to gi sozdavaat parite, re~isi celosno se sru{i socijalizmot koj, iako daleku od toa da go dosegne vakviot ideal, barem sesrdno go propagira{e i poddr`uva{e. I taka vo nedogled. Pritoa, karakteristi~no e deka site ovie iskazi imaat svoi nedoslednosti. Prvata pogre{nata primesa e deka

bogatstvoto sekoga{ e ramno na nerabota, ne~esnost i nepravda, deka e ne{to {to nikoga{ ne mo`e da bide zaslu`eno. Vo takvite razmisluvawa za ulogata na parite vo opredeluvaweto na sre}ata na ~ovekot ednostavno izostanuva potrebata prethodno samoto bogatstvoto da se apstrahira i jasno da se razgrani~i od protivpravnite dejnosti. Zo{to, sigurno e deka vrednosta na parite dobiva sosema drug prizvuk ako se stavat vo zavisnost od toa na koj na~in se steknati.

Vtorata nedoslednost e pomestena vo toa {to vrednosta na parite, vo opredeluvaweto na sre}ata i povedenieto na ~ovekot koe {to nu`no e povrzano so nea, ~esto se gleda oddelno od toa {to se saka da se postigne so niv. Vo otsustvo na ovoj, kako vpro~em i na prethodniot element, mo`e so sigurnost da se tvrdi deka parite ne stojat vo nikakva korelacija so sre}ata. Vistinata e deka poseduvaweto na parite, kako, vsu{nost, i sî drugo {to se poseduva kako materijalna, pa 1297

Pajo. @. op. cit. str. 97. Ibid, str. 66. 1299 Ibid, str. 88. 1298

704

duri i kako duhovna vrednost,1300 zavisi od toa na koj na~in se upotrebuva. Sre}ata zavisi od toa za {to tie se koristat, za{to parite vredat spored ona za {to se tro{at. Ottamu, ne pretstavuva nikakov grev tie da se posakuvaat nitu pak, ako se ~esno zaraboteni, da se imaat: da se bide bogat. Problem e me|utoa, ako zaradi niv se tro{i celokupnata energija vo makotrpna rabota bez da se ostavi bilo kakov prostor tie i umno da se upotrebat za postignuvawe na svojata i sre}ata na svoite najbliski. Ako pravilno se upotrebat, tie doveduvaat do izbegnuvawe na bolka i postignuvawe zadovolstvo: onoj koj znae da gi koristi znae da `ivee. Parite ne treba da pretstavuvaat `rtvuvawe na sre}ata za preku bolka i nezadovolstvo da se dojde do niv, tuku vistinski izvor na sre}ata i ottamu ne se nikakvo zlo sami po sebe, tuku samo toga{ ako ne se koristat (cicija{tvo) ili ako pogre{no se koristat, se rasfrlaat na ne{to nepotrebno ili za raskala{en `ivot, za protivpravni i nemoralni celi i bezdelni~ewe (otfrlawe na sekakva rabota otkako ve}e }e se steknat).

Tretata nedoslednost vo procenuvaweto na ulogata na parite e voop{tuvaweto na nivnoto negativno vlijanie vrz site {to gi poseduvaat. Ovaa nedoslednost proizleguva ottamu {to namerno se zapostavuva individualnosta na ~ovekot, negovite osobini i potrebi. Za sekoj poedinec oddelno, parite, kako i se drugo vo `ivotot, mo`e da pretstavuva dobro, vrednost i ottamu sre}a vo zavisnost od karakteristikite na negovata li~nost. Ottamu, nepotrebno e sekakvo izma~uvawe so umuvawa od tipot na sporeduvawata dali materijalnoto ili duhovnoto pretstavuvaat pogolemo dobro. Duhovnoto ili materijalnoto (telesnoto) zavisi od psihofiziolo{kito sklop na poedinecot, negovite momentalnite potrebi i od nadvore{nite okolnosti. Vpro~em, ne postoi ~ovek {to samo duhovnoto ili samo materijalnoto zadovolstvo go pravi sre}en. [to }e nadvladee vo opredelena situacija, toa se posakuva. Koga se ima predvid sevo ova, ni najmalku ne treba da se prekoruva `elbata na hazarderite i prestapnicite da dojdat do pari. Tie gi posakuvaat i treba da gi posakuvaat parite kako i sekoj drug ~ovek. Tie se duri i poracionalni od mnogumina drugi, za{to do parite sakaat da dojdat bez vistinski usilbi za da im ostane mnogu pogolem prostor da gi iskoristat za "zdravje i `ivot." Me|utoa, ako do parite ne doa|aat na ~esen na~in, i ako ne se gospodari na zarabotenite pari, ako parite ne gi tro{at za ona {to im e potrebno, toga{ i tie nerazumno ja opredelile svojata `ivotna cel i ottamu zaslu`uva prekor kako i sekoj drug obi~en poedinec {to vo parite edinstveno zagri`eno gleda sredstvo da se dojde do niv, i toa samo zaradi niv. 3. Na seto ova se nadovrzuva i "golemiot kriminolo{ki zaklu1300

Znaweto, ume{nosta, mo}ta, ubavinata i brojni drugi svojstva na ~ovekot i te kako mo`at da se upotrebat za lo{i celi.

705

~ok:" praktikata i istra`uvawata poka`uvaat deka kriminalitetot ne sekoga{ e rezultat na slabata ekonomska polo`ba na poedinecot, odnosno deka vr{eweto na krivi~nite dela ne e isklu~itelen monopol na poniskite sloevi, kako {to toa nekoi avtori ~esto go istaknuvaat, za{to i dobrite materijalni priliki, bogatstvoto i izlobilstvoto ~esto vodat vo kriminalitet.1301 Vakvoto soznanie, koe i bez kriminologijata mu e pove}e od jasno na sekoj obi~en smrtnik, potoa bezgrani~no se koristi za dolgi teoretski polemiki vo koi se doka`uva deka na marksisti~ki orientiranite kriminolozi, bo`em ne im bilo jasno deka vrz javuvaweto na kriminalitetot pokraj materijalnata osnova golemo vlijanie ostvaruva i pravno politi~kata-nadgradba, i obratno, deka na gra|anskite (kapitalisti~kite) kriminolozi ne im e jasno deka ekonomskata baza e osnovata na site devijantni i kriminalni odnesuvawa. III. IDEJNI FAKTORI NA KRIMINALNOTO POVEDENIE 1. SISTEMOT NA KULTURNI VREDNOSTI I ZAOSTANATI SFA]AWA

1.1. Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam 1. Na ova mesto }e se zadr`ime vrz osnovnite pokazateli {to go karakteriziraat op{testveniot sistem so svojata dezorganizacija, i toa pred sî, na podra~jeto na vrednostite koi se proklamirani me|utoa, ne se sproveduvaat ili se sproveduvaat vo niza devijantni formi. Ovde mislime na sostojbata na anomija, na neusoglasenosta me|u proklamiranite celi i mo`nostite za nivna realizacija, na sudbinata na mladite od poniskite op{testveni sloevi na koi ve}e so ra|aweto im e sudeno da ostanat na rabot od op{testveniot `ivot. Na ova mesto go pomestuvame i sozdavaweto na iluzii kaj site vozrasni kategorii, na nivnata pasivizacija vo site sferi na op{testveniot `ivot od momentot koga }e osoznaat deka ne mo`at da se nadevaat na nikakov uspeh vo `ivotot. Zaradi toa, tie gi vr{aat svoite dol`nosti bez cel i svojata afirmacija ja baraat vo negativni subkulturni grupirawa poradi {to stanuvaat devijantni i stigmatizirani. Nivnite obidi za ~esen `ivot mnogu naj~esto se sopreni u{te vo samiot start, za{to redovno ostanuvaat bezuspe{ni. Usilbite {to gi pravat ostanuvaat bez konkretni rezultati taka {to tie predolgo ostanuvaat na op{testvenoto dno. Vo momentot koga poedinecot kone~no }e osoznae deka nitu toj, nitu op{testvoto e mo}no da gi izvr{i potrebnite promeni, poedinecot stanuva pasiven ili pomalku ili pove}e konformisti~en so postojniot op{testven poredok: `ivee spored vospostaveniot poredok i ve}e po1301

Taka: Kup~evi}, R. op. cit. str. 167.

706

stojnite normi na op{testvenata svest. 2. [to e pri~inata na sevo ova? [to e ona {to go sopira ostvaruvaweto na ~ovekovata sre}a? Moj stav e deka eden, mo`ebi od najglavnite negativeni faktori za toa, vo golem obem se krie vo pogre{nata politika na najvisokite organi na dr`avnata vlast. Taa okolnost, vsu{nost, ja sogledale najgolemite umovi {to makar i malku se zanimavale so poedinecot, negovata priroda i ~ove~ki potrebi. Vlasta kako olicetvorenie na organ koj treba da se gri`i za interesite na poedinecot, otsekoga{ pretstavuvala vistinski kriminogen faktor. Toa minuciozno go zabele`uva Holbah koj veli: "Op{testvoto koe e rasipano od svoite voda~i i vodeno od nivnite poroci, na svet mo`e da donese samo rasipani deca. Toa gi vodi samo gra|anite koi se skr`avci, ambiciozni, zavidlivci i rasipani, koi go gledaat samo toa kako zlostorot nosi sre}a, kako niskosta zaslu`uva nagrada, kako nesposobnosta se po~ituva, kako bogatstvoto se obo`ava, kako grabe`ot se favorizira, kako razvratot se ceni, a sekade kako talentite se obeshrabruvaat, kako doblesta se zapostavuva, kako vistinata se progonuva, kako goleminata na du{ata se mrazi, pravdata so noze se gazi, a smernosta ~mae vo beda i e prisilena da stenka pod te`inata na gordelivata nepravda."1302 Toa go zabele`uvaat i brojni drugi humanisti, teoreti~ari od site oblasti na op{testvenite nauki i pravoto, no i obi~nite smrtnici, obi~niot ~ovek koj sekojdnevno gi ~uvstvuva nepravdite od onie za koi i samiot pridonel da gi {titat, a ne da gi kr{at negovite interesi. Treba li da se bide posebno ugleden kriminolog koj, na ~ovekot {to sekojdnevno ~uvstvuva bolka, nepravda i nemoral {to mu odat na {teta na negovata sopstvena sre}a, }e mu gi uka`e pri~inite na negovata nesre}a i pati{tata za nejzinoto dostignuvawe. Vrvot na hipokrizijata e koga tie recepti mu gi nudi tokmu onoj koj mu ja "vadi masta" so politika koja mnogu ~esto ne e ni{to drugo tuku preobrazena religija koja postojano mu povtoruva istoto geslo: "Ne gledaj {to rabotam, slu{aj {to zboruvam." Vo seto toa se krie nepodgotvenost, nesposobnost, nestru~nost i nekriti~nost, i ~uvstvoto na apsolutna mo} zatskriena zad predrasudata za nezamenlivosta na vlasta. Treba li posebni usilbi da se doka`e deka mestoto na vladikite i drugite crkovni velikodostojnici denes gi zazedoa ministri, dr`avni sekretari, razni pomo{nici i cela redica na administrativci. Treba li ~ovekot da bara dokazi za nivnata rabota nadvor od sekojdnevnite nastani koi mu uka`uvaat deka pokraj nego se slu~uvaat nastani koi ne gi odobruva negoviot prose~en um, nitu negovata obi~na moralna svest. Primeri ima mnogu. ]e navedeme samo nekoi od niv. Slu~ajot so piramidalnata {tedilnica "TAT" sigurno zaslu`uva da se spomne na prvo mesto. Toa e eklatanten primer za najte{ki1302

Holbah, P. op. cit. str. 416.

707

ot vid na kriminal na na{ive prostori, na beskurpulozen grabe` koj sigurno vleguva vo crnoto dosie na poedinci i grupi od najvisokite vrvovi na vladea~kata garnitura. TAT e paradigma od koja nesomneno se doa|a do zaklu~okot deka glavata na oktopodot se nao|a kaj najvisokata vlast vo dr`avata. Koga ~ovek, bez nekoja posebna analiza }e se osvrne vrz potezite na vlasta }e naide i na niza drugi "gre{ki" {to so bolka gi ~uvstvuva kako tovar {to vrz svojot grb }e gi nosi ne samo toj samiot, tuku i negovite idni pokolenija. Stanuva zbor za brojni protivpravni dejstvija, involviranost vo skandali i aferi {to bez somnenie go potresuvaat i gi pravat nesigurni temelite na dr`avata, odnosno na op{testvoto vo celost. [to da se ka`e za vlasta koja saka da ja ograni~i slobodata, da ja ubie hrabrosta, da ja uni{ti inteligencijata. [to da se ka`e za preferiraweto na partiskite interesi i partiskoto vladeewe nad efikasnoto dr`avno funkcionirawe. [to da se ka`e za ispravnite zabele{ki na na{eto novinarstvo koe sekojdnevo uka`uva na bezbroj anomalii na koi nikoj od povikanite pretstavnici na vlasta ne nao|a za zgodno voop{to da reagira. Ne e ni{to novo, veli eden novinar, ako ka`eme deka politikata kaj nas vo sekoj pogled e sostavena od kampawi. I toa ne bi bilo mnogu lo{o dokolku tie kampawi se sredstvo, zamaec za inicirawe na nekoj potfat, mobilizirawe na intelektualnite dr`avni potencijali vo postignuvawe na odredena posakuvana cel, a ne samo na~in na zamajuvawe na narodot.1303 [to da se ka`e za "proma{enite investicii", za fri - {opovite i tn. javni nabavki od koi odredeni grupi i poedinci debelo se ofajduvaa, za somnitelnata privatizacija na koja i prethodea brojni prividni ste~ai, za {vercot so nafta i oru`je, pa duri i droga pod za{tita na vlasta, za denacionalizacijata, za korupcijata na sudiite, carinicite i site drugi funkcioneri. [to da se ka`e za moralot na onie funkcionerite koi se stavaat nad zakonot i u`ivaat bezgrani~ni privilegii kako na primer, dobivawe na stanovi za xabe ili po bagatelni ceni, patuvawe vo stranstvo samo zaradi pro{etka i steknuvawe so visoki dnevnici. I na kraj {to da se ka`e za onie vidni i ugledni funkcioneri, sudii i obviniteli koi dobar del mo`at duri i javno da se vidat vo na{ite kockarnici, osven toa deka ako sakame da go popravi1303

I natamu "Zemete koja sakate od kampawite koi bea prezemeni kaj nas - od sreduvaweto na administracijata pod mototo "nezadovolitelni rezultati", do iskoristuvaweto na "oktopodot" vo aferata TAT, site akcii koi gi prezema{e Vladata na SDSM zavr{ija kako {to zavr{ija. Ona {to seriozno mo`ea{e da se sredi, od sudstvoto do dr`avnite organi, ne e ni zapo~nato. Se e manipulacija - akcija nema! Javnosta mnogu dobro se se}ava na onie pompezni postavuvawa na kamen-temelnici, na gasovodot (iako e gotov), na primer, koj nikako da po~ne da funkcionira, na prugata kon Bugarija, koja izgleda nikoga{ nema da se napravi, na patnite pravci za... " [oqakovski A. "Dnevnik" br. 18 od 12 fevruari 1998, str. 10.

708

me moralot na drugite najprvin treba da go popravime sopstveniot. Ili poednostavno, avtoritetot na onie koi sakaat da podu~uvaat drugi najprvin im na{tetuva na onie koi sakaat da podu~uvaat, a potem i na site onie koi treba da go usoglasuvaat svoeto povedenie so nekakvi vrednosti koi vsu{nost se daleku od toa da bidat kakvi bilo vrednosti. Vpro~em, vlasta ne e sozdadena zaradi pru`awe ugodnosti i zadovolstva na onie koi vladeat. Za `al na mnogu visokite polo`bi isto kako i na mnogu visokite planini, malku se onie lu|e na koi ne im se zavrtuva vo mozokot. Da zaklu~ime: nema ni{to poopasno od dobar sovet ako e prosleden so lo{ primer od strana na onoj koj tokmu e i najpovikan da se gri`i za op{tiot op{testven moral. Lo{iot primer nikokaga{ nikomu ne mu koristi.

1.2. Pravi kako {to pravat drugite 1. Nezdraviot primer {to go pru`a vlasta i instituciite na sistemot na ednakov na~in se odrazuva kako i li~niot primer na roditelite i drugite lica so vospitna uloga koi ostvarvaat silno vlijanie vrz razvojot, formiraweto na mladata li~nost i na nejzinoto povedenie. Ako negativniot primer vo semejstvoto, naru{uvaweto na pravnite i moralnite normi od strana na roditelite i drugite lica vo semejstvoto, odnosno prisustvoto na asocijalni i kriminalni pojavi vo semejstvoto mu nanesuvaat {teta na harmoni~noto i skladno formirawe na mladata li~nost i pretstavuvaat seriozna pre~ka za pozitivno naso~uvawe i povedenie na mladite, nema nikakva pre~ka da ne se veruva deka istite negativnite primeri {to gi pru`a vladea~kata garnitra nemaat ednakov odraz bilo vrz mladite i vozrasnite ~lenovi na op{testvoto i toa bez ogled na karakterot na nivnata li~nost, za{to i najdobriot, ednakvo kako i najlo{iot poedinec vo dr`avata, imaat izgradeno ~uvstvo i smisla da gi akceptira porakite na negativno formiranite matrici na povedenie koi obilno im se nudat, osobeno vo situacii koga o{testvenata praktika poka`uva deka rezultatot od prifa}aweto na tie obrasci na povedenie sekoka{ se ispla}a. Nakratko, pod vlijanie na negativniot primer vo op{testvoto doa|a do razni deformacii, najprvin vo ocenkata na moralnite stavovi i vrednosti voop{to, a potem i vo povedenieto na poedinecot. 2. Ciceron veli: "Dies deficiet si velim numerare quibus bonis male evenerit; nec minus si commemorem quibus malis optime" (Ne bi imalo dovolno denovi koga bi sakal da gi nabrojam site dobri lu|e na koi im se slu~uvalo zlo, i koga bi potsetuval na site zli lu|e na koi im se slu~uvale samo najdobri raboti). A Holbah na toa so pravo se nadovrzuva: "Vo rasipano op{testvo treba da se bide rasipan za da se stane sre-

709

}en."1304 I navistina, {to treba da pravi obi~niot ~ovek vo situacija koga postojano gleda okolu sebe samo zlo i nepravdi koi namesto da se kaznuvaat postojano se nagraduvaat? Vo baraweto odgovor na ova pra{awe ima avtori koi ispravno prepora~uvaat: "Nepotrebno e ~ovekot da obra}a vnimanie na bedata i u`asot okolu sebe, ako toa vo nego pottiknuva samo teoretsko sou~estvo. Toa e pove}e {tetno, toa sopira. Protiv zloto ima samo edno ma{ko sredstvo, da se borime. Da se zadovoluvame samo so negovo nabquduvawe, toa e mra~no u`ivawe. Dol`nost e da se borime so seta sila protiv zloto, me|utoa borbata e mo`na ako ~ovekot ne potklekne vo tagata i ako se zasolni vo predelete na hrabrosta. Da se gleda samo zloto, toa ve}e zna~i da se bide na po~etokot na razdrazlivosta, neveselosta, ludosta. Vistinskata dol`nost na eden ~ovek e da gi odbegnuva site pati{ta na koi se gubi mo}ta nad sebe."1305 2. VLIJANIE NA OBRAZOVANIETO

1. Vo kriminolo{kata teorija ~esto e prisuten empiriskiot dokaz za pozitivnata korelacija me|u niskoto obrazovanie i vr{eweto na negativni protivop{testveni povedenija. Retko koj, me|utoa, vo taa zavisnost gleda neposredna vrska i istata ne se obiduva da ja tolkuva od aspekt na nejzinata povrzanost so golem broj drugi socijalni okolnosti. Poznato e deka so poniskiot stepen na obrazovanie na poedincite e vo neraskinliva vrska poniskiot socijalen status, (poniskite materijalni prihodi) i kulturen status (pomali mo`nosti za li~na afirmacija i duhovno izdigawe), pomalata mo`nost za realen uvid vo op{testvenata stvarnost i vlijanie vrz op{testvenite nastani i tekovi na `ivotot, ograni~enost na op{testvenite komunikacii od sekakov vid, pomala dostapnost na civilizaciskite i kulturnite vrednosti i ottamu ograni~enosta na mo`nosti za nivno natamo{no asimilirawe i zadovoluvawe. Na sprotivnata strana, niv im se mnogu podostapni sociopatolo{kite povedenija kako eden vid na kontrakultura koja im slu`i kako adekvatna zamena za intelektualno ponedosti`nite formi na li~na afirmacija i zadovolstvo. Od pozicijata na ovie stavovi trgnuva optimisti~koto stojali{te koe se izrazuva vo tvrdeweto deka kriminalitetot opa|a so zgolemuvaweto na stepenot na obrazovanieto. Spored ova dominantno stojali{te vo kriminolo{kata teorija, niskoto obrazovanie se javuva kako najsilna okolnost {to vodi vo kriminalno povedenie poradi nesfa}aweto na negovoto op{testvenoto i vistinskoto zna~ewe. 2. I koga se ~ini deka lesno e najdena povrzanosta me|u neobra1304 1305

Holbah, P. op. cit. str. 416. Pajo, @, op. cit, str. 12.

710

ovanosta i kriminalitetot se pojavuva navidum nelogi~nata masovnost na ovaa pojava i kaj visoko ovrazovnite sloevi na naselenieto. Ako niskoto obrazovanie e pri~ina za masovnoto oddavawe na kon kriminalitetot se postavuva neodminlivoto pra{awe: zo{to toga{ i onie lica {to go dostignale negovoto visoko nivo se oddavaat na kriminalni povedenija. Kako da se objasni kriminalitetot na golem broj politi~ari, direktori na dobrostoe~ki firmi, i sl. Na ovie li~nosti na pomo{ im doa|aat visoko obrazovani kriminolozi koi nivniot porok go objasnuvaat so nekoi suptilni okolnosti koi ne frlaat lo{a svetlina vrz nivnata li~nost. Taka, nekoi od niv uka`uvaat deka, na primer, oddavaweto kon komarot na ovie lica "vo prv red pretstavuva snobovska ekspresija, a ne rezultat na slobodata, emancipacijata i nezavisnosta na li~nosta," i natamu deka "vo nivnoto povedenie ima pomodarstvo i `elba za sozdavawe na "imix" i ispraznuva~ko ugleduvawe, kako i deka ne e predizvikano so obrazovnoto i kulturno nivo nitu so profesijata, tuku so pogre{no i pojavno sfatenite poimi na "umetnikuvawe" i "umetni~kiot `ivot." I, za da ne se ka`e ne{to pove}e so {to mo`ebi slu~ajno mo`at da se navredat obrazovanite i mo}nite - tolku, i ni{to drugo.1306 3. Moj stav e deka obrazovanieto ima diferencijalna uloga i zna~ewe vo uslovuvaweto na kriminalitetot i odelni vidovi na devijantno odnesuvawe. Negovoto vlijanie varira vo zavisnost od konstelacijata na op{testvenite vlijanija i vidot na konkretno izbranoto negativno povedenie. Taka istra`uvaweto na ubistvata se obidovme da gi razgledame karakteristikite na ubijcite i so ogled na nivoto na nivnoto obrazovanie. Vo taa smisla obrazovno nivo go posmaravme kako kategorija {to ja opredeluva nivnata op{testvenata polo`ba i kako determinanta na nivniot stav sprema socijalnite vrednosti vo smisla na nivno neprifa}awe, odnosno nepo~ituvawe i sprotivstavuvawe. Dobienite podatoci ni poka`aa deka ubistvata gi vr{at lica {to glavno se nepismeni i nemaat oformeno barem osnovno zadol`itelno obrazovanie. Nivnoto vkupno u~estvo iznesuva 64,9%. Ako kon niv se dodade i procentot na ubistvata {to gi izvr{ile storitelite so zavr{eno osmo oddelenie se dobiva pokazatel od 86,5%, od koj jasno proizleguva deka niskoto obrazovanie se pojavuva kako mnogu zna~aen faktor {to vr{i golemo vlijanie vrz pojavata na ovoj vid kriminalitet. A deka obrazovnoto nivo na storitelite na krivi~noto delo ubistvo nema ambivalenten karakter, go poka`uvaat rezultatite i od drugi istra`uvawa od ovaa oblast.1307 Vo ovaa smisla so pravo mo`e da se ka`e deka neobrazovanite lu|e se li{eni od onie vlijanija {to pridonesuvaat za pozitivno formirawe na li~nosta, nejzinata pravi1306

Janji}, D. Kocka i kriminalite, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987, str. 126. 1307 Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 127.

711

lna socijalizacija,1308 jakneweto na moralnite stavovi, izdignuvaweto na kulturnoto nivo i razvivaweto na soznanijata za op{testvenite vrednosti i odnosi. Neobrazovanosta e nu`no povrzana so neznaewe, zaostanati sfa}awa, nepromislenost, pogolema podlo`nost na alkohol i sli~ni strasti i neprifatlivi idei. Niskoto obrazovno nivo vo golema mera go determinira i poleto na interesiraweto pri koristeweto na slobodnoto vreme. Ovie lica poka`uvaat mnogu pomal interes za sredstvata na masovna komunikacija, politi~kite nastani, kulturnite manifestacii, knigata i sl. Seto toa pridonesuva ovie lu|e da imaat poinakov sistem na vrednosti koj se karakterizira so toa {to vo op{testvenite interakcii naj~esto vleguvaat i reagiraat so intenzivni emocii. Od druga strana, edno od na{ite istra`uvawa1309 go poka`a i toa deka obrazovanieto nema nikakva uloga vo oddavaweto kon hazardnite igri so ogled na toa {to, kako i kaj onie so nisko, taka i kaj onie so visoko obrazovanie ednakvo mo`e da se javat takvi strasti koi gi vle~at lu|eto kon ovie pojavi. Igrata i parite se ednakvo privle~ni kako za siroma{nite taka i za bogatite lu|e i ottamu nitu edna obrazovna kategorija ne e imuna od hazarderstvoto. Vo potkrepa na ova go naveduvame samo toa deka vo dene{noto op{testvo retko koj smeta deka oddavaweto kon hazardnite igri pretstavuva ne{to lo{o osobeno ako posledicite od toa se odnesuva na sebe. So drugi zborovi, ona {to e tolku masovno i {to site go pravat mo`e da bide samo dobro. A op{tiot zakon na ~ovekovata priroda veli deka nikoj ne bega od dobro (arno), osven ako ne se nadeva deka }e se stekne so nekoe drugo u{te pogolemo dobro. 4. Vo soglasnost so na{iot stav treba da se posmatra i stojali{teto na pesimisti~ka koncepcija. Toa sepak ne e slu~aj, za{to spored ovaa koncepcija na povisokoto obvrazovno nivo voop{to ne mu pridava antikriminalno zna~ewe, tuku naprotiv, visokoto obrazovanie se zema kako zna~aen faktor na kriminalitetot. Me|utoa, ako se isklu~i nepotrebniot eksluzivitet, i ova stojali{te e blisku do vistinata, osobeno toga{ koga treba da se objasni recidivizmot i kri1308

"Socijalizacijata zna~i postapka vo koja poedinecot gi u~i normite, vrednostite i orientirite na grupata na koja i pripa|a. Taa pretstavuva izu~uvawe posreduvano preku socijalnata sredina, na na~inite na postapuvawe, stilovite na mislewe, ~uvstvata, soznanijata, motivaciite i za~uvuvaweto na vrednostite. Postapkata na u~eweto se odviva preku nabquduvawe, imitirawe, sporeduvawe, odbegnuvawe, uve`buvawe i sogleduvawe. Taa mo`e da se zasiluva ili oslabnuva. Kako celi na socijalizacijata va`at: zdobivawe so intelektualni sposobnosti i samodoverba, rabotna motivacija, izgradba na sovesta, sposobnost i gotovnost za produktivno sovladuvawe na konfliktite i solidarnost." Kajzer, G. op. cit. str. 82. 1309 Sulejmanov, Z. Hazardni igri, ISPPI, Skopje, 2000.

712

minalitetot na belite jaki. Vo prilog na ova stoi argumentacijata deka povisokoto obrazovanie koe e vo nu`na sprega so povisokata op{testvena polo`ba i op{testvena mo}, go vooru`uva poedinecot so potrebnite znewa za razvivawe na kriminalna specijalnost i, {to spored nas e u{te pozna~ajno, gi pravi dostapni nedozvolenite sredstva za ostvaruvawe na sofisticirani kriminalni povedenija. 5. Vo kriminologijata ~esto se postavuva pra{aweto za pri~inite na neuspehot vo steknuvaweto na opredeleno nivo na obrazovanie. Toj neuspeh voobi~aeno e posledica na objektivnite te{kotii so koi se soo~uva u~ili{teto kako institucija i negovite vnatre{ni slabosti: pri~ini koi sodavaat uslovi koi pridonesuvaat za pojava na maloletni~kata delinkvencija i na kriminalitetot. Ovde stanuva zbor za slednive nedostatoci:  opredeleni materijalni i kadrovski priliki na u~ili{teto, kakvi {to se lo{ite {kolki prostorii i prenatrupanost na u~ili{teto, rabota vo dve ili pove}e smeni, nekvalifikuvani i nedovolno pedago{ki obrazovani nastavnici,  neusoglasenost na nastavnite planovi i programi so kalendarskata vozrast i intelektualnoto nivo na u~enicite,  nesuoglasenost na strukturata na nastavnata programa koja e preoptovarena so nastavni sodr`ini, a se ostava mal prostor za ostvaruvawe na vospitnite zada~i na u~ili{teto,  zapostavuvawe na rabotnite naviki i skolnosti vo procesot na obrazovnata i vospitnata rabota,  nesupah na u~ili{teto na planot na organiziraweto na vonu~ili{ni (rekreativni, kulturni i drugi slobodnovremenski) aktivnosti i spre~uvawe na inicijativnosta,  lo{ odnos na oddeleni nastavnici kon u~enicite, slabiot uspeh vo u~eweto, kako i drugi konflikti vo {kolskata sredina, koi kaj mladite doveduvaat do frustracii, omraza sprema nastavnicite i `elba za odmazda, averzija i negativen odnos kon u~ili{teto i u~eweto voop{to. Takviot negativen odnos mo`e da dovede do menuvawe na u~ili{teto, privremen ili celosen prekin vo {koluvaweto i begawe od u~ili{teto, {to za mladite zna~i osloboduvawe od kontrolata na u~ili{teto i golema podlo`nost na negativni vlijanija.  favorizirawe na decata od povisokite klasi i sloevi preku razvivaweto na odnosi na korupcija i privilegii,  nevodeweto dovolno smetka za {kolskata i rabotnata disciplina, itn.1310 Site ovie uslovi mo`at da dovedat do nisko nivo na obrazovanie kaj poedinecot {to se smeta za eden od povolnite uslovi za javuvawe na delinkvencijata i kriminalot, ottamu {to poradi niskoto 1310

Vo ovaa smisla i Eliot, M. op. cit. str. 647-648.

713

obrazovanie se smeta deka: - liceto ne mo`e da sfati {to e dobro, a {to e lo{i, {to e dozvoleno , a {to ne e i sl., - liceto poseduva nisko vospitno nivo, - liceto poseduva emocionalni i drgi psiholo{ki te{kotii poradi posledica na neuspehot da ja sovlada nastavnata materija vo u~ili{teto, - liceto te{ko doa|a do vrzboruvawe i voop{to te{ko se vklu~uva vo op{testveno korisna rabota. 3. VLIJANIE NA SREDSTVATA NA MASOVNATA KOMUNIKACIJA

1. Vo kriminolo{kata literatura nekoi sodr`ini na sredstvata na masovnata komunikacija i nivnoto vlijanie vrz svesta, navikite i povedenieto na lu|eto ~esto se doveduvaat vo vrska so pojavata na kriminalitetot. Pritoa nekoi avtori go zastapuvaat misleweto deka tie sredstva preku opredeleni sodr`ini se javuvaat kako bitni, izrazeno negativni oblici na vlijanie, drugi smetaat deka negativnoto vlijanie na tie sredstva e nezna~itelno ili nikakvo, a treti se nekade na sredinata priznavaj}i im na opredeleni sodr`ini samo delumno potiknuva~ko dejstvo vo vrska so sozdadenata kriminalna situacija i odnosi. 10 Prvata grupa avtori,1311 trgnuva od stojali{teto deka sredstvata na masovnata komunikacija so svojata sodr`ina ne vr{at zna~itelno vlijanie vrz javuvaweto na agresivnosta i povedenieto na lu|eto. Vo tie sodr`ini naj~esto se sre}avaat iskol~eni sfa}awa {to gi pottiknuvaat i stimuliraat nezdravite stavovi, interesi, motivi i agresivniot potencijal na ~ovekot, a seto toa pretstavuva edna od bitnite pri~ini za javuvaweto na kriminalitetot i drugite oblici na kaznivo i devijantno odnesuvawe.1312 1311

Lombrozo, Geri, Selig i dr. "Makar {to psiholo{kite eksperimenti bile konstruirani sosema sli~no, oddelni istra`uva~ki grupi dojdoa do protivre~ni hipotezi: 10 Spored Fe{bak (Feshbach), gledaweto agresivni dejstvija vr{i funkcija na zamena i ventil i vodi kon opa|awe na agresivnite ~uvstva (hipoteza za katarza). Protiv ovaa postavka stanuvaat pred sî Berkovic i dr. (Berkowitz). 20 Spored nivnata hipoteza za inhibicija , naprotiv, gledaweto agresivno odnesuvawe predizvikuva kaj gleda~ot strav od agresija, koj dejstvuva kako sopira~ka za pojava na sopstveno agresivno odnesuvawe. Ova sopirawe se javuva pred sî pri gledaweto akti na agresija {to se ocenuvaat kako nespravedlivi. 30 Spored hipotezata za stimulacija, naprotiv, gledaweto na agresivni na~ini na odnesuvawe predizvikuva efekti na u~ewe i pottiknuva na imitirawe (Bondura). Pri edno proveruvawe na dolgoro~nite vlijanija kaj gledaweto na agresivno odnesuvawe bilo utvrdeno deka decata se se}avaat na nau~enite 1312

714

20 Avtorite {to go prifa}aat stojali{teto deka negativnoto vlijanie na sredstvata na masovnata komunikacija e nezna~itelno ili nikakvo, svoeto mislewe go zasnovaat vrz tri zaklu~oci do koi e dojdeno vo dosega{nite istra`uvawa. Prviot od tie zaklu~oci, e deka mal broj lica se podlo`ni na ovie vlijanija. Vtoriot se sostoi vo neizvesnosta na ovie vlijanija, a tretiot vo pozitivnoto vlijanie na ovie sredstva i vo slu~aite koga se soop{tuvaat nastani {to spored sprotivnite sfa}awa pottiknuvaat na kriminalno odnesuvawe.1313 30 Najgolemiot broj avtori od ovaa oblast se priklonuvaat na tretoto stojali{te.1314 Vo nivnite trudovi se iznesuvaat niza logi~ki pretpostavki {to upatuvaat na toa deka i sredstvata na masovnata koagresivni modeli na odnesuvawe i po {est meseci. 4 0 Spored edna ~etvrta hipoteza, prvobitno ispituvawe bez vrska so mas - mediumite, postojanata konfrontacija na gleda~ot so prika`uvaweto na nasilstvo vodi kon opa|awe na senzibilitetot sprema nasiltvoto i kon efekt na priviknuvawe (teza za habituazlizacija)." Kajzer, G. op. cit. str. 325. 1313 Vidi: Vukovi}, S. Krvni delikti u Srbiji, RO za grafi~ku izdava~ku delatnost, Zae~ar, 1982. str. 106. Spored nekoi avtori, potencijalnata agresivnost kaj ~ovekot mo`e da se oslobodi i preku katarza. Toa e takva psiholo{ka pojava koga so nabquduvawe agresija na film ili na drugo mesto se pro~istva sopstvenata du{a, odnosno kaj ~ovekot se smaluva ili gubu kumuliranata agresivnost predizvikana so frustracii. Avtorot na ovie redovi vo mnogu priliki i samiot go posmatral rea|iraweto na publikata pri opredeleni filmski proekcii. Vo taa smisla ni be{e posebno interesno povedenieto na dvajca uniformirani policajci pri sledeweto na filmot "Begstvo od Alkatraz". Nivnoto identifikuvawe so glavnite li~nosti od ovoj film be{e prosledeno so emocijalni ekspresii, is~ekuvawa, napnatost i na krajot so golemo odobruvawe i odu{evuvawe poradi uspe{no izvedenoto begstvo. Vakvi i sli~ni primeri, kade {to celata publika povedena od majstorstvoto na re`iserot se identifikuva so negativni li~nosti i kriminalci, prika`ani kako posebno inteligentni i hrabri li~nosti, se dobar dokaz za deluvaweto na mehanizmot nare~en katarza. Me|utoa, treba da se vodi smetka za toa deka katarzata ima izvesno deluvawe samo vo ograni~eni uslovi i vo opredeleno vreme (ako kaj nekogo postoi agresivnost vo momentot dodeka ja nabquduva agresivnata scena ili situacija). 1314 Su{tinata na ovaa koncepcija e deka publicitetot mo`e da ima opredeleno dejstvo vrz odredena kategorija na lica i toa vrz onie so razni psihi~ki deformacii, kaj koi ve}e postoi tendencija kon socijalna nedisciplina i koi se karakteriziraat so slaba volja. Najgolemiot broj od ovie avtori smeta deka dejstvoto na publicietot se sostoi vo imitirawe na na~inot na izvr{uvaweto na krivi~nite dela izlo`eni vo pe~atot (i drugite sredstva na masovnata komunikacija, Z.S.) Vidi: Marina, P. Ulogata na javnoto informirawe vo borbata protiv op{testveno negativnite pojavi, Pravna misla, Skopje, 1983/1, str. 143.

715

munikacija se eden od kriminogenite faktori, no nivnite soznanija vo toj pogled naj~esto ne se nau~noempiriski potvrdeni za vrz osnova na toa da mo`e so sigurnost da se zboruva za ovoj problem. Se ~ini, me|utoa, deka sepak ne mo`eme da se somnevame oti mnogubrojni literarni i novinarski sostavi i razli~i sodr`ini {to gi soop{tuvaat radioto, televizijata i filmot1315 vr{at opredeleno negativno dejstvo i vrz javuvaweto na kriminalnite pojavi. Vo taa smisla so pravo treba da se uka`e na ogromnata mo} na nivnoto deluvawe {to proizleguva od nivnata naso~enost kon osobeno golem auditorium; na nivnoto nepredvidlivo kriminogeno dejstvo so ogled na heterogeniot sostav i anonimnosta na onie kon koi se upateni tie sodr`ini; na konciznosta i senzacionalnosta na nivniot plasman; na brzinata so koi se {irat nivnite informacii i so ogled na smalenata kriti~nost so koja se sledat; na ~estata povr{nost, nestru~nost, pa duri i cini~nost vo nivnoto oblikuvawe, na nepotrebnoto opi{uvawe ili prika`uvawe podrobnosti vo vrska so na~inot na izvr{uvaweto na oddelni krivi~ni dela i nivnoto sokrivawe; na pregolemoto eksploatirawe vistiniti ili izmisleni nastani od site vidovi, svirepost, pukawe, ubivawe, seksualni perverzii, alkoholizam, avanturizam, lesno zdobivawe so pari, raspu{ten i hedonisti~ki na~in na `iveewe, nemoralni povedenija i sli~ni prikazni vo razni kriminalisti~ki romani, raskazi, filmovi, televiziski serii, stripovi i sl; na izostavuvawe takvi sodr`ini {to se zanimavaat so uslovite i pri~inite na kriminalitetot i metodite na nivnoto preventivno suzbivawe; na nedovolnoto informirawe za celite na krivi~nite sankcii so poddr`uvawe na stavot na javnosta sklona kon ideite na retribucijata itn. 2. Vlijanieto na sredstvata na masovnatata komunikacija ne zavisi samo od nivnata mo}, tuku i od razni drugi okolnosti od li~na i socijalna priroda na onie kon koi se naso~eni. Vo taa smisla osobeno se va`ni polot, vozrasta, vospituvaweto i obrazovanieto, op{testvenata i eti~kata svest, kulturnoto ramni{te, `ivotnoto iskustvo i brojni drugi elementi od psiholo{kata struktura na li~nosta, podlo`eni na takvi vlijanija. Seto ova ni dava za pravo da se priklonime kon sfa}awata {to vo sredstvata na masovnata komunikacija gledaat eden od faktorite so delumno kriminogeno dejstvo1316 i pokraj toa {to 1315

Podroben opis za povranosta na filmot i kriminalnite povedenija vidi kaj Milosavljevi}, B. op. cit. str. 81-85. 1316 "Od rezultatite na dosega{nite istra`uvawa mo`e da se prifati 0 deka: 1 prika`uvaweto nasilstvo vo masovnite mediumi mo`e da pridonese za delinkventnoto odnesuvawe, no ne mo`e da se nabquduva kako glaven faktor. Naprotiv, kaj gleda~ot mora da postojat opredeleni pretpostavki, 20 Malite deca, pred sî, pod opredeleni pretpostavki (frustracii, defekti na li~nosta itn) gi prezemaat obrascite za odnesuvawe vo ramkite na procesot na u~ewe i mo`e da bidat pottiknati na imitirawe na agresivno odnesuvawe. Gledaweto

716

dosega ne sme se vpu{tile vo empirisko verificirawe na ovaa etiolo{ka postavka. Me|utoa, morame samokriti~ki da se osvrneme kon faktot deka kriminolo{kata nauka ima slaba korist od vakvi koncepcii, za{to sepak so niv se stoi na ramni{te na uslovite na kriminalnoto povedenie, odnosno se osvetluvaat nekoi faktori {to bez pokonkretni istra`uvawa ne go poka`uvaat najsigurniot pat za prezemawe preventivni merki. Tuka e i problemot na iznao|awe sigurni metodi {to }e ovozmo`at vakvi istra`uvawa vo na{ite sociokulturni uslovi. Takov metod zasega vo na{ata kriminolo{ka literatura ne e poso~en, pa zatoa (a so ogled i na predmetot na ovoj trud) i nie ne mo`eme da go utvrdime. Pa sepak ako se otfrlat povikuvawata i voop{tuvawata na odelni slu~ai so koi se objasnuva kriminalnoto povedenie na eden ili dvajca prestapnici koi{to za svoeto delo na{le idei vo nekoj film ili kriminalen roman, i ako se pristapi kon metodolo{ki zasnovana strukturna analiza na dejstvoto na sredstvata na masovnata komunikacija, mo`e da se nadevame na posistematski soznanija {to }e mo`at da poslu`at vo borbata protiv negativnite op{testveni pojavi. 4. RELIGIJATA I KRIMINALITETOT

1. Nevozmo`nosta da se poreknuva postoeweto na zloto i pri~inata za toa, od damne{ni vremiwa go predizvikuva{e ~ove~koto umuvawe. Vo taa smisla na divjacite im pomaga{e pretpostavkata za postoeweto na zlite duhovi. Starite Grci site nesre}i im gi pripi{uvaa na omrazata i qubomorata na bogovite. Hristijanskata religija pak zamislila dve na~ela, sprotivni i protivni~ki: ednoto nakloneto kon ~ovekot (bo`jite slu`benici - angelite), i drugoto neprijatelsko (|avolot). So religijata e povrzana i verata koja redovno se sostoi samo od strav i trepet. "Nejzinite bogovi se sebi~ni i odmazdoqubivi, svirepi i nemilosrdni, mrzovolni i detiwasti. Tie mo`at da se umilostivat edinstveno so gozbi i podaroci, ~esto i so ~ove~ki `rtvi. Tie ne se samo globaxii tuku i inaet~ii, taka {to i so najdobra namera ~esto nasilni~ki dejnosti na televizijata sekako pove}e naveduva na agresivno odnesuvawe odo{to koga takvi prika`uvawa nema. Agresivnite dejstvija isto taka mo`e da imaat karakter na model za detskoto odnesuvawe i da go zasilat agresivnoto odnesuvawe kaj decata, 3 0 Do vakvo imitirawe kaj gledaweto pove}e doa|a koga toa nasilstvo se ~ini opravdano. Istoto va`i i toga{ koga objektot, kon koj se naso~uvaat agresivnite tendenccii ima nekakva sli~nost (na primer, ime, profesija, nacionalnost, situacija) so objektot prika`an vo filmot. So vakvite naodi vo su{tina se soglasuvaat i amerikanskite komisiski izve{tai, kako i prete`niot del od germanskata literatura. Samo edno malcinsko mislewe go zastapuva stavot deka dosega ne mo`e da se pronajdat nitu dokazi za redukcija na agresijata nitu pak za porast na agresivnosta poradi fakti~koto televizisko nasilstvo." Kajzer, G. op. cit. str. 326.

717

ne e mo`no sigurno da se zadovolat. Od takvite zli su{testva ve{terkite ja dobivaat svojata pekolna mo}. Ottamu nikoj ne be{e bezbeden. Nikoj ne znae{e od kade go is~ekuva opasnost. I najsitnata rabota spored svojot izgled mo`e{e da bide povrzana so seriozni opasnosti. Najnevinite nameri mo`ea da bidat sudbonosni ... So verata e kako i so decata: taa e mrak i neznaewe {to predizvikuva strav, svetlosta i qubovta go brkaat stravot.1317 2. Iako nastanala kako iracionalen proizvod, kako emocionalna reakcija na nepoznatoto, religijata nesomneno pretstavuva eden od prvobitnite regulatori na op{testveniot `ivot. Toa proizleguva ottamu {to skoro sekoja religija opfa}a izvesni principi na moralot i op{testvenoto ureduvawe koi, spored pogre{noto mislewe na pripadnicite na oddelni religii, mo`at da deluvaat i preventivno vrz kriminalitetot. Vo sekoja religija, veli Pe{i}, postojat opredeleni moralni normi koi svoite pripadnici gi upatuvaat da po~ituvaat opredeleni vrednosti. Vo hristijanskata religija toa se barawata "ne ubivaj," "ne kradi," "ne vr{i prequba" i sl. Kolkavo e nivnoto vlijanie vrz op{testvenoto povedenie na lu|eto nau~no ne e ispitano. Poznato e me|utoa, deka pripadnicite na taa religija gi vr{ele i gi vr{at site tie krivi~ni dela, iako religijata toa im go zabranuva. Nasproti toa, denes postojat ogromen broj lu|e bez konfesija koi ne se odnesuvaat prestapni~ki.1318 Vo ovaa smisla i Kajzer: "Pri sociokulturnoto "kalewe," osobeno pri posreduvaweto vrednosti, religijata i religioznosta tradicionalno zazemaat poseben rang. I dodeka porano na religijata í se pripi{uva{e prete`no vlijanie vo smisla na sopira~ka za kriminalitetot, pa taka se ~ine{e deka vo opa|aeweto na interesot za religijata i crkvata e pronajdeno objasnuvawe za porastot na kriminalitetot, vakvoto mislewe, kako premnogu ednostavno i neizdiferencirano, ne mo`e pove}e da se odr`i.1319 3. Me|utoa, so ogled deka religijata sepak e samo emocionalna reakcija na nepoznatoto, taa vo sebe nosi golem broj opasnosti za odnosite me|u lu|eto. Kako negativni vlijanija i efekti na religioznite sfa}awa (pred sî, na hristijanskite) vrz op{testveniot `ivot, mo`e da se izdvojat pove}e elementi koi istovremeno mo`at da se javat kako zna~ajni pri~ini, uslovi i povodi na kriminalitetot. Me|u niv gi idvojuvame: 10 konzervativizamot sprema razvojot na naukata,1320 1317

Lobok, X, Zadovoqstva u `ivotu, [tamparija "Dositije Obradovi¢, Beograd, 1910. str. 182. 1318 Pe{i}, V. op. cit. str. 205. 1319 Kajzer, G. op. cit. str. 210. Poinaku, Eliot, M. op. cit. str. 304-306. 1320 "Sekoja religija kako oblik na svesta se sostoi od pogolem ili pomal broj na stavovi sprema opredeleni op{testveni vrednosti i odnosite na lu|eto, kako {to se `ivotot, zdravjeto, brakot, semejstvoto. Sostaven del na

718

20 soglasuvaweto so status quo i pokraj o~iglednata amoralnost na opredelen op{testven poredok,1321 30 netrpelivosta na pripadnicite na oddelni religii sprema pripadnicite na drugi religii kako posledica na fanatizmot,1322 40 apsolutnoto poddr`uvawe na principot na indeterminizmot na slobodnata volja, 50 uverenosta vo mo`nosta od ispoveduvawe i celosnoto oprostuvawe na negativnite povedenija (grevovite), 60 propovedaweto na seksualna vozdr`livost, borba protiv kontraceptivnite sredstva i `igosuvaweto na vonbra~nite deca. 70 pojavata na sovremeni edinstvenospasuva~ki sekti i slepoto pokoruvawe kon nivnite normi,1323 i sl. sekoja religija, a osobeno na nekoi, pretstavuva fanatizmot i verbata vo zadgrobniot `ivot. Spored toa veruvawe, nastanite vo prirodata i vo op{testvoto odnapred se opredeleni i vrz niv ~ovekot ne mo`e da vlijae. Tie stavovi se izrazeni vo religiozni dogmi i zapovesti koi pretstavuvaat pravila na apsolutnoto i ve~no nepromenlivo va`ewe za vernicite. Nivnoto va`ewe i vistinitost vernicite ne mo`at da go dovedat vo pra{awe. Religioznite dogmi se zasnovaat na veruvaweto, a ne na fakti~ki dokazi, vrz koi se zasnova naukata kako op{testvena svest i kako oblik na soznanie. Ottamu e sosema razbirlivo kako {to istaknuva An{tajn, {to site religii vo site vremiwa ja progonuvaa naukata. Taka edna od dogmite na hristijanskata religija bara nejzinite pripadnici da veruvaat vo dobrite i zli duhovi (angeli i |avoli), iako denes e notoren fakt deka tie fenomeni ne postojat. Vrz postulatite na veruvaweto vo dogmite, raznite religii ja objasnuvaat filozofijata (smislata) na prirodata i `ivotot na ~ovekot. Pe{i}, V. op. cit. str. 204-205. 1321 "Su{tinata na op{testvenata funkcija na religijata e vo toa {to svoite pripadnici gi upatuva kon opredeleno povedenie i kon poddr`uvawe na poredokot koj, od svoja strana, ja poddr`uva religijata. Poradi ovaa nejzina funkcija, dr`avata vo klasnoto op{testvo ja pomaga religijata kako op{testvena organizacija." Ibid, str. 205. 1322 Religioznite ~uvstva pridonesuvaat i kon sobirawe na lu|eto vo brojni religiozni grupi i crkvi koi naj~esto me|usebno ne se toleriraat, pa duri i se progonuvaat. Takvite grupni odnosi kaj svoite vernici neguvaat neprijatelstvo i odbojnost vo {to naj~esto se krie kriminogenoto zna~ewe na religijata. 1323 Me|u takvite sekti koi se spomnuvaat vo literaturata i pe~atot spa|aat: "Hram na narodot," "Bo`ji deca," "Kri{na," "Munievci," "Scientologija," "Crna ru`a," "Redot na son~eviot hram," Redot na orientalnite templari (O.T.O.) i mnogu drugi. Verskata sekta "Hram na narodot" ja osnoval Xim Xons vo San Francisko. Poznato e deka site svoi privrzanici Xons gi odvede vo Gvajana kade {to ja osnoval naselba Xonstaun od okolu iljada vozrasni lu|e i deca. Site ~lenovi na ovaa sekta izvr{ija kolektivno samoubistvo so truewe me|u 20 i 25 noemvri 1978 godina. Veraskata sekta "Bo`ji deca" e

719

4. Od religijata mo`e da se o~ekuva opredeleno vlijanie vrz odnesuvaweto samo koga celokupnata klima, miljeto i socijalnata mre`a go potkrepuva i vo najgolema mo`na mera go zasiluva takvoto vlijanie, veli Kajzer. Ova pak, na krajot od krai{tata, ne zna~i ni{to drugo osven naglasuvawe na kompleksnosta i povrzanosta na normativnite sistemi {to zaemno se potpomagaat. Onamu pak do kade {to do ovaa socijalna integracija ne doa|a nepre~eno ili e razbiena od nekakvi protivre~ni vlijanija na roditelskiot dom i vrsni~kata grupa (Peer group), }e mo`e da se smeta samo so ne{to poslabo vlijanie na religijata. Osven toa, rezultatite od ponovite istra`uvawa govorat deka religioznata determinanta e zasen~ena od vlijanieto na vrsni~akata grupa. Postavena vrz teoretsko ramni{te ova zna~i deka dejstvata na teorijata na kontrola ili na teorijata na socijalizacija. Pri~inite za mo{ne slabata vrska so religijata sekako le`i vo toa {to nekakov pe~at vrz odnesuvaweto mo`e da se o~ekuva samo ako celokupnata socijalna mre`a na klima posreduva jasno i zaemno potkrepuva~ka vrednosna orientacija. Tuka religioznoto vlijanie e na linijata na jaknewe na konformnosta koga vrednosnite sodr`ini, da re~eme me|u religijata i pravoto, se poklopuvaat.1324

osnovana vo 1969 godina od strana na Dejvid Berg. Sektata ima okolu iljada privrzanici vo Amerika, kako i vo nekoi zemji vo Evropa, posebno vo Francija. U~eweto na vrskata sekta "Kri{na" se sveduva na celosno ideolopoklonstvo na Kri{na, vtoriot bog na indiskoto religiozno trojstvo. Vernicite se prepoznatlivi spored izbri~enata glava, a `iveat od podaroci, pita~ewe i proda`ba na svoite publikacii. "Munievcite" se pripadnici na istoimenata sekta osnovana od Sung Mjung Mun od Ju`na Koreja. Prete`no deluvaat na podra~jeto na Amerika. Za da se stane ~len na sektata mora da í se predade celokupniot svoj imot koj navodno treba da poslu`i za obedinuvawe na celokupnoto svetsko hristijanstvo. Verskata sekta "Scientologija" e formirana od Lafajet Ron Habard. Glavnata dejnost í e podobruvawe na komunikaciite na svoite vernici (religiozna filozofija). Za sektata "Crna ru`a" koja ja osnoval hrvatot @eqko Malnar, se veli deka deluva i na podra~jeto na pove}e gradovi i vo na{ata zemja. Nejzinite ~lenovi `iveat vo zaednici, vo prazni sobi so zpaleni sve}i, spijat vo mrtove~ki sandaci, vr{at satanisti~ki ve~erni rituali na grobi{ta i po nalog na sektata vr{at poedine~ni samoubistva. Glavni negativni povedenija na ~lenovite na site ovie sekti se vr{eweto na samoubistva, narkomanija, orgii i prostitucija. pita~ewe i sl. Mo`nosta da se izleze od ovie sekti e re~isi isklu~ena, za{to ~estopati e zakaneto duri i so smrtni kazni kako sprema ~lenot taka i sprema negovite bliski. 1324 Kajzer, G. op. cit. str. 210.

720

IV. MIKROGRUPNI FAKTORI NA KRIMINALNOTO POVEDENIE 1. DEGRADIRANO I DEFICIENTNO SEMEJSTVO

1. Edena od okolnostite koja nikoj ne ja spori e sekako deka semejstvoto ja pretstavuva najzana~ajna sredina {to go ovozmo`uva zdraviot psihofizi~ki razvojot na li~nosta. Vo semejstvoto se steknuvaat prvite `ivotni iskustva i pretstavi, se formiraat pogledite i moralnite vrednosti i se steknuvaat navikite i sklonostite koi vlijaat vrz celokupnoto podocen`no povedenie na li~nosta. Nakratko, semejstvoto gi dava osnovnite nasoki na li~nosta koi stanuvaat nejzini trajni vrednosti. Od ispravnosta na ovie nasoki zavisi pravilnata socijalizacija na li~nosta koja pak, od svoja strana, e neophoden uslov za nejzinoto uspe{no prilagoduvawe vo op{testvenata sredina. Seto toa zna~i deka uspehot i karakterot na prilagoduvaweto na poedinecot zavisat od karaterot na semejstvoto.1325 2. Denes me|utoa, smejstvoto ne mu ja pru`a ni elementarnata emocionalna i socijalna za{tita na deteto, vo nego ve}e nema dovolno qubov, pa duri ni fizi~ka bliskost. Vo sovremenoto semejstvo tatkoto kako va`en faktor go gubi svoeto zna~ewe, a deteto nemaj}i vo likot na svojot tatko fugura so koja }e se identifikuva bara drug silen ma` na kogo }e se ugleda i toa me|u negativnite junaci od ulicata. Hentig gi naveduva slednive faktori koi vodat koj rastrojstvo na semejstvoto, a ottamu i kon delinkvencija i kriminalitet:  golemata razlika vo godinite pome|u bra~nite drugari (nad 15 godini) i nivnoto nesoglasuvawe,  roditeli alkoholi~ari,  redukcija na funkciite na semejstvoto - domot postoi samo vo sabota, a vo ostanatite denovi toj e samo no}evali{te i gostilnica, odnosno vo semejstvoto se ostvaruva samo ekonomskata funkcija na semejstvoto, 1325

Vidi: Mladenovi}, M. Porodi~ne funkcije i dru{tvena prevencija vaspitne zapu{tenosti i maloletni~ke delinkvencije, JRKKP, Beograd, 1968/1, str. 54-67; Pejovi} - Markovi}, Mesto i uloga porodice u suzbijanju prestupni{tva kod mladih, Narodna milicija, Beograd, 1958/5, str. 3-11; Todorovi}, A. i dr. Prestupni{tvo maloletnika u Beogradu, IKKI, Beograd, 1977, str. 98-139; Todorovi}, A. Prestupni{tvo maloletnika u industriskim naseljima, IKKI, Beograd, 1966, str. 120-122 i 153-156; Markovi}, T. Pristup problemima maloletni~ke delinkvencije u na{em dru{tvu, Priru~nik, Zagreb, 1967/5, str. 427-447 (v. str. 440-443); Petrovi}, M. Prestupni{tvo maloletnika, kako nastaje i kako ga spre~avati, Zbornik IKSI, Beograd, 1976/5, str. 221-249 (v. str. 224-225 i 226-228); Pinatel, @. Porodi~na sredina, Izbor, Zagreb, 1957, str. 316329 i dr.

721

 za razvojot i vospituvaweto na decata se osobeno opasni vtorite brakovi na nivnite roditeli,  osobeno opasni i patolo{ki se i preterano malite ili golemi semejstva,  smrtta kako psiholo{ki i ekonomski faktor, `iviot bra~en partner ~esto go vodi kon depresija i kriminal,  do sli~ni posledici vodat i razvodite i po koj i da e osnov, napu{tawata na semejstvata,1326  negativni okolnosti se i specifi~nite odnosi i situacii koi se javuvaat koga vo semejstvoto e usvoeno dete ili se javuvaat siraci, i toa me|u tie deca i sredinaat i me|u usvoenikot i usvoitelot, kako i me|u ma`ot i `enata kako usvoiteli,  nemoralnoto i sociopatolo{koto povedenie kako faktor vo semejstvoto,  semejnata netrpelivost,  indolentnosta na nekoj od ~lenovite vo semejstvoto,  qubomorata i veneri~nite bolesti,  isklu~itelnite seksualni barawa,  verskite i nacionalnite razliki me|u sopru`nicite i sl.1327 Dokolku se obidime podrobno da navlezeme vo objasnuvawe na pri~inite koi pridonesuvaat za naru{uvaweto na bra~nite i semejnite odnosi, toa bi ne odvelo vo beskone~na deskripcija, za{to samo nivnoto celosno naveduvawe bi ni odzelo enormen prostor. Ottamu, samo kako primer, }e navedeme nekoi od niv: prefrluvawa, ekstravagantnost, skr`avost, fizi~ki i mentalni nedostatoci, indolentnost, nekontroliran karakter i temperament, nemoralni naviki i povedenija, sociopatolo{ki povedenija (alkoholizam, prostitucija, komar, nemoralni naviki, vagabunda`a, i dr. na eden ili pove}e ~lenovi od semejstvoto), kriminalno odnesuvawe na eden ili pove}e ~lenovi od semejstvoto, lo{o vodewe na domakinstvoto, nevodewe smetka za materijalnite potrebi na bra~niot drugar i semejstvoto, preterano tro{ewe i rasipni{tvo, me{awe na roditelite vo brakot i semejstvoto, odbivawe na seksualni kontakti i seksualni nesoglasuvawa, nemawe deca, 1326

Za ovoj problem podrobno kaj Hajdukovi}, ^. op. cit. str.18-39. Vidi: Hentig, H, op. cit. str. 275-363. Pokraj ovie, vo literaturata se pravo se istaknuvaat i brojni drugi kriminogeni faktori koi vo osnova mo`at da se izvle~at od prethodnite. Vo taa smisla se veli deka kako takvi vo semejstvoto mo`at da se javat i "gre{ki vo vospituvaweto na decata, koi se projavuvaat vo oblik na preterana strogot ili popustlivost, vospitna ramnodu{nost, pretpostavuvawe na ednoto dete na drugo, iskoristuvawe na decata, nervozno povedenie na roditelite i sli~ni postapki". Milutinovi}, M. op. cit. str. 360. Vo taa smisla i Pe{i}, V. op. cit, str. 179-188 i Ja{ovi}, @, op. cit, str. 236-246. 13271327

722

dvi`ewe vo lo{o dru{tvo, bra~no neverstvo (prequba), socijalna nezrelost, emocionalna nezrelost, negativni karakterni osobini, agresivnost, niska inteligencija, nedovolni materijalni prihodi na semejstvoto, uslovite na stanuvawe i nere{eno stambeno pra{awe, preteran afinitet kon svoite srodnici i nepravilen odnos kon rodninite na sopru`nikot, nepravilen odnos kon decata od porane{niot brak na sopru`nikot, nesoglasuvawa okolu vospituvaweto na decata, obvrski kon decata od porane{ni brakovi (viduvawa, alimentacii i sl), obvrski kon roditelite koi `iveat ili ne `iveat vo ista semejsna zaednica, nesoglasuvawe okolu podelbata na nasledstvoto na sopru`nikot, pregolemi razliki vo obrazovnoto nivo na sopru`nicite, predominantniot status i uloga vo semejstvoto na eden od sopru`nicite, me|usebni navredi, zajadlivost, poni`uvawa, maltretirawa, omraza, kavgi i raspravii i fizi~ki presmetki, razni bolesti vo semejstvoto, profesionalnata i kvalifikacionata struktura na roditelite i nivnata vrabotenost (posebno na majkata), odnosno nevrabotenost (posebno na tatkoto), starosnata struktura na roditelite vo odnos na decata, pregolema brojnost na decata ili edinec vo semejstvoto, negri`a, zapostavuvawe na sekakov nadzor i kontrola i fizi~koto kaznuvawe kon decata, prisustvo na patrijalhalni sfa}awa, zaostanati kulturni sfa}awa i predrasudi, primitivizam, raznovidni samovolija, uporni no, neuspe{ni nastojuvawa na edniot sopru`nik da se oslobodi od drugiot (osobeno vo selskite sredini) itn. Site ovie, i brojni drugi faktori retko deluvaat izolirano. Pravilo e deka del ili pove}eto od niv deluvaat istovremeno i kompatibilno. 2. Spored toa ako se raboti za edno degradirano semejstvo vo koe nepostoi qubov, doverba, razbirawe i po~ituvawe, tuku se afirmiraat sprotivni principi, toa semejstvo ne e vo sostojba da ja ostvari svojata osnovna funkcija, koja se sostoi vo izgradba i pravilen razvoj na poedinecot koj fleksibilno }e se odnesuva kon nadvore{naat stvarnost. Takvi e onie semejstva vo koe ostustvuva pozitivniot primer na roditelite i kade vladeat te{ki materijalni uslovi, alkoholizam, prostitucija, kavgi i nesoglasuvawa, avanturizam i sli~ni negativni odnesuvawa. 3. Natamo{ena op{topoznata okolnost vo kriminologijata i socijalnata patologija e deka izobli~uvaweto na li~nosta makar i na eden od ~lenovite na semejstvoto, zapostavuvaweto na osnovnite op{testveni obvrski i nemo`nosta da se odr`i stabilna materijalna situacija, vlijaat kon toa konkretnoto semejstvo postepeno da se razbiva - razoreno semejstvo. Ottamu proizleguvaat dopolnitelni posledici. Nesigurnoto i dezorganizirano semejstvo sozdavaat nepovolni uslovi za vospostavuvawe na vnatre{ni zdravi odnosi i vo ramkite na po{irokata op{testvena zaednica. Takvoto semejstvo ne mo`e da gi izvr{uva svoite zada~i vo pogled na vospituvaweto na decata i nivnoto pravilno naso~uvawe kon op{testveno pozitivni celi i dejnosti. Na 723

toj na~in sî se vrti vo "ma|epsan" krug. Roditelite ve}e ne se sposobni so liceto koe se oddava kon devijantni ili kriminalni odnesuvawa da odr`uvaat emocionalen kontakt, a ako vo semejstvoto ima i drugi povozrasni lica so sli~no povedenie so smiot toj primer gi naveduvaat pomladite vo nasoka na formirawe i odr`uvawe na negativni subkulturni normi. Od druga strana ~estopati se javuva agresivnost i odbojnost od strana na roditelite kon liceto koe se oddavaat kon negativni povedenija, za{to tie nesomneno im pre~at, a so toa se sozdavaat novi tenzii vo semejstvoto. Nakratko, vo otustvo na posigurna potkrepa od op{testvoto, koe vpro~em i nema izgradeno nikakvi vrednosti naso~eni kon eliminirawe na opredelni negativnosti vo semejstvoto, toa ostanuva li{eno od bilo kakvo vistinsko delotvorno vlijanie za nadminuvawe na ovie negativni pojavi. Ottamu, sekoja borba vo ramkite na osnovnata kletka na op{testveniot `ivot ostanuva jalova usilba, od prosta pri~ina {to posledicite koi nego drasti~no go pogoduvaat i vodat kon sigurna propast, ni najmalku ne ja zasegaat po{irokata op{testvena zaednica. Naprotiv, seto ona {to mo`e da se sretne nadvor od semejstvoto vo po{irokata no, i vo potesnata sredina, vodi kon poddr`uvawe na vakvite negativni odnesuvawa. Vo taa smisla fakt e deka ~ovekot e su{testvo na odnosi i vlijanija i deka na negovata svest konstantno deluvaat raznovidni okolnosti me|u koi sekako deka e vklu~eno i dejstvoto na mikrosredinata (sosedstvoto, ulicata, rabotnoto mesto, obrazovnata ustanova). Pretpostavenoto negativno dejstvo na mikrosredinata vo prv red se odnesuva vrz mladite lica osobeno ako kaj niv od razni pri~ini izostanuva ili e potisnato vo vtor plan konstruktivnoto dejstvo na semejstvoto. 4. So ogled deka semejstvoto pretstavuva osnovna struktura vo koja se vr{i vospituvaweto i socijalizacijata na li~nosta i sekoe otsustvo na eden od negovite ~lenovi - deficientno semejstvo (otsustvo poradi rabota vo stranstvo, poradi izdr`uvawe na kazna, napu{tawa na semejstvoto, razvod ili smrt) pretstavuva golem hendikep {to ima zna~ajno vlijanie vrz navedenite procesi. Bez razlika na pri~inata na deficientnosta (deficit na latinski - kusok, zaguba) na nekoj od negovite ~lenovi, semejstvoto kade {to negovite ~lenovi se odvoeni i maloletnite deca ostaveni bez soodvetna gri`a i nadzor od vozrasnite, izvonredno lo{o se odrazuva na negovoto funkcionirawe. Poto~no, sekoja nepotpolnost na semejstvoto, ednakvo kako i degradiranoto i razorenoto semejstvoto, doveduva do opasnost od prifa}awe na obrasci na sociopatolo{ko i kriminalno povedenie.

724

2. VLIJANIE NA VOSPITUVAWETO

1. Poznato e deka semejstvoto i u~ili{teto po~nuvajki od negovoto najrano detstvo, ja igraat ili, poto~no, treba da ja igraat prvostepenata uloga vo pogled na vospituvaweto i voveduvaweto vo `ivot na mladiot ~ovek. Vo semejstvoto i u~ili{teto se steknuvaat prvite `ivotni iskustva, i pretstavi za `ivotot, osnovnite stavovi i moralni normi i vrednosti, naviki i sklonosti koi vlijaat vrz negovoto natamo{no povedenie. Za ovaa okolnost re~isi e i premnogu pi{uvano, so ogled na toa deka i od obi~noto iskustvo retko koj ne e svesen za negovoto ogromno zna~ewe vo uslovuvaweto na seop{toto, pa i na kriminalnoto povedenie na ~ovekot. Vo taa smisla i nie, ~inam vo nu`na mera, se navrativme na ovoj problem koga zboruvavme za povrzanosta na obrazovanieto i degradiranoto i deficientnoto semejstvo so kriminalitetot. Ottamu, vrz tie aspekti na problemot najmalku ima potreba povtorno da se zadr`uvame. Ona {to me|utoa ovde sakame da go izdvoime i posebno da go poso~ime se odnesuva na ostanatite institucionalni formi vo ~ija osnova mora da le`i vospitna uloga dokolku sakame pozitivnite rezultati na planot na primarnite grupi da ne bidat so eden potez naru{eni i celosno obezvredneti. 2. Ovde vsu{nost povtorno se aktuelizira pra{aweto za vlijanieto na pozitivniot primer na site op{testveni organi i institucii koe go zagatnavme zboruvajki za sistemot na kulturnite vrednosti i zaostanatite sfa}awa. Imeno, ako e to~no, a to~no e, deka li~niot primer vo semejstvoto i u~ili{teto igraat osobeno zna~ajna uloga, za{to decata prirodno se orientiraat sprema roditelite koi im slu`at kako paradigmi na odnesuvawe, toga{ e sosema realna takvata analogija i so vozrasnite. Razlikata e samo vo toa {to kaj niv doa|a do zna~ajna zamena na objektot vrz koj tie go gradat i naso~uvaat svoeto potpirawe i odnesuvawe. Nakratko, kaj niv namesto odnesuvaweto na roditelite i nastavnicite, glaven primer na ona {to treba da se sledi stanuva odnesuvaweto na najpovikanite politi~ki strukturi vrz koi tie go prenele svoeto pravo za donesuvaweto na najva`nite egzistencionalni i op{testveni odluki, a toa sekako deka se dr`avnata vlast i dr`avnata administracija. Vo toa le`at ednostavni pri~ini: ako semejstvoto i u~ili{teto (vklu~uvajki gi tuka i visoko obrazovnite institucii) pretstavuvale prvata referentna grupa vo koi mladite gi dobivaat osnovnite oblicina socijalizacija, pretstavnicite na vlasta i dr`avnata administracija za vozrasnite stanuvaat klu~niot faktor za proverka na ve}e interioriziranite li~ni i op{testveni vrednosti. Ottamu e vo pravo Eliot koga veli deka spre~uvaweto na krivi~nite dela vo izversen pogled e del na celokupniot problem na dobroto dr`avno ureduvawe i deka toa postavuva barawe na postojana budnost, kako {to neprekidno nî potsetuvaat politi~kite nau~nici. Me725

|utoa, spre~uvaweto na krivi~nite dela e i ne{to pove}e od toa: toa e isto tolku pra{awe na "dobroto vospituvawe," na zdrav semeen `ivot, prikladna razonoda i op{testveno orientirana `ivotna filozofija.1328 Spored nea, politi~kata organizacija i politi~kite ustanovi mora da se doveduvaat vo tesna vrska so kriminalot, za{to politi~kata organizacija na pove}e na~ini se odgovorni za negovoto javuvawe. Pritoa, spored Eliot, ~etiri okolnosti se najzna~ajni: 10 slabata dr`ava, 20 politi~kata korupcija na dr`avnite administrativni slu`benici, 30 neefikasnata odnosno korumpirana policija i 40 te{kotiite koi se sodr`ani vo funkcioniraweto na krivi~noto pravosudstvo.1329 Toa se vo osnova onie slabosti za koi slobodno mo`e da se ka`e se glavnata karakteristika za sostojbata na edno dezorganizirano op{etstvo. Pra{aweto pak za dezorganiziranoto op{etstvo e pra{awe za naru{enite (dezorganizirani) vrednosti, na prodlabo~uvaweto na neusoglasenosta me|u individualnite i op{testvenite vrednosti. Dezorganiziranata op{testvena sostojba, kako {to pravilno istaknuva Milutinovi}, e pogodna za razvivawe na individualizmot i individualisti~kata psihologija koi pretstavuvaat psiholo{ka osnova za antiop{testveni i kriminalni dejnosti. Taa individualisti~ka psihologija se formira i razviva osobeno vo uslovi na vladewe na privatnata sopstvenost, konkurencijata i borbata za profit koga li~nite interesi dobivaat dominantna uloga vo op{etstvoto. Taa povrzanost na individualisti~kata psihologija so kriminalitetot posebno e izrazena i vidliva kaj krivi~nite dela {to gi vr{at pripadnicite na gornite sloevi, vo streme` za steknuvawe na profit i privilegii, za obezbeduvawe na lesna zarabotuva~ka, za rasko{en `ivot i sli~no, koga se javuvaat razni {pekulantski mahinacii, korupcija i sli~i inkriminirani dejnosti. Poznat e faktot deka pripadnicite na vladea~kata klasa i delovnite krugovi vo site op{testva, a osobeno vo bur`uaskiot svet, vo golema mera se oddavat kon vr{eweto na ovie oblici na inkriminirani aktivnosti koi im obezbeduvaat steknuvawe na materijalni vrednosti i dobra. Vo pra{awe e motivot na zgolemuvawe na profitot, zarabotuva~kata i zgolemuvawe na svoeto bogatstvo kako izraz na individualnite streme`i i interesi.1330 Op{tiot inte1328

Eliot, M. op. cit. str. 15. Ibid, str. 309. 1330 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 260 i 261. "Taa vrska", veli natamu istiot avtor, "doa|a do izraz i toga{ koga kako objekti na kriminalnata dejnost se javuvaat onie dobra koi se li{eni od materijalna sodr`ina, koi pretstavuvaat vrednost od stojali{te na moralnite sfa}awa kako {to se: ~esta, ugledot, ~esnosta i sli~ni ~ove~ki dobra, i koi kako takvi se sozdadeni pod opredeleni uslovi na `ivotot na lu|eto i dobile sila na moralno - eti~ki vrednosti vo sferata na nivnata op{testvena svest. Toa e slu~aj duri i kaj 1329

726

res te{ko mo`e da dojde do izraz vo vakvo op{testvo, a dokolku se proklamira toj slu`i kako zasolni{te za protnuvawe i ostvaruvawe na li~nite interesi na onie klasi i sloevi koi na nego se povikuvaat. Vo toj pogled predni~at pripadnicite na vladea~kite sloevi koi se borat za u`ivawe na privilegii, za steknuvawe na li~na korist, zadovolstva i pozicii, smetaj}i deka im e dozvoleno toa da go postignat, pa ottamu se slu`at so koristewe na dr`avnite organi, so organizirawe na {pekulacii, so korupcija i drugi nedozvoleni sredstva."1331 Vo takvi uslovi na ostanatite ne im preostanuva ni{to drugo osven da go sledat nivnito primer, se razbira ako mo`at. Enormnata trka da se stekne kakva i da e funkcija, da se bide vo vlasta, ne e ni{to drugo, tuku naj~esto samo obid da se dojde do takvata mo`nost.1332 A vo {to se sostoi vlasta, se pra{uva Pajo, i vedna{ go dava svojot odgovor. Nie pred o~i neprekidno gi imame `alnite primeri na nesposobni lu|e, onie koi samite go zemaat pravoto da upravuvaat so drugite. Platon rekol deka politi~arite se najinteresni lu|e. Celokupnoto svoe vreme tie go minuvaat donesuvajki zakoni so koi se spre~uvaat zloupotrebi, otcepuvajki sekoj pat po edna hidrina glava na ~ie mesto vedna{ izrasnuva druga. Kako {to decata se igraat vojnici taka i narodot si igra politika. Nekolku iljadi izumiteli i nau~nici i rabotata na milioni lu|e so koi upravuvaat stru~ni lu|e ja vr{at celokupnata narodna rabota. Onie {to vladeat bi trebelo samo da obezbedat red, t.e. da gi spre~at nemirnite, nepostojanite i budalite da ne im pre~at na onie koi rabotat. Policijata i dobrite, brzi i nepristrasni sudovi kako i dobrata narodna odbrana - ete ja nivnata rabota. Me|utoa, za tie da mo`at da ja vr{at taa rabota treba za sekoe pra{awe da imaat stru~en ~ovek. Nivnata rabota treba da se potpira na izbrani i nadareni stru~waci. Vo Francija, zaklu~uva Pajo, ne e taka."1333 Treba li da se naveduvaat dokazi deka denes i vo Makedonija ne e taka. I zarem ne e vo pravo Pajo koga natamu veli: "[to e ~ovekot na povisoka polo`ba negovata vistinska mo} stanuva se pomala. [efot mo`e da dava samo rakovodna ideja. Negovata akcija preminuvaj}i brojni nebre`ni krivi~ni dela, kaj koi e vo pra{awe otsustvoto na potrebnoto vnimanie i gri`ata za interesite na drugite lica i po{irokata zaednica. Ottamu, tie mo`at da se smetaat kako svoeviden izraz na toj individualizam i individualisti~kata psihologija, koi se razvivaat vrz osnova na zacvrstuvaweto na svoite li~ni interesi, celi i tendencii i zapostavuvawe na po{irokite i op{ti interesi na zaednicata". 1331 Ibid, str. 263. 1332 "Sekoj u{te od male~ok ~eznee da bide barem minister: tolku lu|e dospeale do najvisokite polo`bi ne rabotej}i ni{to. Vlasta koja gi zadovoluva najlo{ite ~ove~ki nagoni, majmunskata sueta i streme`ot za gospodarewe, gi ma|epsuva lu|eto." Pajo. @, op. cit. str. 99. 1333 Ibid, str. 100.

727

od eden ~inovnik na drug vo hierarhiskiot red, gubi golem del od svoeto vistinsko dejstvo i korisnost. Koga }e se simne na najniskot stepen taa naj~esto ne mo`e da gi podmrdne od mesto predrasudite i navikite na kancelarijata. Pokraj ova, vo dene{nite demokratii ministrite ne ostanuvaat dolgo na ministerskata polo`ba. Tie doa|aat do soznanie osnovnata vistina: mo`e da se vladee samo so lu|e od karakter. Dobar e onoj minister koj umee da izbere i postavi pomo{nici, {efovi koi ostanuvaat na ~elo na razni delovi na dr`avnata uprava: ministrite se menuvaat, tie ostanuvaat."1334 Osven toa "na{ite ministi ne go poseduvaat vistinskiot, neophoden uslov za sekoja solidna rabota, nemaat vreme: bez vreme ni{to ne se postignuva. A ona {to e vistina za ministerot, e vistina i za `ivotot na eden prose~en pratenik."1335 1334

Ibid, str. 100. "Spored izborot na svoite pomo{nici }e ja poznaete goleminata na ~ovekot; izborot e najte{ka rabota. Dodeka lu|eto so vistinska vrednost rabotaat, dotoga{ prose~nite se {utkaat okolu nego pravej}i poseti, dodvoruvaj}i mu se nemu i na negovite najbliski koi vrz nego imaat vlijanie. Lu|e od vrednost nema da pribegnuvaat kon tie sredstva, tie }e gi ostavaat spletkarite da go uverat nivniot {ef deka toj e najpameten, deka znae sî, deka ima samo da naredi"(Ibid, str. 104). Na toa nie }e go dodademe samo toa - no zatoa brzo }e bidat razre{eni. Vo ovaa nasoka ima smisla i zabele{kata na ^ubinski: "Vo dr`avata mo`e da se slu~i vladetelot da bide stavan vo zabluda od strana na pretstavnicite na nesovesnata povisoka administracija, a op{testvoto da e potisnato so ugnetuvawe na negovite pot~ineti. Vinovnicite na takvata sostojba sostavuvaj}i grozna falanga, na toj na~in mo`at da napravat do vrvot na vlasta ni{to da ne dojde osven kupeni pofalbi, pa toga{ vistinata mo`e da se tretira kako vistinski zlostor, a stra{livosta, prikriena so maskata na mudra pretpazlivost, mo`e da se vkoreni vo nacionalniot karakter. Na toj na~in se javuva mo`nosta od nekaznivost na delata so koi se gazat su{testvenite prava na gra|anite, pa se javuva dlabok indiferentizam na poedincite sprema sî {to li~no ne gi zasega. "^ubinski, M. op. cit. str. 84-85. 1335 "I najvredniot pratenik, mo`ebi i najdostojniot da ja dobie vlasta mo`e da go istera nakakov spletkar ili nekakov neznajko. @ivotot na pratenikot e kako i komarxiskiot zanaet. Sî e izlo`no na slu~aj. Toj razbranet `ivot poln so vozbuduvawa ja uni{tuva podobnosta za tivka mirena i seriozna rabota. Koga sre}ata }e se svrti, taa sosema se svrtuva, i tagata za toa go ubiva ~ovekot. Takviot `ivot bez postojanost, bez sigurnost ubiva: najgolemiot broj prateni~ki kandidati vetuvaat raboti koi ne mo`at da gi ispolnat. Dodeka trae izbornata trka niv pe~atot grubo gi napa|a, a vo izborniot okrug tie trpat razni neprijatnosti od onie fanati~ni politi~ari: nivnata protekcija na preteni~kiot kandidat mora te{ko da mu pa|a. Koga }e bide izbran toga{ mu doa|aat celi ~eti na moliteli! Toa e pita~ewe na edno op{testvo razvieno so podmestuvawe, so nepravdi, a osobeno razvieno so ona `a-

728

3. Kade vodat ovie primeri ne e te{ko da se sogleda. Toa go sogledale brojni teoreti~ari, no i obi~nite gra|ani. I dodeka prvite ja na{le, i sî u{te ja nao|aat svojata uteha vo makotrpnata rabota so koja }e uka`at na vistinata i vistinskite pati{ta za nadminuvane na dezorganiziranite institucii na vlasta {to vodat kon dezorganizirani poedinci, na vtorite vo dolgoto is~ekuvawe na promeni, ne im preostana ni{to drugo osven i tie da go sledat nivniot primer. A vlasta, od svoja strana, namesto da go menuva svoeto odnesuvawe, so brojni sredstva koi sekoga{ se vo nejzini race, so zakonite i so aparatot za prisilba - sekoga{ se trudela da go promeni odnesuvaweto i na ednite i na drugite. Ottamu, poznato e deka Holbah svoeto genijalno delo "Sistem na prirodata," mora{e da go objavi pod psevdonim. A deka navistina se raboti za genijalno delo, na koe nebroeno pati treba da se navra}ame, zboruvaat i slednite misli na golemiot Hobah. "Bevte dol`ni, mi se veli, da nau~ite da se sprotivstavite na svoite strasti i da steknete navika za stavawe ko~nici na svoite `elbi. So ova lesno }e se soglasam. Me|utoa, }e odgovoram, dali mojata priroda mo`ela da se modificira na toj na~in, dali mojata krv koja vrie, mojata neskrotena imaginacija, oganot koj kru`i vo moite veni, dozvolile da steknuvam ili primenuvam vistinski iskustva vo momentot koga toa mi bilo potrebno? Pa duri i koga mojot termperament za toa bi bil sposoben, dali vospituvaweto, primerot i ideite koi od ranoto detstvo mi bea vlevani bile sposobni da mi ovozmo`at steknuvawe naviki za suzbivawe na moite `elbi? Neli naprotiv, site ovie okolnosti pridonesle da gi sakam i po`eluvam rabotite na koi, kako {to velite, bi moral da im se sprotivstavam. Vie sakate, }e re~e ambiciozniot ~ovek, jas da mu se sprotivstavam na srtastite. Me|utoa, zarem neprekidno ne mi se povtoruvalo deka polo`bata, po~estite i vlasta se po`elni prednosti? Neli sum gi gledal svoite sogra|ani kako ~ezneaat kon toa i istaknati lu|e na svojata zemja kako `rtvuvaat sî za da dojdat do niv? Vo op{testvoto vo koe `iveam, neli sum prisilen da ~uvstvuvam, deka, ako gi nemam ovie prednosti, mo`am da o~ekuvam samo da bidam izlo`en na prezir i da lazam pod jarem?... Vie pretendirate, }e re~e sladostrasnikot, deka treba da se sprotivstavam na svoite sklonosti? Me|utoa, dali sum jas gospodar na svojot teperament koj neprekidno me vle~e kon zadovolstvo? Moite zadovolstva gi narekuvate sramni? Me|utoa, me|u narodot so koj `iveam, gledam najraspu{teni lu|e koi ~esto zazemaat krupni polo`bi. Zaradi brakolomstvo crvenee samo izmameniot ma` i gledam kako lu|eto se falat i razmaftuvaat so svojot razvraten `ivot. Mi sovetuvate da go prigu{am svojot `ar za odmazda, }e re~e kolerikot? Me|utoa, jas svojata priroda ne mo`am da ja solosno ubeduvawe deka protekcijata na eden naroden pratenik vredi pove}e odo{to rabotata, odo{to stru~nata sovest, odo{to samiot talent". Ibid, str. 105 i 106.

729

vladam. Vsu{nost, vo op{testvoto vo koe `iveam neizbe`no }e ja izgubam svojata ~est ako vo krvta na svojot sogra|anin ne ja izmijam navredite {to mi gi storil. Vie mi prepora~uvate blagost i razbirawe sprema mislewata na moite sogra|ani? Me|utoa, spored temperamentot jas sum izbuvliv, mnogu silno go sakam svojot gospod. Me uveruvaat deka nemu verskata vernost mu godi i deka ne~ove~ni i krvo`edni goniteli bile negovite prijateli: sakam na soodveten na~in da se poka`am prijaten pred negovite o~i"1336 Na zna~eweto na deformacijata na instituciite osobeno vo uslovi koga op{testvoto minuva niz periodi na opredeleni krizi na sistemot uka`uva i Kudrjacev.1337 Posledicite od toa se brojni. Za samite institucii toa zna~i degradacija, birokratizacija na soodvetnite aparati i prestanok na izvr{uvaweto na elementarnite funkcii, pojava na strukturi "vo senka" (paralelni), "kompenzira~ki" deluvawa na zvani~nite organi. Me|utoa, toa e samo eden del od posledicite, za{to deformacijata na socijalnite institucii istovremeno slu`i i kako pri~ina i kako neophoden uslov za izmeni i kaj drugite komponenti na socijalniot `ivot. Taa vrska se ostvaruva najmalku niz ~etiri oblici: 10 deformacijata na instituciite predizvikuva socijalna napnatost dokolku so toa se ru{at socijalnite o~ekuvawa,1338 20 toa od svoja strana, sozdava streme` za zamena na zvani~nite strukturi so nezvani~ni vrski i odnosi, vo koi spa|aat i protivpravnite oblici na povedenie, 30 onie disfunkcii na socijalnite procesi koi imaat podolg rok na traewe ostvaruvaat negativno vlijanie vrz moralnite vidovi na povedenieto vo op{testvoto, go izvrtuvaat sistemot na vrednosnite orientacii i motivaciite na povedenieto na lu|eto, i 40 go smaluvaat vlijanieto na kontrolnite funkcii na socijalnite institucii, {to doveduva do nekaznivost na onie koi gi kr{at socijalnite normi, a potem i do op{ti sostojbi na neodgovornost i anemi~nost i predizvikuvaat poblaga ili pospora op{ta slabost na op{testveniot sistem so site posledici koi proizleguvaat od toa. Poedine~noto zastranuvawe vo povedenieto stanuva masovno i dobiva serioznen i opasen karakter. Se prodlabo~uva deformacijata na socijalnite normi kako i na drugite komponenti na op{etstveniot `ivot. Vrz takvata sostojba na rabotite e sosema prirodno da se nado1336

Holbah, P. op. cit. str. 134-135. Kudrjacev, A. V. N. Socijalno stanje i kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 14. 1338 Socijalnata napnatost izbiva tamu kade {to se gazi zakonot, kade {to cveta birokratizmot, kade {to vladee administrativen haos, tamu kade nadueno se odnesuvaat sprema rabotniot ~ovek ili sprema lu|eto od druga narodnost ili sprema nivnite potrebi. A toa, vsu{nost, i pretstavuva deformacija na op{testvenite odnosi koja, po pravilo, se bazira vrz disfunkcijata na soodvetnite socijalni institucii. Ibid, str. str. 16. 1337

730

vrzuvaat negativni vrednosni orientacii: koristoqubie, agresivnost, izmama, egoizam, netrpelivost sprema drugite, sprema nivnite mislewa i postapki. Kriminolo{kite istra`uvawa poka`aa deka mnogumina go naru{uvaat zakonot od koristoqubie, a ne poradi kakva i da e te{kotii na svojata polo`ba. Tuka e prisutna grablivost, verbata vo najvisokata sila na parite, postoewe na prezriv odnos sprema sovesnite rabotnici. Psihologijata na takvite lu|e vo su{tina e parazitska.1339 I navistina, re~isi nepostoi op{testvo vo koe kako najvisoka vrednost ne se istaknuva rabotata: kako merilo na nagraduvaweto i kako edinstven osnov na op{testveniot status na poedinecot. Sepak, vo prakti~niot `ivot sme svedoci deka brojni okolnosti stanuvaat pogolemi "vrednosti" i go zamenuvaat mestoto i ulogata na trudot vo op{testvoto. Ottamu, zaslugite od minatoto, nasledstvoto, snaodlivosta, opredelen stepen na konformizam, statusot na roditelite, poseduvawe na vlijatelni rodnini i prijateli, pripadnost na opredelena grupa ili partiii ("Ne e va`no koj si, va`no e so kogo si") i sl. stanuvaat pova`ni vrednosti od bilo kakvo rabotno samodoka`uvawe. 4. Poradi seto {to dosega be{e navedeno, golema vistina e i toa, kako {to naveduva From, deka najgolemiot broj lu|e denes se prepravaat deka se sre}ni, duri i vo sopstvenite o~i, za{to ako poka`at deka se nesre}ni pretstavuvat poedinci koi vo `ivotot do`iveale neuspeh. Na toj na~in mnogumina nosat maska na sre}a, za{to vo sprotivno bi izguble od svojata vrednost i ne bi prestauvale normalen i uspe{en poedinec. Me|utoa, pogledajte gi lu|eto. Kaj niv zad maskata mo`ete da zabele`ite nespokojstvo i razdrazlivost, mo`ete da vidite dosada, depresija, zamaenost, nesre}a. Na samiot po~etokna XIX vek se zboruva{e za "neprilagodenost na toj vek." Toa e ona {to Frojd go narekuva{e neprilagodenost na kulturata. Me|utoa, ne e vo pra{awe neprilagodenost na kulturata, tuku neprilagodenost na bur`uaskoto op{testvo koe ~ovekot go pretvori vo rabotno `ivotno i go spre~i da go razviva seto ona {to e zna~ajno: sposobnosta da saka, da bide prisuten poradi drugi da misli i da ne dozvoli da bide samo instrument na stopanstvoto, tuku i krajna cel na site ekonomski procesi."1340 A deka toa e to~no, potrvrduva i prose~en graganin od na{eto neokapitalisti~ko op{testvo, koj i bez da znae za ovaa lucidna interpretacija na From, na kurtuazno pra{awe - "Kako si?, koe voobi~aeno kaj nas se postavuva i pri najobi~na sredba, kratko }e vi odgovori - "Kako {to sakaat drugite!" A da ne zboruvame za odgovorot {to }e go dobiete od prijatel {to slu~ajno ste go sretnale vo prepolna bolni~ka ~ekalnica: "Se ~uvstvuvam super, eve dojdov da go vidam lekarot, moj star poznanik od detstvo, vojska, i sl." 1339

Ibid, str. 16. Izvadok od intervjuto koe From go dade pred samata smrt za germanskiot ~asopis "Dei Zeit" vo april 1980 godina. 1340

731

3. VLIJANIE NA TRETI LICA NA POJAVATA NA KRIMINALITETOT

1. Kriminologijata i viktimologijata do skoro ne vodea smetka za za ulogata na treti lica vo opredeluvaweto na odelni krivi~ni dela. Taa uloga, sepak, ne be{e zapostavena od krivi~noto pravo i odamna se razgleduva vo teorijata na sou~esni{tvoto. Me|utoa, vo nastojuvawe da gi opredeli granicite na kaznivosta na licata koi u~estvuvaat vo kriminalniot nastan, {to ne e isklu~iva posledica od odnosite me|u storitelot i `rtvata, krivi~oto pravo se odnesuva prili~no restriktivno. Imeno, preku koncepcijata na tn. limitirana akcesornost so koja se opredeluva akcesornata (sporednata) priroda na sou~esni{tvoto, povrzanosta na sou~esnikot so izvr{itelot, pridonesot na sou~esnicite vo nastanuvaweto na deloto itn., negovata cel e pod udar na represijata da potpadnat samo opredeleni lu|e, odnosno onie treti lica ~ii{to pridones kon opredeleno delo bil mo{ne golem i zna~aen. Ona {to ostanalo nadvor od krivi~nopravniot interes e ulogata na kriminalnito nastan na eden po{irok krug treti lica koi vo nego u~estvuvale so "polesni" oblici na sou~esni{tvo i koi, so ogled na toa, ne doa|aat predvid za krivi~en progon. Od druga strana, barem zasega, za krivi~noto pravo se sosema irelevantni i dejstvijata na onie treti lica {to vo pomal ili pogolem obem pridonesle za viktimizacijata na edno lice pri opredeluvaweto na krivi~noto delo.1341 2. Navedenite aspekti vo vrska so povedenieto na tretite lica {to od opredeleni pri~ini ostanalo nadvor od krivi~noto pravo, se me|utoa su{testveni podra~ja za koi treba da se vodi smetka vo ramkite na kriminologijata, viktimologijata i penologijata. Avtorot {to prv uka`a na vakvoto teoretsko i prakti~no istra`uva~ko zna~ewe na ulogata na tertite lica (tn. vme{uva~i) vo objasnuvaweto na kriminalitetot e Janez Pe~ar. Toj veli deka "kriminalniot par" (storitelot i `rtvata) ~esto i samiot e "`rtva" na treti lica, nivna igra~ka, eden od niv ili duri i obajcata se orudie na subjektot od zadninata. Mehanizmite na ovladuvawe so kriminalniot par na stranata na vme{uva~ot ~esto se perfidni, planski i ne sekoga{ pretstaveni kako telesna sorabotka, tuku kako emocionalni, psihi~ki, imotni i drugi vlijanija. Toa ne proizleguva sekoga{ od jasno manifestiran interes na vme{uva~ite, tuku od strukturata na nivnata li~nost, tipot na ~ovekot, negoviot op{testven status i uloga, na~inot na `ivot itn,1342 1341

Vo krivi~nopravniot poim na sou~esni{tvoto se tretiraat samo licata {to so svojot pridones se stavile na stranata na storitelot i negovoto delo, a ne i licata {to se stavile na stranata na `rtvata i so svoeto fizi~ko ili psihi~ko deluvawe vlijaele za nejzinata viktimizacija. 1342 Pe~ar, J. "Induktologija"- znanje o uticajuna kriminalnu dvojicu, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 238.

732

{to mo`e da bide zna~ajno za kriminalniot par. Trgnuvajki od ova sosema racionalno i od strana na Pe~ar empiriski potvrdeno razmisluvawe, smetavme deka e bitno da go proverime i vo istra`uvaweto na ubistvata. Pritoa, zabele`avme deka intenzitetot na vlijanieto na tretite lica vo javuvaweto na ubistvata vo prv red e usloven od toa dali storitelot i `rtvata porano bile vo me|usebno dobri ili lo{i odnosi. Vo slu~aite koga licata od kriminalniot par bile vo prethodni dobri odnosi, povedenieto na tretite lica bilo edna od glavnite pri~ini za vlo{uvawe na nivnite odnosi i zna~aen neposreden uslov za ostvaruvawe na deloto. Vo slu~aite pak, koga me|usebnite odnosi na licata od kriminalniot par bile lo{i i pred vme{uvaweto na tretoto lice, negovoto povedenie bilo pri~ina za zgolemuvawe na intenzitetot na vlo{enite odnosi i imalo pomala ili pogolema uloga za nastanuvaweto na ubistvoto. I vo dvata slu~ai tretoto lice be{e opredeleno kako subjekt na ~ie{to povedenie mo`e da mu se upati opredelen socijalnoeti~ki prekor. Pritoa, trgnavme od edno po{iroko sfa}awe na vinata, odnosno ne ja procenuvavme so ogled na striktnite pravila {to za toa gi opredeluva krivi~noto pravo.1343 Vo opredeleni slu~ai vo poimot na socijalno - eti~ki prekor vklu~ivme i povedenija {to od aspekt na pravoto ne se kaznivi, no sepak socijalno - eti~ki se iskol~eni (bra~no neverstvo, nedopu{tawe qubovni odnosi na svoeto dete so lice od ponizok socijalno-ekonomski status, od druga vera, nacionalnost i sl.). So natamo{nata analiza na empiriskiot materijal uspeavme da pronajdeme 19,7% slu~ai na ubistva kade {to tretite lica imale opredelena uloga vo nivnoto determinirawe. Nivnata uloga ili pridones kon deloto se sostoela vo naveduvawe na licata od kriminalniot par na takvi aktivnosti {to go olesnuvaat preminot kon ubistvoto ili ve}e zna~at takov premin.1344 Toj pridones na tretite lica se izrazil kako predizvikuvawe ili odr`uvawe na razni konflikti i razli~ni situacii i preku nagovarawe, sovetuvawe, naso~uvawe, podr`uvawe vo namerata, zakana, molba, iznesuvawe razni dezinformacii i lagi, predizvikuvawe qubomora i drugi somnenija, predizvikuvawe razni raspravii, tu|a emotivnost, so`aluvawe, izrazena zloba, netrpelivost i neprifa}awe, sozdavawe depresivni sostojbi i lo{o raspolo`enie kaj `rtvata, poddr`uvawe opredeleni negativni osobini (impulzivnost, agresivnost i sl.) kaj storitelot, sozdavawe natprevaruva~ki duh itn. 1343

Ottamu, vo analizata ne gi opfativme pette slu~ai na ubistva storeni so pottiknuvawe i edno ubistvo so pomagawe, tuku site ostanati ubistva kade {to sudot imal na raspolagawe opredeleni elementi na vinata na tertoto lice, no sepak ne uspael da ja doka`e nivnata umisla. 1344 "Vme{uva~ite ne taka retko se kreatori na kriminogenata i viktimogenata sostojba (vo zavisnost od toa dali se gleda od pozicija na storitelot ili na `rtvata) i tvorci na predkriminalnite sostojbi." Ibid, str. 239.

733

3. Trgnuva}i od ovie soznanija se vpu{tivme i vo otkrivawe na interakcionite odnosi me|u tretite lica i licata od kriminalniot par. Vo taa smisla, vrz osnova na grupirawe na opredeleni zaedni~ki obele`ja, uspavme da pronajdeme tri pozna~ajni kriminolo{ko-viktimoilo{ki relacii: 10 Tretotot lice bilo vo bliski odnosi so storitelot, a vo konflikten odnos so `rtvata. Vo ovi slu~ai povedenieto na tretoto lice vlijaelo storitelot da go prezeme ili zabrza dejstvieto na izvr{uvaweto na ubistvoto. Pritoa, storitelot mo`e da deluva sam, so tretoto lice koe se stavilo na negova strana, so drugi bliski ~lenovi na svoeto semejstvo ili so treto lice i bliski ~lenovi na svoeto semejstvo. Vo ovie odnosi tretite lica se vme{uvaat od najrazli~ni motivi kako {to se imotni interesi, odmazda poradi izvalkana ~est, fizi~ko doka`uvawe, od zloba, zavist, doka`uvawe na nekakva vistina i sl. 20 Tretoto lice bilo vo konflikt so storitelot na ubistvoto i istovremeno vo bliski i dobri odnosi so `rtvata. Tretite lica so svoite povedenija ovde ne samo {to ja zgolemuvaat kriminalizacijata na storitelot, tuku vo golema mera i viktimizacijata na `rtvata. I ovde storitelot deloto go prezema sam ili pak so ~lenovite na svoeto semejstvo, no ne e isklu~eno i so podr{ka na treti lica. Vo ovie odnosi tretite lica stapuvale isto taka od brojni motivi, no me|u niv naj~esti bile qubovnite i seksualnite. Vo ovie slu~ai tretiot e liceto za koe se borat licata od kriminalniot par. Tretite lica se vme{uva~i {to baraat seksualno zadovolstvo ne po~ituvaj}i gi ~uvstvata na storitelot ili `rtvata, a ponekoga{ i na obajcata. Me|utoa, vo ovoj tip vme{uvawe se pojavuvaat i motivi {to od strana na tretite lica se procenuvaat kako dobronamerni (pru`awe pomo{, soveti i razni uslugi). Objektivno gledano, ova se me|utoa, naj~esto socijalno iskol~eni motivi {to proizleguvaat od vlijanieto na op{testvenite predrasudi. 30 Tretite lica (ili lica) bile vo bliski odnosi so storitelot,

no vo konfliktni odnosi so drugi treti lica, koi, od svoja strana bile vo bliski odnosi so `rtvata. Motivite na vme{uvaweto na ovoj tip odnosi se glavno isti kako i kaj vme{uvaweto od prviot tip. V. VLIJANIE NA SOCIOPATOLO[KITE POJAVI NA KRIMINALITETOT Koga se zboruva za sociopatolo{koto povedenie na poedinecot, vo kriminolo{kata teorija vo prv red se misli na negovoto porane{no sociopatolo{ko povedenie kako zbir na postapki koi gravitiraat kon kriminalitet, odnosno za takvi devijantni odnesuvawa {to mo-

734

`at da pretstavuvaat uslov za javuvaweto na kriminalitetot. Porane{noto lo{o socijalno povedenie na poedinecot posmarano od kriminolo{ki aspekt mo`e da uka`e na etiolo{kata vrska me|u takvoto povedenie i izvr{uvaweto na opredeleni krivi~ni dela, odnosno da pretstavuva eden od brojnite kriminogeni faktori {to go uslovuvaat kriminalitetot kako ekstremno negativna op{etstvena pojava. I od krivi~nopraven i od penolo{ki aspekt ne e bez zna~ewe dali porane{noto povedenie na storitelot na krivi~no delo bilo oceneto kako lo{o ili dobro, od strana na negovata porane{na sredina. Zakonodavecot isto taka, dopu{ta takvoto prethodno povedenie na prestapnicite sudot da gi zeme predvid pri odmeruvaweto na kaznata. Od penolo{ki aspekt toa povedenie e zna~ajno vo pogled na utvrduvaweto na merkite na tretman, za{to e nesporno deka koga se raboti za storitel so dobro minato }e bidat potrebni pomalku usilbi od strana na penolo{kite stru~waci vo ostvaruvaweto na prevospitnite celi. 1. ALKOHOLIZAM I KRIMINALITET

1.1. Poim i pri~ini na alkoholizmot 1. Poznato e deka prekumernata upotreba na alkoholni pijaloci predizvikuva brojni problemi vo fizi~kata, psiholo{kata i socijalnata sfera na li~nosta.1345 Vo toj pogled, re~isi, ne postoi nitu eden aspekt {to od strana na medicinata i psihijatrija dokraj ne e istra`en i otkrien. Me|u fiziopatolo{kite promeni naj~eto se poso~uvaat zna~itelno poslabo funkcionirawe na site setila i pova`ni organi, zabavenost na dvi`ewata i nivnata slaba koordinacija kako i rastrojstvoto vo normalnata rabota na nervniot sistem. Psiholo{kite promeni i istovremeno posledicite na alkoholizmot se manifestiraat vo: rastrojstvo na psiholo{kite funkcii, vo prv red na svesta, afektite, nagonite i povedenieto; razbivawe na stravot i razvoj na hrabrost, sloboda i grubost; gubewe na samokontrola i pravilna orientacija vo op{testvenata sredinata; otko~uvawe na agresivnosta koja vo pomala ili pogolema mera postoi kaj sekoj ~ovek; doa|a do zako~uvawe i zatapuvawe na intelektualnata sfera; pojava na degradacija na li~osta, ili nakratko, psihi~koto dejstvo na alkoholot vodi kon nekriti~nost, agresivnost i nezdrava hrabrost. Promenite vo op{testvenata sfera se projavuvaat kako: naru{uvawe na odnosite, a potoa i 1345

Vidi: Markovi}, B. Savremeni pogledi na fiziolo{ko delovanje alkohola, Priru~nik, Zagreb, 1958/1, str. 11-19; Stoiljkovi}, S. Medicinaski aspekti alkoholizma, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 69-74. Hudolin, V, Alkohol i dru{tvena bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958 str. 142-152; Jovanovi}, R. Dru{tveni aspekt alkoholizma, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 75-80.

735

napu{tawe na semjnite obvrski ili semejstvoto vo celost; nevrabotenost; vagabunda`a; pasivizirawe vo rabotata i prezemawe kakvi i da e drugi obvski; op{testvena izoliranost; raskala{en na~in na `ivot; te{ko naru{uvawe na odnosite so sredinata vo koja se `ivee preku razni kavgi, tepa~ki, naru{uvawe na javniot red i mir i sl. 2. Poznato e, isto taka, deka alkoholot e prisuten i upotrebuvan od strana na ~ovekot u{te od negovite prvi civilizaciski po~etoci,1346 kako i negovite postojani usilbi za namaluvawe na negovata upotreba, pa duri i za negovo celosno suzbivawe.1347 Vo ovaa smisla vo literaturata se naveduva deka prviot angliski zakon za pijanstvo e donesen vo 1606, za vreme na vladeeweto na Xems I. Zakonot priznava{e deka pijanstvoto ne samo {to e "omrazen grev" tuku i "izvor i temel na mnogubrojni drugi grevovi kako {to se: krvoprolevawe, ubivawe so no`, umisleni ubistva, pcuewa, bludni~ewa, prequbi i sl., nanesuvawe na golemi navredi na boga na na{iot narod, uni{tuvawe na brojni ubavite ve{tini i zanaeti, onesposobuvawe na rabotnicite i op{to osiroma{uvawe na mnogu dobri podanici, navredlivo pusto{ewe na dobrite bo`ji su{testva."1348 3. Vo sovremenoto op{testvo alkoholizmot podednakvo gi zafati vozrasnite kako i mladinata, nepismenite i obrazovanite, kako i ma`ite i `enite. Vo posledno vreme vo site zemji vo svetot osobeno e prisuten brziot porast na `eni alkoholi~arki, {to povtorno se objasnuva so nejzinata nova polo`ba vo op{testvoto, koja so nejzinoto prifa}awe na "ma{ki" funkcii gi prifa}a i "ma{kite" nedostatoci. Kako i kaj drugite sociopatolo{ki pojavi i kaj alkoholizmot postoi problemot na temnata brojka. Taa ovde e zna~itelno poizrazena odo{to kaj kriminalitetot, za{to, poradi negovata klasifikacija i pomalata opasnost, sledeweto na alkoholizmot ne e organizirano, nitu vo toj pogled postoi kakva i da e op{testvena obvrska.1349 4. I vo nastojuvaweto da uka`eme na osnovnite pri~ini na oddavaweto kon alkohol }e bideme kratki. Smetame deka za toa }e bide dovolno ako se poslu`ime so lapidarnata formulacija na Eliot, koja veli: "Mnogumina koi preterano pijat, toa go pravat ottamu {to go izgu1346

Poimot alkoholizam pak za prvpat e upotreben vo 1837 od strana na {vedskiot lekar Magnus Nüss, koj gi opi{al i prvite patolo{ki promeni koi nastanuvaat vo ~ovekoviot organizam poradi negovata prekumerna upotreba. Vidi: Bo{njak, M. Tretiranje alkoholizma u savremenom dru{tvu, Sociologija, Beograd, 1963/1-2, str. 127. 1347 Za pojavata i rasprostranetosta na organiziraniot kriminaliet za vreme na prohibicijata na alkoholni pijaloci (vovedena so zakonot nare~en "Volstid") vo SAD, vidi: Eliot, M. op. cit. str. 117-118. i Bo{njak, M. op. cit, str. 131-132. 1348 Eliot, M. op. cit. str. 152-153. 1349 Milisavljevi}, B. op. cit. str. 53.

736

bile samopo~ituvaweto, ili zatoa {to se obeshrabrile i razo~arale vo svojot sekojdneven `ivot.1350 5. [to se odnesuva do li~nosta na onie {to prekumerno se oddavaat na alkohol i ottamu se poznati kako alkoholi~ari, mo`at da se navedat brojni obele`ja koi, vo osnova se sveduvaat na toa deka se raboti za poedinci koi emocionalno ne se normalno formirani, za{to toa ne go dozvoluvale uslovite na sredinata vo koja `iveele. Ottamu, spored najgolemiot broj avtori, se izvlekuva i generalen zaklu~ok deka e opravdano alkoholi~arot vo po{iroka smisla da se smeta za bolno lice ~ii emocii ne go dostignale stepenot na razvojot na zrela li~nost, pa ottamu adekvatno ne se snao|aat i vo razli~nite `ivotni situacii.1351 Vakvoto objasnuvawe, kako {to vedna{ mo`e da se zabele`i, vo ni{to ne se razlikuva od brojnite teorii i za pri~inite na kriminalitetot, so taa razlika {to za kriminalcite vo posledno vreme ne se veli deka se bolni (a toa zna~i nenormalni, patolo{ki) li~nosti. Soglasno takviot stav logi~no e da se zaklu~i, dokolku poradi dejstvoto na isti pri~ini poedinecot izbere destrukcija naso~ena kon sebe e bolna, a ako taa destrukcija ja naso~il sprema drug i op{testvoto vo celost, e zdrava li~nost. Takviot stav, ni e sosema neprifatliv, ne samo zatoa {to vnesuvajaki vo nea nepotrebna psihijatrizacija ne dava vistinsko objasnuvawe na etiologijata na ovaa pojava, tuku i ottamu {to go ohrabruva kriminalitetot. Toa me|utoa, ne zna~i i negirawe deka alkoholi~arot stanuva bolen ~ovek otkako zavisnosta od alkohol celosno }e ovladee so negovata psihofizi~ka li~nost.

1.2. Vidovi alkoholizam i klasifikacija na alkoholi~arite 1. Za celosno rabirawe na alkoholizmot mora da se potseti deka pokraj akutniot i hroni~niot alkoholizam treba da se imaat barem osnovni poznavawa za tn. alkoholemii koi pretstavuvaat hroni~ni truewa. Me|u niv Jevti} gi pomestuva: 10 hroni~en alkoholizam, 20 delirium tremens potatorum, 30 parafronezija potatorum (za koja se karakteristi~ni: a) parafronezija potatorum persekutiva, b) parafronezija potatorum kverulatorija, i c) samra~na qubomora na alkoholomani, 40 epilepsija potatorum, 5. alkoholomanska halucinoza i 60 korsakoviot amne1350

Eliot, M. op. cit. str. 154. Vo ovaa smisla i Hajdukovi}: Spored sovremenite sfa}awa do prekumerna upotreba na alkoholnite pijaloci doa|a poradi psiholo{kata potreba na li~nosta za olesnuvawe na neprijatnite ~uvstva na psihi~ka napnatost. ^uvstvoto na psihi~ka napnatost e pojava koe ~esto e prisutna kaj sovremeniot ~ovek, a koe e predizvikano so razli~ni svesni i nesvesni konflikti i vozbuduvawa na rabota, vo op{testvoto i semejstvoto. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 162. 1351 Vidi: Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 163.

737

sti~ki sindrom. Spored Hudolin, du{evnite pre~ki {to mo`at da se javat vo vrska so upotrebata na alkohol (no koi ne mora da imaat vrska so hroni~niot alkoholizam) se: 10 "normalnoto" pijanstvo, 20 patolo{kata pijana sostojba, i 30 dipsomanija (neodoliva `elba za alkoholen pijalok kaj lica koi inaku ne pijat).1352 Vo vtorata grupa se pomesteni onie psihi~ki naru{uvawa predizvikani so hroni~niot alkoholizam: 10 hroni~niot alkoholizam, 20 delirium tremens, 30 korsakovata psihoza na alkoholi~ari, 40 psihozata na qubomora, 50 akutnata halucinoza na alkoholi~ari i 60 ostanati du{evni bolesti na alkoholi~arite. Delirium tremens obi~no nastapuva kaj hroni~nite alkoholi~ari po 5-10 godi{na upotreba na alkohol. Se projavuva so intenziven strav i slu{ni halucinacii. Klasi~na pogovorka kaj ovaa rastrojstvo e deka bolniot gleda beli gluvci i liljaci. Bolnite mnogu ~esto gledaat straotni sceni i slu{aat razgovori vo koi nivnite neprijateli se dogovaraat na koj najstra{en na~in da gi likvidiraat. Poradi toa se javuva silen strav i bolnite ponekoga{ vr{at te{ki napadi sprema svojata okolina ili poradi stravot vr{at samoubistvo. Za vreme na deliriumot mnogu ~esto se javuvaat i epilepti~ni napadi. Trepereweto na racete, zgolemenata temperatura i znaci na slabost na srceto, pokraj ostanatoto, se re~isi redovni sledovatelni pojavi na ovaa te{ka bolest. Deliriumot obi~no trae 3-7 dena. Bolesta naj~esto zavr{uva so dolg dlabok son, po koj bolniot se budi sosema pribran. Vo 5 do 25% slu~ai deliriumot zavr{uva so smrt, koja naj~esto nastapuva poradi slabosta na srceto.1353 Najizrazeni simptomi kaj korsakovata psihoza se pre~kite na podra~jeto na inteligencijata koja se projavuva vo smaleno pomnewe. Bolnite ni{to ne mo`at da zapomnat, me|utoa sepak se se}avaat na nekoi raboti od pobliskoto i podale~noto minato. So ogled na toa sega{nosta ja ispolnuvaat so naj~udni izmisleni sodr`ini (konfabulacii). Pritoa e karakteristi~no deka sosema nepoznati lica gi smetaat za stari prijateli.1354 Psihozata na qubomora e op{to poznata kaj alkoholi~arite. Alkoholi~arite koi zapadnale vo vakva sostojba gi napa|aat svoite soprugi na najneverojatni na~ini. Sekoe ma{ko lice koe na bilo koj na~in doa|a vo kontakt so nea, stanuva somnitelno. Naj~udno e deka 1352

"Dipsomanite koga }e dobijat takov napad doa|aat vo sostojba na stesneta svest i pijat redovno sami. Napadot mo`e da trae do nekolku dena, a za toa vreme bolniot mo`e da izvr{i i krivi~ni dela. Po zavr{uvaweto na takvata sostojba bolnite mnogu bledo se se}avaat na nastanite za vreme na napadot. Napadite se javuvaat vo razli~ni intervali, a ponekoga{ samo nekolku pati vo tekot na `ivotot." Hudolin, V. Alkohol i du{evna bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958/2, str. 146. 1353 Vidi: Ibid. str. 147-148. 1354 Vidi: Ibid. str. 148.

738

pritoa kaj poedinecot se za~uvani inteligencijata i kriti~nosta. Voop{to zemeno se smeta deka hroni~niot alkoholizam organski i psiholo{ki ja namaluva seksualnata potencija na alkoholi~arot, i poradi ~uvstvo na pomala vrednost na toa podra~je nastanuvaat ludite idei na qubomora.1355 Akutnata halucinoza kaj alkoholi~arite e relativno retka du{evna bolest koja se karakterizira so opti~ki i slu{ni halucinaciim, obi~no sledeni so silno ~uvstvo na strav od zamisleni progonuva~i. Bolnite vo ovaa sostojba mo`at da bidat mnogu opasni sprema sebe ili sprema svojata okolina.1356

1.3. Povrzanost na alkoholizmot so drugite oblici na devijntno i prestapni~ko povedenie 1. Ocenkata na kriminogenoto zna~ewe na alkoholizmot, kako vpro~em, i onaa na ostanatite kriminogeni faktori za koi ve}e zboruvavme, vo kriminolo{kata literatura e dosta sporna. Ottamu, dodeka edni alkoholizmot go veli~at kako eden od najzna~ajnite neposredni kriminogeni faktori, drugi avtori, potpirajki se vrz sopstvenite istra`uvawa, tvrdat deka e izvonredno te{ko da se doka`e bilo kakva povrzanost me|u alkoholizmot i kriminalitetot. Taka, na primer, Pinatel (J. Pinatel), vrz osnova na svojata studija za alkoholizmot vo Francija, utvrdil deka porastot na upotrebata na alkoholot ne bil sleden so porast na kriminalitetot.1357 Do sli~ni rezultati dojdovme i nie vo istra`uvaweto na ubistvata.1358 Me|utoa, bez ogled na takvite konstatacii najgolemiot broj avtori denes se soglasni deka alkoholizmot e eden od zna~ajnite kriminogeni faktori, {to e i razbirlivo ako se ima predvid deka se raboti za edna op{testveno patolo{ka pojava koja vo osnova gi ima istite op{etstveni koreni kako i kriminalitetot.1359 Nekoi od niv go ista1355

Vidi: Ibid. str. 148-149. Ibid, str. 150. 1357 Kup~evi}, R. op. cit. str. 173. 1358 Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 143-146. 1359 Spored Sobotin~i}, "Sariola, ekspert na UNESKO za pra{awa na alkoholizmot dozvoluva deka 60% prestapi se izvr{eni pod vlijanie na alkohol. Sally Leaderman tvrdi deka vo Francija ima 55-60% prestapnici koi se alkoholi~ari. Toj isto taka utvrdil deka so porast od 1% na koli~estvoto na vino i alkohol, konzumirani po eden vozrasen, e zabele`an porast od 0,6% na bojot na prestapnicite i obratno. Zubar i Bettagaly, koi gi pou~uvaa hroni~nite alkoholi~ari vo Bazel, do{le do rezultat deka vo redovite na alkoholi~arite ima 40-44% prestapnici." Sobotin~i}, A. Neki kriminolo{ki, penolo{ki i socijalnomedicinski aspekti obaveznog le~enja alkholi~ara, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 24. 1356

739

knuvaat duri i primarnoto dejstvo na alkoholizmot vrz kriminalitetot so {to vsu{nost, se otvora problemot okolu koj se javuvaat i najgolemite nesoglasuva. Toa e pra{aweto dali alkoholizmot pretstavuva neposredna ili posredena pri~ina na kriminalitetot. Za razre{uvawe na ova pra{awe najprvin se poa|a od potrebata za definirawe na alkoholizmot i toa naj~esto na akuten (za koj se tvrdi deka direkno vlijae vrz javuvaweto na nekoi vidovi krivi~ni dela) i hroni~en alkoholizam (koj stoi vo posredna vrska so kriminalitetot). Zna~eweto na akutniot alkoholizam (pijanstvo)1360 ne e sporno me|u kriminolozite, za{to nesomneno ima stimulativno dejstvo za pojavata na opredeleni krivi~ni dela. Fakt e deka upotrebata na alkoholot sozdava golemi promeni osobeno vo emotivnoto povedenie na poedinecot, ottamu {to preku krvta prodira vo mozokot i vlijae vrz slabeeweto na moralnite i duhovnite ko~nici i do namaluvawe na mo`nostite za kontrola na sopstvenite postapki. Nasproti toa, jaknat nagonot na agresivnost, seksualniot nagon i drugi porivi od instinktivnata sfera. Poradi opienost mo`at da se javat i patolo{ki oblici na pijanstvo koi ~esto se prosledeni so amnezii i sli~ni sostojbi.1361 So ogled na vakvoto dejstvo, alkoholot ima direktno vlijanie vrz pojavata na krivi~nite dela kakvi {to se: ubistvo, lesni i te{ki telesni povredi, u~estvuvawe vo tepa~ka, seksualni prestapi, piromanstvo, nebre`ni delikti i soobrakajni delikti.1362 Kaj poslednive dela e utvrden osobeno golem procent na izvr{iteli vo opiena sostojba koj se dvi`i duri i nad 70%. Toa e i razbirlivo so ogled deka kako posledica na upotrebata na alkoholot kaj voza~ite slabeat refleksite, vnimanieto i drugite sposobnosti {to se neophodni za sigurno vozewe, a istovremeno se sozdava la`no ~uvstvo na samodoverba. Vo slo`eniot splet na pri~insko posledi~ni odnosi za hroni-

1360

Pod akuten alkoholizam go podrazbirame povremnoto u`uvawe alkoholni pijaloci so povremeno ili ekcesivno opivawe koe ne ostanalo nezabele`ani od strana na sredinata {to go opkru`uva konkretnoto lice. 1361 Treba da se ima predvid deka alkoholot ne vlijae ednakvo vrz site poedinci kako i toa deka negovoto deluvawe zavisi i od vidot na alkoholniot pijalok, konzumiranata koli~ina, vremeto, mestoto i okolnostite na negovata upotreba. 1362 "Alkoholizmot ~esto vodi kon pojava na ubistva, telesni povredi, razbojni{tva, navredi kleveti, maltretirawe na ~lenovite na semejstvoto, siluvawe, imotni krivi~ni dela i soobra}ajni delikti. Alkoholizmot i kriminalitetot vr{at zaemno vlijanie taka {to alkoholizmot pretstavuva pri~ina na opredeleni vidovi na kriminalitetot i pojavata na recidivizmot, me|utoa i kriminalitetot povratno deluva na {ireweto na alkoholizmot." A~imovi}, M. op. cit. str. 49. Vo taa smisla i Milutinovi}, M. op. cit. str. 384-385.

740

~niot alkoholizam1363 mo`eme da se osmelime da ka`eme deka e posreden, odnosno indireten faktor na kriminalitetot. Negovoto posredno vlijanie se gleda vo toa {to vo uslovuvaweto na kriminalitetot deluva vo sodejstvo so raznite faktori od ekonomska, op{testvena, psiholo{ka, medicinska i moralna priroda. Postojanoto i neprekinato upotrebuvawe na alkoholot predivikuva psihi~ki promeni i moralno propa|awe na li~nosta na alkoholi~arot, go naru{uva negoviot op{testven ugled i sevkupnosta na negovite odnosi so semejstvoto i po{irokata okolina. Toa natamu vodi kon naru{uvawe na negoviot op{testven status (alkoholi~arot naj~esto ostanuva bez vrabotuvawe i materijalni sredstva za li~na i semejna egzistencija) {to e prviot preduslov za oddavawe kon vr{ewe na imotni krivi~ni dela. Negovoto odnesuvawe ostvaruva i drugi relacii so kriminalitetot. Negoviot {teten primer i nepovolnata ekonomska i psiholo{ka situacija, se odrazuva vrz decata koi vo nemawe drug izbor ~esto se obiduvaat da go sledat negovoto odnesuvawe. Od navedenite razgleduvawa e nesporno deka alkoholizmot ima mnogustrani negativni dejstva koi se izrazuvaat na razli~ni na~ini. Alkoholizmot doveduva do demoralizirawe na li~nosta na poedinecot, do negovo mentalno i op{testveno propa|awe, atrofija na sposobnostite i rabotnite naviki, do materijalno osiroma{uvawe, pojava na patolo{ka qubomora, razni sudiri (nesoglasuvawa, kavgi i fizi~ki presmetki), do nemo`nost pravilno da se ostvaruva vospituvawe na decata i dugite socijalni funkcii na semejstvoto, pa duri i do negovo celosno raspa|awe kako i do brojni drugi nesakani posledici kakvi {to se povlekuvawe so sebe i na pojavata na drugi sociopatolo{ki odnesuvawa (vagabunda`a, pita~ewe, prostitucija i sl.).1364 Krajniot rezultat na seto toa ~esta e i pojavata na kriminalitetot bilo od strana na nositelot na takvoto devijantno povedenie (vo prv red, imotni, agresivni i krivi~ni dela i soobra}ajni delikti), ili od strana na negovite `rtvi (od tormozenite ~lenovi na negovoto semejstvo ili drugite poedinci od negovata neposredna okolina). Vo soglasnost vo vakvata povrzanost na alkoholizmot i kriminalitetot vo literaturata se zboruva za posebna kriminolo{kata ka1363

Pod hroni~en alkoholizam go podrazbirame u`ivaweto alkoholni pijaloci {to kaj opredeleno lice se manifestira vo vid na fizi~ka i psihi~ka zavisnost od alkohol i so potrajni rastrojstva vo negovoto povedenie. Spored definicijata na Svetskata zdravstvena organizacija pod hroni~en alkoholi~ar se podrazbira lice koe prekumerno zema alkoholni pijaloci, a ~ija zavisnost od alkohol e takva {to poka`uva du{evni rastrojstva ili takvi manifestacii koi go o{testuvaat negovoto psihi~ko ili psihi~ko zdravje, negoviot odnos kon drugite i negovata socijalna i ekonomaka polo`ba. 1364 Vidi: Krivokapi}, V. Alkoholizam kao kriminogeni faktor u porodici, JRKKP, Beograd, 1976/1, str. 107-123.

741

tegorija na prestapnici - alkoholi~ari. Op{tata karakteristika na ovaa kategorija (na koja ~esto i se pridru`uva i kategorijata na narkomanite) e deka nivnoto kriminalno povedenie se nao|a vo kauzalen odnos so sklonosta za prekumerna upotreba na alkohol, i deka poradi ovaa sklonost tie pretstavuvaat opasnost po op{testvoto, za{to se nao|aat vo permanentna situacija da go povtorat svoeto kriminalno povedenie. Vlijanieto na upotrebata na alkoholot mo`e da bide direktno, koga krivi~noto delo se vr{i pod neposredno dejstvo na sostojbata na alkoholisanost (napadi na telesniot integritet, ~esta i ugledot, slobodata na polovite kontakti itn.), ili indirekten, koga krivi~noto delo se vr{i vo vrska so sklonosta kon preterana upotreba na alkohol (falsifikati, izmami, kra`bi i sl).1365

1.4. Op{testvena reakcija Vo pogled na {tetnite posledici na alkoholizmot, stavovite na re~isi site avtori se ednakvi, dodeka vo pogled na motivite i na~inite na negovoto suzbivawe postojat zna~ajni razliki, {to e i razbirlivo so ogled na razli~niot tretman na upotrebata na alkoholot vo oddeleni zemji. Za sovremeniot svet, me|utoa, mo`e slobodno da se ka`e deka, sepak, ovoj problem glavno se posmatra od od aspekt na nacionalnite i materijalni gubitoci povrzani so porastot na alkoholizmot kaj naselenieto, a mnogu pomalku od aspekt na potrebite na poedinecot i sozdavaweto prikladni op{testveni i ekonomski uslovi za bezbeden i pristoen `ivot i seop{ta sre}a koi vo osnova go sopiraat {ireweto na ovaa sociopatolo{ka pojava. So adekvatnoto suzbivawe na alkoholizmot nu`no se povrzani i krivi~nopravnite problemi na alkoholi~arite,1366 kako i negovite penolo{ki i kurativni implikacii1367 vrz koi ovde nema da se zadr`uvame.

1365

Lazarevi}, Lj. Polo`aj nekih kriminolo{kih kategorija delinkvenata u savremenom krivi~nom pravu, Pravni `ivot, Beograd, 1966/2, str. 26. 1366 Za ovie problemi vidi: Jovanovi}, Lj. Krivi~nopravni tretman delinkvenata alkoholi~ara u savremenom zakonodavstvu, 13 Maj, Beograd, 1965/12, str. 1033 - 1952; Hajdukovi}, ^, op. cit. str. 173-185. 1367 Vidi: Bulatovi}, F. Primena grupnog savetovanja i grupne psihoterapije u procesu resocijalizacije osu|enih s posebnim osvertom na le~enje alkohili~ara u KPD. Priru~nik, Zagreb, 1966/4, str. 349-354; Vukovi}, V. Neka pitanja obaveznog (zakonskog) le~enja toksikomana, Penologija, Beograd, 1974/2, str. 41-48. Sobotin~i}, A. op. str. 21-38.

742

2. NARKOMANIJA I KRIMINALITET

2.1. Poim i pri~ini na narkomanijata 1. Narkomanijata ili zloupotrebata na opojni drogi pretstavuva prekumerno redovno zemawe na drogi {to vodi kon fizi~ka ili psihi~ka zavisnost poradi koja poedinecot {to ja koristi ima potreba za postojano zgolemuvawe na dozata, a samoto dejstvo na drogata predizvikuva o{tetuvawe na negovoto zdravje i {teta za op{etstvoto.1368 Pod droga se podrazbiraat psihotropnite supstancii (psihoderivatni sredstva ili depresori na rabotata na mozokot, tranklizeri, psihostimulansi i halucinogeni sredstva) koi go menuvaat raspolo`enieto, soznajnata sfera na li~nosta ili negovoto povedenie.1369 2. Zemaweto sredstva {to deluvaat na psihi~kite funcii od najstari vremiwa bilo prifateno kako oblik na normalno povedenie. Isu{enite delovi od razni rastenija, koi denes se narekuvaat drogi, bea koristeni za lekuvawe (opium, kanabis), za suzbivawe na ~uvstvoto na glad (koka), ili vo religioznite obredi (halucinogeni pe~urki i 1368

Spored definicijata na svetskata zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO) od 1961, "Narkomanijata pretstavuva sostojba na periodi~no ili hroni~no truewe, {tetno za poedincite i op{testvoto, predizvikano so povtoruvano zemawe na prirodni ili sinteti~ki drogi. Taa sostojba, spored ovaa definicija, ja karakteriziraat: 10 neodoliva `elba i potreba da se prodol`i so zemawe na drogi i istata da se nabavi po sekoja cena, 20 streme` poedine~nata ili vkupnata dnevna doza postojano da se zgolemuva, 30 psihi~ka i fizi~ka zavisnost na narkomanot od dejstvoto na drogite i 40 {tetnost za zdravjeto na poedincite i op{testvoto vo celina, i 5 0 se javuva karakteristi~en apstinencijalen sindrom (kriza) po nagloto odzemawe na drogata." 1369 Vo psihodepresivni sredstva ili depresori na rabotata na mozokot spa|aat: barbiturati, eter, hloroform i fluotan. Tranklizerite se sredstva koi smiruvaat, go smaluvaat ~uvstvoto na strav, vnatre{nata napnatost i razdraznetost. Ottamu, po vnesuvaweto na ovie preparati bolnite se ~uvstvuvaat opu{teni i smireni. Pritoa, svesta e so~uvana. Glavni prestavnici na tranklizeri se: aterax, meprobamat, fenotiazinski derivati, rezerpindibenzezepin (librium). Psiohostimulansite se lekovi koi gi zgolemuvaat fiziolo{kite i psiholo{kite funkcii, ja zgolemuvaat motornata i tvore~kata aktivnost, a deluvaat i vrz raspolo`enieto, go otstranuvaat ~uvstvoto na zamor, pospanost i malaksanost. Tie minlivo ja povi{uvaat bistrinata na svesta i ja zgolemuvaat sposobnosta za du{evna rabota, a predizvikuvaat i potreba za zgolemena aktivnost. Najva`ni pretstavnici na ovaa grupa se anfetamin, pervitin, preludin i lucidril. Posebni psihostimulansi pretstavuvaat kofeinot, katot, nikotinot, strihninot i kokainot. Markovi}. T, Suvremena tehnika istra`ivanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977, str. 268.

743

kaktusi). Vo ovaa faza zemaweto na drogite be{e pod kontrola na zaednicata, za{to drogata mo`e{e da se uporebuva samo vo odredeno vreme i so odredena namena. So drugi zborovi, uslovite i granicite na upotrebata na takvite sredstva gi odreduva{e op{testvoto so posredstvo na obi~aite i tradicijata i toa glavno vo onie geografski podra~ja kade mo`ele da se najdat, na primer, opiumot vo Azija, kokata vo Ju`na Amerika, a kaktusite vo severna Amerika. So razvojot na op{testvata, soobra}ajnite vrski i komunikaciite me|u lu|eto, se {iri krugot na u`ivatelite na droga i nivnata zloupotreba stanuva masovna pojava najprvin me|u narodite na Bliskiot i Dale~niot Istok i vo Centralna Amerika, a potoa i vo SAD kade {to ja donesuvaat kineskite imigranti kako i vo kolonijalnite metropoli vo Evropa, i toa vo prv red vo Francija, kade {to drogata doa|a{e preku tn. "francuska vrska" od Turcija. Iako postojat izvesni pokazateli za nejzinata pomasovna zloupotreba od krajot na XIX vek, sepak vistinskiot bum na zloupotrebata drogata zaradi u`ivawe se vrzuva za {eesetite godini od XX vek. Brzoto {irewe i toa ne samo na prirodnite tuku i na sinteti~kite vidovi droga, zna~e{e alarm poradi koj bea doneseni i tri konvencii za nejzino spre~uvawe.1370 Uspehot me|utoa izostana, za{to denes e evidentno deka trgovijata so droga stana najkurenten biznis vo koj se vme{ani ne samo golem broj kriminalni organizacii tuku i vladi. Ottamu, denes {irum svetot se sre}avame so milioni, vo prv red mladi lica koi im se oddavaat na katastrofalnite posledici od zloupotrebata na droga.

2.2. Vidovi narkomanija i klasifikacija na narkomanite 1. Spored na~inot na deluvaweto drogite voop{teno mo`at da se podelat na: opijati, depresanti, stimulanti i halucinogeni drogi. 10 Pod opijati se podrazbiraat alkaloidite na opiumot i negovite soli. Tie ne se dobivaat direktno od opiumskata droga, tuku so izolirawe i kombinirawe po pat na razni hemiski reakcii. Vo opijatite se vklu~eni opijumskite derivati kakvi {to se heroinot, morfiumot i kodeinot. Tuka spa|aat i sinteti~kite proizvodi sli~ni na morfiumot kakvi {to se heptanonot i metadonot. Mali dozi na ovie supstancii predizvikuvaat efekt sli~en na depresantite, no so pomalo vlijanie vrz motorikata i na intelektualniot proces. Za niv e karakteristi~no toa {to predizvikuvaat silna fizi~ka i psihi~ka zavisnost i sozdavaat navika za zgolemuvawe na po~etnite dozi. Glavnite posledici od nivnata zloupotreba se smrt poradi zgolemeni dozi, truewa na krvta, hepatitis, srcevi udari, paraplegija, slepilo i mentalni za1370

Edinstvena konvencija za opojni drogi od 1961, Konvencija za psihotropni supstancii od 1971 i Konvencija na ON protiv nezakonskiot promet so opojni drogi i psihotropni supstancii od 1988.

744

boluvawa. Nakratko, toa se supstancii koi koga }e se vnesat vo organizmot menuvaat pove}e fiziolo{ki i psihi~ki funkcii na poedinecot i doveduvaat do negovo telesno i du{evno propa|awe. Posledicite od nivnoto podolgotrajno konzumirawe se prenesuvaat i vrz semejstvoto i op{testvoto. Narkomanite doa|aat vo konflikt so niv, stanuvaat neuredni i neodgovorni i se oddavaat kon devijantni povedenija i kriminal. 20 Me|u depresantite se najpoznati derivatite na kanabisot (Canabis sativa) - ha{i{ i marihuana, barbituratite i razni drugi sedativi. Mali dozi od ovie drogi doveduvaat do opu{tawe prosledeno so slabeewe na intelektualnite funkcii i koncentracijata. Tie ne doveduvaat do fizi~ka i psihi~ka zavisnost i ne vlijaat vrz potrebata od zgolemuvawe na dozite. Pri upotreba na pogolemi dozi predizvikuvaat mentalni konfuzii i problemi so pomneweto, a doveduvaat i do bolesti na crniot drob. Depresantite deluvaat na centralniot nerven sistem i glavno se koristat vo medicinata za ubla`uvawe na bolki (analgetici). Stanuva zbor za lekovi koi gi smaluvaat bolkite (morfium, petidin, heptanon i dr.). Ovde spa|aat i drogite koi predizvikuvaat ili go poddr`uvaat sonot (hipnotici), kako i drogi koi gi sovladuvaat nervnite vozbuduvawa (sedativi) ili ja ubla`uvaat anksioznosta (trankvilizanti). Narkomanite gi zloupotrebuvaat kako sredstvo za u`ivawe i relaksacija. Po nivnoto zemawe nastanuva malaksanost, pospanost, usporenost na procesot na misleweto, emocionalna nestabilnost i razdrazlivost, nekordiniranost na dvi`ewata i vo govorot i brzo dvi`ewe na zenicite. Nivnoto zemawe vo pogolemi dozi predizvikuva gubewe na svesta (koma), naru{uvawe na di{eweto i smrt. 30 Stimulantite ili psihostumulativni drogi se anfitaminot, kokainot, kofeinot, benzerdin, meterdin i sl. supstancii koi vo mali dozi predizvikuvaat ~uvstvo na `ivost i energija. Tie, od edna strana go smaluvaat apetitot, a od druga strana go zgolemuvaat raspolo`enieto i go pottiknuvaat seksualniot nagon, me|utoa taka {to seksualnite odnosi se vr{at na mo{ne perverzen na~in. Ovie drogi, vsu{nost, deluvaat vrz mentalnata aktivnost taka {to predizvikuvaat sostojbi na vozbudenost i sozdavaat zna~itelna fizi~ka i sredna psihi~ka zavisnost. Navikata da se zgolemuvaat dozite za da se postigne ist efekt od nivnota zloupotreba, kako i opasnosta po zdravjeto na zavisnikot se isto taka zna~itelni. 40 Halucinogenite drogi kako, na primer, LSD i maskalinot predizvikuvaat halucinacii ili iluzii koi se povrzani so promena na raspolo`enieto i na mislite kako i so zgolemuvawe na seksualnosta. Nivnata osnovna karakteristika e zadol`itelno predizvikuvawe promeni vo zabele`uvaweto, mislite i ~uvstvata. Kaj nestabilnite i nezreli lica koi ve}e vo sebe nosat nekoi predispozicii sprema du{evni zaboluvawa, tie predizvikuvaat seriozni du{evni rastrojstva: trajni du{evni bolesti, naj~esto {izofrenija kako i bolesti od paranoid745

niot krug na psihozi. Za ovie drogi se veli deka ne doveduvaat do fizi~ka i psihi~ka zavisnost, nitu e nu`no da se zgolemuva nivnata doza zaradi postignuvawe na istiot efekt. Me|utoa, posledicite od nivnoto zemawe se porazitelni, osobeno ottamu {to predizvikuvaat minlivo ili definitivno ludilo, a imaat opredeleno zna~ewe kaj samoubistvata. Licata {to gi zloupotrebuvaat ovie drogi se odnesuvaat soglasno svoite halucinacii i imaat najdobro mislewe za sebesi. Tie se dvi`at bescelno, ~esto ja vrtat glavata vo nasoka od kade {to im doa|aat nepostoe~ki zvuci, sledat so o~ite nevidlivi predmeti i brzo go menuvaat svoeto raspolo`enie. Ovie lica `iveeat vo svoj sopstven svet i mo`at da se prepoznaat spored toa {to ~esto se veseli i podvi`ni, mnogu se potat i imaat zgolemeni zenici i zgolemeno la~ewe na plunka. Ovie karakteristiki se osobeno prisutni kaj narkomanite so lo{ "trip" (vo `argonot na narkomanite "patuvawe" - vrvna sostojba vo koja se gubi ~uvstvoto na vreme, prostor i personalitet) koe nastanuva po sostojbata koja se narekuva "fle{" (termin so koj se ozna~uvaat neprijatnite ~uvstva prosledeni so poleni treperewa, potewe, tropawe na srceto i sl). Pod silno dejstvo na ovie drogi poedincite mo`at da skokaat od prozorec voobrazuvaj}i deka se ptici. Mo{ne se nepredvidlivi so ogled deka gledaat i slu{aat raboti koi nemaat vrska so realniot svet, a vo agresivna sostojba se spremni lesno da izvr{at ubistvo. 2. Me|u najzna~ajnite i najpro{irenite poedine~ni drogi vo svetot koi se koristat za narkomanska upotreba se pomestuvaat:  Opiumot se dobiva od afionot (Papaver somniferum). Afionot e rastenie po poteklo od Azija. Negoviot plod se sostoi od ~u{ka so sitno seme (mak) so bela, sinkasta, `olta ili crna boja. Opiumot se dobiva so zasekuvawe na ~u{kata od koja protekuva mle~en sok koj vo dopir so vozduhot brzo oksidira taka {to vedna{ se su{i i potemnuva. Opiumot sodr`i brojni alkaloidi od koi najva`ni se morfiumot i kodeinot. Narkomanite glavno go pu{at ili go zemaat oralno ili so potko`no vbrizgnuvawe.1371 Opiumot se upotrebuval u{te od najstarite civilicacii kako sredstvo za truewe, pri vr{ewe na samoubistvo no, i kako lek protiv razni bolki. Edna afionska ~u{ka sodr`i okolu 1371

"Za pu{ewe na opiumot se podgotvuvaat mali piluli koi so pomo{ na igli ili nekoe drugo sredstvo se dr`at vo edna mala dupka na luleto. Ovie top~iwa na opium ne gorat sami, pa ottamu vrz niv se stavaat par~enca od `ar ili se pribli`uvaat do otvoren plamen i vo momentot koga opiumot }e se ragori dlaboko se vdi{uva razvieniot ~ad. Oralno, opiumot i negovite derivati se zemaat, vo kafe alkohol (laudanum) ili kako ~aj koj se podgotvuva so varewe na talogot od opiumskite luliwa. Potko`no opiumot i negovite derivati se zemaat vo oblik na inekcii ili so posebni spravi." Markovi}. T, Suvremena tehnika istra`ivanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977, str. 267.

746

0,02 do 0,05 grama opium. Negovata upotreba doveduva do bla`eni ~uvstva i smiruvawe.  Morfiumot e glaven alkaloid na opiumot. Izoliran e vo 1804 godina. Vo edna opiumska poga~a ima maksimalno 12-14% morfium. Se upotrebuva glavno vo forma na pra{ok, ~ep~iwa, a od pronao|aweto na {pricot vo 1864, i so injektirawe. Negovata upotreba doveduva do bla`eni ~uvstva i opienost. Hroni~nata upotreba na morfiumot postepeno ja menuva celata li~nost: oslabuva pomneweto, se javuva nedostig na interesi i inicijativi, namaluvawe na sposobnostite i odgovornosta, moralni i karakterni deprivacii i postojan strav od pojava na apstinencija. Ovaa droga koja predizvikuva zavisnost doveduva do slabeewe na voljata na narkomanot, do negova ramnodu{nost i letargi~nost, osven za dobivawe na nov fiks. Kaj narkomanot doa|a do gubewe na telesnata te`ina, gubewe na silata i pa|awe na telesnata temperatura pod normalnata, stesnuvawe na zenicite i usporuvawe na refleksite.  Heroinot e derivat na morfiumot i pretstavuva edna od najra{irenite i najopasni drogi vo svetot. Se zema so {mrkawe ili injektirawe. Poradi negovoto dejstvo se zapa|a vo sostojba na trans i se doa|a do celosna dezorientacija vo vremeto i prostorot. Dovolno e da se zemaat po dve-tri dozi vo tekot na nekolku dena od celosno zdrav ~ovek heroinot da napravi ve~en zavisnik. Heroinot nikoga{ ne se prodava ~ist. Stanuva zbor za droga koja inaku se me{a so drugi supstancii za{to vo ~ista forma e smrtnonosna. Poradi pogolema zarabotuva~ka dilerite go me{aat so saharin, {eker vo prav, mleko vo prav, sol, soda, pa duri i so gips, bel cement, strahinin i drugi supstancii (adulteracija) so {to mu ja zgolemuvaat smrtonosnata opasnost na zavisnikot. So rabla`uvaweto na heroinot preprodava~ite go pravat poslab so {to sozdavaat u{te edna smrtna opasnost za narkomanot. Ako narkomanot, na primer, go navikne svojot organizam na heroin od 5%, a podocna nabavi heroin od 3%, voobi~aenata doza {to ja prima vedna{ }e go usmrti. Simtomite od ovaa zloupotrebata na droga, koja e petpati posilna od morfiumot, se rastrojstvo koe se sostoi vo ramnodu{nost i `elba na narkomanot da bide sam. Po opa|aweto na nejzinoto dejstvo se pojavuva potewe i te~ewe na nosot, a po 12 ~asa od zemaweto na drogata nastanuvaat pekolni krizi {to se manifestiraat so golema razdraznetot, na narkomanot mu studi, ne mo`e da spie, ima bolki vo plekite, kolkovite i muskulite, se pojavuvaat silni gr~evi i sl. Morfiumot i heroinot kako {to ve}e spomnavme, spa|aat vo grupata na tn. opijati. Tie gi smaluvaat apetitot i seksualnosta. Mladite koi gi zloupotrebuvaat opijatite se impotentni, a devojkite frigidni i ja gubaat menstruacijata. Voop{teno zemeno, i ednite i drugite se o{teteni na psihosocijalno ramni{te. Toa se slabi, izgladneti lica koi nemaat potreba nitu za hrana, ni za seks, za{to seto toa, 747

kako i potrebata od qubov, im go zamenuva drogata. Narkomanite naviknati na opijati retko koristat alkohol za razlika od onie {to se naviknati na psihostimulativni sredstva ~esto gi kombiniraat alkoholot i drogata, za{to zaemo si go zasiluvaat dejstvoto.  Kodeinot isto taka e eden od alkaloidite na opiumot. Se javuva vo vid na krupni kristali koi se rastvoraat vo 60 delovi voda. Obi~no se zema vo tableti. Kodeinot e pomalku toksi~en od morfiumot. Spored dejstvoto nemu mu se sli~ni: Codeon, Dicodal, Novocodin, Paracodin i sl.  Kokakinot e alkaloid od lisjata na rastenieto koka (Erythoxylon coca) koe raste vo forma na `bun visok od 1-3 m. na Andite, a se odgleduva vo mnogu tropski predeli (Peru, Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Brazil na Java). Listot ima prijaten gor~liv vkus, za{to sodr`i brojni alkaloidi od koi e najva`en kokainot. Se zema vo forma na pra{ok koj se {mrka, peroralno (so xvakawe na listot) i so injektirawe. Upotrebata na kokainot mo`e da dovede do: 10 akutno truewe (tropawe na srceto, {irewe na zenicite, rezigniranost, euforija, ~uvstvo na zasilena telesna i duhovna mo}, zasilena govorlivost i seksualnost, samoprecenuvawe i sl), 20 kokainomanija (naglo slabeewe, stare~ki izgled, nesonica, treperewe na prstite, te{ko goltawe, op{irnost vo govorot, zgolemena potencija koja brzo se pretvora vo impotencija) i 30 kokainomanska psihoza (delirium, paranoidna psihoza, korsakovleva psihoza i parzaliza). Kaj zavisnicite od ovaa droga se pojavuva apatija, rastrojstvo vo pamteweto i potreba od ~e{awe prosledeno so ~uvstvo deka razni insekti i gadinki im lazat po ko`ata. Na psiholo{ki plan se javuva silna voznemirenost i qubomora prosledeni so izrazerna agresivnost. Interesna e okolnosta deka pri zemaweto na kokainot ne nastanuva naviknuvawe na ve}e zemenoto koli~estvo. Od morfiumot e poopasen, za{to pobrgu i po~esto predizvikuva psihi~ki rastrojstva i pottiknuva na nasilni~ki dejstvija. Kokainomanijata ~esto se zdru`uva so alkoholizmot. So prerabotka na kokainot vo kristalna forma se dobiva droga koja e od ponov datum i se narekuva krek (crak - zna~i silen iznenaden udar). Negovite glavni karakteristiki se: ednostavna primena, niska cena (poevtin e od kokainot), brzo deluvawe (predizvikuva efekt samo nekolku sekundi po zemaweto), sozdava brza zavisnost, ubiva i toga{ koga se zema vo normalni dozi. Krekot, vsu{nost pretsavuva odredena kombinacija na kokain i soda bikarbona. Vo osumdesetite godini na XX vek, pokraj krekot, vo SAD se pojavi i edna nova droga nare~ena fri bejzing koja pretstavuva kombinacija na kokain i amonjak.  Maskalinot e alkaloid od meksikanskiot kaktus. ^esto bil upotrebuvan od Astekite pri vr{eweto na verski rituali. Negovata upotreba najprvin sozdava mamurna sostojba, a potoa nastapuva sostojba na zamaenost i veselo bla`enstvo prosledeno so opti~ki halucinacii. Poedinecot ima ~uvstvo deka e vo drug svest, odnosno vo drugo 748

vreme i prostor. Za ovaa halucinogena droga ~esto se veli deka predizvika iluzii vo boja.  Ekstazi e vid na ponova droga koja za prvpat se pojavi vo Holandija i Belgija vo 1988 godina. Po svojot hemiski sostav e sli~na na maskalinot. Vo organizmot brzo se rastvora i deluva na nervniot sistem taka {to gi stimulira mentalnite aktivnosti. Me|u psihi~kite simtomi dominira pojava na iluzii i vizuselni i slu{ni halucinacii, kako i strav i depresivnost. Nejzinata upotreba kaj lica {to se skloni kon du{evni zaboluvawa, mo`e da dovede i do toksi~ni psihozi koi{to ponekoga{ se sledeni i so samoubistven idei.  Ha{i{{ot se dobiva od indiski konop (canabis sativa) na ~ij vrv se formira grut~e od smola. Se pu{i so pomo{ na nergile ili pome{an so tutun i dr. Najpozant vid na ha{i{ e bakainot koj se odgleduva vo Liban. Ha{i{ot predizvikuva opti~ki halucinacii, euforija i ~uvstvo deka ~ovekot se nao|a vo nekoj ima|inaren svet. Toj sozdava pogolema op{testvena i moralna degradacija od ostanatite drogi. Vrskata koja ovaa droga ja ima so kriminalnoto povedenie, spored Eliot, neposredno se doka`uva so angliskiot zbor assassin (ubiec), koj nastanal od terminot "hashshashin"(u`ivatel na ha{i{) koj ja ozna~uva li~nosta koja ubiva pod dejstvo na ha{i{.1372  Marihuanata se dobiva od meksikansko konopje (canabis meicana). Upotrebata na marihuanata e mo`ebi poseriozen problem od upotrebata na drugite drogi so ogled na nejzinoto dejstvo na povedenieto. Se ~ini deka marihuanata predizvikuva pogolema duhovna i moralna degradacija od ostanatite sredstva. So nejzinata upotreba1373 is~eznuvaat site vidovi na inhibicii, a razumot o~igledno e naru{en. Od druga strana se ~ini deka odva`nosta e silno zgolemena, i ako edno lice e duhovno iskol~eno, mo`e da bide navedeno na agresivno kriminalno povedenie. Marihuanata prose~niot poedinec go pravi kako da e pijan, 1372

Eliot, M. op. cit. str. 151. Vo taa smisla spored Vilson (Kolin Wilson), asasinite bile pripadnici na muslimanska verska sekta. Ubivale od ubeduvawe, po nalog na voda~ite i prorocite. Nivniot naziv e izveden od zborot "ha{a{in," u`ivatel na ha{i{, za{to se veruvalo deka ubistvata gi vr{at pod dejstvo na taa droga. (str. 7). Istiot avtor dava podroben opis i na istorijatot na asesinite (str. 9-32). Vilson, K. Psihologija ubistva, Gradina, Ni{, 1990. 1373 Lisjata na konopjeto se secka, su{i i someleno se pu{i vo oblik na cigara ili so pomo{ na posebni luliwa ili ~ibuci, a mo`e da se jade, xvaka ili {mrka. U`ivaweto na marihuanata zapo~na da se {iri vo {eesetitte godini vo Amerika, najprvin vo ramkite na hipi dvi`eweto, a potoa me|u mladite, vo u~ili{tata, na univerzitetite, me|u muzi~arite koi pripa|aat na mladinskata subkultura. Dosega{nite istra`uvawa ja potvrdija vrskata me|u zemaweto marihuana i drugite pote{ki drogi od tipot na opium i heroin. Vili} - Ristanovi}, op. cit. str. 338.

749

za{to gi slabee negovite pretstavi za prostor.1374 Spored nekoi procenki denes vo SAD ima preku 40 milioni pu{a~i na marihuana. Ha{i{ot i marihuanata se pomalku otrovni od alkoholot, no zatoa mnogu poopasni. Tie kaj narkomanot sozdavaat takvi raspolo`enija pri koi is~eznuva `elbata za konstruktivna rabota. Vo toj pogled se psihotoksi~ni, za{to sozdavaat op{testveni paraziti od mladite lu|e koi gi odbegnuvaat obvrskite, ne im e gri`a za vrabotuvaweto i go napu{taat {koluvaweto i semejstvoto. Nivnoto proizvodstvo glavno e locirano: 10 na Bliskiot istok (najpoznat proizvoditel e Liban), 20 na Sredniot istok (Avganistan, Pakistan, Iran, koi go so~inuvaat tn. "Zlaten mese~ev lak"), 30 indiskiot potkontinent (Indija, Nepal, [ri Lanka), i 40 vo jugoisto~na Azija (Tajland, Laos, i Burma koi go so~inuvaat tn. "Zlaten trijagolnik"). Vo Afrika, najgolem proizveduva~ e Maroko, a na amerikanskiot kontinent glaven proizveduva~ na marihuana e Meksiko.1375  LSD - 25 (ili samo LSD) e polusinteti~ka droga koja se dobiva so zasekuvawe na glavicata na eden parazit koj raste vrz 'r`ta. Ovaa droga se zema vo oblik na kapsuli i tableti, a poretko natopena na kocka {e}er. Nejziniot efekt obi~no trae od 5 do 12 ~asa, no mo`e da predizvika nesakani i zastra{uva~ki reakcii koi traat i po nekolku dena. Za ovaa droga e karakteristi~no deka nejziniot efekt (flesh back) mo`e da se pojavi duri i po nekolku meseci od nejzinata upotreba. Pod vlijanie na LSD, narkomanite do`ivuvaat rastrojstva vo percepcijata na prostorot i vremeto. Prostorot se do`ivuva multidimenzionalno vo eden moment, t.e. predmetite odedna{ se gledaat na pove}e na~ini. Vremeto stanuva bezvredno i dominira ~uvstvo na bezvrednost. Narkomanite soop{tuvaat i za postoewe na fenomenot sinestizija - simultana percepcija na stistimulacija na razli~ni setila: tie "slu{aat" boi, "gledaat" zvuci i sl. U`ivatelite na LSD do`ivuvaat zgolemuvawe na delovi od sopstvenoto telo i zgolemuvawe na nadvore{niot svet, koj pokraj toa im izgleda deka pliva vo te~nost. Posledicite od zloupotrebata na ovaa droga se manifestiraat kako te{ki psihi~ki rastrojstva: akutni psihoti~ni reakcii na panika, akutni psihoti~ni epizodi, prodol`eni psihoti~ni reakcii od tipot na {izofrenija, povratni psihoti~ni reakcii i hroni~ni izmeni na li~nosta.1376 Inaku, ova droga e mnogu lesna za krium~arewe. Vo te~na sostojba e bez boja, miris i vkus i ottamu mo`e da se kapne na upivatelna hartija ili vrz kocka {eker i na toj na~in da lesno da se prenesuva. So ogled deka se raboti za silna droga se krium~ari i vo tvrda sostojba vo vid na sitni tableti. Po nejzinoto zemawe brzo se apsorbira, a dozite i se mnogu mali: od 100 do 25 miligrami. 1374

Vilson, K. op cit, str. 151. Vidi i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 177-178. Vidi: Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 337-338. 1376 Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 181-182. 1375

750

 Panopin e alkaloid na opiumot. Se zema vo foram na kapki, tableti i so injektirawe. Deluva lagodno, nema sledovatelni neprijatni pojavi kako kaj morfiumot. Sozdava celosno smiruvawe i bla`eni ~uvstva i neobi~no e prikladen za kombinacija so ostanatite drogi.  Katu e opojna droga koja se dobiva od lisjata na istoimenoto rastenie {to raste vo etiopskite visoramnini. Listovite na katu mo`at da se pu{at, xvakaat ili da se vnesuvaat vo organizmot po pat na pasti ili infuzija. Naj~esto se koristi na bregovite na Crvenoto More i vo pristani{tata na Xibuti i Aden.  Kawa-Kawa e opoen pijalok vo Indonezija, spored svoeto dejstvo mnogu sli~en na ha{i{ot. Se podgotvuva od korenot na eden vid paprat (Piper-methystisum). Sozdava euforija i fantasti~ni vizii.  Absint e silen opoen pijalok so zelenkasta boja. Sozdava prijatno raspolo`enie i euforija, kako i razni vizii. Najmogu se tro{i vo Francija.  Eterot e bezbojna te~nost so karakteristi~en miris ~ija parea pri vdi{uvawe doveduva do anestezija. Za narkomanska upotreba naj~esto se koristi divinilniot eter koj se vdi{uva ili pie. U`ivaweto na eterot e mnogu ra{ireno vo Irska. Osven navedenite drogi vo svetot denes postojat i redica drugi koi na ova mesto te{ko e i da se nabrojat, a kamoli da se opi{at. Treba da se spomne i toa deka lepiloto i raznite razreduva~i ne se drogi i ottamu gi ima vo slobodna proda`ba. Me|utoa, so ogled deka sodr`at toluen, tie se vo sostojba da predizvikaat zastr`a{uva~ki halucinacii vo merka koja silno ja menuva realnosta. Pod dejstvo na vdi{anite isparuvawa licata ne mo`at da gi prepoznaat nitu svoite najbliski. Nivnite naj~esti `rtvi se deca me|u devet i dvanaeset godini. 3. Na brojni avtori od na{eto podra~je dolgo vreme im se ~ine{e deka narkomanijata e tipi~na pojava za kapitalisti~noto op{testvo {to so vleguvaweto vo takvite op{testveno-ekonomski i politi~ki odnosi se poka`a kako nesoborliva vistina. Podatokot deka vo Republika Makedonija, pred 1991 godina postoeja samo desetici narkomani i deka toj broj sega iznesuva desetici iljadi re~ito govori za toa. Denes na site im e poznato deka sostojbata vo ovaa oblast e pove}e od zagri`uva~ka i deka opojnite drogi moralno, materijalno i zdravstveno go upropastuvaat ~ovekovoto su{testvo, deka socijalno i ekonomski go osiroma{uvaat i go pretvoraaat vo asocijalno, a ~esto i vo antisocijalno su{testvo. 4. Pri~inite na narkomanijata glavno le`at vo siroma{tijata od edna i bogatstvoto i izobilstvoto od druga strana, vo dinami~nosta na `ivotot posebno vo urbanite sredini i nemo`nosta od adekvatno prilagoduvawe na `ivotot vo taa sredina, vo borbata za sekojdnevna egzistencija, borba za afirmacija vo op{testvoto, strav od razni konflikti i drugo. Seto toa doveduva do sudir so samiot sebe i ne751

dorazbirawa so drugite vo sredinata vo koja se `ivee. Vo ovaa sfera sekako deka opredelena uloga imaat i psihopatolo{ki karakretistiki na li~nosta, kako {to se: koleblivost, labilnost, sklonost kon neraspolo`enie, histeri~nost, glad za drazbi, streme` za avanturizam, i senzacii, nenormalna seksualnost (hiperseksualnost, hiposeksualnost i dr.). Poradi ovie i drugi op{ti i posebni, posredni i neposredni okolnosti, golem broj lica pribegnuvaat kon zemawe na drogi zaradi begstvo od svetot na realnosta i barawe uteha vo svetot na emociite. Kaj niv ednostavno se javuva `elba da se pobegne od ovoj vo nekoj drug alternativen svet vo koj vladeat celosen mir, qubov i dobrina. Ottamu ne e slu~ajno koga se veli deka alkoholi~arite pijat so cel svetot da im izgleda poubav, a narkomanite se oddavaat na drogi so cel `ivotot da im bide poinakov. Ili poslikovito: "narkomanite se nesre}ni lica koi baraj}i gi klu~evite na rajot, gi otvoraat vratite na pekolot." Toa se lica koi ne mo`eme da gi tretirame kako kriminalci tuku ednostavno kako nesre}nici na koi mora da im se uka`e razbirawe, doverba i pomo{. Toa se natamu mladi lu|e od razru{eni semejstva koi nemaat soodvetno obrazovanie, ne se vraboteni i se nao|aat vo egzistencionalen vakum. Niv na sekoj ~ekor gi o~ekuvaat predrasudi poradi koi nivnata socijalna readaptacija pretstavuva ogromen problem.

2.3. Povrzanost na narkomanijata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie 1. So konstantno zemawe na drogi doa|a do narkomanija. Taa kaj narkomanot predizvikuva promena na karakternite osobini, t.e. na onie grupi na ~ovekovite psihi~ki osobini {to se povrzani so moralnata strana na li~nosta. Na toj na~in narkomanite stanuvaat labilni, egocentri~ni, kritizeri, falbaxii, la`livci, zabu{anti i lica koi gi zapostavuvaat bra~nite i semejnite obvrski. @iveat vo postojan strav od apstinencijalni krizi1377 i sudir so organite na vlasta. @ivotot ~esto im e povrzan so pari~ni te{kotii. Intelektot im e slab kako i sposobnosta za zabele`uvawe i sfa}awe. Narkomanite ~esto imaat svoja `ivotna filozofija i vo toj pogled se potpiraat na golemite religiozni avtoriteti kakavi {to se Hristos, Buda i sl. Taka na primer, del od niv smetaat deka Buda bil prviot hipik i deka za vreme na meditaciite dospeval vo istata sosto1377

Apstinencijalniot sindrom koj nastanuva poradi naglo prekinuvawe na u`ivaweto droga go karakterizira psihoiti~na sostojba sli~no na alkoholni~arskiot delirium tremens. Toj delirium tremens se karakterizira so: konvulzii (ekstremni gr~ewa na muslulite), tremor, strav, nemir, gr~evi vo `eludnikot, prostorna i vremenska dezorganizacija i izmena na intelektualnite sposobnosti i prete`no slu{ni halucinacii. Mislosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, str. 115.

752

jba vo koja dospevaat i tie koga "trgnuvaat na pat." Tie veruvaat vo reinkarnacijata, vo ciklusot na ve~ni umirawa i povtorni ra|awa, pa ottamu, ne se pla{at od smrtta. Veruvaat vo zadgrobniot `ivot vo koj ~ovekot go zadr`uva oblikot {to go imal vo momentot na smrtta. Ako e toa vistina, velat narkomanite, toga{ e ubavo da se umre mlad. 2. Zloupotrebata na narkoti~nite sredstva e povekestrano povrzana i so kriminalitetot. Ovaa vrska mo`e da se posmatra od dva aspekti. Prviot se odnesuva na delata koi se neposredno povrzani so proizvodstvoto, prometot i proda`ba na drogata: dejstvija koi poradi nivnata opasnost vo site zemji vo svetot se sankcionirani kako pote{ki krivi~ni dela. Vtoriot aspekt se odnesuva na onie kriminalni dejstvija {to nu`no poizleguvaat od zloupotrebata na drogata, me|utoa ne se povrzani so samoto krium~arewe i rasturawe na drogata. 10 Za prviot aspekt poop{irno se zboruva{e kaj narkokriminalitetot. Pra{aweto me|utoa, zaslu`uva da mu se posveti opedelen prostor zaradi potrebata da se napravi jasna distinkcija me|u dva tipa li~nosti koi se zanimavaat so proizvodstvo promet i proda`ba na drogata: a) poedinci {to se zanimavaat so ovie nedovoleni dejstvija, no koi nikoga{ ne zloupotrebuvaat droga i b) poedinci {to se zanimavaat so takvi dejstvija ottamu {to im nedostasuvaat sredstva za li~no snabduvawe so droga. Prviot tip na li~nosti se vistinski narkokriminalci. 20 Vtoriot aspekt na povrzanosta na narkomanijata i kriminalitetot se odnesuva na negativnite odnesuvawa koi proizleguvaat od osobinite i sostojbite vo koi zapa|aat narkomanite. Ovde se raboti za zavisnici od drogi koi so ogled na motivot na deloto mo`at da se podalat na dve podgrupi: a) lica {to vr{at krivi~ni dela pod dejstvo na drogata i, b) lica {to vr{at krivi~ni dela so cel da dojdat do istata (krivi~ni dela poradi apstinencijalni krizi). a) Vo prvata grupa mo`e da se pomesti re~isi sekoe delo, vklu~itelno i nejte{kite. Mora, me|utoa, da se priznae vistinata deka dodeka se nao|aat pod dejstvo na drogi, narkomanite glavno ne se skloni kon nasilstvo, osven vo isklu~itelno retki slu~ai koga pod dejstvo na drogata se dovele vo sostojba na du{evno rastrojstvo. Ako vo takov slu~aj izvr{at nasilstvo tie pretstavuvaat sudsko psihijatriski problem. Nasilstvoto pod dejstvo na drogi, sepak, ne e isklu~eno so ogled deka ne mo`e da se pretpostavi reakcijata na li~nosta na prvata doza na opredelena droga. Vo tie okolnosti na~inot na koj opredelen poedinec }e rea|ira vo prv red zavisi od strukturata na negovata li~nost i povedenieto {to voobi~aeno go manifestiral pred zapo~nuvaweto so zloupotrebata na drogata.1378 1378

"Vo na~elo mora da se trgne od poznatata vistina deka narkoticite deluvaat smiruva~ki, deka u`ivatelite gi doveduvaat vo sostojba na letargija i deka liceto vo sostojba na letargija ne e sposobno da vr{i krivi~ni dela.

753

b) Vo vtorata grupa dominiraat imotnite krivi~ni dela. Problemite vo povedenieto na narkomanot obi~no nastanuvaat, ne dodeka narkomanot e pod dejstvo na drogata, tuku toga{ koga toj }e ja po~uvstvuva neodolivata potreba za nea i koga prezema aktivnosti na nedozvolen na~in da ja nabavi. Kriminalnoto zna~ewe na osobinite na narkomanot, situaciite vo koi }e se najde i apstinencijalnite krizi natamu se zasiluvaat i so toa {to zavisnikot stanuva izguben za brak i semejstvo, go tro{i semejniot imot, gi odbegnuva obvrskite okolu vospituvaweto i obrazovanieto na decata, brzo stanuva impotenten, izostanuva od rabota, do`ivuva nesre}i na rabota, ne gi ispolnuva normite i sl. Zaradi sostojbata vo koja se nao|a lesno mo`e da bide ucenuvan kako i da se re{i na oddavawe na dr`avni i voeni tajni. Moralno, materijalno i zdravstveno propa|a. Zarazno deluva vrz okolinata poradi {to i drugi stanuvaat narkomani. Me|u krivi~nite dela {to naj~esto gi vr{i se pomesteni: zatajuvawa, kra`bi, proneveri, provaluvawata vo apteki, falsifikati (osobeno na recepti), la`ni potka`uvawa i svedo~ewa, navredi, kleveti, naveduvawe na prostitucija na svojata sopruga i decata i sl. Narkomanijata nu`no ja sledat i prostitucija, korupcija, uceni, izmami, nasilstvo i drugi nedozvoleni dejnosti. Spored svetskite statistiki, 7% od narkomanite se skloni i kon samoubistvo, a 11% boleduvaat od akutni du{evni rastrojstva.

2.4. Op{tetsvena reakcija 1. Koga e vo pra{awe zloupotrebata na drogata mo`e slobodno da se ka`e deka vo sovremeni uslovi nitu edno op{testvo ne e blagonaklono raspolo`eno. Toa osobeno se odnesuva koga e vo pra{awe nejzinata zloupotreba od strana na mladite, {to e i naj~est slu~aj, pri {to op{testvenata osuda se sostoi vo prezemawe niza represivni, no i preventivni merki od medicinski i socijalen karakter. Pritoa, vo literaturata se smeta deka denes glavno egzistirat ~etiri modeli na op{testveno re|irawe protiv narkomanijata: 10 moralisti~ko - legalisti~ki, 20 medicinski, 30 psihosocijalen i 40 sociokulturen. 10 Moralno-legalisti~kiot model se sostoi vo moralna osuda i primena na represivni merki sprema licata koi zloupotrebuvaat droStatisti~kite podatoci nedvosmisleno uka`uvaat deka narkomanite dodeka se nao|aat pod dejstvo na droga vo zlostorni~kite aktivnosti se zastapeni vo nezna~itelni procenti. Dodeka se nao|aat pod dejstvo na drogata tie se prijatno opieni, a seksualnite funkcii, isto taka im se smaleni i malku e verojatno deka narkomanot dodeka e pod dejstvo na narkotikot }e izvr{i kakvo i da e pa duri i seksualno nasilstvo. So ogled na vakviot smiruva~ki efekt na narkotikot, eventualnoto agresivno povedenie opravdano im se pripi{uva na osobinite na li~nosta koi postoele pred da se zapo~nalo so negovata upotreba." Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 207.

754

ga. 20 Spored medicinskiot model zloupotrebata na drogata pretstavuva bolest, a narkomanot e bolno lice koe treba da se lekuva vo ramkite na postojnite i specijalizirani medicinski ustanovi. 30 Psihosocijalniot model poa|a od stavot deka na narkomanijata treba da se reagira soodvetno na nejinite pri~initeli koi se nao|aat vo li~nosta na narkomanot i neposrednata op{testvena sredina vo koja toj `ivee. Pritoa, naglasena e primenata na socioterapeutski i psihoterapeutski tretmani. 40 Sociokulturniot model e zasnovan vrz uveruvaweto na prete`noto vlijanie na op{testvenite uslovi i pri~ini na pojavata na zloupotreba na drogata. Ottamu, ovoj model vo prv red se zasnova vrz {iroko koristewe na merkite na op{testvenata prevencija. Fakt e me|utoa deka opredeleni rezultati vo uspe{noto spre~uvawe na ova sovremeno op{etstveno zlo, mo`at da se o~ekuvaat samo dokolku postoi kombinirana primena na site navedeni modeli. Ottamu, vo site zemji vo svetot, me|u koi e pomesetna i na{ata, se pravat seriozni usilbi tokmu vo taa nasoka. 2. Inaku, koga e vo pra{awe zakonodavstvoto na na{ata dr`ava, treba da se znae deka se kaznivi brojni dejstvija vo vrska so opojnite drogi i psihotropni supstancii so isklu~ok na nivnata zloupotreba. Spored Zakonot za proizvodstvo i promet so opojni drogi1379 se kaznuvaat samo licata koi neovlasteno poseduvaat droga ili go odgleduvaat rastenieto koga, sproizveduvaat opium so zasekuvawe na ~u{kite od afion ili proizveduvaat drugi vidovi droga. Vo toj slu~aj se raboti za prekr{ok koj se kaznuva so pari~na kazna. Spored toa, samoto zemawe

na drogata (nejzinata zloupotreba) ne pretstavuva krivi~no delo nitu prektr{ok. Me|utoa, opredeleni povedenija vo vrska so drogata vo na{iot Krivi~en zakonik se inkriminirani kako krivi~ni dela. Stanuva zbor za krivi~nite dela nedozvoleno proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 215 KZ) i ovozmo`uvawe upotreba na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 216 KZ). 3. [to se odnesuva do lekuvaweto na narkomanite toa kaj nas e postaveno vrz dobrovolna osnova i se ostvaruva vo bolni~ki i psihijatriski ustanovi so primena na opredelna terapija i rehabilitacija. Takvata praktika e vo soglasnost so iskustveno potvrdenite soznanija deka najdobri rezultati vo lekuvaweto na narkomanite mo`at da se postignat ako se primenuvaat so dobrovolna soglasnost na zavisnikot. Postoi, me|utoa, i praktika koga lekuvaweto e prisilno. Toa e slu~aj kaj merkata na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani predvidena vo ~l. 65 KZ. Ovaa merka mo`e da im se izre~e 1379

Su`ben list SFRJ, 1991/13, prezemen vrz osnova na ~l. 5 od Ustavniot zakon.

755

na alkoholi~ar i narkoman dokolku bil storitel na krivi~no delo poradi postojana zavisnost od upotreba na alkoholni pijaloci ili opojni drogi i drugi psihotropni supstancii i dokolku kaj nego postoi opasnost deka poradi taa zavisnost i natamu }e vr{i krivi~ni dela. Izrekuvaweto na merka na bezbednost zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani e predvidena i so Zakonot za prekr{ocite, koja pod uslovite predvidenivo Krivi~niot zakonik, mo`e da se izre~e za storen prekr{ok. 3. HAZARDNI IGRI I KRIMINALITET

3.1. Poim i vidovi na hazardnite igri 1. Poradi dobli`uvawe do okolnostite {to go opredeluvaat zna~eweto na prou~uvaweto na hazardnite igri (igrite na sre}a i komarot) nu`no e da se sogledaat determinantite {to go predizvikuvaat nau~niot i prakti~niot interes na subjektite i organite koi se zanimavaat so razli~nite aspekti na ovie pojavi vo oblasta na socijalnata patologija i kriminologijata. A za seto toa kako prioritetna zada~a se nalo`uva konkretnoto opredeluvawe na poimot na hazardnite igri i nivnoto mesto vo sistemot na devijantnite i kaznivite povedenija. Vo odgovorot na ovaa zada~a mora da se vodi smetka pomot na hazardnite igri, pred sî, da se opredeli i inkorporira vo op{tiot poim na sociopatolo{kite pojavi, kade {to pokraj ovie povedenija na ~ovekot kako takvi, se tretiraat i vo na{ata literatura glavno se poso~uvaat: alkoholizmot, narkomanijata, vagabunda`ata, prostitucijata, homoseksualizmot, samoubistvata i sli~ni op{testveni pojavi. Vo ovaa smisla igrite na sre}a i komarot treba da se sfatat kako ~ovekovo povedenie {to predizvikuva opredelena reakcija od difuznata op{testvena sredina, za{to im se sprotivstavuvaat na del od moralnite normi koi vladeat vo nea. Takvoto nivno opredeluvawe samo so posredstvo na sistemot na sociopatolo{kite pojavi, me|utoa, ne e dovolno od ednostavna pri~ina {to tie se javuvaat i kako specifi~no negativno povedenie na koe op{testvoto nadovrzuva prekr{o~ni ili krivi~ni sankcii. Na toj na~in se otvora seta slo`enost na hazardnite igri kako negativno op{testveno odnesuvawe, za{to edno isto povedenie na ~ovekot vo opredelen slu~aj se vrednuva kako sociopatolo{ko odnesuvawe na koe se nadovrzuva reakcijata na difuznoto op{testvo vo vid na moralen prekor, a vo drugi slu~ai, vo zavisnost od ispolnuvaweto na opredeleni okolnosti, istoto povedenie se pojavuva i vrednuva kako kaznivo delo, za{to stapuva vo dejstvo formalnata reakcija na organiziranoto op{testvo. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai hazardnite igri mo`e da se pojavat duri i kako sosema dozvoleno povedenie na koe op{testvoto ne nadovrzuva nikakva reakcija, so {to u{te pove}e se uslo`nuva problematikata okolu ovaa pojava. Toa e slu~aj so oddelni formi na ovie 756

igri (loto, bingo, sportska prognoza i sl.), {to gi organiziraat ovlasteni op{testveni organi, koi, i pokraj posebniot naziv - igri na sre}a, ne se ni{to drugo tuku poseben vid na tn. legaliziran komar.1380 Ottuka proizleguva i pra{aweto za toa dali e voop{to mo`no takvo nau~no poimno razgrani~uvawe {to nema da mu odi na {teta na otkrivaweto na vistinskata su{tina na ovaa pojava. Na{e stojali{te e deka ne e potreben poseben misloven napor da se sfati deka edinstveno preku zafa}aweto na site aspekti na pojavata mo`e da se sogledaat atributite na hazadrnite igri, karakteristikite na nivnite nositeli i posledicite od nivnoto ostvaruvawe. Toa, se razbira, pred sî, za{to vo site povedenija le`at napolno identi~ni faktori na kauzalno i deterministi~koto opredeluvawe. 2. Soglasno navedenoto, pri opredeluvaweto na poimot na hazardnite igri najispravno e ako se pojde od analiti~ko razdeluvawe i prethodno definirawe na negovite pojavni oblici. Ottamu se izvlekuvaat slednive razliki i obele`ja: 10 hazardnite igri kako protivpravna igra i protivpravno oblo`uvawe (zabranet komar), i 20 hazardnite igri kako dozvolena igra na sre}a i dozvoleno oblo`uvawe (igri na sre}a ili dozvolen komar). Vo dvata slu~ai se raboti za ona {to pretstavuva komarot vo negovata vistinska pojmovna smisla, so taa razlika {to ~ovekovite dejstvija od prviot vid, op{testvoto prekr{o~no i krivi~no gi sankcionira, a dejstvijata od vtoriot vid, naj~esto smeta deka ne treba nitu moralno da gi osudi. Od niv treba da se razlikuvaat onie odnesuvawa {to vo sebe gi sodr`at site elementi na igrata i oblo`uvaweto dokolku od niv e isklu~en ekonomskiot moment, odnosno zarabotuva~kata na nivnite u~esnici. Ovie dejnosti se vklu~eni vo poimot - zabava (razonoda). 10 Komarot (nedozvolena hazardna igra) e, vsu{nost, igra na 1381 sre}a ili oblo`uvawe.1382 Ako se trgne od toa deka komarot e igra na 1380

Su{tinata na igrite na sre}a se sostoi vo opredelena dvoli~nost na na{iot op{testven moral koj nekoi od igrite na sre}a gi dozvoluva, a drugite gi goni. Celite na igrite na sre}a se sli~ni, toa zna~i, deka sekoga{ se raboti za odnosot vlog - dobivka. Op{testvoto, me|utoa, dozvoluva igri {to gi organiziraat op{testveno priznati organizacii, a gi zabranuva i kaznuva igrite me|u poedincite. Psiholo{kite, socijalnite i ekonomskite osnovi na site igri na sre}a, me|utoa, sekoga{ se sli~ni ili ednakvi, samo {to vo oddelni igri se poskrieni, pomalku vidlivi i pomalku konkretno op{testveno negativno oceneti. Brinc, F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti njenog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446-447. 1381 Spored Kambovski pod komar (igra na sre}a, hazardna igra) se podrazbira akt, dejnost od ~ij{to nepredvidliv tek onie {to u~estvuvaat vo igrata pravat zavisen nekakov zgoditok ili zaguba, igra kaj koja rezultatot sosema ili vo osnova zavisi od slu~ajot i ima za zgoditok nekoja ne zanemarliva imotna korist. Toa e, so drugi zborovi, igra ~ij rezultat ne zavisi od

757

sre}a, toga{ mo`e slobodno da se ka`e deka toj pretstavuva neproduktivna igra vo koja, spored odnapred utvrdeni pravila, eden nasproti drug, so opredelen vlog u~estvuvaat dve ili pove}e lica so cel da se steknat so materijalna korist, pri {to poedine~niot uspeh vo igrata e neizvesen, za{to vo golema mera zavisi od slu~ajot. Od ovoj poim proizleguva deka: a) komarot pretstavuva neproduktivna igra, {to zna~i deka vo nejziniot tek ne se sozdavaat novi materijalni vrednosti, b) komarot se odviva spored odnapred utvrdeni pravila {to ne smeat da se povreduvaat vo tekot na igrata, v) vo komarot u~estvuvaat najmalku dve lica od sprotivni pozicii. Ovoj element e ispolnet i toga{ koga na poedinecot mu e sprotivstaven komarxiski aparat, g) u~esnicite vo komarot nastapuvaat so opredeleni vlogovi. Vlogovite se glavno materijalni vrednosti, vo prv red pari, podvi`ni i nepodvi`ni predmeti, no mo`e da bidat i ~inewa {to se od korist za nekoj od u~esnicite vo igrata. Ne e bitna visinata na vlogot so koj se u~estvuva vo igrata1383 nitu pak negovata forma (na primer dali se upotrebuvaat `etoni ili drugi predmeti kako zamena za pari), d) rezultatot od igrata treba za nekogo da pretstavuva dobivka (zgoditok, "}ar"), a za drug zaguba ("zijan") na nekoi vrednosti, |) uspehot vo igrata treba da e nepredvidliv, odnosno vo celost ili vo osnova da zavisi od slu~ajot (hazardot, sre}ata), a ne od sposobnostite na nejzinite u~esnici. Treba me|utoa, da se ima predvid deka, spored ispravnoto tvrdewe na pove}e avtori, komarot ne e isklu~ivo neizvesna igra na sre}a, za{to vo onie igri {to vo osnova se igri na sre}a ~estopati e mo`no prisustvoto na elementi na znaewe, ve{tina, posebni fizi~ka i psihi~ka podgotvenost i izdr`livost, sposobnost za memorirawe, kombinirawe i predviduvawe. Ottuka, vo situacii koga vo komarot u~estvuvaat lica so golemi razliki vo sposobnostite sposobnosta, ve{tinata na nejinite u~esnici. Kambovski, V. Kazneno pravo, poseben del, Prosvetno delo, Skopje, 1997, str. 571. 1382 Poimot komar go opfa}a i oblo`uvaweto, ako istoto se odnesuva na nekakov iden fakt {to zavisi od slu~ajot... Ne e komar oblo`uvaweto {to se odnesuva na fakt od minatoto ili sega{nosta {to mo`e da se utvrdi, a ne im e poznat na u~esnicite, kako i opkladata vo vrska so iden fakt vrz ~ie nastapuvawe mo`e da se vlijae so ve{tina ili znaewe (taka ako nekoj se oblo`i deka }e postavi rekord vo ne{to). Kambovski, V. op. cit. str. 571. 1383 Spored Milutinovi} "komarot pretstavuva eden od vidovite na socijalnata patologija... i se sostoi vo igra za pari ili drugi vrednosti vrz osnova na opredeleni pravila, vo forma na hazarderstvo, oblo`uvawe ili sl., vo `elba ne{to da se dobie za ni{to ili mnogu za malku (podvlekol Z.S.), a {to zavisi od stek na slu~ajni okolnosti." Milutinovi}, M. op. cit. str. 325. Sli~no na toa i Eliot, M. op. cit. str. 133.

758

i poznavaweto na igrata ovie okolnosti i osobini imaat re{ava~ko zna~ewe za nejziniot rezultat (ishod). Toga{, uspehot ili neuspehot ne se prete`no usloveni od slu~ajot, tuku odnapred se predopredeleni. Od tie pri~ini, nekoi avtori neosnovano smetaat deka vo vakvi situacii ne se raboti za komar,1384 odnosno deka se raboti za nekoj oblik na izmama {to treba da se utvrdi vo sekoj konkreten slu~aj. Spored moe mislewe, ovde se raboti za komar, se razbira dokolku vo igrata se prisutni nejzinite ostanati elementi. Dosega gi razrabotivme site elementi na komarot no, ne i ona {to ovie ~ove~ki dejnosti gi diferencira od dozvolenite igri na sre}a i dozvolenite oblo`uvawa, a toa se protivpravnosta (zabranetosta, nedopu{tenosta na dejstvieto). Taa protivpravnost e opredelena so: 10 ~l. 398 KZ koga se raboti za komarot kako krivi~no delo, i 20 ~l. 36 od Zakonot za - prekr{ocite protiv javniot red i mir koga se raboti za komarot kako prekr{ok. Odredbite {to go opredeluvaat komarot kako krivi~no delo vo na{iot Krivi~en zakonik ("SV RM," 37/1996) so mali izmeni, vsu{nost, se prezemeni od Krivi~niot zakon na SFRJ od 1951 godina. So pogled na zakanetata kazna komarot ("kockawe,""hazardna igra") se pojavuva vo tri osnovni (neovlasteno organizirawe komar ili druga igra na sre}a {to e zabraneta, ovozmo`uvawe na igrawe komar i primamuvawe drugi na komar) i eden kvalificiran vid - komarxiska izmama (izmama pri komarot). Kriminalnopoliti~kite pri~ini poradi koi dejstvijata od ~l. 398 KZ se tretiraat za krivi~no delo se sostojat vo nivnata op{testvena opasnost i {tetnite posledici. Vo ovaa smisla vo literaturata obi~no se istaknuva deka: - So komarot se poddr`uva i stimulira neraboteweto (parazitizmot) i se zatapuva ~uvstvoto na odgovornost na ~ovekot kako ~len na op{testvoto, - So koncentracijata vrz komarot slabeat i li~nite i op{testvenite interesi na poedincite {to vodi kon op{testvena degradacija na nivniot moral, - So komarot se doa|a do imotna korist bez rabota so {to se ru{i osnovnoto na~elo spored koe samo trudot i rezultatite od trudot pretstavuvaat osnova i merilo za op{testvenata polo`ba na ~ovekot, - Komarot, od druga strana, mu odi na {teta na golem broj na 1384

Taka Kambovski. Spored nego, ne pretstavuva komar igra ~ij rezultat zavisi od ume{nosta, znaeweto, izdr`livosta i sl. (kako {to e, na primer, {ahot, nekakov sportski natprevar). Bi trebalo da se zeme deka postoi komar i vo slu~aj, koga vo igrata u~estvuvaat partneri so isto znaewe, ve{tini, izdr`livost, taka {to rezultatot pak zavisi od slu~ajot. Kambovski, V. op. cit. str. 571. Na sli~en na~in i Lazarevi}, Lj. Krivi~no pravo, posebni deo, Savremena administracija, Beograd, 1983, str. 417.

759

negovite u~esnici. Za nego se tro{at ogromni sumi pari so {to vo pomala ili pogolema mera se naru{uva ekonomskata sostojba na semejstvoto, - Komarot e povrzan i so drugite oblici na kriminalitetot. So nego se sozdavaat posebni uslovi za razli~ni izmami so koi se iskoristuva lekomislenosta i naivnosta na golem broj u~esnici. Zagubite na komar pak ~esto se pri~ina za nivno nadopolnuvawe preku kra`bi, proneveri, grabe`i, falsifikati i sl. Napred vidovme deka komarot pretstavuva krivi~no delo samo ako neovlasteno se organizira igra i ako se koristat nedozvoleni sredstva ili na~ini na igra. Site ostanati vidovi komar {to ne se opredeleni kako krivi~ni dela, a se zasnovaat na zarabotuva~ka bez rabota na nivnite u~esnici, pretstavuvaat prekr{ok. Komarot kako prekr{ok e normiran so ~l. 36 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir. 1385 20 Igrite na sre}a (dozvolena hazardna igra). Komarot e igra na sre}a ili oblo`uvawe koja{to za razlika od zabavata sekoga{ slu`i za ostvaruvawe na nekakva imotna korist i kako {to vidovme, po pravilo, e zabranet. Velime, po pravilo, za{to od opredeleni pri~ini samata dr`ava dozvoluva igrawe komar. Se razbira za nekoi igri na sre}a i oblo`uvawa {to imaat karakter na komar vo vistinska smisla na toj poim me|utoa so poseben akt - Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri e isklu~ena nivnata protivpravnost. So ovoj zakon komarot e dozvolen i staven pod kontrola na dr`avata so ogled na toa {to preku nego se pribiraat ogromni sredstva:1386 za Buxetot na dr`avata, za prireduva~ot na igrata, za finansirawe na opredeleni godi{ni programi i zada~i na zdru`enija na gra|ani (programite na zdru`enija na hendikepirani lica), za Crveniot krst na Republika Makedonija, za razvoj na sportot i fizi~kata kultura, kako i za stopanska reklama. Pod igri na sre}a vo smisla na ovoj zakon se podrazbiraat igrite vo koi u~estvuvaat pogolem broj gra|ani i vo koi na u~esnicite pokraj zabava im se dava mo`nost za steknuvawe so dobivka vo pari ili predmeti, ili vo pravo na besplatni uslugi pri koi krajniot rezultat 1385

"Koj igra komar ili na drug na~in ovozmo`uva hazardna igra, }e se kazni so pati~na kazna od 1.000 do 50.000 denari, ili so kazna zatvor od 30 do 60 dena. Za prekr{okot od st. 1 na ovoj ~len, }e se kazni i preprijatieto i druga ustanova ili drugo pravno lice i samostoen ugostitel so pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari, a odgovornoto lice vo preprijatieto ili ustanovata ili drugo pravno lice so pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari". 1386 Postojat avtori (Milutinovi}. M, op. cit. str. 326) koi neuspe{no se obiduvaat ovoj oblik na komarot da go opravdaat so pretpostavkata za negoviot zabaven karakter. Toa me|utoa ne e ispravno za{to zabavata e podednakvo prisutna i kaj zabranetite vidovi na komarot.

760

na igrata ne zavisi od znaeweto i ume{nosta na u~esnicite vo igrata tuku od slu~ajot. Vo ovaa, ne{to poinakva definicija za komarot od onaa {to prethodno ja navedovme, se zabele`uva ista sodr`ina. Razlikata e samo vo toa {to ovde zakonodavecot go upotrebil izrazot "igri na sre}a" so namera so nego da se istakne neprekorlivosta na edno vo su{tina isto ~ove~ko povedenie. Pritoa, ovoj poim zakonot go vklopuva i oblo`uvaweto. Vo zakonot natamu taksativno se navedeni vidovite igri na sre}a koi mo`at da bidat op{ti i posebni. Op{tite igri na sre}a se delat na tri vida: a) igri so izvlekuvawe (loto, sportska prognoza, lotarija, instant (ekspres) lotarija i tombola), b) oblo`uvawe na sportski natprevari i v) nagradni igri. Posebni igri na sre}a se: a) igri {to se prireduvaat vo igra~nici - kazino (bauche, black jack 21, bacceara - chemin defer, trente et quarante poker i dr.), i b) igri na avtomati za igri na sre}a. Pokraj toa, sekoja igra na sre}a mora da ima sopstveni pravila na igrata. So tie pravila se utvrduvaat: imeto i vremetraweto na igrata, na~inot na prireduvawe i uslovite za u~estvo vo igrata, mestoto vo koe se prireduva igrata, odnosno podra~jeto na koe se vr{i uplatata za u~estvo vo igrata, visinata na vlogot, odnosno cenata na lozot, kombinacijata, tombolskata karti~ka ili `etonot, kako i krajniot rok za u~estvo vo igrata, vidot na dobivkata i na~inot na isplata, na~inot na izvlekuvaweto odnosno opredeluvaweto na dobivkite, na~inot, mestoto i rokot na objavuvaweto na rezultatite od igrata, vremeto i mestoto na isplatata odnosno izdavaweto na dobivkata, krajniot rok za isplata odnosno izdavawe na dobivkite i zastarenosta na pravoto za naplata odnosno priem na dobivkite, javnost na izvlekuvaweto na dobivkite, garanciite i obvrskite na prireduva~ot sprema u~esnicite vo igrata. Pokraj ovie pravila od ~l. 31 za oddelni igri na sre}a so ~l. 33 od Zakonot na igrite na sre}a i za zabavnite igri se predviduvaat i posebni uslovi (pravila), a vo ~l. 10 i 11 e daden konkreten opis za toa na koj na~in se odviva sekoja od op{tite igri na sre}a. Kon komarot kako dozvolena igra na sre}a, vo koja, kako {to vidovme, spored zakonot, e vklu~eno i dozvolenoto oblo`uvawe, se javuvaat dve strani: prireduva~ot na igrata i u~esnicite vo igrata. Tie strani nastapuvaat od sprotivni pozicii vo pogled na ostvaruvaweto na dobivkata. Toa me|utoa, ne zna~i deka eden nasproti drug ne stojat i u~esnicite vo igrata {to e osobeno slu~aj kaj posebnite igri na sre}a. Kaj ostanatite dozvoleni vidovi komar, taa sprotivnost me|u u~esnicite na igrata e pomalku vidliva i ima poinakov karakter za{to se ostvaruva na posreden na~in, preku prireduva~ot na igrata. [to se odnesuva do prireduva~ite na igrata vo zakonot izre~no e navedeno deka toa mo`at da bidat samo: 1. trgovsko dru{tvo za postojano prireduvawe na op{ti i posebni igri na sre}a i 2. zdru`enija 761

na gra|ani od oblasta na fizi~kata kultura, tehni~kata kultura i hendikepiranite lica vrz osnova na odobrenie za povremeno prireduvawe igri na sre}a. Povremeno mo`at da se prireduvaat igrite na sre}a: lotarija, tombola, oblo`uvawe na sportski natprevari i sportska prognoza. Stranski pravni i fizi~ki lica ne mo`at samostojno da prireduvat igri na sre}a, osven vo slu~aite predvideni vo ~l. 44 i 52 ZISZI. Za postojano prireduvawe igri na sre}a, ako se ispolneti uslovite od ~l. 18, a za kazino i od ~l. 42 ZISZI, mo`e da se izdade licenca na dru{tvo so ograni~ena odgovornost od strana na Vladata na Republika Makedonija. Licencata se dava za vreme najdolgo od 6 godini. Za povremeno prireduvawe na igri na sre}a, ako se ispolneti uslovite od ~l. 20 ZISZI mo`e da se dade odobrenie (vo vid na re{enie) na zdru`enie na gra|ani od strana ministertot za finansii. Odobrenieto se izdava za period od devet meseci i ne mo`e da se prodol`i, odnosno obnovi vo tekot na kalendarskata godina. U~esnik vo igrite na sre}a mo`e da bide sekoe lice. Vo zakonot, imeno, ne e opredeleno nikakvo ograni~uvawe vo pogled na vozrasta i dr`avjanstvoto osven kaj posebnite igri na sre}a od koi so posebna odredba se isklu~eni maloletnite i uniformiranite lica.1387 Na krajot, Zakonot go opredeluva i organot nadle`en za sproveduvawe nadzor za pravilno sproveduvawe na igrite i kazneni odredbi vo slu~aj na kr{ewe na odredbite na zakonot. 30 Op{t poim na hazardnite igri. Vrz osnovana dosega ka`anoto za nivnite pojavni oblici mo`eme da pristapime i kon utvrduvawe na op{tiot poim na hazardnite igri. Vo taa smisla smetame deka nema da se pogre{i ako gi opredelime kako igri na sre}a (i/ili oblo`uvawe) i komar (i/ili oblo`uvawe) vo koi dobivkata ili zagubata prete`no zavisat od slu~ajot bez ogled dali takvata aktivnost na ~ovekot e dozvolena ili zabraneta. Vakvoto opredeluvawe na hazardnite igri e od osobeno zna~ewe za prodlabo~en pristap kon pojavata, otkrivawe na nejzinata su{tina i sodr`ina. Site ostanati tvrdewa od tipot - hazardot e samo ona {to dr`avata }e re~e deka e hazard, ili - sporednoto dobro {to go nosi odredena pojava i mo`e da ja opravda su{tinata i posledicite na zloto od nea, imaat nebulozen prizvuk i ne mo`at da go napravat pozitivno ona {to vo svojata su{tina e negativno. Da rezimirame: site igri na ~ovekot vo koi se pojavuva ekonomskata korist gi delime vo dve osnovni grupi: 1. igri koi pretstavuvaat profesija, i 2. hazardni igri. Vo nemawe na drug posoodveten termin, hazardnite igri gi opredelivme kako op{t poim so ~ija pomo{, vo zavisnost od kriteriumot dali se pojavuva ili otsustvuva elementot na prisustvoto na dr`avata vo nivnoto regulirawe, isto taka se delat na dva vida: 1. igri na sre}a, i 2. komar. Pritoa igrite na sre}a 1387

Vidi: ~l. 45 i 56 st. 2 ZISZI.

762

(vklu~itelno i na oblo`uvaweto), go pretstavuvaat poleto na tn. dozvoleni hazardni igri, za{to se ostvaruvaat so posredstvo na dr`avata. Od druga strana, komarot (vklu~itelno i na oblo`uvaweto), go pretstavuvaat poleto na tn. nedozvoleni (protivpravni) hazardni igri, za{to se ostvaruvaat bez posredstvo na dr`avata. Zaedni~ki elementi (karakteristiki) i na dvata vida na ~ovekovoto povedenie se: a) deka pretstavuvaat neproduktivni igri, b) deka se ostvaruvaat spored odnapred utvrdeni pravila, v) deka vo niv u~estvuvaat namalku dve sprotivstaveni strani, g) deka edna od stranite ili obete strani mora da u~estvuvaat so soodvetni vlogovi vo igrata, i deka d) rezultat od igrata e dobivka ili zaguba na pari, materijalni vrednosti ili uslugi. Posledniot element - uspehot vo igrata e nepredvidliv (zavisi od slu~ajot, sre}ata) kaj igrite na sre}a i komarot e razli~en. Kaj igrite na sre}a nepredvidlivosta (hazardot, slu~ajot, sre}ata) e celosno ili dominantno prisuten element, a kaj komarot toj element e promenliv: zavisi od vidot na konkretnata igra i obi~no mnogu malku e prisuten, a mo`e i celosno da otsustvuva. 40 Zabavata. Zabavnite igri zakonodavno se opredeleni kako: "igri na smeta~i, simulatori, videoavtomati, fliperi, pikado, bilijardi i na drugi sli~ni napravi {to se stavaat vo pogon so pomo{ na metalni pari, `etoni ili so naplata, a vo koi u~esnikot ne mo`e da ostvari dobivka vo pari, predmeti ili prava, osven pravo na edna ili na pove}e nagradni igri na napravite za zabava"1388 Dozvolenite i nedozvolenite igri na sre}a imaat opredeleni sli~nosti me|utoa i razliki vo odnos na zabavnite igri. Za razlika od komarot, vo zabavnata igra mo`e da u~estvuvaat pove}e, no i samo edno lice bez da se zagubi nejziniot zabaven karakter. Kako kaj komarot, u~estvoto vo zabavnata igra podrazbira vlog za da se stapi vo zabavnata igra, me|utoa za razlika od komarot, vo zabavnata igra ne postoi mo`nost za dobivka vo pari, predmeti ili uslugi. Vo ovie igri vlogot se iska`uva kako nadomest, a negovata visina kako cena za pru`enite uslugi za zabavata, a ne kako vlogot kaj komarot so mo`nost za nesrazmerna dobivka. Edinstvenata mo`na dobivka kaj zabavnata igra e mo`nosta za prodol`uvawe na igrata (dobivawe na edna ili pove}e besplatni novi igri) vo vid na nagrada za uspe{nosta na prethodnata igra. So drugi zborovi, komarot ne e identi~en so zabavnite igri iako najgolemiot broj na komarxiski igri mo`at da se koristat kako zabavni igri, za{to kaj zabavnite igri nedostasuva su{tinskata odrednica: vlog nasproti dobivka koja e izrazena vo materijalna vrednost. So pravo, me|utoa, zabele`uva Vasilijevi}, deka e otvoreno pra{aweto na igrite na sre}a gledano od stojali{te na pravnoto regulirawe na komarot koga sportskata prognoza, loto, lotarija se izzemaat od komarot i se smetaat za zabava. Tuka, sekoga{ se steknuvaat 1388

^l. 3 ZISZI.

763

site elementi bitni za komarot: vlog, pravilo na igrata i cel koj se saka da se postigne. Zatoa, poprikladno bi bilo vrz niv da se gleda kako na pomalku ili pove}e opasni oblici na komar i da se dozvoluvaat samo toga{ koga postojat dovolni pri~ini nivnata op{testvena opasnost da se smeta za nezna~itelna. Ova, pred sî, ottamu {to tuka mnogu ~esto se razvivaat celi sistemi za igrawe, se zdru`uvaat sredstva za so plansko predviduvawe na rezultatite se sozdadat {to pogolemi izgledi za uspeh, za dobivka na premii povekekratno pogolemi od vlo`enite iznosi na pari. Zabavata vo tie uslovi re~isi celosno ja potisnuvaat materijalnite momenti. Isklu~iva cel na ispolnuvaweto na tiketite stanuva da se dosegne dobivkata. Ne e retkost igrata na prognoza i loto da stanale redovno i dopolnitelno zanimawe. Ottamu, iako op{testveno politi~kata zaednica od tie igri ostvaruva zna~itelni prihodi preku porezot, ne smee da se izgubi od vid deka tie spored svojata rasprostranetost i poradi seto ona {to so sebe go nosat, se isklu~itelno opasni i {tetni i deka e neizvesno vo koja mera zakonodavecot gi obezbedil uslovite so cel uspe{no da im se sprotivstavuva.1389 Moe stojali{te e deka zabavnite igri pretstavuvaat edna od formita na ~ovekovata dru{tvenost (dru`equbivost). Do ovoj poim dojdov so ednostavno presvrtuvawe na teorijata na dru{tvenosta na poznatiot pretstavnik na formalnata sociolo{ka teorija - germanecot Xorx Zimel (Geogr Simel), odnosno od negoviot stav deka dru{tvenosta na lugeto pretstavuva samo eden oblik na apstraktna igra.1390 Da zaklu~ime. Zabavnite igri pred sî treba da se sfatat kako tro{ewe na slobodnoto vreme. Pritoa e sigurno e deka zabavnite igri proizlegle od potrebata za dru{tvenost i razonoda, za telesna i duhovna relaksacija i deka oddavaweto na niv mo`e da pru`i zadovolstvo sli~no na ona {to go dava momentot vo procesot na sozdavaweto. No ne e samo toa. I zabavnata igra proizleguva od, i slu`i i za manifestirawe na streme`ot za mo} nad drugite, a ne samo nad samite sebe, kako i potrebata na drugite da im poka`eme {to znaeme. Toa zna~i deka samopotvrduvaweto e nu`en element i na ovie igri.

3.2. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na komarot 1. Prvite pi{ani podatoci za eden vid igra komar mo`at da se najdat vo drevna Kina. Stanuva zbor za igrata vei - ~ei od 2300 godina p. n. e. ~ii pravila do denes se so~uvani no, ne i podatoci za nejzinata rasprostranetost. Staroegipetskata civilizacija isto taka ne bila imu1389

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 94. Vidi: Parsons, Talkot i dr. Teorije o dru{tvu, Osnovi savmermene sociolo{ke teorije, prva knjiga, Vuk Karadi}, Beograd, 1969. (v. Zimel, Georg. Sosiologija dru{tvenosti). str. 155. 1390

764

na na komarot. Naprotiv, vo vremeto na staroto carstvo postoele golem broj komarxiski igri. Prvi tragi na zabrana na oddelni vidovi igri komar, me|utoa, mo`at da se sretnat duri vo staroegipetskata civilizacija i se povrzuvaat so nivnata neusoglasenost so toga{nite verski postulati. Prvite pi{ani tragi za komarot vo indiskata civilizacija zboruvaat za oblo`uvaweto na trki so borbeni koli. Eden od najstarite indiski epovi, "Mahabharata" (4 vek p. n. e.) pak, zboruva za komarxiskata zaguba koja dovede do dvoboj na semejstvata Pandui i Kurui i ottamu do stradaweto na golema masa narod. Vo istiot mit, vo pesnata "Nal i Damajanti" edna zaguba na komar me|u dvajca bra}a bil pri~ina ne samo za zaguba na sakanata `ena, tuku i za zaguba na kralstvo i odewe vo progonstvo. Seto toa zboruva deka komarot se igral me|u najuglednite vladeteli i nivnite semejstva i deka vlogovite ne bile samo golemi iznosi od materijalna priroda, tuku se sostoele i vo stavawe na komar duri i na svoite `eni. Posledicite od toa bile celosno osiroma{uvawe no i semeen razdor, zaguba na ~esta i ugledot i site op{testveni pozicii, pa duri i na vlasta. Vo mitolo{kata svest na anti~ka Grcija se zboruva za trite hierarhiski postaveni vrhovni bo`enstva: Zevs, Posejdon i Had koi go podelile celiot svet na nebo, zemja i podzemen svet so pomo{ na komarot. Spored toj mit, prvi~nata podelba na vlasta e izvr{ena so pomo{ na astragal - dolgnavestata kocki~ka so numerirani strani koja {to bila ~esto koristena vo toga{na Grcija.1391 Vo eden drug gr~ki mit se zboruva za potekloto na komarot. Od qubovnata vrska na Zevs i bo`icata Tiha, bila rodena }erkata koja vo Panteon bila zadol`ena za smisluvawe na novi hazardni igri i za pottiknuvawe na lugeto da se oddavaat kon niv. Ovaa bo`estvo imalo duri i takva uloga da gi naveduva na samoubistvo site onie {to go izgubile celokupniot imot na komar. Za starogr~kata civilizacija e me|utoa su{testveno deka za prvpat se javuva potrebata za zakonsko regulirawe na komarot. Na toa uka`uvaat Solomonoviot i Drakonoviot zakon koi za igraweto komar predviduvaa kazna zatvorawe vo temnica. Vo knigata "Istorija na obi~aite na stariot Rim" Ludvig Fridlender dava periodizacija i kategorizacija na igrite na sre}a i komarxiskite igri vo tekot na istorijata na rimskata dr`ava. Se tvrdi deka strasta i pojavnite oblici (trik - trak, zarovi, lotarija, frlawe na pari~ka) sprema komarot Rimjanite gi nasledile od Etrurcite. Rimskoto zakonodavstvo vo periodot na imperijata dozvoluvalo potpolno slobodno igrawe komar samo vo vreme na saturnaliite, koga i inaku mnogu zakoni bile nadvor od sila. Vo latinskiot govor zborovite alea (kocka) i aleator (kockar) imale pejorativen prizvuk, a zakonite vo periodot na imperijata ne predviduvale mo`nost za naplata na dolgot 1391

V. Grejvs, R. Gr~ki mitovi I-II, Nolit, Beograd, 1969

765

sozdaden pri komar. Naprotiv, gubitnicite na komar vo soglasnost so zakonot mo`ele da ja povratat svojata zaguba. Komarot bil zabranet za robovite, strancite, maloletnite lica i licata bez gra|anski prava. Treba, me|utoa, da se ima vo vid deka vo stariot Rim komarot bil {iroko rasprostraneta pojava, a kaznite za igrawe komar bile pove}e isklu~ok odo{to pravilo. Komarot bil osobeno omilena "zabava" na rimskite imperatori kako na primer, Avgust, Domicijan, Kaligula, Klaudie, Neron i drugi, koi stradale tokmu od svojata komarxiska strast. Vo periodot na proglasuvaweto na rimskata republika zakonodavniot tretman na komarot i na negovite u~esnici donekade e izmenet. Golem del od igrite na sre}a i komar bea zabraneti, a kaznite za naru{uvaweto na tie zabrani bile ~etvorokraten iznos od dobitokot na komar. Vo toa vreme e donesen poznatiot zakon Lex talaria (Zakon za komar). Pretoroviot edikt od toj period predviduva{e stroga kazna za sopstvenik na kockarnica i vovede nova inkriminacija - naveduvawe drugo lice na komar. Predvidenata kazna bila dvokratna pari~na kazna i rabota na kamenolom (lautumiae) ili kazna zatvor (vincula publica). Celosnata zabrana na igrite na sre}a }e ja vovede Justinijan. Komarot bil omilena igra i kaj germanskite plemiwa. Vo literaturata se tvrdi deka dobivkata od grabe`ite tie ja delele so frlawe kocka i deka na ist na~in ~esto go opredeluvale voda~ot na svoeto pleme. Poznato e, isto taka, deka igrale komar vo svojot ili tu| `ivot, vo teloto na svoite `eni ili nevinosta na svoite ker}i. Hristijanskata religija ima{e negativen stav i odnos kon komarot. Toa me|utoa ne zna~i deka vo ovoj period komarot ne postoe{e. Naprotiv, od faktot {to i samata Biblija go spomenuva komarot i odlu~uvawe vrz osnova na frlawe kocka, postoeweto na komarot be{e zna~itelno kaj site sloevi na naselenieto, pa duri i me|u sve{tenstvoto. Ottamu e prisutno i donesuvaweto zakoni so koi se te`nee{e igraweto komar barem da se ograni~i. Poznato e deka angliskiot kral Ri~ard I i francuskiot kral Filip II Ogist, skoro istovremeno se obidele normativno da gi ograni~at barem iznosite vo koi e dozvoleno igraweto komar i da gi opredelat licata na koi im e dozvoleno toa da go pravat. Taka, spored ovie zakoni, samo licata so blagorodni~ko poteklo (od princ do vitez) mo`ele da igraat komar vo pari i toa vo ograni~eni iznosi (vlogot smel da iznesuva najmnogu 60 {ilinzi vo tekot na 24 saati). Za prekr{uvaweto na ovie zabrani bila predvidena pari~na kazna, odzemawe na komarxiskiot vlog, 100 {ilinzi globa vo korist na crkvata i javno {ibawe.1392 Kako refleksija na sostojbata so komarot, vo sredniot vek vo evropskite zamji, mo{ne ilustrativno mo`at da poslu`at slednive navodi na Erazmo Roterdamski. Vo svoeto pro~ueno delo "Pofalba na 1392

V. Jnji}, Dragan. Kocka i kriminalitet, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987, str. 32.

766

ludosta" od 15 godina toj veli: "[to se odnesuva do kockarite, i samata se dvoumam (se misli na ludosta) dali treba da gi priklu~am kon mojata dru`ina. Sekako deka e glupava i sme{na gletkata koga }e vidi{ kako na nekoi, napolno predadeni na igrata, samo {to }e go slu{nat tresokot na zarovite, srceto vedna{ }e im zaigra i zatreperi. Podla`uvani od nade`ta za dobivka, tie go gubat siot svoj imot i koga korabot }e im se razbie od grebenot na zarot, koj ne e pomalku stra{en od Malejskiot, pa re~isi goli isplivuvaat i poskoro kogogode }e go izmamat, odo{to onoj, {to go ograbil, za da ne gi smetaat za nesre}nici. [to da re~am za poluslepite starci, {to si stavaat o~ila za da mo`at da igraat? Najposle, koga ostriot revmatizam }e im gi zdrobi koskite, si iznao|aat zamenik, koj za pari }e gi frla zarovite mesto niv. Ovaa igra navistina e zabavna, samo da ne preo|a mnogu ~esto vo besnilo, pa zatoa pove}e spa|a vo delokrugot na furiite a ne vo mojot"1393 Ovoj lapidaren opis na Roterdamski zboruva za razmerite na komarot, negovite u~esnici i dava luciden opis na op{testvenite, moralnite i psiholo{kite efekti na igraweto komar vo periodot za koj stanuva zbor. 2. Komarot, isto taka, e vid na igra kade {to pravilata na igrata odnapred se opredeleni i vo koja u~esnicite na komarot dobrovolno gi prifa}aat tie pravila. Pravilata na igrata se opredeleni vo zavisnost od poedine~nite vidovi na igrata. Toga{ koga }e se otstapi od pravilata stanuva zbor za komarxiska izmama. Osnovata {to go opredeluva komarot e principot na vlog - dobivka (zaguba) kako mo`nost za koja se pretpostavuva deka e ramnopravna i pod isti uslovi dostapna na site u~esnici vo igrata. Ovaa mo`nost me|utoa, zna~i deka samo nezna~itelno mal broj na u~esnici ostvaruva dobivka i toa na smetka na sumata na vlogovite na nesrazmerno pogolemiot broj na u~esnici vo igrata. Ottamu i dobivkata voobi~aeno e zna~itelno povisoka (nesrazmerna) vo odnos na vneseniot vlog na u~esnikot koj ja ostvaruva istata. Slednata karakteristika na komarot e negovoto funkcionirawe vrz osnova na slu~aj, {to zna~i vo otsustvo na znaewe, umeewe i sli~ni obele`ja na u~esnikot vo igrata. Mo{ne zna~ajno obele`je na komarot e i toa deka pretstavuva aktivnost vo koja ne se sozdavaat novi vrednosti (proizvodi i dobra) tuku na protivpraven na~in samo se menuva sopstvenosta nad materijalnite vrednosti. Komarot e grupna aktivnost koja vklu~uva pove}e u~esnici vo igrata vo bilo koe svojstvo no naj~esto na dve sprotivstaveni kategorii - dobitnici i gubitnici (`rtvi). Osnovna konstatacija e deka niedna od igrite komar, kako vsu{nost nitu edna od igrite na sre}a, ne zna~i pozitivna stimulacija i 1393

Rorerdamski, E. Pofalba na ludosta, Kultura, Skopje, 1990, str. 69

767

vospitna rekreacija na poedincite, niedna od niv ne osloboduva ~ove~ka energija na op{testveno prifatliv na~in i niedna od takvite igri ne gi re{ava ~ovekovite tenzii nitu gi eliminira negovite karakterni pre~ki.

3.3. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na igrite na sre}a 1. Ako e vistina, a kako {to imavme prilika da vidime, toa apodikti~no go tvrdam, deka ne postoi igra {to se igra zaradi igra, toga{ e lesno da se opredeli poimot na igrite na sre}a. Toj poim e mnogu star i dosega daleku vo minatoto. Imeno, kako {to ispravno tvrdat opredeleni avtori, igrata na sre}a po~nala da se razlikuva od op{tata pretstava za igrata vo onoj moment koga na prvobitno nedol`nite igri na ume{nost i sila, na koi celta im bila samo razonoda, im bil pridodaden igra~ki vlog koj ja zasiluva napnatosta vo pogled na rezultatot na borbata. Nabrzo, velat natamu istite avtori, materijalnata sila na igrata preovladeala, pri {to dobivkata vo igrata ne moralo nu`no da bide pari~na vrednost ili nekoj predmet {to trebalo da mu se vra~i na pobednikot. Taa dobivka mo`ela da se sostoi i vo obvrskata porazeniot vo korist na dobitnikot da stori nekoe odnapred dogovoreno dejstvo.1394 Na toj na~in dobivkata mnogu brzo zaigra va`na uloga vo "razonodata." Momentot na zgolemuvaweto na napnatosta na igrata so stavaweto na osobeno pari~ni vlogovi ~esto ja pretvora igrata od bezazlena zabava vo razdrazlivo vozbuduvawe.1395 Igrite na sre}a vo najgolemiot broj jazici se narekuvaat hazardni igri. Zborot hazard ili hasard, azard, azart e od arapsko poteklo izveden od zvorot az-zahr {to na arapski ozna~uva igrawe so kocka. Zborot hazard najprvin zna~el slepa sudbina, prilika, slu~aj, sre}a. Zborot rizik doa|a od istiot izvor i zna~i {pekulirawe na povolen rezultat, doveduvawe vo opasnost na samiot sebesi. Ottamu, pod poimot hazardirawe, oddavawe na hazard, strast kon hazard se podrazbira poedinec koj vo igrata im se podreduva na odlukite na sudbinata, ili u{te pove}e, deka toj odlukata vo igrata ili vo razni drugi rizi~ni potfati mu ja prepu{ta na slu~ajot: da se priznae rizikot zna~i da se otka`e od mo`nosta na svesno vlijanie i vo tekot na nastanot da mu se prepu{ti na nesre}en ili sre}en slu~aj.1396 Toa se zna~i takvi igri vo koi za dobivkata odlu~uva sudbinata i slu~ajot a ne sopstvenite spo1394

Gizycki, J. i Gorny, A. ^ovek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973, str. 13. "Napnatosta poradi izgledite na dobivka, neizvesnosta, mo`nosta da imame sre}a, seto toa ve}e mnogu rano za igra~ite bilo dopolnitelna privle~nost, koja vo mnogu igri se zgolemuvala, a najgolemiot broj na igri bez nea ne mo`e ni da se zamisli," ibid, str. 13. 1395 Vidi: ibid, str. 14. 1396 Ibid, str. 14.

768

sobnosti. Spored Gizicki i Gorni vo klasi~nite hazardni igri vleguvaat igrite so kocki (kockaweto), ruletot, lotarijata i bakarata. Vo brojni vidovi na oblo`uvawe i razni oblici na totalizatori, rezultatot na igrite ne e napolno zavisen od slu~ajot tuku vrz nego vlijaat nekolku odredeni elementi kako {to se kondicija na natprevaruva~ot, na kowot ili na fudbalskata ekipa. I drugi nadvore{ni uslovi kako {to se lo{a trka~ka pateka, navla`neto igrali{te, nepovolno vreme, sopstven ili tu| teren - seto toa se okolnosti na koi smetaat oblo`uva~ite. Takvite okolnosti pri oblo`uvaweto samo laik napolno }e gi zapostavi i ottamu, samo za nego oblo`uvaweto e ~ista hazardna igra. Vpro~em, koga se upotrebuva zborot hazard, toj e mnogu posilen od izrazot "igri na sre}a" i so nego vedna{ se povrzuva seto ona {to e zlo i pogubno vo igrata na sre}a, a "igrata na sre}a" se zamisluva mnogu pobezazleno... So vreme so izrazot hazard ne se ozna~uvani samo igrite na sre}a vo stroga smisla na zborot, tuku i takvi igri koi na u~esnicite im se zakanuvaat so opasnosta od golemi gubitoci, igri vo koi vlo`enite golemi iznosi na pari se ostra sprotivnost so potrebnite sposobnosti. Taka, na primer, pokerot so pravo se smeta za edna od najopasnite igri na sre}a: edno edinstveno delewe na kartite mo`e nekogo da go upropasti ili zbogati. No i pokraj toa pokerot ne e isklu~ivo hazardna igra vo vistinska smisla na toj zbor, tuku igra koja osven sre}ata bara i sposobnost za kalkulacija, presmetuvawe na izgledite, psihologizirawe i ume{nost.1397 Nasproti toa lotarijata e ~isto hazardna igra. Prvata forma na igrite na sre}a pretstavuvala `drepkata. Za `drebkata kako pravilo za delba na zemjata me|u sedumte izraelski plemiwa za prvpat se zboruva vo biblijata, no se pretpostavuva deka toj obi~aj bil rasprostranet i vo stariot Egipet, Indija, Grcija i Persija. Vo V vek p. n. e. vo anti~ka Grcija so Klistenovite zakoni ve}e be{e predviden ostrakizmot (~esno progonstvo) kako model na pravorazdavawe so frlawe na kocka. Spored drevnata tradicija bo`icata na sre}ata Fortuna koja e za{titnica i na site igri i nivnite u~esnici bila opremena so trkalo na sre}ata so pove}estrano simboli~no zna~ewe. Vo sredinata na trkaloto (Fortuna rota) sedi krunisanata Fortuna i go dvi`i trkaloto na koe se prika`ani likovite na nejzinata naklonetost, koi postojano se voznemiruvaat. Na vrvot na toa trkalo na sre}ata kle~i i nego vo toj moment go obo`avaat: regno (vladeam). Trkaloto se vrti i ve}e mo`e da se pro~ita regnavi (vladeev), a onoj koj {totuku go obo`avaa posega kon svojata kruna i sî u{te ja ima pred o~i. Me|utoa. trkaloto se spu{ta ponisko, krunata mu ispa|a i toj ve}e mora da ka`e: sum suine regno (bez kralstvo sum), toj gr~evito se fa}a za dolnata strana na 1397

Ibid, str. 15.

769

trkaloto bez kakvi i da e izgledi deka }e se odr`i. Me|utoa, trkaloto poleka povtorno se diga nagore i toj se nadeva gledaj}i ja Fortuna: regnabo (}e vladeam). Malku potoa, povtorno se dostignuva nivoto na koe ne mo`e da se odr`i: regno. Nakratko, sudbinata go vrti trkaloto na sre}ata.1398 Najstariot oblik na lotarija poteknuva od Rimskoto carstvo vo vid na zalo`na lotarija naj~esto organizirana od samite carevi. Ovoj prv oblik na tn. organizirana lotarija se sostoel vo javna delba na mali tabli~ki (missilia) na koi bil ozna~en nekakov podarok od pomala vrednost. Takvite lozovi se delele bez nadomest. Poznato e i toa deka ponekoga{ ovie tabli~ki Neron gi vrzuval za nozete na razni ptici, taka {to masata narod se oddavala na bezobziren lov na tie ptici. Od vremeto pak na Marko Aurelie postoi zapis za taksativno precizirana dobivka {to bila dodeluvana od lotariite {to toj gi organiziral. Spored toj zapis, edna sre~ka na dobitnikot mu donesuvala deset me~ki, deset gluvci, deset par~iwa salata ili deset funti zlato. Vo srednovekovna Firenca se zabele`ani prvite pojavni oblici na stokovna lotarija koja podrazbirala pari~en vlog i opredelen rizik, a potoa osobeno od XV vek masovno se pro{irila niz cela Evropa. Ve}e vo XVI vek e vospostaven sistem na pi{ani pravila so vodewe na delovni knigi, opredeluvawe na datumi na javno izvlekuvawe i spisoci na dobitnicite. Poznato e i deka prvata dr`avna lotarija e organizirana vo Firenca vo 1530 godina, so vlog od eden zlatnik i sre~ka koja se narekuvala polizza. Nejzinata cel bila popolnuvawe na dr`avnata blagajna.1399 Vo 1539 godina, vo Pariz e organizirana prvata francuska dr`avna lotarija pod naziv Blankue,1400 a potem vo Holandija (1549),1401 Germanija (1610)1402 i duri vo 17691403 vo Anglija. Karakteristi~no e deka prihodite od lotarijata vo Holandija i Germanija vo prv red se koristele vo dobrotvorni celi, a vo Anglija za razvoj na kulturata. [to se odnesuva do lotarijata, kako glavna i masovna igra na sre}a vo srednovekovniot period, se istaknuva deka taa imala {iroka podr{ka kako od crkvata taka i od dr`avata so ogled deka pretstavuvala dobar izvor na dopolnitelni prihodi. Vo prilog na ovoj stav kako primer se naveduva okolnosta deka odeweto na prvite angliski iselenici vo Amerika vo 1612 godina, bilo finansirano od sredstvata steknati od lotarija. Isto taka, se smeta deka najrasprostranet vid na finansiska lotarija najverojatno datira od periodot na angliskata 1398

Ibid, str. 118. Ibid, str. 130. 1400 Vidi: ibid, str. 130 1401 Vidi: ibid, str. 131. 1402 Vidi: ibid, str. 132 1403 Vidi: ibid, str. 133. 1399

770

kralica Ana (18 vek), na koja lotarijata i slu`ela za isplata na nacionalnite dolgovi, plati na dr`avnite slu`benici, izvedbata na grade`nite raboti vo prestolninata i za sli~ni celi. Za razlika od lotarijata, prviot oblik na igrata loto nastana duri vo 1620 godina vo \enova i so mnogu mali izmeni se zadr`a duri do denes. Poznato e i toa deka igrata loto za prvpat e priredena vo Germanija vo 1763 godina vo korist na vladetelot.1404 2. Komarot se manifestira kako nedozvolena (neorganizirana) ili dozvolena (organizirana) igra na sre}a. Pritoa, nedozvolenata igra na sre}a e kaznivo povedenie, a dozvolenata igra na sre}a - nekaznivo povedenie. Pod komar kako nedozvolena igra na sre}a se podrazbiraat "poniskite" vidovi komar kako {to se: uli~en rulet ("~i~ino"), frlawe pari~ka na linija, vrtewe na pari~ka ("petka - korna"), igra so kibrit~iwa, igri so karti vo pari na otvoren prostor vo razni zatvoreni prostorii i sli~ni igri koi se zabraneti tokmu zatoa {to ne se organizirani od dr`avata. Pokraj ovie neorganizirani postojat i dozvoleni (organizirani) vidovi komar. Toa se "elitni" vidovi komar {to se igraat vo privatni ili dr`avni kockarnici ili na mesta specijalno opredeleni za oblo`uvawe ili uplata na vlogot - lotarii, sportski prognozi, loto, i sl. Celokupnata organizacijata na ovie vidovi komar í e prepu{tena na dr`avata (Vladata) ili, kako {to e slu~aj vo oddelni zamji, na "komarxiski sindikati" bez ogled na zakonskata regulativa na soodvetnata zemja. Organiziraweto na ovie tn. legalni ili organizirani oblici na komar vo Republika Makedonija se opravduva so toa deka ne se raboti so vidovi komar so elementi na profesionalizam i preteran komercijalizam, tuku za tn. igri na sre}a koi vo prv red imaat svojstvo na zabava i razonoda. Ottamu, vo ZISZI se veli deka igrite na sre}a se "igrite vo koi u~estvuvaat pogolem broj na lica i vo koi na u~esnicite pokraj zabava im se dava mo`nost da ostvarat dobivka vo pari, predmeti ili prava, pri {to krajniot rezultat na igrata ne zavisi od znaeweto i od ume{nosta na u~esnicite vo igrata." Od ovaa definicija proizleguva deka zabavata e prioritetna cel na igrata, a mo`nosta da se ostvari dobivka ne{to dopolnitelno i sporedno vo odnos na zabavata. I {tom taka rekol zakonodavecot, toa mora da e taka, i samo na toj na~in mora da go ~uvstvuva ne samo u~esnikot vo ovie igri tuku i celokupnata javnost. Za da se opravda ona {to vo osnova ne mo`e da se pravda, kon vo osnova proma{eniot stav na zakonodavecot, se nadovrzuvaat i opredeleni u{te pobizarni teoretstki razmisluvawa. Takov e na primer obidot opravduvaweto na igrite na sre}a da se najde vo okolnosta deka tie navodno pretstavuvaat "sigurnosen ventil" {to gi kanalizira komarxiskite impulsi i porivi na opredelen broj lica od masovnata populacija i deluva takvite lica da ne se vpu{tat vo so zakon zabranetite 1404

Vidi: ibid, str. 145 i natamu.

771

igri na komar, tuku da ostanat na podra~jeto na dozvolenite formi na igri na sre}a.1405 Od gornata opredelba na ZISZI, sleduva i toa deka za postoewe na igrite na sre}a e potrebno pove}e lica da u~estvuvaat vo igrata (najmalku dve lica), {to zna~i deka igrata vo koja u~estvuva samo edno lice ne mo`e da se smeta za igra na sre}a za{to bi se rabotelo za igra vo koja liceto bi igralo samo protiv sebe. Nakratko, definicijata uka`uva deka igrata na sre}a e takva igra koja se ostvaruva spored odnapred utvrdeni pravila, deka rezultatot na igrata zavisi od slu~aj i deka na u~esnicite im se pru`a mo`nost za dobivka, no i za zaguba vo igrata. Vo teorijata natamu se veli deka igrite na sre}a pretstavuvaat surogat ili supstitut na klasi~nite komarxiski igri i deka kaj najgolemiot broj u~esnici gi zadovoluvaat nivnite nesvesni komarxiski strasti i potrebata za hazard. Me|utoa, za razlika od komarot, pretpostaveniot vlog vo igrata na sre}a e nezna~itelen. Pokraj toa vlogot vo igrite na sre}a go nema karakterot na vlogot vo komarot koj e podlo`en na momentalnata volja na ostanatite u~esnici, tuku odnapred i trajno e opredelen i ne mo`e vo tekot na igrata da se zgolemuva. Od tie pri~ini igrata na sre}a privlekuva ogromno mnozinstvo na u~esnici bez da gi stava vo pozicija da izgubat golemi iznosi na pari. So drugi zborovi normalniot vlog vo igrite na sre}a, osven vo isklu~itelni patolo{ki slu~ai, ne gi optovaruva li~nite primawa i semejniot buxet, ne vodi kon finansiska propast i ne pottiknuva kon vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci zaradi steknuvawe sredstva za irata (nema kriminogeno vlijanie). Vo toj prilog e i frekvencijata na igrite na sre}a koi voobi~aeno se vr{at vo ednonedelni ciklusi za razlika od komarot kade {to ritamot na igrata nalo`uva vlogot vo igrata da se povtoruva mnogu brzo, ponekoga{ duri i na sekoi 5 do 10 minuti. So ogled na prethodnoto se konstatira, deka i pokraj svojata masovnost, igrite na sre}a sodr`at minimalen ili samo teoretski stepen na op{testvena {tetnost. Ottamu, za u~estvuvaweto vo igrite na sre}a vladee {iroko rasprostraneto uveruvawet deka ne pretstavuva 1405

Igrite na sre}a ostvaruvaat (i) efekt na " sigurnosen op{testven ventil," vid na razonoda i zabava, koja sozdava idoli i obo`avateli, ja kanalizira natalo`enata agresivnost i destruktivnata energija (osobeno signifikantno kaj sportskite oblo`uvawa), go naso~uva masovnoto vnimanie i gi potpira elementarnite ideolo{ki, eti~ki i vrednosni sistemi, {to sigurno pretstavuvalo (pokraj evidentniot finansiski efekst) zna~ajna pri~ina za legalizacija i poddr`uvawe na igrite na sre}a i nivnoto masovno pottiknuvawe, i {to e osnoven model prifaten vo praktikata na sovremenite zemji bez ogled na ideolo{kiot, politi~kiot ili ekonomskiot predznak. Janji}, D. Kocka i kriminalitet, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987, str. 57 i 76.

772

inkriminiran model na odnesuvawe, povedenie {to e sprotivno so osnovnite kulturni obrasci i vo kolizija so osnovnite sfa}awa na sredinata. Zgora na toa, se tvrdi deka igrite na sre}a ne sozdavaat duri ni psiholo{ka zavisnost kako {to e toa slu~aj kaj komarot. Vrz osnova na dosega izlo`enoto vo teorijata naj~esto se zaklu~uva deka igrite na sre}a pretstavuvaat op{testveno dozvolena i op{testveno po`elena i prifatena pojava koja ima pretpostavena cel smaluvawe na povedenijata koi pretstavuvaat vpu{tawe vo komarot kako antisocijalna i protivpravna dejnost. 1406 Sledovatelno na toa, natamu se tvrdi deka zakonodavstvata na sovremenite zemji poa|aat od stojali{teto deka igrite na sre}a i model za op{testven na~in na kanalizirawe i sublimirawe na postojnite porivi, potrebi i `elbi na poedincite za hazard i deka pozitivniot efekt na nevpu{taweto vo komarxiska aktivnost se ostvaruva mnogu poizrazeno odo{to sprotivnata mo`nost: igrite na sre}a da pretstavuvaat uvod vo komarot {to navistina ne í e nepoznato na kriminalisti~kata praktika, me|utoa e prili~no retko kako vistinski model na kriminogenizacija i toa patolo{ka, za{to otstapuval od pretpostaveniot i vo stvarnosta reliziran model na generalna supstitucija {to go nudat igrite na sre}a.1407

3.4. Obem i pri~ini na hazardnite igri 1. Komarot go privlekuva interesot i vnimanieto na stru~wacite, prakti~arite i teoreti~arite od golem broj pri~ini. Ona {to pritoa e naj~est predmet na interes e negovata fenomenologija, odnosno negovata pojavnost na opredeleni prostori. Vo kriminolo{kata teorija e nesomneno utvrdeno deka komarot e mo{ne rasprostraneta pojava re~isi podednakvo vo site op{testveni grupi bez ogled na nivniot materijalen i socijalen status. So nego se zanimavaat lugeto od site vozrasti i od site obrazovni kategorii i zanimawa. 1408 Pokraj toa komarot se javuva vo pove}e organizirani ili neorganizirani oblici. Seto toa se fenomenolo{ki karaktreristiki na komarot od zna~ewe za objasnuvawe na pojavata na komarot vo nejzinata celina. Me|utoa, za `al, kaj nas ne mo`e da se zboruva za rasprostranetosta na komarot vrz 1406

"Se smeta deka vo komarot u~estvuvaat milioni lu|e i deka pretstavuva zna~itelno po~esta devijacija od alkoholizmot, narkomanijata i prostitucijata... Vo sovremeni uslovi komarot e ra{iren vo site op{testveni sredini, site op{testveni sloevi (ili klasi), i vo urbanite i vo ruralnite naselbi. Razli~ni se samo na~inite na komarot - komarxiski igri, sistemi na organizirawe na igrite i goleminata na vlogovite" [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 112 i 114. 1407 Janji}, D. op. cit. str. 77. 1408 Barnes and Teeters, New Horizons in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961, str. 29-37.

773

osnova na sredeni i celosni podatoci, za{to sistemot spored koj aktuelno se sledat delinkventite toa ne go dozvoluva. Evidencijata na krivi~nite dela sodr`i samo mal broj na najosnovni pokazateli za krivi~noto delo komar, a edinstvena obrabotka na prekr{ocite sî u{te ne postoi. Ako kon ova se dodade deka politikata na gonewe e nedovolno usoglasena, a stru~nite slu`bi koi podnesuvaat prijavi za prekr{oci ne se uredno izvesteni od strana na sudiite za prekr{ocite za ishodot na postapkata, toga{ seta skromnost na momentnite soznanija za rasprostranetosta na komarot i na negovite vistinski vlijanija ne zaslu`uvaat da bidat predmet na podrobni objasnuvawa.1409 Vo toa se ubedivme i nie vo ramkite na edno na{e istra`uvawe.1410 2. Prethodnite razgleduvawa ja poka`aa {irokata rasprostranetost na hazardnite igri na na{eto podra~je. Taa rasprostranetost voobi~aeno se objasnuva so neposrednoto i posrednoto dejstvo na brojnite ekonomski, socijalni i psiholo{ki faktori koi vo isto tolkava mera vlijaat i na op{testvenata tolerantnost sprema ovaa pojava. Ovde nema podrobno da se zadr`ime na objasnuvaweto na ekonomskite i socijalnite pri~inina na hazardnite igri so ogled deka ve}e upativme na nivnoto op{to zna~ewe koe ima ednakva va`nost za site sociopatolo{ki pojavi {to ovde gi tretirame. Smetame, me|utoa, deka e neophodnoda go podvle~eme sociopsiholo{koto dejstvo na pri~initelite koi vo na{iot pristap gi ozna~ivme kako nezdrav strav i nezdravi nade`i. Stanuva zbor za ogromnoto zna~ewe na ovie elementi koi se osobeno vidlivi i kaj ovoj vid na sociopatolo{ko povedenie. A deka se raboti za izdr`an teoretski pristap, ~inam }e bide dovolno ako poso~am na stavot i na eden drug avtor, so koj vo osnova se potvrduva negovata relevantnost. Taka, [padijer - \ini}, komentiraj}i gi razmisluvawata na amerikanskiot sociolog H. Bloch veli: u~estvoto vo komarot so verojatnost da se bide pobednik ili gubitnik, vo prv red sozdava neizvesnost, nade` i novo iskustvo koe gi zadovoluva va`nite emocionalni potrebi na poedinecot ~ii `ivot vo golema mera e reguliran. Komarot toga{ pretstavuva i begstvo od industriskiot trud (koj se karakterizira so ednostavnost, dosada, nemo`nost za tvore~ko deluvawe, visok stepen na organizarnost) vo svetot vo koj e mo`na neizvesnost i sloboda kako mo`nost na nepredvidenost na nastanite. Osven toa i veruvaweto deka slu~ajnosta podednakvo deluva vo korist na sekoj u~esnik vo komarot, ja poddr`uva nade`ta deka }e se postigne materijalniot uspeh {to poedinecot ne mo`e da go postigne so voobi~aenite i prifateni na~ini na op{testvenoto napreduvawe.1411

1409

Vasilijevi}, A, V. op. cit. str. 94. Vidi: Sulejmanov, Z. Hazardni igri, Grafohartija, Skopje, 2001. 1411 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 119. 1410

774

3.5. Pvrzanost na hazardnite igri so drugite oblici na devijntno i prestapni~ko povedenie 1. Od najstari vremiwa hazardnite igri sekoga{ bile posledica na op{tata naklonetost vo po~etokot na bezazleni igri na sre}a i zabavuvaweto voop{to. Porano ili podocna, so igrata se budi streme` kon oblo`uvaweto, bilo so pari~en vlog bilo bez nego. Natamo{niot razvoj te~e sli~no. Igrata za pari predizvikuva igra~ki strasti, a strasta sozdava igrawe i igra~i od navika a potem i profesionalni igra~i. Igrite na sre}a bile pri~ina za nastanuvaweto na industrijata na koja najpogubni pridru`nici se igra~nicite kade nabrzo svojata dejnost ja razvivaat izmamnicite vo igrata. Razlikata me|u bezalenoto igrawe i kobnoto hazardirawe sî pove}e se prodlabo~uva, vo mera vo koja {to strastvenite igra~i ja predizvikuvaat svojata sudbina. Zapo~nuva da se prireduvaat igri na sre}a, da se vr{at oblozu`vawa i da se igra komar do tolku {to od razonodata ne ostana nikakva traga. Hazardot celosno ovladuva so umot i misleweto na onoj {to mu se predal. Komarot go sledat cela niza na inkriminirani i neinkriminirani dejstvija: razni krivi~ni dela, prekr{oci i drugi sociopatolo{ki pojavi. Me|u niv se sozdavaat pocvrsti zaemni vrski, {to vo zna~itelna mera ja zgolemuvaat opasnosta na osnovniot oblik na {tetnata aktivnost.1412 Komarot kako forma na socijalnata patologija vo zna~itelna mera e povrzano so ostanatite pojavni oblici na socijalnopatolo{koto odnesuvawe kako {to se bezdelni~eweto, parazitskiot na~in na `ivot, alkoholizmot i vagabunda`ata.1413 Ottamu, komarot e i pogodna po~va za nastanuvawe i razvoj na ovie i drugi sociopatolo{ki kako i na kriminalni povedenija. Kako takva pojava komarot natamu pokraj vrz li~nosta na samiot u~esnik mo{ne nepovolno vlijae vrz negovite op{testveni, semejni i profesionalni relacii i destruktivno se reperkutira vrz povedenieto na ~lenovite na negovoto semejstvo i negovata najneposredna mikrozaednica. Li~nosta koja se oddava na komar ve}e e oddale~ena i nesposobna za vr{ewe na roditelskite ulogi, svoite socijalni funkcii i sli~no.1414 1412

Vasilijevi}, A. V. Kocka kao dru{tveno-patolo{ka pojava, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 91 1413 "Mo`ni se i vrski na komarot so alkoholizmot, prostitucijata i bezdelni~eweto. Vo takvi slu~ai negativnoto vlijanie na komarxistvoto se zasiluva i so deluvaweto na site ovie devijantni oblici na povedenie, ili, obratno, na dejstvoto na ovie devijacii mu se pridru`uva i komarot kako sredstvo za steknuvawe na pari." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 117. 1414 Komarot ima mnogu negativni posledici. Toj go paralizira ~uvstvoto na odgovornost na ~ovekot kako ~len na op{testvoto. Komarxijata postojano demne prilika da ja proba sre}ata i sebesi da se izlo`i na rizik. Koncentracijata vrz komarot gi slabee negovite drugi li~ni i op{testveni obv-

775

Nelegalnoto organizirawe na komarot privlekuva lica koi se skloni na vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci i vo golem obem e pod vlijanie na drugite vidovi na organiziraniot krimanalitet. Takvata povrzanost na komarot se ogleda vo negovata protkaenost so reketarstvo, nelegalnata prostitucija i prodavaweto na opojni drogi pod pokrovitelstvo na razni "sindikati" i drugi oranizirani zlostorni~ki organizacii od tipot na mafijata. Opredeleni oblici na komar po pravilo se vr{at na javni mesta (ulici, parkovi, kafeani i sl.). Na toj na~in, komarot stanuva podostapen i za lica koi voobi~aeno ne se vpu{taat vo vakvi igri. Poradi takviot karakter komarot se pojavuva kako provokativen faktor i tokmu zatoa prekr{o~no e kazniv. Nelegalno organiziranite oblici na komarot pretstavuvaat konstantna zakana za mirot na gra|anite i ja zagrozuvaat nivnata sigurnost osobeno na mesta kade {to se sobiraat golem broj na gra|ani (`elezni~ki i avtobuski stanici, masovni priredbi i manifestacii i sl). Komarot gi iskol~uva zdravite moralni pogledi na `ivotot i obvrskite sprema zaednicata, {to obi~no silno se manifestira kaj sekoj ~ovek {to }e go zafati komarxiskata strast ili, u{te polo{o, koj se oddava na komarot kako kon zanaet.1415 Me|utoa, glavnite negativni strani na komarot, sepak, mo`at da se situiraat vrz planot na izmamite {to se ~esta pojava vo re~isi site formi na komarot kako i vrz opasnosta od negovoto povrzuvawe so kriminalitetot. Od tie pri~ini smetam, ima potreba da se zadr`ime malku pove}e vrz ovie dve konstatacii. 2. Komarxiski izmami. Prethodno vidovme deka eden od su{testvenite elementi na igrata e nejzinata propi{anost odnosno po~ituvaweto na opredeleni pravila na igrata. U~esnicite vo igrata striktno i neotpoviklivo se pridr`uvaat na pravilata i nivnata prethodna soglasnost so tie pravila e edinstven uslov za edna izolirana i napolno konvencionalna aktivnost kako {to e igrata voop{to. Ako ovaa konvencija nenadejno pove}e ne se prifa}a ili pove}e ne se smeta za takva, ako pove}e ne se po~ituva izdvoenosta, toga{ e sigurno deka ni formite ni slobodata na igrata ne mo`at da se odr`at. Toga{ ostanurski i interesi. Nakratko, komarot vodi kon op{testvena degradacija na poedinecite koi se oddavaat na komar i koi na toj na~in stanuvaat neprilagodeni lica. Na komar se tro{at ogromno sumi na pari so {to vo pomala ili pogolema mera se smaluvaat semejnite buxeti na u~esnicite vo komarot i na toj na~in se doveduva vo pra{awe materijalnata osnova na nivnite semejstva, {to e karakteristi~no za licata od poniskite op{testveni sloevi. Me|utoa, deka najte{ka posledica od komarot e sekako negovata povrzanost so kriminalitetot, odnosno so drugite formi na kriminalno povedenie, dokolku i samiot ne e inkriminiran. Milutinovi}, M. Kriminologija, str. 378. 1415 Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 93.

776

va nagliot i tiranski stav koj dovel do prifa}awe na taa igra, a ne nekoja druga. Da se potsetime deka ima ~etiri takvi stava vrz osnova na koi mo`at da se razlikuvaat igrite. Toa se: streme`ot za triumf blagodarejki mu samo na zaslugata i propi{anite pravila na natprevarot (agon), neanga`irawe na voljata vo korist na pasivniot i celosen strav od is~ekuvaweto na odlukata na sudbinata (alea), sklonosta kon prepravawe vo nekoja druga li~nost (mimicry), kone~no potragata za vrtoglavica. Kaj agonot u~esnikot smeta samo na sebe, se naprega i gori; kaj aleata toj smeta na sî osven na sebe i im se predava na nemu nedosti`ni sili, kaj mimicrijata, toj zamisluva deka e nekoj drug i izmisluva nekoj fiktiven svet; kaj ilnixot toj ja zadovoluva `elbata za privremeno naru{uvawe na stabilnosta i ramnote`ata na teloto za da ja izbegne tiranijata na sopstvenata percepcija, za da predizvika poraz na sopstvenata svest. Koga }e se otfrli sekoja konvencija, koga svetot na igrite }e prestane da bide neproboen ona {to bilo zadovolstvo vo igrata stanuva fiks-ideja, ona {to bilo begstvo stanuva realnost, ona {to bilo realnost stanuva strast, opsesija i izvor na stradawa. Principot na igrata e izobli~en. Pritoa, treba da se ima vo vid deka toa ne e zaradi postoeweto na izmamnici ili profesionalni igra~i tuku zaradi skr{nuvawe so stvarnosta. Vo su{tina nema izobli~uvawe na igrata, se raboti samo za zastranuvawe i davawe na pogre{na nasoka na eden od ~etirite osnovni pottici koi upravuvaat so niv. Ova se pojavuva sekoga{ koga posmatraniot instinkt ne naide vo opredelena kategorija igra na disciplina i pribe`i{te koi bi go privrzale, ili sekoga{ koga odbie se da se zadovoli so takviot privid.1416 Vo soglasnost so prethodnite, sosema prifatlivi stavovi na Kajoa, na{iot neposreden interes ovde e naso~en kon toa kakva e pozicijata na izmamnikot vo igrite komar. I odgovorot na ova pra{awe mo`e da se najde vo lapidarno sro~enite stavovi na ovoj francuski avtor. Spored nego, izmamnicite ostanuvaat vo svetot na igrata. Izmamnikot gi izneveruva pravilata no, barem, se preprava deka gi po~ituva. Toj e ne~esen, me|utoa e licemer. So takviot stav toj ja {titi i zastapuva vrednosta na konvenciite {to gi naru{uva, za{to nemu mu odi vo prilog barem ostanatite u~esnici da im se pokoruvaat na tie konvencii. Tie od svoja strana, ako go zabele`at, go isfrlaat od igrata bez da ja promenat nejzinata priroda. Onoj {to od igrata pravi profesija (zanaet), isto taka, nikako ne ja menuva nejzinata priroda. Toj pove}e ne igra, toj si ja vr{i svojata profesija.1417 1416

Vidi: Kajoa, R. Igre i ljudi, Nolit, Beograd, 1965. str. 75-77. Identi~na e situacijata i kaj natprevaruva~kite igri. "Prirodata na natprevarite i scenite ni najmalku ne e izmeneta dokolku sportistite ili glumcite profesionalci koi igraat za plata, a ne se amateri koi vo igrata edinstveno baraat zadovolstvo. Ovaa razlika gi pogoduva niv samite." Ibid, str. 77 1417

777

Neophodno e, me|utoa, ovde da se znae deka kaj igrite na sre}a istovremeno postoi i iskrivuvawe (izobli~uvawe) na principite na igrite {tom u~esnikot prestane da go po~ituva principot na slu~ajnost, odnosno prestane da ja smeta za bezli~na i neutralna pobuda, bez srce i pomnewe, ~ist mehani~ki efekt na zakonot koj odlu~uva za rasporedot na sre}ata. Iskrivuvaweto na aleata se ra|a so sueverieto. Za onoj {to i se predava na sudbinata navistana e primamlivo da se obide da ja predvidi nejzinata odluka i da si ja obezbedi sebesi nejzinata naklonost. U~esnikot mu pridava va`nost na pretska`uvaweto na sekoj vid na pojava, sredaba ili ~udo za koe misli deka mu pretska`uvaat dobra ili lo{a sre}a. Toj bara amajlii koi najefikasno }e go za{titat. Se vozdr`uva na najmala opomena na sudbinata navestena i na son, na pretska`uvawe ili pret~ustvo. Najposle, za da gi otstrani kobnite vlijanija, toj ~ita ili bara da mu se ~itaat site mo`ni vra`bini i baja~ki.1418 Izmamni~ki komar postoi tamu kade {to komarot odnapred e organiziran na na~in da se izvr{i izmamata, odnosno ishodot na komarot da ne mu se prepu{ti na slu~ajot. Spored toa osnovnata smisla na izmamni~kiot komar e - isklu~uvawe na hazardniot element na komarot. Pritoa, po pravilo, sekoja takva igra zadol`itelno zapo~nuva na regularen na~in bez izmami ili so po~etno namerno plansko gubewe. Toa e osnovno pravilo na izmamnicite vo komarot. Vakvoto povedenie na komarxiite izmamnici ima cel ostanatite u~esnici vo igrata da se uverat vo negoviot ~esen pristap kon igrata, da se amortizira nivnata budnost i da se privle~at kako `rtvi so podgrejuvawe na nivnite komarxiski strasti so po~etnite dobivki vo igrata. Samata izmama pri komar mo`e da ja vr{i edno ili pove}e dogovoreni lica (ortaci - pomaga~i) so odnapred podgotveni i organizirani planski dejstvija. Zna~aen element e i postoeweto na pogodna `rtva odnosno nedovolno upaten i naiven u~esnik vo igrata koj, zaradi polesno doveduvawe vo situacija na gubitnik ne taka retko vo tekot na igrata, od strana na opredeleni izmamnici, se naveduva duri i kon konzumirawe na alkohol ili 1418

Ibid, str. 78-79. Onoj koj izgubil doverba vo sopstvenite sili, veli natamu Kajoa, doa|a vo situacija da mora da veruva vo sudbinata. Preteranata grubost na natprevaruvaweto go obeshrabruva pla{liviot i go naveduva da se potpre na sopstvenite sili. So poznavawe i so koristewe na mo`nostite koi mu gi pru`a neboto, toj se obiduva da dobie satisfakcija za koja se somneva deka }e ja postigne so sopstveni re{enija, so naporna rabota, so trpenie i trudoqubivost. Namesto da ostane uporen na neblagodarnata rabota, toj pobrzo se obra}a kon kartite i zvezdite tie da go izvestat za momentot pogoden za negoviot potfat. Na toj na~in sueverieto se manifestira kako iskrivenost, t.e. primena na realnosta na ovoj princiop na igrata, aleata koja se sostoi vo toa ni{to da ne se o~ekuva od sebe samiot tuku se da mu se prepu{ti na slu~ajot. Ibid, str. 81.

778

mu se podmetnuvaat opojni sredstva i drogi. [to se odnesuva do dejstvijata na pomaga~ite vo izmamni~kiot komar, nivnata uloga mo`e da bide povekestrana: u~estvo vo igrata samo zatoa da se ostvari potrebniot broj na igra~i, organiziraat sredbi, dogovaraat termini i prostor za komar, pronao|aat potencialni `rtvi, vr{at obezbeduvawe na izmanikot (telohtraniteli) i sl. 3. Naj~estite i osnovni izmami kaj igrite so kocki se vr{at so upotreba na prepraveni kocki koi se izraboteni od stru~no lice ili od samiot izmamnik. Prepravaweto na kockite se sostoi vo nivno prilagoduvawe postojano da davaat nepovolna ili povolna kombinacija. Prviot vid na takvite kocki ve{to í se podmetnuvaat na `rtvata vo tekot na igrata, a vtoriot se koristi od samiot izmamnik. Zamenata na kocki~kite se vr{i pri nivnoto frlawe od raka ili od ~a{ka so koristewe na izve`bani tehniki (manipulacii) i takvo povedenie {to go odvlekuva vnimanieto na protivnikot. Vo tie dejstvija na zamena na vistinskite i prepravenite kocki, vsu{nost, se sostoi i samata komarxiska izmama. [to se odnesuva do igrite so karti mo`e slobodno da se ka`e deka kaj niv denes se razvieni najgolemiot broj na izmamni~ki dejstvija koi vo osnova mo`at da se podelat na slednive: 10 prepoznavawe na karti, 20 davawe znaci vo tekot na igrata, 30 izmami so pomo{ na staklo ili ogledalo, 40 "pakuvawe" na karti i 50 izmami pri transportiraweto na kartite. 10 Prepoznavaweto na kartite pretpostavuva prethodno planirana upotreba na prikladni karti koi od strana na u~esnikot se predlo`eni za samata igra ili dopolnitelno se vneseni vo nea. Vo ovoj slu~aj se raboti za prepoznavawe na kartite ottamu {to izmanikot prethodno gi obele`il na na~in {to samo toj i eventualno negoviot partner mo`e da gi prepoznae. Na~inite na prethodnoto odbele`uvawe na kartite mo`at da bidat najraznovidni. Naj~esti na~in na nivno odbele`uvawe se sostojat vo: uboduvawe (so koristewe na tapa igla); sozdavawe na ispup~enija na pozadinata na kartata (so pritisnuvawe na prednata strana na kartata na nekoj ostar predmet prethodno natopen vo vosok); zagrebuvawe na rabovite od kartite (so koristewe na `ilet); sozdavawe rapavi mesta na zadnata strana na kartite (brusewe so prav od sin kamen); stavawe to~ki ili linii na {arite ili crte`ite, nanesuvawe boja ili bezboen lak, kako i izbleduvawe ili zasen~uvawe na oddelni delovi na zadnata strana na kartite; so potsekuvawe na rabovite na kartata (bezotirawe) pa duri i nanesuvawe na fosfor i drugi posebni hemiski supstancii nevidlivi so golo oko koi me|utoa izmamnikot mo`e lesno da gi zabele`i samo so koristewe na posebno izraboteni dioptrii. Sistemot na znakovi {to pri odbele`uvaweto se nanesuvaat na zadniot del od kartite naj~esto se izmisleni i zavisat od imaginacijata i mo}ta za percepcija na izmanikot i eventualno na negoviot so779

u~esnik vo igrata. Samite znaci podocna izmamnikot gi prepoznava so pomo{ na ~uvstvoto za dopir ili vid pri {to ~estopati za toa mu se neophodni i posebni uslovi - mestopolo`bata na drugite u~esnici vo igrata i osvetlenosta na prostorijata. Mo`en i mnogu ~est e me|utoa i slu~ajot igrata da zapo~ne so sosema novi ispravni karti koi izmamnikot }e gi odbele`i i ottamu }e gi prepoznava vo tekot na samata igra. Toa se pravi na na~in {to izmamnikot sekoja karta {to }e pomine niz negovite race vo tekot na igrata (a toa e slu~aj so site karti po samo nekolku nivni delewa) so pomo{ na prstot (svitkuvawe) ili noktite (grebnuvawe) }e ostavi mal no, za nego vidliva traga na odreden del od zadnata strana na kartata. Prepoznavaweto na kartite od strana na iskusni komarxii spored nesovr{enosta na {arite i boite koi se izraboteni na zadnata strana na oddelni karti, {to uspeal da gi zabele`i vo tekot na samata igra, iako za nego pretstavuva zna~itelna prednost za ishodot vo natamo{nata igra, ne pretstavuva komarxiska izmama, tuku ume{nost na koja treba da smeta sekoj u~esnik koj se vpu{ta vo igrata. 20 Davaweto znaci vo tekot na igrata e izmamni~ko dejstvie koe pretpostavuva prethoden dogovor za sorabotka barem na dve lica od koi samo edno ili i dvete lica u~estvuvaat vo igrata. I ovie znaci mo`at da bidat najrazli~ni, pot~uknuvawe na soodveten na~in so noga, opredeleno dejstvie ili gestikulacija: davawe znaci so o~i ili so odreden broj trepnuvawa, davawe znaci so prsti,1419 pod{mrknuvawe so nos, soodvetno mrdawe na usnite, vegite, racete pa duri i so u{ite, so izgovarawe na odreden zbor sokrien vo podolga re~enica, so upa|awe vo razgovor, so potpevnuvawe na odnapred dogovorena pesna, so ~ukawe na moreozovata azbuka ili drugi izmisleni kombinacii, so dopirawe na opredeleni predmeti (ili nivno pomestuvawe ili stavawe vo opredelen red kako na primer, odlevo nadesno zapalkata, cigarite, penkalo), so dopirawe na delovi od liceto i teloto, so nasmevnuvawe, potka{luvawe, i bezbroj drugi znaci ili kombinacii od znaci . 30 Izmani~kite destvija {to se vr{at so pomo{ na staklo, ogledalo i drugi predmeti {to davaat odblesok mo`at da se podelat na ednostavni i slo`eni. Ednostavnite izmami se lesno voo~livi i so niv glavno se slu`at poniskorazrednite komarxii. Megu niv se pomesteni postavuvawe i gledawe vo staklo ili zatskrieno ogledalo koe se nao|a zad sou~esnikot. Slo`enite ili elitni izmami od vakov vid pretstavuvaat koristeweto na specijalno izraboteni prsteni ili drugi predmeti so mazna povr{ina, minijaturni ogledala ili lupi zamaski1419

Kombinaciite na poka`uvawe ili soodvetno pomestuvawe na prstite dodeka se dr`at kartite mo`at da bidat najrazli~ni. Dvajca ortaci vo igrata na primer mo`at da se dogovorat ako edniot od u~esnicite istakne eden prst od levata raka deka treba da mu se dofrli dama, a so prstite od drugata raka kakva treba da bide damata: pik, tref, karo ili herc, itn.

780

rani vo opredelen predmet {to voobi~aeno se dr`i i koristi vo tekot na igrata i obi~no se nao|a na masa (po principot najdobro e sokrieno ona {to ne e sokrieno), postavuvawe na precizno orientiran sistem na ogledala i sl. 40 Pakuvaweto na karti mo`e da se javi pri nivnoto me{awe, se~ewe i delewe (filirawe, redewe). Izmamni~koto dejstvie koe se sostoi vo opredeluvawe na rasporedot na kartite (doa|awe na nepovolni karti vo racete na protivnikot, a povolni karti vo racete na izmamnikot) pretpostavuva prehodno odbele`ani karti i izvonredna spretost na izmamnikot. Izmamnikot, vsu{nost, ne go me{a, odnosno presekuva ve}e od nego prethodno podeseniot redosled na kartite, taka {to izmamata go opfa}a samoto ne me{awe odnosno ne se~ewe na kartite pred nivnoto delewe. Pakuvaweto na kartite pri delewe (`onglirawe, filirawe, fila`) se sostoi vo toa {to izmamnikot so odnapred istrenirani slo`eni dejstvija, spretno go vlijae vrz nivniot redosled. Samoto dejstvie se sostoi vo naizmeni~no delewe na gornite ili dolnite karti od {pilot, odnosno vo zadr`uvawe za sebe na prethodno podredenite ili momentno prepoznaenite karti.1420 50 Izmamite po pat na transportirawe na karti se dosta ~esto dejstvie vo komarxiskite igri. Toa dejstvie isto taka pretpostavuva zavidno nivo na ve{tina i ume{nost vo manipuliraweto so kartite no, i namalena vnimatelnost na ostanatite u~esnici vo igrata. Izmamata se sostoi vo povlekuvawe na edna ili pove}e odbrani karti od {pilot i nivno vra}awe vo igrata vo onoj moment koga toa za izvr{itelot na izmamata e najpogodno. Poprimitiven oblik na ovaa izmama e davaweto pogolem broj karti od propi{aniot so pravilata na konkretnata igra za potoa da se vr{i izbor me|u niv, a vi{okot nezabele`ano se vra}a vo samiot {pil ili vo igrata. Na~inite na izvr{uvawe na transportirawe na kartite isto taka se mnogubrojni i zavisat od imaginacijata i ume{nosta na u~esnikot {to ja vr{i izmamata. Oddelni izmamnici od ovoj vid se tolku ve{ti {to vo tekot na igrata mo`at da go zamenat duri i celiot {pil so koj zapo~nala igrata so nov odbele`an {pil na karti. Od komarxiskata praktika se zabe`ani i opredeleni izmami kaj ruletot. Takvite izmami od strana na u~esnicite vo prv red se odnesuvaat na falsifikuvawe na `etonite, a od strana na prireduva~ite na igrite vo tehni~ko podesuvawe na samiot aparat {to go so~inuva ruletot da go zadr`uva top~eto na opredeleni broevi. 1420

"Igra~ot koj filira se prepoznava spored toa pri deleweto neprekinato gleda vo kartite {to gi dr`i vo raka. Toa obi~niot igra~ nikoga{ ne go pravi. Ako se zabele`i deka delitelot neprekinato zjapa vo kartite {to gi deli toga{ e re~isi sigurno deka toj e izmanik. Da se doka`e deka nekoj mami vo igrata najprvin treba da se utvrdi dali kartite se ozna~eni. A toa ne e ednostavno." Gizycki, J. i Gorny, A, op. cit. str. 378.

781

Profesionalnite komarxii kaj nas so pomo{ na kocka naj~esto igraat barbut, a so karti nekoja od slednive vidovi igri: munte, ajnc, poker, {laga, darde, klapka, ferbuqa (ferbal), {naps i raubu.1421 4. [to se odnesuva do karakteristikite na izmamnikot pri komar vo literaturata se tvrdi deka stanuva zbor za li~nost koja naj~esto e so natprose~na inteligencija, li~nost koja ne uspeala da ostvari povisoko obrazovno nivo.1422 Toa se obi~no izvonredno spretni, rafinirani i lukavi poedinci koi `iveat na marginite na socijalnata zaednica na koja í pripa|aat. Naj~esto se raboti za lica bez zanimawe i bez postojana vrabotenost. Vo nivnata li~na istorija ~esto mo`e da se najdat `ivotni proma{uvawa i serii od neuspesi od najranata mladost, indolentnost i neistrajnost vo prifa}aweto i zadr`uvaweto na edna profesija. Tie se nestabilni, povr{ni i hedonisti~ki nastroeni i so ogled deka ne se zadovoluvaat so voobi~aenite prihodi vo `ivotot, so izmamni~kiot komar vo prv red se stremat da dojdat do golema materijalna korist {to }e im ovozmo`i podolgi periodi na bezgri`en `ivot. Najgolemiot broj od ovie lica se od ma{ki pol i na starosnata grupa me|u 30 i 50 godini. U~estvoto na pomladi luge i starosnata kategorija nad 50 godini vo ovoj vid na kriminalitet, e zanemarlivo {to e i razbirlivo so ogled na nivnoto neiskustvo (nedostig na predznaewa i uve`banost), odnosno otapenost na ~uvstvata i namaluvawe na sposobnosta za izveduvawe na opredeleni tehni~ki operacii i psiholo{ko gradewe na strategijata na igrata (pomnewe, blefirawe, navlekuvawe na `rtvi i sl.). Nakratko, vo izmani~kiot komar nema mesto za nedou~eni i amateri i samo najve{tite i najtalentiranite izmamnici uspevaat da istraat vo ovoj zanaet vo koj e naglasena konkurencijata i isklu~itelo ostra prirodna selekcija.1423 Pred izmamnikot ako ne e po~etnik, ne mo`e nikoj da se so~uva. Izmamnikot ima mnogu srodni crti so ma|ioni~arot, no i drskost i nadarenost so mo} za percepcija. Toj mo`e da go privle~e celoto vnimanie na partnerot vo igrata za da gi prikrie svoite dvi`ewa.1424 4. Vo sociopatolo{kata i kriminolo{kata literatura ~esti se zboruva za komarot i negivata povrzanost so kriminalitetot. Takvata 1421

Vodineli}, V. i Aleksi}, @. Kriminalisti~ka metodika (skripta), Centar za obrazovanie na kadri za bezbednost i op{testvena samoza{tita "Elisie Popovski - Marko, Skopje i Fakultet za bezbednost i op{testvena samoza{tita, Skopje, 1988, str. 185. 1422 Komarxiite izmamnici mo`at da se opi{at kako ve{ti i podvi`ni luge koi vo svojata mladost ni{to ne rabotele, vo `ivotnata borba do`iveale slom, mrzlivi se za ~esna rabota, premnogu ~udno nastroeni, nestrplivi vo nema{tina i dostatno nesovesni na drugite da im odzemat srazmerno na nivnata lekovernost i nestrplivost. Ibid, str. 182. 1423 Jani}, D. op. cit. str. 226. 1424 Vodineli}, V i Aleksi}, @. op. cit. str. 186-187.

782

povrzanost vo prv red se bara ottamu {to komarot pretstavuva grani~en oblik me|u sociopatolo{ka pojava i kriminalno odnesuvawe i kako takov pogodna osnova za javuvawe na redica pojavni oblici na sociopatolo{ki i kriminalni povedenija. Takvata povrzanost najprvin se bara i sogleduva vo posrednoto i neposrednoto vlijanie na komarot vrz drugite oblici na socijalnopatolo{kite pojavi kakvi {to se: alkoholizm, prostitucija, uni{tuvawe na semejniot `ivot, psihofizi~ko i du{evno propa|awe, otapuvawe na ~uvstvoto za po~ituvawe na moralnite i socijalnite normi i sl. Vo objasnuvaweto na ovaa povrzanost logikata na zdravorazumskite razmisluvawa najprvin e pomestena vrz okolnosta deka kaj golem broj lica komarot e va`na faza vo steknuvaweto na devijantna kariera. Vakvite zaklu~oci se zasnovaat vrz nedovolno empiriski potvrdenata realnost, a ~estopati, za `al duri i vo otsustvo na bilo kakvi empiriski pokazateli, deka me|u komarxiite ~esto se sre}avaat lica skloni kon vr{ewe na asocijalni povedenija, prekr{oci, osudeni lica i lica koi se vo neposreden kontakt so svetot na kriminalcite i deka ottamu za niv opredelena doza na sigurnost mo`e da se tvrdi deka }e se oddadat na devijantni povedenija i kriminal. I obratno, deka komarot ~esto e dominanten model na koristewe na vremeto na licata koi se skloni na asocijalno i antisocijalno odnesuvawe, osobeno na profesionalnite kriminalci koi se pripadnici na organizirani kriminalni zdru`enija. Vo potkrepa na seto toa se obvinuvaat duri i mestata kade {to se igra komar. Vo toj kontekst se veli deka tie po pravilo pretstavuvaat prostor kade {to koncentracijata na lica so doka`ani ili latentni kriminalni odnesuvawa e najgusta i deka brojot na takvite lica na tie mesta znae da bide nadreden nad brojot na site ostanati lica.1425 Na terenot na poizrazena op{testvena {tetnost kako za poedinecot taka i za op{testvoto le`i neposrednata i posrednata povrzanost na komarot so ostanatite oblici na krimninalnoto povedenie. Vo 1425

"Kriminogenosta na mestoto kade se igra komar, poto~no komarot kako protivpravna dejnost, e od kauzalen tip i direkten model na deluvawe: licata koi ne bi pristapile kon izvr{uvawe na krivi~no delo koga ne bi do{le vo kontakt so komarxiskata aktivnost, pod nejzino vlijanie pristapuvaat kon nivno izvr{uvawe. Osnovnite modeli na kauzalnost na ovie modeli se dva: op{toto slabeewe na moralnite, eti~kite i op{testvenite normi {to e evidentno vo komarxiskite aktivnosti, a se odnesuva na op{tata dejstvitelna stvarnost za nevr{eweto na krivi~ni dela i odbegnuvawe na kriminalnoto povedenie, i direktna kauzalnost na vpu{tawe vo kriminalitet poradi pri~insko - posledi~nite vrski, kade {to, po pravilo, se javuva edna grupa na krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe e vo neposredna funkcija na komarot (imotni delikti zaradi pribavuvawe sredstva za komar, oddavawe na prostitucija, oddelni formi na nedozvolena trgovija, trgovija so narkotici itn.). Janji}, D. op. cit. str. 257- 258.

783

ovaa smisla komarot mo`e da bide inicijalno - po~etno krivi~no delo, a mo`e da pretstavuva i pri~ina za izvr{uvawe na prethodnoto krivi~no delo. Odnosite {to ja potkrepuvaat ovaa povrzanost glavno se istite onie relacii {to ja objasnuvaat prethodnata vrska me|u komarot so socipatolo{kite povedenija. Spored Milutinovi}, povrzanosta na komarot i kriminalitetot doa|a do izraz vo razni pojavni oblici. Toj e povrzan so kra`bi, razbojni{tva i drugi sli~ni dela koi osobeno se javuvaat vo vreme koga doa|a do pogolemi gubitoci na pari na komar. Komarot ~esto se istaknuva kako va`na faza vo stekuvaweto na "kriminalna kariera". Istra`uvawata poka`uvaat deka biografiite na mnogu kriminalci go sodr`at i nivnoto profesionalno zanimavawe so komar. Od redot na komarxiite se regrutira poseben tip kockar - izmamnik, koj so razni ma|ioni~arski i drugi trikovi, t.e. na izmamni~ki na~in, zema pari od naivniot svet. Tuka doa|a i korumpiraweto na bankarski ~inovnici, javni slu`benici i na policijata, koe osobeno go prezemaat organizatorite na komar {to poseno e karakteristi~no za ilegalniot komar vo nekoi zapadni zemji.1426 Spored drugi avtori komarot e `eri{te na redica drugi krivi~ni dela, pretstavuvaj}i nivna pojdovna to~ka. Tuka, osobeno doa|aat predvid delikti so golem obem na izmama. Kriminalisti~ki gledano, komarot so niv e vo najblisko srodstvo, kako vo pogled na samoto delo taka i vo pogled na li~nosta na izvr{itelot. Na kartite za igrawe le`at moralni ne~istotii, nesre}a, a ponekoga{ i krv. Igra~ite vo pogolem broj slu~ai pripa|aat na krugovite od koi se regrutiraat lihvari, izmamnici, jataci, falsifikatori na ispravi i pari, lica koi dozvoluvaat da gi izdr`uvaat prostitutki ("relipteri"). Vo komarxiskata atmosfera spa|aat: ubistva, telesni povredi, izmami, kra`bi, potkup, la`no svedo~ewe. Komarxiite ja gubat tatkovinata i lesno stanuvaat sorabotnici na razni {piunski slu`bi. So pravo na komarxiite im se pripi{uvaat sposobnostite za te{ki krivi~ni dela. Strasta za igra raste so sekoj akt na komar, bez ogled dali donesuva zaguba ili dobivka. Koj se predal na komarot navistina mu se prepu{til na demonot na uni{tuvawe. Vra}aweto na komarxijata vo op{testvoto (negovata resocijalizacija) e izvonredno te{ko. Vo po~etokot na ovaa psihi~ka zaraza kolku i da e kulturen, talentiran i so konstruktivni nameri u~esnikot mo`e celosno da se izmeni vo ista mera vo koja }e go obzeme strasta. Toa }e dovede do raspa|awe na negovata moralna li~nost. Kaj nego postepeno }e se gubat site kulturni interesi, toj ponatamu }e `ivee samo za komarot. Vakvite i drugi uka`uvawa za povrzanosta na komarot i kriminalitetot postojano se prisutni vo kriminolo{kata literatura. Vrz niv nesomneno deka treba da se pomesti opredelen interes i kon niv da se ima poseriozen pristap. 1426

Milutinovi}, M. op. cit. str. 378

784

Nadovrzuvaj}i se na ka`anoto smetame deka glavnite vrski na komarot mo`at da se najdat so vr{eweto slednite krivi~ni dela: imotni delikti, zakani i uceni, oddelni formi na nedozvolena trgovija i organiziranite vidovi na kriminalitet. 10 Komarot i imotnite delikti. Za komarot slobodno mo`e da se ka`e deka dominantno e povrzan so site vidovi na imotni delikti kade so izvr{uvaweto na krivi~noto delo vo prv red se pribiraat sredstva neposredno nameneti za samoto igrawe komar. Pojavnite oblici na tie dela se razli~ni i ne mo`e da se ka`e deka nekoi od niv se poza~esteni vo odnos na ostanatite. Stanuva zbor za krivi~nite dela kra`ba, razbojni{tvo, zloupotreba na slu`bena polo`ba, falsifikuvawe, uni{tuvawe na slu`beni ispravi, pronevera, zatajuvawe i sl. Site ovie dela se povrzani so komarot so ogled na toa {to so niv se pribavuvaat materijalni sredstva koi vo zna~itelna mera gi nadminuvaat redovnite prihodi na najgolemiot broj na komarxiite. Niv im e potreben postojan priliv na pari za{to po samata priroda na komarot vo nego naj~esto se gubi. Site onie {to se vpu{taat vo komar so isklu~ok na mal broj profesionalni komarxii - izmamnici se prisileni kon iznao|awe dopolnitelni sredstva za u~estvo vo komarot. Nivnite po~etni gubitoci na komar najprvin se nadomestuvaat so proda`ba na podvi`ni i nepodvi`ni predmeti od sopstveniot imot ili imotot na svoite bliski (roditeli, sopru`nik i sl). Me|utoa, koga toa o~igledno ne e dovolno, golem broj od strastvenite komarxii znaat da posegnat i kon vr{ewe na krivi~ni dela so koi istovremeno sakaat da ja nadomestat zagubata vo igrata kako i imotot koja vo me|uvreme drasti~no go raskr~mile. 20 Komarot i vr{eweto zakani i uceni. Zakanite i ucenite pretstavuvaat postojani pridru`nici na nedozvolenite formi na komarot {to prete`no gi vr{at onie lica {to zaradi komarot i vo vrska so komarot vo zna~itelna mera gi izgubile svoite moralni i socijalni ~uvstva. I ovie krivi~ni dela po prvilo se vrzani so nemo`nosta da se dojde do sredstva za komar i ve}e napravenite komarxiski dolgovi. I ovaa hipoteza od ve}e navedenata pri~ina vo na{eto istra`uvawe ne mo`e{e nitu da ja doka`e nitu da se negira. 30 Komarot i nedozvolenata trgovija. Nesomneno e deka i brojnite oblici na nedozvolena trgovija, trgovijata so droga, preprodavaweto na umetni~ki predmeti, pa duri i proda`ba lu|e i otstapuvawe na maloletni deca, proda`bata na stopanski, dr`avni i voeni tajni, se zasnovaat na ve}e poso~enite pri~inskoposledi~ni odnosi i ottamu ne baraat nekoi posebni objasnuvawa. Na ova mesto e dovolno samo nivnoto odvojuvawe i istaknuvawe kako edna od po~estite virtuelni povrzanosti na relacijata komar - kriminalitet. 40 Komarot i organiziraniot kriminalitet. Vo dene{ni uslovi vo dobar del od svetot prireduvaweto na komarxiskite aktivnosti naj~esto e vo racete na organiziranite grupi na kriminalci. Vpro~em, 785

nesporen fakt e deka vo sovremeniot svet najorganiziranite oblici na kriminalni zdru`enija kako svoite glavni izvori na prihodi gi zasnovaat tokmu vrz komarot, prostitucijata i proizvodstvoto i proda`bata na narkoti~ni sredstva, a mnogu ~esto i vrz site niv zaedno. Vo taa smisla se izjasnuvaat mnogubrojni avtori, a nekoi od niv so sigurnost tvrdat deka komarot sepak e najplodnoto pole na organiziraniot kriminalitet.1427 Toa proizleguva ottamu {to organiziranite grupi ne samo {to go sobiraat glavniot prihod od legalno i ilegalno organiziranite kockarnici, tuku se steknuvaat i so ekstra profit preku pru`awe za{tita (reketirawe) na mestata kade se vr{at komarxiskite aktivnosti, od patronatot vrz pogolem broj profersionalni komarxii-izmamnici, od zelena{kata kamata koja se dobiva na parite pozajmani za u~estvo vo igrata komar ili za vr}awe na komarxiskite dolgovi i od brojni drugi aktivnosti koi posredno ili neposredno se povrzani so komarot, oblo`uvaweto pa duri i so igrite na sre}a. Spored Eliot, komarot e verojatno najrasprostraneta od site zabraneti dejnosti, glavno ottamu {to postojano gi privlekuva svoite `rtvi. Tie posakuvaat da dobijat ne{to za ni{to i pokraj faktot {to komarxijata retko dobiva. Komarot istovremeno e tesno povrzan so alkoholnite pijaloci, so prohibicijata i so zabranetata proda`ba na narkoti~ni sredstva. Ovie dejnosti se tesno povrzani, barem vo podzemjeto na gradovite.1428 Vo ova smisla se osobeno {tetni organiziranite oblici na komar. Kriminalnite grupi od ovoj vid za vreme na prohibicijata rabotele kako krium~ari na alkoholi pijaloci, dodeka denes svojata aktivnost gangsterite glavno ja prenesoa na planot na komarot so istovremeno vr{ewe na golemi aktivnosti vo oblasta na hotelierstvoto, restoranite i drugite so zakon dozvoleni preprijatija. Del od ovie grupi vo luksuzni odmorali{ta ~esto prilo`uvat zna~itelni 1427

"Krupnite kriminalci re~isi sekoga{ se prisutni vo kockarnicite i komarxiskite mesta vo koi organiziraat kriminalni aktivnosti. Organiziraniot komar ~esto slu`i kako sprega me|u politi~arite, javnite ~inovnici i kriminalcite, kade se razviva korupcija vo golema mera. Taa sprega osobeno do{la do izraz vo SAD, kade{to organiziraniot komar stoi pod kontrola na gangsteri i reketari koi se slu`at so poznati metodi za pru`awe na za{tita, eliminirawe na konkurencijata i opozicijata, iznajmuvawe na komarxiski aparati koi donesuvaat golemi prihodi i koi imaat zna~aen efekt vo trgovijata, i kade{to organiziraniot komar dobiva karakter na ilegalno organiziran biznis. Milutinovi}, M. op. cit. str. 378. 1428 Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, op. cit. str. 133. Vo ovaa smisla, veli natamu Eliot, opasnostite od komarot vo prv red se odnesuvaat na "`oltokquncite," onie koi vlo`uvaat pari so tolku malku izgledi za dobivka. Profesionalniot komarxija vsu{nost retko igra komar. So trikovi, izmami, "pakuvawe" na karti so podesen komar itn. toj gi podesuva igrite "na sre}a" vo svoja korist. str. 140.

786

iznosi vo korist na mesnite dobrotvorni ustanovi kako {to se Crveniot krst i dr. So toa sozdavaat svoi sopstveni "op{testveni vrski" i obezbeduvaat opredelena trpelivost na onie lu|e koi se zainteresirani da dobroto na zaednicata.1429

3.6. Op{tetsvena reakcija 1. Site zakoni koi pravno gi reguliraat ili zabranuvaat opredelenite vidovi dejnosti kako krivi~ni dela toa go pravat ottamu {to postoi op{ta soglasnost deka takvoto povedenie e {tetno za op{testvoto. [tetata od komarot, kako {to pove}epati imavme prilika da vidime, e vo toa {to profesionalnite komarxii gi iskoristuvaat onie koi gi primamuvaat vo igrata komar i gi li{uvaat od parite za koi tie ne dobivaat ni{to kako protivvrednost. Obi~no lugeto koi najmalku mo`at da podnesat da gi zagubat svoite pari najpove}e se eksploatirani. Od op{testven aspekt, najgolemiot broj igri na sre}a mo`at da se ozna~at kako oblik na izmama.1430 Nakratko, site op{testva vo istorijata na civilizacijata negativno go vrednuvale komarot opredeluvaj}i go kako kontrakulturna pojava, a negovite u~esnici kako kontrakulturna grupa. Ottamu, vo site op{testva komarot bil tretiran kako negativna pojava koja im se sprotivstavuva na interesite na op{testvoto, na negovite idei, osnovni na~ela i pravila na povedenie. Takviot odnos kon ovaa pojava sekoga{ bil potkrepen i so vrednosniot stav na javnosta deka komarot e bolest, bolna strast, grev, porok, ili patologija koja ja zarobuva ~ovekovata imaginacija i tvore~ka inicijativa. Nasproti vakvite stojali{ta stojat onie razmisluvawa {to glavno gi priznavaat negativnite strani na komarot, no ne se uvereni vo mo`nosta lesno da se iskoreni ova op{testveno zlo i ottamu predlagaat drugi sredstva za spas od negovite negativni posledici. Od tie dva pola na razmisluvawe vo vrska so pravnoto regulirawe na komarot, vo literaturata se iskristazizirani tri osnovni stavovi. 2. Prviot stav e naso~en kon zabrana na komarot: komarot ne treba da se legalizira. Spored ova mislewe komarot ima {tetno vlijanie na lugeto, na nivniot moral, na izvr{uvaweto na obvrskite sprema semejstvoto i op{testvenata zaednica i ottamu treba da se zabrani. Vo potkrepa na ova, natamu se veli, deka profesionalniot komar i profesionalnata izmama na komar se mo{ne bliski iako prvata pojava e mo`na i bez vtorata.1431 Od iskustvo, zagubite se pravilo kaj pasioni1429

Vidi: ibid. str. 133. Ibid, str. 134. 1431 Protivnicite na legalizacijata istaknuvaat deka komarot kako i site igri na sre}a se naso~eni na {teta na u~esnicite na komarot, deka site sistemi na kockawe se podeseni taka {to matmati~kata vrednost im odi vo prilog na sopstvenicite i organizatorite na komarot, deka u~esnicite imaat 1430

787

ranite igra~i. Tie ne umeat da izlezat od igrata vo momentot koga dobivaat. Natamo{na opasnost na profesionalniot komar se gleda vo toa {to vo sekoja igra svojstvena e `elbata za izmama. Komarot gi podgotvuva slabite lu|e za izmama. Koga edna{ }e se razgori strasta za igrawe, a se javi nu`da, u~esnikot ~esto }e se trudi so site dozvoleni i nedozvoleni sredstva "samo malku da ja ispravi svojata sre}a." Od komarot do izmamata na komar e samo eden mal ~ekor. Posebnata privle~nost na hazardnite igri odamna e predmet na kriminolo{ko - psiholo{kite istra`uvawa. Niv gi sledat intenzivni efekti: strast, nade`, ~uvstva, napnatost i olesnitelno iznenaduvawe. Tie se posilni odo{to kaj koja bilo druga igra. Hazardot e borbena igra. U~esnikot ja predizvikuva "sudbinata." Komarot vo sebe nosi tendencija na ve~no traewe zaradi ~uvstvoto na u`ivawe. Postoi op{to psihi~ko pravilo deka ~ovek, nesvesno i svesno nastojuva ne samo da go predizvika tuku i {to pove}e da gi prodol`i prijatnite sostojbi.1432 Ottamu, op{testvoto e povikano da go suzbiva komarot kako sociopatolo{ka pojava isto kako i alkoholizmot, narkomanijata, prostitucijata i drugite asocijalni povedenija. Glavnata pri~ina za toa se nao|a i vo okolnosta deka komarot e nepo`elna pojava vo op{testvo vo koe taa pretstavuva parazitska dejnost koja{to izleguva od ramkite na zabavata i razonodata i se zasnova vrz steknuvawe pari na sre}a. Stavovite na protivnicite na legalizacijata na komarot nao|aat na {iroka podr{ka, no te{ko e da se opredeli {to preovladuva vo svetot, so ogled deka se javuvaat brojni nevoedna~enosti ve}e kaj obidot poprecizno da se razgrani~at vidovite na igrite koi bi bile komarxiski i kako takvi zabraneti, od onie za koi ne bi imalo mesto vo taa grupa, veli Vasilievi}. Nesporno e, veli natamu ovoj avtor, deka re~isi vo site zemji e dozvolen organiziraniot oblik na hazardni igri, deka toj im donesuva dobri prihodi na dr`avite, kako i deka nekoi igri na sre}a (na primer sportskite oblo`uvawa, lotariite) so razrabotka na sistemi za u~estvo vo niv, vlo`uvaweto na golemi pari~ni sredstva, mesteweto na rezultatite itn. se pretvoraat vo komar od zna~itelni razmeri.1433 3. Vtoriot stav e radikalno sprotiven na prviot - komarot treba da se legalizira. Privrzanicite na ovoj stav istaknuvaat deka ne postojat mo`nosti komarot kako op{testveno zlo da se iskoreni i ottamu predlagaat negovo legalizirawe kako najkorisno re{enie. Taka, spored eden avtor, vo SAD za vreme na triesetite godini na mimali {ansi za dobivka, deka komarxiskata aktivnost ~esto se zasnova vrz falsifikati, izmami i sl, deka e povrzana so zgolemuvaweto na kriminalitetot, deka nejzinata legalizacija vodi kon degradacija na zdraviot moral i, na kraj, kon poni`uvawe na celata civilizacija. Milutinovi}, op. cit. str. 377. 1432 Vodineli}, V. i Aleksi}, @. op. cit. str. 180 1433 Vasilijevi}, A, V. op. cit. str. 93

788

natiot vek dr`avite koi vo toa vreme bea organizirani vo najgolem del donele zakoni koi go zabranuvale igraweto komar: Wujork, Masa~usets i Pensilvanija bea prvite dr`avi koi usvoile takvo zakonodavstvo. Me|utoa, zakonite ne mo`at da zagarantiraat deka komarot }e prestane da postoi. Tie samo go pravat nezakonit i na komarxiite im davaat silen pottik da gi pominat granicite.1434 Deka komarot ne mo`e da se iskoreni i deka negovata legalizacija pretstavuva najkorisno re{enie se izjasnuvaat i drugi kako amerikanski (na pr. Xonson,1435 Barns i Titers,1436 Higins1437) taka i drugi kriminolozi od site prostori.1438 Privrzanicite na legazlizacijata na komarot natamu istaknuvaat deka komarot ne mo`e da se suzbie so ogled na toa deka kaj mnogumina se razvieni naviki i sklonosti vo taa nasoka, deka komarot se odr`uva i pokraj negovoto duri i ostro progonuvawe, deka zabranata doveduva do sprotivni efekti, odnosno do pojava i razvivawe na negovite ilegalni formi, kako i toa deka legaliziranite formi na komar í nosat zna~itelni prihodi na dr`avata od koi taa ne mo`e da se otka`e. 4. Tretiot stav se javuva kako kompromisno re{enie na prethodnite dva stava. Toa e me{ovit sistem spored koj treba da se dozvoleni samo opredeleni organizirani formi na komarot, a da se zabranat site vidovi koi se grani~at so profesionalizmot, izmamni~kite vidovi komar i naveduvaweto drugi lica na komar. Toj stav e prifaten vo najgolemiot broj na dr`avi me|u koi i vo na{ata. Pritoa, kako {to ispravno naglasuva Vasilijevi}, mora da se ima vo vid deka me{ovitiot sistem e izvor na mnogu sprotivnosti i deka vo osnova ima nepovolno vlijanie vrz usilbite koi se vlo`uvaat vo smisla kolku - tolku 1434

Vo najgolemiot broj dr`avi vo SAD, veli natamu Eliot, komarot e zabranet so toa {to vo dr`avata Nevada u{te od 1931 godina e dozvolen. Eliot, M. op. cit. str. 134 1435 Johnson, E. Crime Corection and Society, Homewood, Illinois, 1964, str. 304. 1436 Barnes, Harry Elmar and Teeters, Nagly K. New Horizons in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961, str. 29-37. 1437 Higgins, Fitzpatrick, Criminology and Crime Prevention, Milwauke, 1958, str. 128. 1438 ...Hazardnite igri vo na{ite sega{ni priliki ne e mo`no po kratok pat da se zabranat so ogled na toa deka zakonodavecot mora sekoga{ da prezema svoi merki uva`uvaj}i ja postoe~kata sostojba, postojniot prose~en stepen na op{testvena svest bez ogled na toa dali ovaa svest spored sfa}aweto na poedincite i grupite koi gi formiraat pravnite normi e korisna ili {tetna za po{irokata op{testvena zaednica i za poedincite koi se oddavaat na hazardot. Brinc ,F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti njihovog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446.

789

da se otstranat {tetnite posledici na igraweto komar.1439 Na{ata zemja se pomestuva vo zemjite koi so odredeni ograni~uvawa vo zakonodavnopravna smisla go zabranuvaat komarot, so toa {to kako isklu~ok se dopu{ta postoeweto na opredeleni organizirani oblici od vidot na lotarii, loto, sportska prognoza i kazina. Pokraj zakonskoto regulirawe na komarot, protiv ovaa {tetna pojava na{eto op{testvoto se bori i so sproveduvawe na opredelena kaznena politika koja se sostoi vo gonewe, izrekuvawe i izvr{uvawe na krivi~ni sankcii i resocijalizacija na prestapnicite. Politikata na gonewe zakonodavecot, vo prv red, ja opredeluva preku trajna podelba na deliktite na krivi~ni dela i prekr{oci. Me|u ovie dva vida na delikti postoi kvalitativna razlika {to proizleguva i od navedenite poimi. Taka, krivi~noto delo e op{testveno {tetno delo ~ii obele`ja se opredeleni so krivi~niot zakonik, a prekr{ocite se povredi na javniot poredok utvrdeni so zakon za koi se predviduvaat administrativni kazni i merki na bezbednost. Moj stav e deka treba re{itelno da se napu{tat site podra~ja na inkriminirawe koi ja nemaat za kriterium op{testvenata {tetnost, antisocijalniot karakter na povedenieto i, ako e potrebno, za toa da se baraat kako zamena drugi modeli i intervencii, vo demokratskoto op{testvo poedincot da ima {iroki slobodi, bez da im na{tetuva na drugite, da go izbira svojot na~in na `ivot, i vo vrska so toa negovite eventualni sudiri so op{tiot moral, so dobrite obi~ai i sl, ne treba zadol`itelno da bidat predmet na krivi~nopravna intervencija. Ottamu, potrebno e da se preispitaat delata vo oblasta na semejnata za{tita i javniot moral (osobeno delata vo vrska so pornografijata i prostitucijata, seksualni vrski so maloletnici, inkriminacii vo vrska so pometnuvaweto, toksikomanijata, alkoholizmot, komarot i sl.). 4. PROSTITUCIJA I KRIMINALITET

4.1. Poim i pri~ini na prostitucijata 1. Prostitucijata pretstavuva op{testveno negativna pojava koja se sostoi vo za~esteno stapuvawe vo ramnodu{ni seksualni odnosi na lica od `enski pol so slu~ajni minuva~i od ma{ki pol koi, od kakvi i da e pri~ini, se zainteresirani za takviot seksualen odnos vrz ~isto komercionalna osnova. Taa vo su{tina pretstavuva prodavawe na sopstvenoto telo za pari, no i zaradi steknuvawe so materijalni dobra ili uslugi, obi~no od strana na `enski lica.1440 Me|utoa, so ovoj 1439

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 93. Prostituiranoto lice koe re~isi sekoga{ e `ena (iako postoi mal broj na prostituirani ma`i koi nikoj ne gi goni), stapuvaat vo seksualni 1440

790

poim ednakvo se pokrieni i slu~aite koga vo zaradi seksualni odnosi se prodavaat ma`i na drugi ma`i (platen homoseksualizam) i `eni na drugi `eni (plateno lejzbejstvo). Pod prostitucija ne se podrazbiraat situaciite koga za nekoja od gorenavedenite vrednosti ne se prodava sopstvenoto telo, tuku sopstvenoto ~ovekovo dostoinstvoto (~esta). Ovaa pojava me|utoa voobi~aeno ima drugo ime - poltronstvo. 2. Pri~inite na prostitucijata vo prv red se od op{testvena priroda (nevrabotenost, te{ki materijalni priliki, ekonomskata zavisnost na `enata i nejzinata op{testvena neramnopravnost, nejzinata izlo`enost na pritisok i uceni od strana na soprugot, povozrasnite ~lenovi na semejstvoto ili drug podveduva~ da se zanimava so najstariot zanaet na svetot i sl.), me|utoa vo opredelen pomal broj slu~ai, mo`at da se najdat i vo sferata na fizi~kite i psihi~kite osobini na konkretnata li~nost (frigidnost, nimfomanstvo, izrazena povodlivost i sugestibilnost, `elba za lesna zarabotuva~ka, zabava i lagoden `ivot, lekovernost deka so prostitucija }e se dojde na filmsko platno ili mo`ebi do druga isklu~itela polo`ba, nagrada i sl.). Spored Kingsli Dejvis (Kingsley Davis, Prostitution, 1961) prostitucijata pretstavuva strukturalna potreba ~ii koreni le`at vo seksualnata priroda na ma`ot i `enata. Osnovnite pri~ini na prostitucijata se: institucionalnata kontrola na seksot, neednakviot stepen na privle~nosta me|u polovite i prisustvoto na ekonomski i op{testveni neednakvosti me|u klasite i me|u ma`ot i `enata. So ogled na ovie pri~ini, toj izvlekuva zaklu~ok, deka sî dodeka postojat ma`i koi barat `eni, }e postoi i potreba za prostitutkite. @enite, me|utoa ne se ekonomski obespraveni, tuku na ulica izleguvaat po sopstven izbor poradi bra~noto ograni~uvawe na seksualnosta. Tie stanuvaat prostitutki poradi dobrata zarabotuva~ka i seksualnoto u`ivawe. Za `enite koi fizi~ki u`ivaat vo odnosot koj go prodavaat, prostitucijata od ekonomska gledna to~ka se pribli`uva na situacijata vo koja se dobiva ne{to za ni{to. Negoviot kraen zaklu~ok e deka osposobenosta na pomal broj `eni da se gri`at za golem broj ma`i ima korisna funkcija, ottamu {to prostitucijata pretstavuva golemo olesnuvawe za armijata stranci, pervezni i fizi~ki odvratni poedinci.1441 vonbra~ni odnosi poradi zarabotuva~ka. Nejziniot (ili negoviot) soou~esnik pla}a za soglasuvaweto kon seksualna prisnost. I dvete strani se vinovni za blud, me|utoa spored funkcioniraweto na zakonite vo ovaa zemja, obi~no se kaznuva samo podveduva~ot, a kupuva~ot redovno proa|a bez kazna. Vidi: James, T. Prostitucija, Izbor, Zagreb, 1958, str. 466-478. 1441 Dejvis poa|a od pretpostavkata deka kontrolata na ~ovekovite nagoni e osnoven uslov za razvoj na op{testvoto. Taa kontrola ja vr{at instituciite na brakot i semejstvoto. Me|utoa, toe ne se vo sostojba da gi spre~at nekonformisti~kite povedenija i nelegitimnoto zadovoluvawe na seksualnite potrebi. Prostitucijata e funkcionalna, za{to go apsorbira vi{okot na

791

Vo procesot na sozdavaweto na prostitutkite treba da im se dade prednost na vlijanijata od op{testvena priroda. Toj fakt go potvrduvaat i fenomenolo{kite podatoci od istra`ivawata vo ovaa oblast. Od indikatorot deka naj~estvo pove}e od polovinata prostitutki poteknuvaat od ruralni sredini (pove}eto prostitutki se ruralni migranti ili migranti koi doa|aat od pomali vo pogolemi gradovi) i deka poteknuvaat od siroma{ni semejstva, poka`uva deka ekonomkiot faktor e primarna pri~ina za oddavaweto kon prostitucija kako na~in da se najde izlez od te{kata ekonomaka sostojba. Takvata sostojba dopolnitelno se komplikuva, za{to nu`no e povrzana i so lo{ata socijalna polo`ba na ovie `eni. Re~isi site istra`uvawa bez isklu~ok poka`uvaat deka obi~no se raboti za lica od koi najgolemiot broj nemaat pogolemo obrazovane od osnovnoto i koi ottamu nemaat opredeleno zanimawe, ili dokolku go imaat, tie bile lica koi se zanimavale so zemjodelie koe podocna e zameneto so rabotni~ko zanimawe. Vo taa nasoka se i drasti~ite pokazateli deka re~isi site prostitutki bile bez redovno vrabotuvawe. Dosega navedenoto me|utoa vo nikoj slu~aj ne e dovolno za celosno objasnuvawe na etiologijata na prostitucijata. Toa ottamu {to osobeno na planot na ovaa op{testvena devijacija doa|a do izraz vlijanieto na kulturnite sudiri i efektot na sekundarna devijacija. Za razbiraweto na dejstvoto na ovie faktori, od zna~ewe e deka prostitutkite sozdavaat posebena subkultura, posebni subkulturni vrednosti i normi na povedenie koi pridonesuvaat za uspe{no u~ewe na zanaetot i za pojava na posebno oblekuvawe, {minkawe i poseben re~nik na izrazuvawe.1442 Takvata subkultura im pomaga da se prifatat sebesi kako devijanti bez da go izgubat svoeto samopo~ituvawe, da nau~at da odgovorat na barawata na svojata nova op{testvena uloga i da ja zadovoseksualna energija koja ne mo`e da se utro{i vo tradicionalniot brak. Vo takviot brak `enata e upatena na rabotite vo ku}ata, a potrebite na ma`ot za drugarstvo i seks gi zadovoluva eden drug vid `ena - prostitutkata. Prostitucijata mo`e da ja vr{i ovaa komplementarna uloga vo odnos na semejstvoto ako se ispolneti dva uslovi. Prvo, prostitucijata mora da bide op{etstveno osudena, a prostitutkata op{testveno degradirana i prezrena li~nost. Vtoro, odnosot na prostitutkata i ma`ot mora da bide deloven i na ma`ot ne smee da mu nalo`uva nikakvi obvrski koi bi mo`ele da ja zagrozat negovata dol`nost sprema semejstvoto. Samo na toj na~in mo`e da se obezbedi proporcija me|u vi{okot na seksualna energija bez vrzuvawe na ma`ot za nelegitimnite partnerki. Vtorata funkcija na prostitucijata e vo toa {to, blagodarenie na nea, uglednite soprugi i majki ne moraat da se odnesuvaat razvratno za da gi zadovolat seksualnite porivi na ma`ot. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 64-65. 1442 "Nereguliranata op{testvena polo`ba, prezirot, osudasta i otfrlenosta od okolinata gi prisiluvaat prostitutkite po~esto da se vrzuvaat za potkulturata na koja í pripa|aat. Radulovi}, D. op. cit. str. 35

792

lat svojata potreba za op{testveni odnosi.1443 Ottamu im e potrebna racionalizacija koja, spored nekoi avtori, se manifestira taka {to tie naj~esto smetaat deka lugeto se rasipani, deka tie kako prostitutki ne se polo{i od drugite, tuku samo pomalku licemerni, a op{testvoto samo se preprava deka gi prezira dodeka vo stvarnosta vsu{nost prostitutkite im se potrebni. Nivnata racionalizacija na otstapuvaweto od op{testvenite vrednosti isto taka zema i oblik na prenaglasuvawe na drugi vrednosti, osobeno na ekonomskata korist od prostitucijata, a nekoi prostitutki opravduvaweto go nao|aat i vo potrebata materijalno da se gri`at za onie {to zavisat od niv.1444 Vo tie ramki se pomestuva i sekundarnata devijacija koja kako odgovor na op{tstvenata reakcija kon nivi zna~i prifa}awe na identitetot i ulogata na profesionalni prostitutki. Na toj na~in "profesionalnata prostitutka vleguva vo svetot koi go so~inuvaat mu{teriite, podveduva~i i makroi, nejzinite odnosi se sveduvaat isklu~ivo na odnosi so niv i so drugite prostitutki, taa stanuva predmet na eksploatacija na razli~ni kriminalni no i za po~it vredni institucii i organizacii vo op{testvoto.1445

4.2. Vidovi prostitucija i klasifikacija na prostitutkite 1. Kako op{testveno negativna pojava prostitucijata se sre}ava od najranite periodi na ~ovekovata istorija vo koi se manifestirala vo najrazli~ni oblici i projavuvala niza specifi~nosti. Nejziniot razvien oblik, sepak, se vrzuva so pojavata na golemite gradovi vo tekot na XIX vek i intenzivnite migracioni procesi. Denes e ra{irena vo zagri`uva~ki razmeri na site kontinenti, a po osamostojuvaweto na na{ata dr`ava dobiva manifestni oblici i kaj nas. Toj fakt jasno poka`uva deka se raboti za fenomen koj osobeno brzo se prilagoduva na op{testvenite i ekonomskite promeni i stepenot na razvojot na opredeleni podra~ja. 2. Prostiucijata ne bila otsekoga{ ednakvo tretirana. Vo po~etokot na svoeto javuvawe koe se pomestuva u{te vo stariot vek, kako i vo sredniot vek, ovaa pojava bila {iroko tolerirana osobeno toga{ koga se rabotelo za tn. religiozna prostitucija. Niz istorijata vsu{nost, pove}e se poznati slednive osnovni vidovi na prostitucija: 10 religiozna, 20 ritualna, 30 kompenzaciona, 40 situaciona i 50 profesionalna. 10 Religioznata prostitucija pretstavuvala vid na "slu`ba" sprema nekoj hram bez koja ne mo`elo da dojde do voobi~aeno stapuvawe vo brak na devojkata. Spored ovoj vid, ili podobro ka`ano, pre1443

Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 97. Ibid, str. 97. 1445 Ibid, str. 95. 1444

793

thodnica na prostitucijata, `enata bila zadol`ena barem edna{ vo `ivotot da bide prostitutka. Toa e tn. religiozna, hramska, obredna ili verska prostitucija so toa {to podavaweto na `enata se vr{elo od religiozni pobudi, a parite ne odele vo nivni race, tuku kaj lukavite sve{tenici koi vsu{nost ja igraa ulogata na dene{nite podveduva~i. Ovde, vsu{nost, se raboti za povdeduvawe od religiozni ubeduvawa. Prviot oblik na takva prostitucija e odzemaweto na nevinosta so pomo{ na ve{ta~kite falusi od statuite na odredeni bo`enstva ili so posebno za toa napraveni falusi od drvo ili slonova koska, no i od samite sve{tenici koi, "kako zamenici na posebni bo`enstva" so zadovolstvo ja prifa}ale taa uloga i dolgo ja zadr`ale pretvoraj}ija vo svoe religiozno pravo.1446 Vo ovaa smisla Herodot naveduva deka vo hramot Etemenanki, vo pro~uenata Vavilonska kula postoelo svetili{te vo koe se nao|ala bogato ukrasena postela, a pokraj nea zlatna masa. Vo taa tainstvena prostorija sekoga{ preno}uvala po edna `ena koja me|u ker}ite na zemjata ja odbiral nivniot gospod, verojatno silniot Marduk, da po~iva zaedno so nego. Dali taa `ena veli Morus, po~ivala vo pregratkite na boga samo vo svoite soni{ta, ili gospod go zamenuval nekoj smrtnik, kralot ili prvosve{etnik, toa ne nie poznato.1447 Vo literaturata se iznesuva deka i vo golem broj drugi zemji (Peru, Kamboxa, Brazil, Indija, na Filipinite) `enite ne mo`ele da se oma`at ako prethodno ne im se podadat na sve{tenici koi trebalo da im ja odzemat nevinosta, i koi za svojot "sveti trud" ponekade primale duri i bogati nagradi.1448 Ponekade del od ovie obi~ai dosta dolgo se zadr`ani, kako na primer vo Indija kade {to spored nekoi podatoci do XV vek na mladite devojki im be{e odzemana nevinosta so posredstvo na poseben predmet nare~en "lingem" ("bo`enski falus").1449 Vo sredniot vek po~nuva da opa|a tolerantnosta sprema religioznata prostitucija, a vo po~etokot na XVII vek zapo~naa da se prezemaat i prvite merki za nejzino iskorenuvawe. 20 Ritualnata prostitucija se sostoela vo stapuvawe vo seksualni odnosi na nevini ili {totuku ma`eni `eni vo forma na javen ritual vo koj u~estvuvale pove}e lica. Taka na primer, svetiot praznik Kalabrum vo ju`na Indija, koj trael edna nedela, slu`el za ovaa namena. Sedmiot den nevinite devojki bile dol`ni vo hramot da mu se 1446

Kaj starite evrei, na primer, i samiot naziv rabin (ravvin) zna~e{e "onoj koj go kine cvetot na devi~anstvoto." Vidi podrobno: Smiljani}, Dragoslav i Miju{kovi}, Milisav: Drama braka i porodice, Izdava~ko preduze}e "Rad", Beograd, 1965, str. 292 i natamu. 1447 Vidi: ibid, str. 292-293. 1448 Vidi: ibid, str. 293-294 1449 Ibid. str. 295.

794

podadat na bogot Siva. Pritoa, devojkite od priviligiranite kasti, dokolku bile spremni da platat visoki sumi za toa zadovolstvo, im bile otstapuvani na stranski gosti. Poznato e deka takvi sve~enosti postoele vo ~est na bo`icata Afrodita vo Vavilon, vo ~est na bo`icata Astarti kaj feni~anite, vo ~est na bo`icata Izis vo Egipet, vo ~est na bo`icata Anaitis vo Ermenija, vo ~est na bo`icata A{~eri kaj evreite, vo Rim i mnogu drugi mesta. Pritoa re~isi sekade bilo voobi~aeno dobienata nagrada od podavaweto koe ~esto se pretvoralo vo grupen seksualen zanos i orgijawe, da mu se otstapi na hramot.1450 Isto taka, sekade se smetalo deka celta na takvoto podavawe e izmoluvawe i steknuvawe naklonetost na soodvetna bo`ica. 30 Kompenzacionata prostitcija pretstavuva eden vid nadomest za nedostigot na seksualna ne`nost, ~uvstva i razbirawe vo brakot. Za~etocite na ovoj vid prostitucija mo`at da se najdat u{te vo stara Grcija kade {to so ovoj zanaet mo`ele da se zanimavaat samo robinkite, taa se nao|ala vo racete na dr`avata koja gi sobirala tn. diktarijadi (najniska klasa na prostitutki) od site zemji. Toa bile tu|in}i koi bile doveduvani kako plen na gr~kite zavojuva~i, no i oslobodeni robinki, napu{teni `eni, devojki koi poradi siroma{tvo bile prodavani od strana svoite tatkovci, siroma{ni devojki dojdeni od selo i sl. Tie morale da bidat posebno obele`ani so preku posebna obleka, so perika ili so osobeno boewe na kosata. Bile ograni~eni vo dvi`eweto osven vo primorskite gradovi vo koi, dewe i no}e, slobodno se dvi`ele.1451 Srednata klasa ja so~inuvale auletridi - `eni koi svirejki na flejti i gitari odele od ku}a do ku}a i na toj na~in gi osvojuvale ma`ite. Tie postoele vo sekoj grad i ne bile prezreni, tuku naprotiv mnogu ceneti. Redovno u~estvuvale i na site sve~enosti kade{to skromno oble~eni ja zabavuvale nasobranata publika. Najvisokata klasa na prostitutki pretstavuvale heterite koi, vsu{nost, pove}e nalikuvale na metresi odo{to na prostitutki. So ogled deka svoite odnosi gi odr`uvawe isklu~ivo so filozofi, poeti i pretstavnici na vlasta, odnosno so najuglednite lu|e od toga{noto op{testvo, nekoi od niv imale golemo vlijanie vrz su{testvenite nastanite vo dr`avata.1452 1450

Vidi: ibid, str. 294-295. Vidi: ibid, str. 298. 1452 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 371. Vo anti~ka Atina soprugata celiot `ivot ostanuvala zatvorena doma, a vo javnosta, pokraj svojot gospodar, mo`ela da se pojavi samo qubovnicata - hetera (koja spored odredena tarifa mo`ela da se iznajmi za razli~en vremenski period, {to se dvi`el od eden ~as do cel `ivot!). Heterite bile aktuelni ili porane{ni robinki. Nekoi od niv so svojata ubavina, kultura, inteligencija i ume{nost, pokraj svoite pridru`nici - politi~ari, umetnici i sl., igrale zna~ajna uloga. Takvite 1451

795

Za razlika od Atina, rimskite prostitutki bea pomesteni vo dve kategorii: registrirani (metrices) i neregistrirani (prostibula). Registriranite prostitutki morale da bidat zapi{ani vo posebni spisoci {to gi vodele policiski slu`benici koi izdavale i posebna dozvola za zanimavawe so prostitucija (litentia stupri), a vo eden period bile prisileni duri da í pla}at i porez na dr`avata. Tie bile li{eni od site gra|anski prava, a zaradi razlikuvawe od drugite `eni, morale da nosat kratki {areni fustani. Neregistriranite prostitutki koi ja pretstavuvale mnogu pobrojnata grupa se delele na: 10 delicate i famosa (ne{to sli~no na gr~kite heteri) koi naj~esto poteknuvale od dobri semejstva, a se prostituirale od sklonost i za pari, 20 lupae ("vol~ici") koi svoite klienti gi privlekuvale so vol~ji krikovi vo parkovite, 30 bastuari koi se prostituirale na morbidni mesta - grobi{ta, 40 scorta erratica (uli~arki), 50 gallinae ("koko{ki") koi ~esto bile povrzani so razbojnici, 60 forariae (prostitutki pokraj pati{ta) i 60 najeftini `eni guadrantariae.1453 Vo sredniot vek prostitucijata zema osobeno golem zamav, taka {to vo literaturata mo`at da se sretnat podatoci deka samo vo London vo XVIII vek, postoele 7.000 prostitutki, 933 javni ku}i i 848 somnitelni lokali. Takviot razvoj na prostitucijata vo golem obem be{e ovozmo`en od strana na crkvata koja go poddr`uvala otvoraweto javni ku}i, za{to brzo sogledala deka vo niv se krie zna~aen izvor za zgolemuvawe na nejzinite prihodi. Za natamo{nito razvoj na prostitucijata od ovoj period pridonesle i krstonosnite vojni, ottamu {to pri osvojuva~kite pohodi bile vodeni prostitutki i, {to e u{te pozna~ajno, vo tie pohodi bile zarobuvani u{te pogolem broj `eni so isklu~itelna cel da slu`at kako prostitutki.1454 40 Supstitucionalnata prostitucija se sostoi vo stapuvawe vo seksualni odnosi so prostitutki namesto so svoite `eni glavno vo slu~ai na odvoen bra~en `ivot. 50 Profesionalnata prostitucija pretstavuva sovremena forma na prostitucija koja podle`i na klasifikacii spored razli~ni kriteriumi. Ottamu, denes se sre}avame so eftini uli~ni prostitutki koi se pomesteni vo posebni kvartovi na gradot, legalni prostitutki koi operiraat samo vo javni ku}i, "~esni `eni" koi na povik na telefon stapuvaat vo seksualni odnosi samo so bogati stranci i delovi lu|e, primeri na slavni heterei se: Aspazija, sopatni~kata na Perikle, kako i Frinija, sopatni~kata na Preksitel. Od heterite (ne od site) `enetiot ma` baral i dobival ne samo seksualno zadovolstvo, tuku i drugarstvo, zabava, intelektualna stimulacija. Ageleski. M. Osnove istoriskog razvoja prostitucije i njenih pojavnih oblika, 13 Maj, Beograd, 1986/4, str. 68 1453 Vidi: Angeleski, M. op. cit. str. 69. i Smiljani} - Miju{kovi}, op. cit. str. 300. 1454 Vidi: Ibid. str. 69

796

hotelski prostitutki koi se sre}avaat vo kazina i no}ni barovi, isklu~itelno skapi prostitutki - ubavici, prostitutki na trkala, UMPREDET i KFOR prostitutki, mladi, stari i islu`eni prostitutki, amateri i profesionalki, itn.1455 3. Vo sovremeni uslovi prostitucijata glavno se posmatra na toj na~in {to se vr{i prvi~na podelba na prostitutkite na opredeleni vidovi, a potoa se formiraat opredeleni klasifikacija na prostitucijata. Site vidovi prostitutki glavno mo`at da se podelat na slednive vidovi: 10 Uli~ni prostitutki mo`at da bidat neorganizirani (slobodni) ili organizirani (prostitucijata ja vr{at preku posrednikza{titnik i vo negov interes). Neorganiziranata uli~na prostitucija obi~no se pojavuva vo opredelena ulica kade svojata kariera ja zapo~nuvaat `eni od najsiroma{nite sloevi. Najniskiot oblik na ovaa prostitucija se manifestira na nekoe temno i zatskrieno mesto na samata ulica ili vo nekoj park, pod re~en most, gradili{te, napu{tena ku}a i sl. Podobro situiranite prostitutki gi vodat svoite klienti vo sopstven stan, no i za niv e bitno deka niv gi nao|aat na samata ulica. Me|utoa, toga{ koga uli~nata prostitucija }e stane pomasovna, obi~no se organizira. Toa se slu~uva na toj na~in {to se javuvaat posrednici koi na prostitutkite od li~ni interesi i pobudi im nudat razni olesnuvawa {to treba da im ja olesnat rabotata. Toa se obi~no ma{ki lica koi, otkako edna{ ja platile nivnata "qubov," nastojuvaat ne samo da si gi povratat svoite pati tuku i da }arat. Ottamu, na prostitutkite im nudat stan, hotelska soba, im dopu{taat vo hotel ili vo sopstveniot ugostitelski objekt da gi so~ekuvaat klientite i/ili im nudat opredelena za{tita pod uslov da dobijat odreden procent od sekoja poedine~na proda`ba na nivnoto telo. Toj {to }e uspee vo toa, stanuva Makro - za{titnik i istovremeno sopstvenik na edna, no nabrzo i na pove}e prostitutki. Prostitutkite obi~no dobrovolno se soglasuvaat i gi prifa}aat takvite ponudi ottamu {to im e potrebna nekakva sigurnost, no ~esto nemaat drug izbor poradi izlo`enosta na ~esti zakani, maltretirawa i drugi neprijatnosti. 20 Animir-dami svoite klienti gi regrutiraat vo ugostitelskite objekti vo koi se vraboteni na toj na~in {to so znaewe na svoite gazdi gi stimuliraat kon pogolema upotreba na alkohol. Prostitucijata ja vr{at kako samostojna dejnost (bez posrednici i za{titnici). 1455

Spored Rajtman (B. Reitmann) prostitutkite se delat na slednite grupi: maloletni~ki, potencijalni prostitutki, uli~arki ili "terenski rabotni~ki", islu`eni prostitutki, `eni od bulevarot ("kopa~i na zlato"), ma`eni `eni, raspu{tenici i kolgerli. Barnes, H and Teeters, N. op. cit. str. 95. Spored Rekles, postojat ~etiri tipovi na prostitutki: prostitutki od javni ku}i, prostitutki na povik, uli~ni ili javni prostitutki i neorganizirani profesionalni prostitutki. Reckless, W. op. cit. str. 270.

797

30 Kopa~i na zlato se devojki koi pove}epati se ma`at za bogati lu|e i pritoa se prostituiraat. 40 Call-gerls (devojki na povik) se devojki koi nivnite klienti, obi~no lica so povisok op{testven status (industrijalci, trgovci, politi~ari), gi dobivaat so obi~en povik preku telefon. Ovoj vid prostitucija se ostvaruva preku posredni~ki ku}i koi go ovomo`uvaat kontaktot so klientite i se gri`at za tajnosta na evidencijata i za{titata na prostitutkite. Kolgerlite mo`at da bidat profesionalni, no, po pravilo, vo prv red se povremeni prostitutki: sekoga{ `eni koi imaat opredeleno zanimawe (profesija), redovna rabota i pristoen status i ugled vo op{testvoto. Naj~esto se vo brak (~estopati duri i so vidni gra|ani) i imaat skladno semejstvo. Isto taka i nivnoto povedenie vo celost e vo soglasnost so op{testvenite barawa i o~ekuvawa. Za niv prostitucijata e samo na~in da se dojde do dopolnitelni prihodi za popolnuvawe na semejniot buxet. 50 Devojki od album kako i kolgerlite obi~no se `eni na ugledni lu|e do koi klientite doa|aat preku posredni~ki ku}i vo koi se deponirani albumi so nivnite provokativni sliki. Isto taka, i za niv va`at opredeleni pravila {to pod zakana od neisplatuvawe na nivniot del od zarabotuva~kata ili opredeleni uceni gi postavuvaat posredni~kite ku}i i mora da se po~ituvaat. Me|u niv vo prv red se pomesteni striknata gri`a da se obezbedi kvalitetot na uslugata, anonimnosta na klientite, da se izbegnuva kakvo i da e emocionalno vrzuvawe za niv, zabrana da se ucenuvaat klientite ili do niv da se doa|aat bez posredstvo na ku}ata i sl. 60 Devojki preku po{ta se prostitutki koi so svoite klienti se dogovaraat so posredstvo na {ifrirani telegrafaski poraki. 70 Devojki za trgovski zdelki se onie devojki koi na delovnite partneri im se otstapuvaat zaradi olesnuvawe na sklu~uvaweto na pogolemi trgovski dogovori. Imeno, nekoi `eni so zadovolstvo prifa}aat zanimawa vo koi gi koristat svoite fizi~ki atributi za privlekuvawe na kupuva~i vo interes na firmata za koja rabotaat. Poznati se slu~aite koga poradi nedostig na opredeleni prehranbeni i drugi artikli na pazarot (kako na primer, maslo, kafe i sli~no), golem broj trgovski firmi se zainteresirani da dojdat vo povlastena polo`ba, odnosno mo`nost da bidat edinstvenite koi raspolagaat so takvite proizvodi, ottamu {to vo tie uslovi cenata na tie artikli se nao|a vo rapiden porast. Vo takvi uslovi, direktorot na firmata koj ja bara, dovolno e na direktorot na firmata koja ja poizveduva dificientnata stoka, da mu ja "namesti" najubavata rabotni~ka od svojata firma, koja, se razbira so nejzina soglasnost, po davaweto na svoite uslugi za dobroto na site, pokraj opredelena materijalna korist go dobiva i najpovlasteniot status vo firmata. Ponekoga{, odredeni firmi vrabotuvaat devojki isklu~ivo za takva namena dodeka nivnata vistinska dejnost se maskira so izmisleni rabotni mesta vo 798

sistematizacijata. Istata tehnika se koristi i kaj javnite nabavki vo organi na upravata, ~estopati kako dopolnuvawe na vetenata pari~na provizija, no ponekoga{ i kako mo`nost da se "spasi" del od provizijata so ogled na prethodnoto soznanie za isklu~itelnata slabost kon `enite na onoj {to treba da ja dobie zdelkata. 80 Motorizirani prostitutki se devojki koi do svoite klienti doa|aat nudej}i im se kako avtostoperki ili od svoi vozila. 90 Drumski ({oferski) prostitutki, ili "avtostradni peperutki" koi gi slu`at za relaksirawe, pred sî, na voza~i na kamioni. 100 Klubski prostitutki se devojki koi gi zadovoluvaat seksualnite potrebi na ~lenovite na opredelen klub vo koj ~lenuvaat obi~no postari bogati lica. 4. Vrz osnova na odredeni razli}i me|u prostitutkite vo literaturata naj~esto se sre}avaat podelbite na prostitucijata na organizirana i neorganizirana, javna i tajna, profesionalna i povremena. Vo pogled na pojavnite formi i klasifikacijata na prostitucijata me|utoa ima i poinakvi pristapi. Edna od tie podelbi koja {to zaslu`uva vnimanie e sekako podelbata {to ja predlaga Radulovi}. Negovata podelba se zasnova vez zdru`uvawe na site kriteriumi koi slu`at za formirawe na prethodnite klasifikacii, no ne kako sredno eklekti~ko re{enie, tuku so dodavawe i na eden nov, glaven i vrzuva~ki kriterium - vlo`eniot kapital i ekonomskata korist od prostitucijata. Na toj na~in se dobiva podelbata na: niska, sreda i visoka prostitucija koja gi sodr`i site nejzini su{tinski obele`ja. 10 Vo ramkite na ovaa podelba, koja i za nas e najprifatliva, uli~nata prostitucija pretstavuva trgovija so seksualnosta vo koja e investiran najmal kapital, i koja so samoto toa donesuva mal profit ottamu {to pazarnata vrednost e niska. Ovoj, a delumno i naredniot vid prostitucija, se izlo`eni na ostra op{testvena osuda, etiketirawe i progonuvawe. Vidlivi se i usilbite za nejzino otstranuvawe od op{testvoto. Taa e najmalku organizirana, no i najmalku isplatliva. Isklu~ivo plate`no sredstvo kaj uli~nata prostitucija se parite. Zna~ajno e i toa deka `enite, koi svojata kariera ja zapo~nale kako uli~arki, mnogu retko i toa pod osobeno te{ki uslovi mo`at da stanat od visoko nivo (na primer, "devojki na povik"). 20 Prostitucijata od sredno nivo se razlikuva od uli~nata prostitucija vo prv red spored pomalata vidlivost. Vo nea e vlo`en izvesen kapital, postoi izvesen stepen na organiziranost i streme` da se zgolemi dobivkata. I ovde parite se javuvaat kako isklu~itelno plate`no sredstvo za izvr{enite seksualnite uslugi. Vo slu~aj na starost i fizi~ka istro{enost, prostitutkite od ova nivo mo`at da padnat na najniskoto nivo na prostitutki. Vo ovoj oblik vo prv red e pomestena onaa prostitucija {to se ostvaruva vo javni ku}i. Inaku, devojkite {to rabotat vo javni ku}i se nao|aat re~isi vo ropska polo`ba. Obvrzani se da rabotat so site klienti, a najgolemiot del od zarabotuva799

~kata go zadr`uva sopstvenikot. Ne{to podobra e situacijata na hotelskite prostitutki koi isto taka spa|aat vo ova nivo na prostitucija, za{to svojata dejnost ja ostvaruvaat vo hoteli od obi~no povisoka kategorija kade{to poradi nivoto na gostite imaat i povisoka cena. Ova nivo na prostitucijata ~estopati se ostvaruva i prikrieno pod drugi zanimawa vo tn. saloni za masa`a. Seksualnite zadovolstva ovde se dobivaat kako dopolnitelna usluga. 30 Prostitucijata od visoko nivo pretstavuva trgovija so seksualnosta koja nosi najgolema dobivka, vo koja e vlo`en golem kapital, a dobro e organizirana i re~isi ne e zabele`itelna. Ovoj vid na prostitucija, poradi svojata nevidlivost, samo vo isklu~itelno retki slu~ai doa|a pod udar na op{etstvenata kontrola i represija, a prete`no e polnopravna op{testvna dejnost koja ne povlekuva nikakva op{testvena osuda ili progonuvawe. Za razlika od prethodnite dva vida prostitucija, kaj ovoj vid, osven so pari, uslugite mo`at se pla}at i so raznovidni materijalni uslugi - pokloni, vrabotuvawe, podobro rabotno mesto, stan, letuvawe i sl. Prostitutkite od ova nivo samo isklu~itelno mo`at da padnat na tolku nisko nivo i da dospeat na ulica.1456

4.3. Klienti So ogled deka za postoeweto na prostitucijata se potrebni najmalku dve strani: prostitutkata i nejziniot klient, poznavaweto na ovaa sociopatolo{ka pojava (devijacija) ne bi bilo kompletno ako se nema pretstava za odnosot prostitutka - klient i za osnovnite karakteristiki i na klientite na prostitutkite. Toa e osobeno zna~ajno ottamu {to op{testvoto ima ambivalenten odnos kon ovie dve strani: naj~esto postoi izrazeno neodobruvawe i ostra reakcija kon prostitutkite, a toleranten odnos i re~isi nikakva osuda kon nivnite klienti. [to se odnesuva do odnosot {to se sozdava me|u prostitutkite i klientite (mu{teriite), prostitucijata, spored [padijer-\ini}, e privle~na za opredelena kategorija ma`i poradi: 10 komercijalnata priroda i anonimnosta na prostitucijata prostitucijata im e pristapna na site koi mo`e da platat i koi vo dadenata situacija ne mo`at da najdat zadovolstvo vo drugi odnosi, 20 ednostavnosta na prostitucijata - prostitutkata im pru`a uslugi na site onie ma`i {to ne sakaat svoeto vreme i usilbi da gi vlo`uvaat vo steknuvawe na naklonetosta na nekoja devojka (no i poradi materijalnite izdatoci za izleguvawa i davawe podaroci), 30 otsustvoto na sekakva odgovornost, obvrski vo idnina koi bi proizleguvale od seksualiot odnos so prostitutkata, 1456

Vidi: Radulovi}, D. Prostitucija u Jugoslaviji, Filip Vi{nji}, Beograd, 1986, str. 31-32 i natamu.

800

40 promenata na partnerot i tehnikite i metodite na seksualnoto zadovoluvawe - ottamu {to izvesni tehniki i metodi na seksualno zadovolstvo se definirani kako nemoralni i zatoa nedozvoleni za soprugite i sakanite devojki, se smeta deka moralnot poredok im dava prednost na prostitutkite.1457 Ma`ite, dokolku se pomladi, za prostitutkite se zainteresirani ottamu {to sprema niv nemaat `enidbeni obvrski. Postarite ma`i i ma`ite koi se grdi ili so fizi~ki i drugi nedostatoci, ottamu {to ~uvstvuvaat pote{kotii koga treba da vospostavat socijalno prifatlivi odnosi so drugi `eni. Poradi navedenite pri~ini prostitucijata e tvrdokorna pojava koja egzistira i pokraj strogite propisi koi ja zabranuvaat i verojatno }e postoi dodeka postojat ma{ki i `enski lica koi ~uvstvuvaat potreba za takov vid na komunikacija.1458 Fakt e me|utoa deka site ma`i ne se zainteresirani za prostitutkite, tuku deka tie vo prv red se interesni za ne`enetite, razvedenite ili ma`ite {to `iveat oddeleno od `enata. Istra`uvawata vo nekoi zemji go poka`uvaat i toa deka klientite obi~no se so ponisko obrazovno nivo i ma`i koi se podolgo otsutni od doma: {oferi na te{ki teretni vozila, vojnici, mornari, sezonski rabotnici i trgovski patnici). Ottamu, logi~o e da se izvle~e i obraten zaklu~ok, a toa e deka istite potrebi se javuvaat i kaj nivnite `eni. Podolgoto otsustvoto na ma`ot kaj niv stanuva pri~ina za vr{ewe na ~esti prequbi, {to i ne e taka stra{no dokolku za toa, ne daj bo`e, doznae ma`ot ili ako ne prerasne vo navika ("ku~e vo kasapnica") ili vo klasi~na prostitucija. ^esti posetiteli na prostitutkite se i posebno nadareni ma`i (ma`i so izrazeni atributi ili nenormalno silen seksualen nagon) kako i ma`i so posebni ili nastrani seksualni barawa (perverzii) koi ne mo`at da gi najdat vo obi~ni qubovni vrski. Poradi blizinata so niv, nivni klienti se i razni vidovi kriminalci. Ovde e zna~ajno da se spomne deka klientite imaat oprederlena mo} vrz prostitutkite. Nivnata mo} odgovara na koli~estvoto mo} {to kupuva~ot ja ima vo odnos na prodava~ot. Tie mo`at da ne poka`at interes za ona {to go nudat prostitutkite, ili da ne ja prifatat baranata cena. Vo izvesni slu~ai tie imaat i fizi~ka mo} nad prostitukite, na primer, koga go odbivaat pla}aweto ili pri maltretirawe na prostitutkite so primena na fizi~ka sila.1459

1457

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 96. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 235. 1459 Radulovi}, D. op. cit. str. 33. 1458

801

4.4. Eksploatacija na prostitutkite Ve}e ottamu {to prostitucijata ne zna~i ni{to drugo tuku komercijalizacija na seksualnite odnosi, prodavawe na nejzinoto telo so isklu~iva cel da se dojde do pari ili drugi materijalni vrednosti, zna~i odredena eksploatacija na prostitutkite. Takvata eksploatacija me|utoa zna~itelno se multiplicira koga na scena stapuvaat site "le{inari {to ~ekaat da se nahranat pokraj nea." Toa se razbira vo prv red se podveduva~ite, trgovcite so lu|e, kriminalnite organizacii, no ~esto i policijata. Eksploatacijata se sostoi vo prisiluvawe kon prostitucija i primawe na {to pogolem broj klienti kako i vo odzemaweto na pogolemiot del od nejzinata zarabotuva~ka. Vo javnite i posredni~kite ku}i taa uloga ja imaat sopstvenicite na tie ku}i. 10 Podveduva~i se onie posredici (prete`no ma`i) vo prostitucijata koi ne samo {to gi vrbuvaat, naveduvaat i pottiknuvaat `enata na prostitucija, tuku naj~esto vo celost `iveat od zarabotuva~kata na prostitutkata. Tie se organizatori na uli~nata prostitucija, ja dogovaraat rabotata so klientot, nao|aat mesto i go zemaat pogolemiot del od parite, a za seto toa ja prezema ulogata na nejzin zastapnik.1460 20 Trgovcite so lu|e, kako {to ve}e imavme prilika da vidime, se poseben vid podveduva~i koi se zanimavaat so vrbuvawe i nasilno odveduvawe i za odreden nadomest prodavawe na devojki i `eni vo stranstvo ili drugi krai{ta na zemjata. Ova pojava koja ima me|unarodni razmeri i sekade e kazniva kako krivi~no delo te{ko se otkriva i doka`uva za{to naj~esto se sokriva pod prividot na raboten anga`man na prostitutkite, odnosno nivno anga`irawe kako tan~erki, kelnerki i sl. 30 Kriminalnite oganizacii me|u svite legalni dejnosti ~esto ja vklu~uvaat i prostitucijata. Toa se pravina toj na~in {to samite organiziraat sinxiri na javni ku}i ili samo vo prezemawe na kontolata na uli~nata i drugite vidovi prostitucija po pat na reketirawe. 40 Policijata e isto taka edna od redovnite eksploatatori na prostitucijata re~isi vo site zemji kade {to taa e zabraneta. Procentot {to od nivnata dejnost ja sobiraat odredeni policajci i nivni {efovi se zasnova vrz zami`uvaweto, odnosno dozvoluvawe nepre~eno da ja vr{at svojata aktivnost duri i vo nivna najneposredna blizina.1461

1460

Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 99. Klasi~no delo na ovaa tema e filmot " Slatka Irma" so Xek Lemon i [irli Meklejn vo glavnite ulogi. 1461

802

4.5. Povrzanost na prostitucijata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie Prostitucijata ~esto e povrzana so kriminalni aktivnosti koi se izvr{uvaat vrz prostitutkite poradi {to ovaa pojava se istaknuva kako zna~aen kriminogen faktor.1462 So prostitucijata se povrzani razni kra`bi, ubistva od seksualni motivi, siluvawa, podveduvawa i sl. So prostitucijata se povrzani i odat raka pod raka i re~isi site ostanati sociopatolo{ki pojavi. Zna~ajno e da se istakne i toa deka brojni krivi~ni dela se vr{at tokmu od strana na prostitutkite: tie ~esto vr{at potkradnuvawe na mu{terii, uceni, kra`bi, krium~arewe na opojni drogi, a ne retko se zanimavaat i so {piunski aktivnosti. Pritoa, posebno e zna~ajno toa {to "prostitucijata neizbe`no se nao|a vo neraskinliva vrska so trgovijata so lu|e kako eden od najte{kite pojavni oblici na kriminalitet {to se protega niz celata istorija na prostitucijata taka {to egzistira i vo sovremeni uslovi.

4.6. Op{tetsvena reakcija 1. Prostitucijata otsekoga{ pretstavuvala opredelen op{testven problem koj predizvikuval razli~na socijalna reakcija, vo koja sepak vo osnova dominira moralno otfrlawe na `enata koja se zanimava so prostitucija. Op{tata pretpostavka na site zakonski re{enija vo vrska so prostitucijata se zasnova vrz stavot deka zanimavaweto so prostitucija e vo sprotivnost so op{toprifatenite moralni normi za ~ovekovoto dostoinstvo, za{to ~ovekot go izedna~uva so sekoja stoka na pazarot. Pokraj ovoj osnoven konvencionalno moralisti~ki argument se iznesuvaat i mnogu drugi so koi re~isi site op{etstva go poka`uvale svojot stav na neodobruvawe i na nejzinata nepo`elnost vo razli~i op{testveno istorioski uslovi. Me|u niv se istaknuva i toa deka prostitucijata vr{i negativno vlijanie vrz pravilniot razvoj na semejtvoto i na mladite, deka vodi kon naru{uvawe na emocionalniot `ivot, deka e leglo na veneri~i bolesti, deka vodi kon totalna komercijalizacija na op{testvenite odnoi, kon naru{uvawe na javniot red i mir i kon {irewe na ostanatite devijacii i kriminalni odnesuvawa. 1462

"Opasnostite od prostituiraweto se ednakvi kako za `enite taka i za nivnite klienti, vo prv red poradi socijalnite i pravnite zabrani. @enite koi se prostituiraat, pobrgu ili podocna stanuvaat socijalno `igosani, vovle~eni vo nedozvolena trgovija so drogi, vo kriminal i alkoholizam. Poradi toa logi~no stanuvaat subjekti na krivi~no gonewe. Ma`ite koi se vpu{tata vo odnos so prostitutki, isto taka stanuvaat vovle~eni vo razli~ni aktivnosti koi mo`at te{ko da gi kompromitiraat i da gi dovedat do krivi~na odgovornost. Poseben problem e {ireweto na zarazno bolesti". Ibid, str, 236.

803

Od tie pri~ini vo sekoe op{testvo se prezemaat odredeni preventivni, no i represivni merki protiv prostitucijata. Vo na{eto krivi~no pravo samata prostitucija ne e krivi~no delo, me|utoa pod udar na represijata doa|aat onie povedenija {to zna~at vrbuvawe, naveduvawe, pottiknuvawe ili namamuvawe po pravilo na `enski lica na prostitucija ili na koj i da e na~in u~estvuvawe vo predavawe na lica na drug zaradi vr{ewe prostitucija. Stanuva zbor za krivi~noto delo posreduvawe vo prostitucija od ~l. 191 KZ. Na toj plan se zna~ajni i me|unarodnite usilbi za spre~uvawe na trgovijata so lu|e. Zanimavaweto so prostitucija kaj nas me|utoa se kaznuva kako prekr{ok protiv javniot red i mir.1463 2. Vo pogled na pra{aweto za op{testveniot odnos kon prostitucijata denes postojat slednive stojali{ta: 10 sistem na tolerancija (klasi~en reglementarizam), 20 sistem na reglementacija bez javni ku}i, 30 sistem na abolicija i 40 sistem na prohibicija.1464 10 Sistemot na tolerancija e sistem na celosno neanga`irawe na dr`avata vo suzbivaweto na ovaa pojava. Vo dr`avite {to go prifa}aat ovoj sistem taa se vr{i slobodno i javno vo javni ku}i, no pod opredeleni propisi. Javnite ku}i (bordeli)1465 se komercijalni ustanovi nameneta za prostitucija. Liceto koe ja dr`i javnata ku}a, a toa vo najgolem broj slu~ai se `eni (vo izvesni zemji na ma`ite im e zabraneto da se zanimavaat so ovoj zanaet), po svoe barawe dobiva odobrenie da ja vodi svojata ustanova. Za ova odobrenie e zna~ajno deka va`i do negovoto otpovikuvawe: toa mo`e da bide povle~eno vo sekoj moment, a vlasta da ne mora da ja navede pri~inata. Javnata ku}a zna~i ne e ozakoneta. Taa ne dobiva dozvola, tuku samo e tolerirana. Ovaa tolerancija me|utoa, ja 1463

"Pomestuvaweto na prostitucijata kako prekr{ok "protiv javiot red i mir" predizvikuva prili~no ~udewe... Ako pretpostavime deka javniot red i mir" zna~i opredelena sostojba na op{testvoto koga nema galama, vikawe, tepa~ki i nikakvo voznemiruvawe na gra|anite po ulicite i vo stanovite (so bu~ava i sl. od ulicite), te{ko e da se razbere na koj na~in prostitucijata pretstavuva povreda na taa sostojba. Vaka inkriminiranata prostitucija inaku se odnesuva samo na uli~nata prostitucija i ne gi opfa}a site onie vidovi prostitucija koi se prikrieni od o~ite na javnosta. Radulovi}, D. op. cit. str. 185-186. 1464 De Felice, T. Polo`aj abolicionizma u svetu, Izbor, Zagreb, 1961, str. 160. 1465 Se smeta deka prvata javna ku}a (bordel, parneion) e osnovana vo anti~ka Atina vo 594 god. p. n. e po ozakonuvaweto na prostitucijata od strana na Solon. Zasluga na Solon e i vo toa {to be{e prviot koj vovede porez za javnite ku}i koj se sleva{e vo buxetot na gradot i dr`avata, kako i toa {to vovede policiski nadzor i nad javnite ku}i. Vidi: Smiljani} - Miju{kovi}, op. cit. str. 299.

804

sledat razni obvrski: obvrska novodojdenata `ena da bide podlo`ena na lekarska kontrola, zabrana za zanimavawe so prostitucija na onie koi se zarazeni so veneri~ni zaboluvawa, zabrana na izvlekuvawe na `enite od javnata ku}a bez pridru`ba. Propisite ponekoga{ opfa}aat pravila koi se odnesuvaat na klientite: na maloletnici ne im e dozvoleno da posetuvaat javni ku}i, vozrasnite ne mo`at da bidat primeni vo pijana sostojba, nitu vo slu~aj koga nosat ogneno oru`je.1466 20 Sistemot na reglementacija, vsu{nost, pretstavuva vid na legalizacija na prostitucijata na toj na~in {to zanimavaweto so nea e regulirano so pravni normi od strana na dr`avata.1467 Dr`avata go dozvoluva postoeweto na `eni koi se zanimavaat so prostitucija vo svojot stan, vo hotel ili na otvoren prostor no, ne i rabotata na javnite ku}i. Ova e sistem na davawe na izjavi na prostitutkite vo policija, sli~en na onoj {to se primenuva i kaj slobodnite prostitutki vo sistemot na klasi~niot reglementarizam, me|utoa ovde e zasilena lekarskata kontrola, koja vo prv red e vo nadle`nost na sanitarnata uprava, a policijata se povikuva samo vo slu~aj koga ima potreba od primena na prisilni merki.1468 30 Sistemot na abolicija zna~i ukinuvawe i zabrana na vr{eweto na prostitucijata vo javni ku}i, me|utoa ne i nejzino celosno iskorenuvawe (taa i natamu fakti~ki egzistira na ilegalen na~in). Toa {to, vsu{nost, se ukinuva so ovoj sistem ne e prostitucijata tuku nejzinoto regulirawe od strana na dr`avata.1469 Abolicionizmot na prostitucijata poteknuva od Anglija od sredinata na XIX vek i ottamu e prenesen vo re~isi site dr`avi. Negoviot rezultat e formalnosta "zabrana na eksploatacija na prostitucijata od strana na drugi i na skandaloznite veruvawa po javen pat."1470 40 Sistemot na prohibicija zna~i celosna zabrana na prostiucijata vo koja bilo forma. Vo dr`avite so vakov sistem se gonat i kaznuvaat ne samo prostitutkite tuku i licata {to naveduvaat na prostitucija. Prohibicionizmot kako i abolicionizmot ja osuduva tolerancijata i ne izdava potvrdi za zanimavawe so prostitucija, ja zabranu1466

De Felice, T. op. cit. str. 160-161. Samiot zbor reglementacija e od francusko poteklo i zna~i vospostavuvawe na opredeleni pravila. 1468 Vidi: ibid, str. 161-162. 1469 "Abolicionisti~kiot re`im ne podrazbira re`im so koj se ukinuva prostitucijata. Toa {to se ukinuva vo su{tina ne e prostitucijata, tuku nejzinoto regulirawe od strana na vlasta. So ogled deka polo`bata na `enite koi prestojuvaat vo javnite ku}i se smeta{e kako eden vid ropstvo vo koe prostitutkata e objekt na trgovija, analogno na re~nikot koj se odnesuva{e na ropstvoto na crncite, vo po~etokot se sozdava{e i re~nik antireglementaristi~ki pokret. Ottamu i zborot "abolicionizam". Ibid, str. 162. 1470 Ibid, str. 162. 1467

805

va eksploatacijata na prostitucijata od strana na drugi, me|utoa od prethodniot sistem se razlikuva spored toa {to ja zabranuva prostitucijata kako takva. Prostitutkata se kaznuva ne samo poradi vrbuvawe na mu{terii na javno mesto, tuku i poradi samiot fakt {to se oddala na prostitucija. Ponekoga{ duri i klientot mo`e da bide obvinet.1471 3. Navedente sistemi vo imaat pove}e istorisko zna~ewe, za{to vo osnova odnosot kon prostitucijata denes mo`e da se svede i obi~no se sveduva na dihotomijata: legalizacija ili zabrana na prostitucijata. Vo ovaa smisla vo nedogled mo`at da se naveduvaat brojni argumenti vo prilog na ednoto ili drugoto stojali{te.1472 Ne navleguvaj}i vo tie polemiki koj baraat pogolem prostor, vo ovaa prilika }e go izlo`ime samo na{iot stav koj se priklonuva kon legalizacija na prostitucijata. Situacijata vo koja ma` i `ena sakaat da imaat seksualen odnos, pri {to taa bara pari za toa, e isklu~ivo nivna privatna rabota. Kako najsilen argument vo toj prilog go istaknuvame stavot deka, koga bi trebalo so kazneni merki da se suzbie prostitucijata, logi~no bi bilo deka treba da se vovede i zabrana na site seksualni odnosi nadvor od brakot kade {to parite gi zamenuvaat raznorazni podaroci. Pritoa, poznavaj}i ja ~ovekovata priroda, uveren sum, osobeno denes, toj {to gi saka vakvite sekusalni odnosi i mo`e da gi ostvaruva, te{ko deka }e se soglasi so takvo ne{to. 4. Vo soglasnost so stavot za legalizacija (dekriminalizacija na prostitucijata kako prekr{ok protiv javniot red i mir) na prostitucijata e i na{ata opredelba deka ne treba da se tro{i vreme i sredstva za nejzinoto suzbivawe, tuku site sili treba da se naso~at kon nejzinata kontrola i sozdavaweto adekvatni uslovi koi treba da vodat kon ukinuvawe na nejzinite sledovatelni negativni pojavi. Prostitucijata treba da ostane li~en izbor, nepopre~en od dr`avata. Taa pretstavuva nu`no zlo {to ednostavno treba da se tolerira i da se kontrolira vo dozvoleni granici. Ona {to treba da se goni e prisilnata prostitucija i kriminalnite povedenija povrzani so nea kakvi {to se

1471

Ibid, str. 163. Vo kriminolo{kata literatura protivnicite na legalizacijata na prostitucijata obi~no naveduvaat: deka propisite za legalizacija se amoralni, za{to obezbeduvaat sigurnost i osloboduvawe od odgovornosta za blud, deka takvite propisi vrz prostitutkata ostavaat neizbri{iv sramen `ig, deka ja kr{at avonomijata na ~ovekovata li~nost, deka mu odat na raka na vr{eweto zloupotrebi od strana na policijata i na trgovijata so belo robje, i sli~no. Privrzanicite na legalizacijata na prostitucijata istaknuivaat: deka sekoj ima pravo da raspolaga so svoeto telo, deka zabranata na prostitucijata vodi kon vistinsko zgolemuvawe na prostitucijata. 1472

806

trgovijata so belo robje, nasilstvata, ucenite, zakanite i sl.1473 5. Prevencijata vo ovaa sfera pokraj op{tite uslovi za otstranuvawe na ekonomskite i socijalnite pri~ini koi pretstavuvaat osnova za suzbivawe na site sociopatolo{ki pojavi (podobruvawe na op{testveno ekonomskite uslovi za `ivot, na vrabotenosta, obrazovnoto nivo na gra|anite i sl.), vsu{nost treba da se naso~i kon obezbeduvawe po{iroka op{testvena zdravstvena i policiska kontrola kako i socijalna za{tita na prostitutkite kako osnova za: 10 spre~uvawe so posredstvo na prostitucijata da se naru{uva javniot red i mir i javniot moral, 20 spre~uvawe na eksploatacijata na prostitutkite, 30 spre~uvawe na povrzuvaweto na pojavata na prostitucijata so drugite sociopatolo{ki i kriminalni pojavi, i 40 spre~uvawe na {ireweto na veneri~nite bolesti i sidata. Kaznuvaweto na prostitutkite zna~i samo potvrduvawe na nivniot negativen op{testven tretnman i spre~uvawe na {ansite za rehabilitacija. Kaznuvaweto, osven toa, ne vlijae vrz suzbivaweto ili ograni~uvaweto na prostitucijata, no zatoa ima niza negativni posledici za `enata: uapsenata prostitutka podocna te{ko mo`e da najde vrabotuvawe, gi gubi prijatelite, semejstvoto ja otfrla, a etiketata na prostitutka so kaznuvaweto i zvani~no í e potvrdena. 5. SAMOUBISTVO

Otsustvoto na kriminalitetot ne mo`e da se zamisli nitu vo beskofliktno op{testvo koe bi mo`elo da se izedna~i so nekakov raj na zemjata. Toa, ako ne zaradi drugo, poradi prirodnata razli~nost na lu|eto. Taka, na primer, duri ni vo edno takvo idealno op{testvo vo koe sekoj bi imal bezgrani~en pristap do sî, daleku od umot e kakvo i da e vra}awe kon promiskuitetot, na primer, i ottamu deka sekoj }e mo`e da ja dobie naklonetosta na sekoja `ena ili, pak na sekoj ma`. Samo toa e ve}e dovolna osnova za brojni konflikti so kriminalni zavr{nici. Nakratko, nevozmo`no e ~ovekot da stane robot, ma{ina koja ne bi bil ~ovek dokolku od poedinecot se istisne sekakov materijalen ili duhoven interes. Interesot e negova prednost {to go turka napred kon zamislenata sre}a, koj go ovozmo`uva negoviot pa duri i sevkupniot razvoj, no i negova slabost, negova sudbina, tovar od koj ne mo`e nikoga{ celosno da se otka~i osven ako ne se "otka~i" od svojot um. Oddelenosta na poedinecot od interesot e ramno na negova oddelenost od razumot, a so toa od kakvi i da e ~uvstva. Samo takov ~ovek mo`e da ne ~uvstvuva nitu najmal strav i da nema ni najmali nade`i. Vo takov slu~aj zboruvame za psihoti~no lice ili za negovo 1473

"Vo vrska so prostitucijata ima pri~iiza suzbivawe samo na onie dejnosti koi pretstavuvaat eksploatacija nadrug, trgovijata so lu|e

807

drasti~no oddeluvawe od ~ovekoviot rod. Toa najdobro mo`e da se proveri od primerot so samoubistvata.

5.1. Poim i pri~ini na samoubistvata 1. Najsilen nagon vo ~ovekot e nagonot za samoodr`uvawe, nagonot na odbrana na sopstveniot fizi~ki integritet. Sekoj ~ovek verojatno vo dobar del na ovoj nagon mu go dol`i sopstvenoto pre`ivuvawe, i po{iroko na pre`ivuvaweto na vidot. Pred silata na ovoj otstapuvaat site ostanati vitalni i socijalni nagoni, site individualni i grupni potrebi, `elbi i posakuvawa. No ima isklu~oci. Samoubistvoto e eden od niv.1474 Toa pretstavuva svesno i namerno uni{tuvawe na sopstveniot `ivot, bez ogled na toa dali taa namera bila nedovolno opredelena ili nejasna, odnosno bez ogled deka zad voleviot akt so koj se odzema svojot `ivot stoele normalni ili patolo{ki motivi. Stanuva zbor za dosta rasprostranet socijalen problem od koj ne bilo, nitu denes e li{eno nitu edno op{tetvo. Spored odredeni pokazateli, samoubistvata vo Anglija nedelno se izvr{uvaat od najmalku 100 lica. Pritoa za dvaeset do pedeset samoubijci vo zvani~ata statistika ne postojat nikakvi podatoci. Vo SAD brojkata e ~etiripati pogolema, a vo Ungarija, proporcionalno u{te pove}e. Svetskata zdravstvena organizacija bele`i deka sekoj den okolu 2.000 lu|e vo svetot si go odzemaat `ivotot. Samoubistvata se vo postojan porast i vo Republika Makedonija, a trendot na nivnoto zgolemuvawe e sli~en so drugite zemji so stapka od 5,0 do 10,0. Poa|aj}i od faktot deka kaj nas vo sedumdesetite godini prose~no godi{no se samoubivale {eeset lica kako i od toa deka vo poslednive deset godini nivniot broj se zgolemuva do 150, so pravo prognoziraat deka brojot na samoubijcite }e se zgolemuva. 2. Pravo na samoubistvo. Imame li pravo samite da odlu~uvame za ne{to {to ne e na{e, ili barem {to ne e samo na{e vo onaa mera vo koja toa {to biolo{ki sme ne go dol`ime ni po svoja zasluga ni po svoja vina? A dali e toa {to sme vo egzistencionalna, socijalna i personalna smisla tolku na{e za so nego da mo`eme da raspolagame po sopstvena volja i potreba. Toga{ koga sme spremni celosno da go uni{time ona {to sme i ona {to vo idnina bi mo`ele da bideme? Dali sme tolku mali i bezna~ajni vo samuobistvenata namera da mo`eme i smeeme na nego da zaboravime, ili ednostavno da go zapostavime? se pra{uva Kecmanovi}.1475 Nasproti nepostoeweto na pravoto na samoubistvo, istiot avtor gi postavuva pra{awata: za samoubistvoto kako efikasen na~in na doveduvawe na ~ovekot vo sostojba na nirvanska ne1474

Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str.

1475

Kecmanovi}, D. op. cit. str. 73

73.

808

pokretnost i spokojstvo; za samoubistvoto kako suverena potvrda na mo}ta na ~ovekovata slobodna volja; za samoubistvoto kako mo`nost za nadminuvaweto na apsurdot na ~ovekovata egzistencija i za samoubistvoto kako samo`rtvuvawe za drugite, kako herojski i altruisti~ki akt. Vo site tie dilemi se krijat argumenti za i protiv samoubistvoto i ottamu proizleguvaat makite na site onie koi nastojuvaat da go dadat vistinskiot odgovor za negovoto filozofsko, antropolo{ko i moralno zna~ewe. Odgovorot e sepak mo`en. Samoubistvoto, veli Kecmanovi}, sosema sigurno e edna od ~ovekovite mo`nosti, me|utoa, kakva e vsu{nost toa mo`nost? Samobistvoto kako mo`nost gi ukinuva site ostanati mo`nosti i dotolku e ~ovekova nemo`nost, za{to bitieto vo mo`nosta e su{testveno opredeluvawe na sekoj ~ovek, pa edinstveno izbor na onaa mo`nost koja ja nosi, koja e mo`nost na mo`nosta mo`e da go opravda i vtemeli sekoj ~ovekov stav, izbor i odluka. So samoto toa, iako e nesomneno avtenti~na ~ove~ka mo`nost, samoubistvoto e istovremeno e najdrasti~na negacija na ~ovekovata avtenti~nost. Vo toj paradoks e vistinskoto zna~ewe na samoubistvoto vo ~ovekot i za ~ovekot - bez ogled dali se raboti za normalno, patolo{ko, bilansno, herojsko ili za nekoj drug vid na samoubistvo. Spored toa, kone~no, sekoe samoubistvo vo su{tina e me|u normalnoto i patolo{koto.1476 3. Pri~inite na samoubistvoto treba podednakvo da se barat kako vo op{etstvenite i vo individualnite faktori i vlijanija. Me|u neposredite egzogeni faktori naj~esto se pomestuvaat socijalni krizi, intenzivni interpersonalni konflikti, bra~ni i semejni nepriliki, negativniot primer od ve}e izvr{eno samoubistvo vo semejstvoto, preterani o~ekuvawa od roditelite, op{testvena izolacija od najrazlini vidovi, op{testveniot pritisok ili pritisok na roditelite da se postigne opredelen uspeh i staus vo sredinata1477 i sl. Vo ovaa svera na vlijanija i neposredni pri~initeli na samoubistvata sekako treba da se pomestat i preteranata upotreba na alkoholni pijaloci i zloupotrebata na drogi i psihotropni supstancii. Individualnite pri~initeli (subjektivni faktori) na samoubistvata vo prv red se nao|aat vo odredena somatska, obi~o neizle~iva bolest ili takva bolest koja e prosledena so u`asno neizdr`livi bolki, `alost poradi smrt na blisko i sakno lice, golemi nesre}i, du{evni rastrojstva, nesre}na qubov, li~na nesposobnost na fleksibilnost so koja }e se stekne opredelena nezavisnost vo neposrednata sredinata, biopsiholo{kite promeni koi gi predizvikuvaat pubertetot, 1476

Ibid, str. 74-75. Vo ponovo vreme ~esti se smoubistvata vo Japonija me|u mladite koi se podgotvuvaat za priem na najpoznatite japonski univerziteti, a koi ne uspevale da bidat primeni. Takvoto rea|irawe na mladite se objasnuva so toa {to zavr{uvaweto na tie univerziteti obezbeduvaat sigurna i uspe{na idnina 1477

809

izrazena netolerantnost na frustracii, od edna, i zgolemen agresiven potencijal od druga strana, ~uvstvo na besperspektivnost, depresivni sostojbi, neurozi (histerija), impulsivnost, anksioznost, starost i nemo}, i sl. Licata kaj koi }e se steknat edna ili nekoi od ovie pri~ini se narekuvaat suicidalno zagrozeni lica. 4. Samoubistvoto treba da se razlikuva od samopovredite koi pretstavuvaat svesno i namerno o{tetuvawe na sopstvenoto zdravje zaradi postignuvawe na opredelena korist. Licata koi se samopovreduvaat ne ja sakaat sopstvenata smrt, no toa ~esto mo`e da im se slu~i. Nivnite motivi spored Jevti}, naj~esto se: a) demonstrativni (da se svrti vnimanie kon sebe), b) protestni ({trajk so glad, na primer na zatvorenici), v) sentimentalni (da se odobrovolat roditelite, u~itelite, qubovnikot ili drugi lica da storat ne{to vo korist na liceto {to se samopopvreduva), g) malafidni (na primer, zatvorenikot da se najde vo bolnica), d) fiktivni (na primer so bo`emno siluvawe da se prikrijat dobrovolni samopovredi) i mistificirani (da se izbegne vojna obvrska, socijalna pomo{ ili nadomest od osiguruvawe). Posebni samopovredi vr{at histeri~ite lica, verski fanatici mazohisti i pita~i (so cel da za pogolema somilost pri pita~eweto). Poseben vid na samopovreda e samonagrduvaweto koi prete`no go vr{at du{evno rastroeni lica. So razre{uvaweto na dilemite samoubistvo - samopovreda i samoubistvo - ubistvo, se zanimava posebni nauki - kriminalistikata i sudskata medicina.1478

5.2. Samoubistvoto kako socijalen i sociopatolo{ki problem 1. Posmatrano istoriski, samoubistvata kaj najstarite narodi e tretirano ili kako li~en akt na poedinecot koj, poradi takviot stav ne povlekuval sram ni prekor, ili kako indiferentna postapka koja ne bila osuduvana ili kako herojsko delo na pobedenite, odnosno zarobenite voini, ili kako blagodaren poteg na mudrecite, ili pak, kako posledno sredstvo za spas na iznemo{tenite starci, neizle~ivite bolni, bankrotiranite bogata{i itn. Nevoedna~eni bile i stavovite na razli~nite religii sprema suicidot. Taka, dodeka edni go pretpo~itale kako blagosloveno delo (budizam), ili sprema nego bile ramnodu{ni (semitizam), drugi, vo svoite dogmi go ignorirale (hristijanstvo) 1478

Vidi: Vodineli}, V. Kriminalistika, tre}e izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 508-525., Markovi}, T. Savremena tehnika istra`ivanja krivi~nih dela (Kriminalistika), Naroden novine, Zagreb, 1977. Modly, D. ^injenice koje treba imati u vidu prilikom rasvetljavanja slu~ajeva samoubojstva, 13 Maj, Beograd, 1976/5, str. 28-37, Kapama|ija, B i [ovljanski, M. Pravo i samoubistvo, JRKKP, Beograd, 1982/3, str. 303-310, Ramljak, A. Diferencijacija vje{anja - samoubistvo, ubistvo ili fingirani zlo~in, 13 Maj, Beograd, 1970/5, str. 20-40 i dr.

810

ili go otfrlale kako bogohulen akt (muhamedanstvo). Duri mnogu podocna prestavnicite na crkvata, vo prv red na hristijanskata, sfa}ajki deka so aktot na samoubistvoto e pokolebano veruvaweto vo crkovnata dogma, zazemaat neprijatelski stav sprema ovaa pojava. Vo ovaa smisla Holbah veli:1479 Lugeto vo razni vekovi i vo razni zemji imale mnogu razli~ni stavovi za onie koi imaat hrabrost samite da si zadadat smrten udar. Nivnite sfa}awa za toj predmet kako i za site drugi, se usloveni od nivnite politi~i i verski uveruvawa. Grcite, Rimjanite i drugi narodi kaj koi sî bilo naso~eno kon toa da se izradat kako heroi i golemi lu|e, onie koi si go odzemale svojot `ivot gi smetale kako heroi i bogovi. Bramanot vo Indija, sî u{te uspeva da im vlee dovolno cvrstina na `enite samite da se spaluvaat zaedno so le{ot na svojot soprug.1480 Za japonecot ne pretstavuva nikakva te{kotija i po povod na najmala sitnica da si go zarie no`ot vo svoite gradi.1481 Kaj narodite od na{ite krai{ta verata napravi lu|eto da se pomalku rasipnici na svojot `ivot. Taa gi nau~i deka volja na nivniot gospod e da stradaat, a toj da u`iva vo nivnite maki i da se soglasat so toa da se uni{tuvaat del po del, da postapuvaat taka za da gi ovekove~at svoite maki, me|utoa nivniot gospod ne odobruva odedna{ da gi prese~at svoite denovi, ili da rasolagaat so `ivotot {ti im e daden. A ako gi stavime na strana verskite sfa}awa, toga{ moralistite napravile deka na ~ovekot vo nikoj slu~aj ne mu e dozvoleno da gi kine obrskite {to gi prezel so dogovorot {to go sklu~il so op{testvoto. Nekoi drugi pak, samoubistvoto go smetaa kako kukavi~luk: tie mislea deka samoubistvoto doa|a od slabost i strav od podnesuvaweto na udarite na sudbinata i voobrazuvaa deka e mnogu pogolema hrabrost i golemina na 1479

Holbah, P. op. cit. str. 197. Poznato e deka vo Indija, po smrtta na svojot soprug `enata bila prisilena da go po~ituva religiozniot obi~aj nare~en "sati", spored koj morala da se frli vrz strati{teto kade se spaluvalo negovoto mrtvo telo. Spored religioznite sfa}awa ova ritualno samoubistvo go olesnuvalo odeweto na nebo i mo`elo da zna~i oprostuvawe na grevovite na ma`ot!. "Dobrovolnata smrt" na vdovicata, osven toa mu nosela i pogolem ugled na nejzinite deca i rodnini. Ovoj obi~aj e ukinat od strana na britanskata kolonijalna vlast vo 1892 godina. Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 148. 1481 Vo Japonija so vekovi, pa i denes, samoubistvoto, osobeno vo opredeleni situacii, ne samo {to e prifatlivo tuku i po`elno i odobruvano. Takov stav sprema samoubistvoto imaa site klasi vo japonskoto op{testvo, a osobeno be{e prisutno kaj plemstvoto i vojskata kade tradicionalno se smetalo deka samoubistvoto e dol`nost i ~est. Poznat e harikiri, ceremonijalna forma na samoubistvo koja i denes postoi, a koja naj~esto e reakcija na nekoj sram, kazna ili gubewe na ~esta. Samoubisven dogovor na vqubeni isto taka ne e nepoznat na~in na samoubistvo vo Japonija. Ibid, str. 149. 1480

811

du{ata da se podonesuvaat svoite ma}i i da im se pru`a otpor na udarite na sudbinata. Interesen e i odnosot na samoubistvoto i sueverieto. Vo ovaa smisla se istaknuva deka vo XVI vek, vo Anglija se izrekuvala smrtna kazna na samoubiecot po negovata smrt. Toa proizleguva ottamu {to spored tradicijata na crkvata i na dr`avata samoubiecot se smetal za zlostornik od najnizok rang. Negovoto telo pred stravot od bo`ja kazna ne se pogrebuvalo na grobi{ta, tuku pokraj patot, a pred zakopot (na koj ne bil dozvolen crkoven obred) bilo proboduvano so kolec, a racete i nozete mu bile otsekuvani i zakopuvani oddelno od teloto. Vakviot stav sprema aktot na samoubistvoto ne e karakteristi~en samo za Anglija, tuku bil ra{irena pojava vo cela Evropa. Seto toa bilo posledica na pani~iot strav od duhot na samoubiecot. Ottamu, ne slu~ajno vo Meka teloto na samoubiecot bilo smestuvano vo bure i pu{tano vo rekata Mozel, so cel negoviot duh da se istera {to e mo`no podaleku od mestoto na nastanot. Vo Francija, Luj XIV vo Krivi~niot kodeks od 1670 godina, predvidel sankcija konfiskacija na imotot za licata koi samite si go odzemat `ivotot. Ovaa sankcija podocna bila prezemena i od strana na pove}e evropski zemji. Vo Anglija pokraj konfiskacijata na imotot so Krivi~niot zakonik od 1870 godina, bila vostanovena i kazna zatvor za site lica koi se obidele da izvre{at samoubistvo. Toa zboruva deka stravot od samoubistvoto trael podolgo od stravot od duhovite i vampirite. So ogled na toa {to legislativata ne bila vo sostojba da go razre{i ovoj op{etstven i li~en odnos ({to vpro~em sekoga{ e slu~aj koga se pravele obidi intimata na ~ovekot da se stavi pod opredeleni ramki), "izlezot" od takvoto bespatie pravnicite go na{le vo kvalifikuvaweto na samoubistvoto vo mentalna bolest. Vakvite predrasudi na pravnicite kon samoubistvoto od srednovekovieto, vo ni{to ne se razlikuvaat onie na vra~evite na primitivnite plemiwa. I na ednite i na drugite im e zaedni~i stavot deka samoubiecot ne treba da se zakopa na groibi{ta, tuku na nekoj krstopat, poradi veruvaweto deka na toj na~in duhot }e bide dezorientiran vo namerata da se vrati vo svojot dom. Za hristijanskata vera toj akt pretstavuval simbol na nejzinata sila i mo}: so svojata geometriska sila krstopatot se sovpa|a so simbolot na hristijanskata vera (krstot) i negovata sposobnost da ja rasteruva silata na |avolot skriena vo mrtvoto telo na samoubiecot. 2. Samoubistvoto pretstavuva sociopatolo{ka (devijantna) pojava koja predizvikuva opredelena op{testvena reakcija. Kako devijantna pojava sekoe samoubistvo pretstavuva socijalen problem ottamu {to rezultira so opredlena zaguba na `ivo mislovno i tvore~ko su{testvo. Toa e osobeno slu~aj ako samoubistvata pretstavuvaat masovna pojava na opredeleno podra~je. Vo toj slu~aj dr`avata se pojavuva kako soodgovorna za posegnuvaweto kon sopstveniot `ivot. Samoubistvasta stanuvaat nejzina vina: eklatanten dokaz deka ne gi obezbedila neopho812

dnite op{testveni i ekonomski uslovi za normalen, pristoen i posakuvan `ivot. Od tie pri~ini e potreben i odreden filozofski i sociolo{ki pristap vo nivnoto izu~uvawe. Takov pristap mo`e da se najde kaj oddelni postari avtori ~ii{to razmisluvawa zalu`uvaat da se nare~at besmrtni. Spored Ezrazmo Roterdamski (1509), ako nekoj, kako od visoka kula pogledne, a poetite velat deka Jupiter tokmu taka pravi, }e sogleda na kakvi sî nevolji e izlo`en ~ovekoviot `ivot, kolku e bedno i gnasno ra|aweto, kolku e naporno odgleduvaweto, na kakvi nepravdi e izlo`eno detstvoto, na kolku ma}i e prinudena mladosta, kolku e te{ka starosta, kolku e svirepa neizbe`nosta na smrtta. Potoa vo tekot na celiot `ivot, kolku roevi bolesti napa|aat, kolku nesre}i se nadvisuvaat, kolku neprijatnosti se nafrlaat, nepostoi ni{to, {to da ne e natopeno so gor~ina. Da ne gi spomenuvam site onie zla, {to se nanesuvaat od ~ovek na ~oveka, kakvi {to se siroma{tijata, zatvorot, podlosta, sramnosta, predavstvoto, navredite, kavgite. Kako da gi nabrojam site, koga gi ima pove}e od pesokot vo moreto! A {to storile lu|eto, za da go zaslu`at seto toa. Koj gneven bog gi nateral da se rodat vo site ovie bedi? Jas (ludosta, m. z) sega nemam pravo da zboruvam za toa. Onoj {to dobro vo sebe }e razmisli, toj sekako }e go odobri primerot na devojkite od Milet,1482 iako e dostoen za so`aluvawe. A koi se tie koi, poradi odvratnosta od `ivotot si ja posakuvaat smrtta? Neli se tie u~enici na mudrosta? Me|u niv e i onoj Hiron,1483 koj koga trba{e da stane besmrten, dobrovolno si ja posaka smrtta. Da ne zboruvam za onie Dogeni,1484 Ksenokrati,1485 Katoni, Kasiii ili Bruti. Se nadevam deka sogleduvate {to sî bi se slu~ilo ako site lu|e se mudri. Sekako }e se javi potreba od nova glina i od nov skulptor - Prometej.1486 To~no poradi toa jas im se nao|am na lu|eto (ludosta, m.z.) vo site tie nevolji, gi poddr`uvam vo neznaeweto i vo lekomislenosta, ponekoga{ i so toa, {to pravam da zaboravat na nesre}ite, ponekoga{ im vnu{uvam nade` za sre}a, poprskuvaj}i im odvreme navreme pomalku med vo nasladite. Na toj na~in jas im pomagam koga se vo nevolja, pa tie i toga{ 1482

Devojkite od Milet gi obzel nekakov bes {to gi gonel da se samoubivaat so besewe: od ova gi odvratila odlukata da bidat pogrebuvani goli zaedno so ja`eto so koe se obesile. 1483 Hiron e eden od Kentaurite, sin na Hron i Filira; bil poznat po svojata spravedlivost 1484 Diogen e gr~ki filozof (413-323 p.n.e), cinik, `iveel vo bure i go preziral bogatstvoto. 1485 Ksenokrat e gr~ki filozof (406-314 p.n.e.), u~enik na Platon 1486 Prometej bil titan, sin na Japet; gi napravil lu|eto od glina i im go podaril ognot, karadej}i go od bogovite. Za ova bil naka`n od Zevs so toa {to bil zakovan na edna stena na Kavkaz.

813

ne posakuvaat da go napu{tat `ivotot, koga ve}e ni{ata na Parkite1487 e dojdena dokraj i koga samiot `ivot ne gi napu{ta niv. Interesno da se spomne deka nakolku veka podocna poznatiot francuski filozof i eseist Alber Kami, vo svoeto poznato delo Mit za Sizif" (1942), iako toa mnogumina ne sakaat da go voo~at, vrz osnova na ovie stavovi na Erazmo }e ja izgradi svojata teorija za apsurdnosta i apsurdniot ~ovek. Imeno, ne e potreben poseben misloven napor za da se sfati deka negoviot poim apsurd, kako kategorija li{ena od smislata za `ivotot, ne ni{to drugo tuku kategorijata ludost.1488 Za imeto na Monteskie, Volter, Holbah i drugi pretstavnici na humanizmot i renesansata, e vrzano nadminuvaweto na suevernite stavovi kon samoubistvoto. Gledano od teoretski aspekt, tie go rehabilitiraat samoubistvoto. Na izvr{itelite na samoubistvoto ve}e ne se gleda kako na gre{nici, bogohulnici, nitu kako na zlostornici, tuku kako na nesre}nici za ~ija nesre}a se vinovna prirodata i prokletstvoto op{testvoto. Vo ovaa smisla ~inam sî u{te e sve` i aktuelen povikot {to go upativa Holbah: "Koga politikata, koja samata bi bila poprosvetena, seriozno bi se pozanimavala so obrazovanieto i blagosostojbata na narodite; koga zakonite bi bile popravedni, koga sekoe op{testvo bi bilo pomalku pristrasno i na sakoj od svoite ~lenovi bi mu ja posvetilo seta nu`na gri`a i bi mu go pru`ila vospituvaweto i nu`nata pomo{ {to toj ima pravo da ja bara; koga vladite bi bile pomalku grabe`livi i pobudni, i navistina pred sebe bi ja postavile celta svoite podanici da gi napravat posre}ni - toga{ ne bi imalo tolku prestapnici, kradci i ubijci koi go zagadile op{testvoto; ne bi moralo da im se odzema `ivotot za da se kaznat za zlite dela koi obi~no proizleguvaat od samite nedostatoci na nivnite op{testveni ustanovi, ne bi bilo potrebno na drugiot svet da se baraat himerite koi sekoga{ se poka`uvaat nemo}ni sprema nivnite strasti i nivnite vistinski potrebi.1489 Spored Holbah, kolku i da sme vrzani za `ivotot i za svojot strav od smrtta, sekoj den sme svedoci deka navikata, javnoto mislewe i predrasudata se dovolno silni vo nas da gi uni{tat site strasti i da ne povedat da í se inaetime na opasnosta i da go stavime na kocka svojot `ivot. Ambicijata, gordosta, skr`avosta, qubovta, qubomora, kopn`ot za slava, onaa niskost sprema javnoto mislewe koja ja ukrasuvaat so nazivot "pra{awe na ~esta" se dovolni da 1487

Parki kaj Rimjanite se tri bo`ici od podzemnito svet, gospodarki na `ivotot. 1488 Kami otfrla pomislata i aktot na samoubistvoto, preku stavot deka `ivotot }e bide dotolku podobro pro`ivean dokolku nema smisla. Da se do`ivee edno iskustvo, edna sudbina, toa za nego zna~i taa vo celost da se prifati takva kakva {to î. Vidi: Kami, A. Mit o Sizifu, Veselin Masla{a - Svjetlost, Sarajevo, 1989, str. 62 i natamu. 1489 Holbah, P. op. cit. str. 191.

814

gi zatvorime o~ite pred opasnostite i da í pojdeme vo presret na smrtta. A tagata, makite na duhot, nemilostite i neuspesite gi ubla`uvaat takvite odvratni crti na smrtta i pravat da ja smetame za mirno pristani{te vo koe }e se spasime od nepravdite na na{ite bli`ni. Bedata, nezgodata ne pomiruvaat so smrta koja e tolku stra{na za sre}nite. Siromaviot koje osuden da raboti, a koj e li{en od `ivotnite sladostrastija kon nea gleda so ramnodu{nost: beznade`niot nesre}nik za nea se fa}a i go zabrzuva nejzinoto doa|awe {tom smeta deka za nego nema pove}e dobra vo `ivotot. ^ovekot mo`e da go saka svoeto bitie samo pod uslov da e sre}en. [tom celokupnata priroda odbiva da mu ja pru`i taa sre}a, {tom seto ona {to go opkru`uva mu stane protivno, {tom negovite mra~ni idei mu pru`aat samo ta`ni sliki na negovite me~taewa, toj mo`e da izleze od redot koj pove}e ne mu odgovara, za{to vo samiot toj red ne nao|a na kakva i da e podr{ka. Toj ve}e ne postoi. Visi nad prazna bezdna. Ne mo`e pove}e da bide od korist nitu sebesi ni na drugite.1490 1490

I natamu, ako go razgledame dogovorot koj go vrzuva ~ovekot za op{testvoto, }e vidime deka sekoj dogovor e usloven i recipro~en, t.e. }e vidime deka sekoj dogovor pretpostavuva zaemni koristi me|u dogovorenite strani. Gra|aninot e vrzan za svojata tatkovina, za svoite sogra|ani samo so vrska na blagosostojba, a ako ovaa vrska e prekinata toj povtorno e sloboden. Ako op{testvoto ili onie koi go pretstavuvaat kon nego postapuvaat bezdu{no, nepravedno i mu go pravat `ivotot nevozmo`no ma~en, ako siroma{tvo i sram mu se zakanuvaat vo svetot bez srce i poln so prezir, ako nevernite prijateli vo nevolja mu svrtat grb, ako nevernata `ena mu zadava te{ka bolka na negovoto srce, ako neposlu{nite i neblagodarni deca ja ucvilile negovata starost, ako svojata isklu~itelna sre}a ja videl vo predmetot na koj e nevozmo`no da mu se pribli`i, najposle ako od koja i da e pri~ina tagata, gri`ata na sovesta, melanholijata ili o~ajuvaweto za nego go nagrdile liceto na vselenata i toj tie maki ne mo`e da gi podnese neka go napu{ti svetot koj za nego natamu }e mo`e da bide samo najstra{na pustina, neka se odale~i zasekoga{ od ne~ove~kata tatkovina koja ne saka da go vbroi vo negovite deca, neka izleze od ku}ata koja se zakanuva deka }e se sru{i na negovata glava, neka se otka`e od op{testvoto na ~ija sre}a ne mo`e pove}e da raboti i koe mo`e da mu go napravi milo samo negovata sre}a. Sakame li da go preobrazime ~ovekot koj otkako postanal nepotreben bez sredstva za `ivot vo gradot vo koj po volja na sudbinata se rodil, trgnuva vo stvojata taga da potone? A toga{, so kakvo pravo da se prekoruva onoj koj se ubiva od o~aj. Zarem toj ~ovek koj umira pravi ne{to drugo tuku toa da se osamuva? Smrta e edinstven lek za o~ajuvaweto, toga{ `elezoto e edinstven prijatel, edinstven ute{itel koj mu ostanuva na nesre}nikot. Se dodeka nade`ta mu ostanuva, se dodeka makite mu izgledaat podnoslivi, se dodeka toj sebesi si laska deka eden den }e go vidi krajot, se dodeka toj i natamu nao|a izvesni sladostrastija vo vo postoeweto, ne se soglasuva da se sli{i od `ivot sebesi. Me|utoa, koga ve}e ni{to ne ja

815

3. Za utvrduvawe na obemot na samoubistvata voobi~aeno se koristi statisti~kata mera - stapka na samoubistvata. Stapkata na samoubistvata se dobiva od odnosot na brojot na samoubistvata i vkupniot broj na naselenieto na opredelena teritorija. Stapkata vo odnos na 100.000 lica od vkupnoto naselenie e najop{ta merka koja e me|unrodno standardizirana. Isto taka e usvoena i skala na visinata na stapkata na samoubistvata spored koja se smeta deka: - stapkata od 4,9 na samoubistva e mnogu niska poddr`uva vo nego qubovta sprema svoeto bitie, da se `ivee e najgolema maka, a da se umre dol`nost na onoj koj saka od ovaa maka da se spasi. Op{testvoto koe ne mo`e ili ne saka da ni pru`i nikakvi dobra gubi sekakavo pravo nad nas. Prirodata koja e uporna vo toa da go pravi na{eto postoewe, ni nareduva od nego da izlezeme. Umiraj}i izvr{uvame edna od nejzinite ulogi kako {to toa sme go pravele doa|aj}i na svet. Za onoj koj se soglasuva da umre nema maka bez lek. Za onoj koj odbiva da umre sî u{te ima zadovolstva koi go vrzuvaat za svetot. Vo ovoj slu~a neka gi povika kon sebe na pomo{ site svoi sili, i neka gi sprotivstavi na sudbinata koja go gme~i, hrabrosta i izvorite koi prirodata sî u{te mu gi pru`a: prirodata sosema ne go napu{tila se dodeka mu ostava ~uvstvo na zadovolstvo i nade` deka }e go do~eka krajot na svoite odevawa. [to se odnesva do sueverniot ~ovek, na negovite odevawa nema kraj i nemu ne mu e dozvoleno nitu da pomisli da gi prekrati. Negovata vera mu nareduva da prodol`i da stenka i leleka: mu se zabranuva da pribegne kon smrtta, koja za nego bi bila samo vleguvawe vo nesre}na egzistencija, za{to ve~no bi bil kaznet zatoa {to se osmelil da se ispre~i pred lesnite naredbi na suroviot bog koj u`iva da go gleda kako vo o~aj se srozil i koj ne mu dozvoluva na ~ovekot smelost bez negova dozvola da go napu{ti mestoto koe toj mu go nazna~il. So ogled deka `ivotot na obi~iot ~ovek e najgolemo od site negovi dobra, mora da se pretpostavi deka onoj koj se li{uva od sopstveniot `ivot na toa e prisilen od izvesna nesovladiliva sila. Pregolemata nesre}a, o~ajuvaweto ili rastrojstvoto {to vo na{ata ma{ina ja proizvela melanholijata e ona {to go vodi ~ovekot kon samoubistvo. Rastegnat so sprostivstaveni pottici, toj e prisilen da pojde po sreden pat koj go vodi kon negovaat sopstvena smrt. Tatkovinata ili semejstvoto nema nikakvo pravo da se `ali na ~lenot kogo ne mo`e da go napravi sre}en i od kogo nema pove}e na {to da se nadeva. Za da í bide korisen na svojata tatkovina ili na svoeto semejstvo nu`no e ~ovekot da ja saka svojata sopstvena egzistencija, da ima interes da ja so~uva, da gi saka vrskite koi so drugite go spojuvaat i da bide sposobe da se gri`i za nivnata sre}a. Najposle, za da bide kaznet na onoj svet i za da se pokae za svojata postapka, samoubiecot treba samiot sebesi da se nad`ivee i spored toa vo svoeto idno prestojuvali{te da gi odnese svoite organi, svoite setila, svoeto pametewe, svoite idei, svojot sega{en na~in na postoewe i mislewe Holbah, P. Sistem prirode, str, 196-202.

816

- stapkata od 5 do 9,9 - niska stapka, - od 10 do 19,9 - sredna stapka, - od 20 do 24,9 - visoka stapka, i - od 25 i nagore e mnogu visoka stapka.1491 Inaku istra`uvawata na samoubistvata vo svetot vo osnova poka`uvaat opredleni razliki vo zavisnost od opredeleni li~i i sociokulturni obele`ja na poedincite. Vo taa smisla podatocite glavno poka`uvaat deka so ogled na polot, na dve do ~etiri samoubistva na ma`ite, doa|a edno samoubistvo od strana na `ensko lice. Toa se objasnuva so sociokulturnite razliki me|u polovite i sî u{te prisutnata izoliranost na `enata od onie op{testveni odnosi koi imaat suicidijalno vlijanie. So ogled na starosta, op{ta konstatacija e deka stapkata na samoubistvata raste so godinite na starost, {to e osobeno evidentno po napolnetatite 40 godini od `ivotot. Bra~nata sostojba isto taka igra opredelena uloga vo odbiraweto na razli~not pristap kon sopstveniot `ivot. Istra`uvawata vo ovaa sfera poka`uvaat deka samoubistvata se zna~itelno po~esti kaj licata {to `iveat sami odo{to kaj onie koi se vo brak, a osobeno kaj onie koi imaat pogolemo semejstvo. Zna~aen e i podatokot deka samoubistvata se po~esta pojava vo urbanite odo{to vo ruralnite sredini. Zabele`ani se i zna~ajni razliki so stapkata na samoubistvata kaj licata so ponisko obrazovanie i na poedinci od razli~i nacionalnosti {to se dol`i na specifi~nite geografski, religiozni, tadicionalni, kulturni, op{testvei i materijalni uslovi na `ivot na licata od najrazli~ni nacionalnosti.1492 Inaku, sociolo{kata analiza na stapkite na samoubistvata ima ograni~en dostrel. Do sega ovaa analiza uspea samo da utvrdi izvesni op{testveni uslovi, odnosi i situacii vo koi postoi pogolema mo`nost da dojde do samoubistvo. Pra{aweto na objasnuvawe na individualnite slu~ai na samoubistvata, odnosno za{to liceto A izvr{ilo samoubistvo, dodeka liceto B toa ne go storilo iako i dvete lica se nao|ale vo identi~na situacija, ostanuva nadvor od ramkite na takvata sociolo{ki orientirana analiza.1493 Toa uka`uva na potrebata deka site istra`uvawa na samoubistvata mora nu`no da se nadopolnat so klini~ki pristap, odnosno so ispituvawe na individualnite karakteristiki koi ja uslovuvaat pojavata i realizacijata na poedine~nata sklonost za samoubistvo. Za takvi istra`uvawa vsu{nost se zalaga, a so ogled na svoite pojdovni pretpostavki i realno gi ovozmo`uva i na{iot teoretski pristap.

1491

Navedeno spored [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 1235. Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 125-130. 1493 Ibid, str. 143. 1492

817

5.3. Obid za samoubistvo 1. Za razlika od dovr{enoto samoubistvo kaj obidot na samobistvio liceto koe go vr{i ostanuva `ivo. Pokraj ovaa osnovna i ~uvstvitelna razlika me|u dovr{enoto i obidenoto samoubistvo, od sociolo{ki aspekt postojat i golem broj drugi razli}i, koi vsu{nost i uka`uvaat na golemoto zna~ewe na nivnoto analizirawe. Istra`uvawata vo ovaa oblast poka`uvaat deka: 10 vo zavisnost od prostorot i vremeto postojat opredeleni raliki spored nivnata za~estenost, taka {to obidite na samobistvo se zna~itelno poprisutni od dovr{enite samoubistva, 20 spored polot, pogolem broj ma`i vr{at dovr{eni samoubistva odo{to `enskite lica, a `enite pogolem broj obidi na samoubistva, 30 spored starosnata struktura, me|u licata koi izvr{ile dovr{eno samoubistvo po~esto se mladite luge. 40 Spored na~inite na izvr{uvaweto, obidite na samoubistvo isto kako i dovr{enite mo`at da bidat: a) naprsni (akutni) i polagani (hroni~ni); b) direktni (aktivni) i indirektni (pasivni); v) prosti (poedine~ni), dvojni (naj~esto od qubovni pri~ini) i zdru`eni (naj~esto inducirani od verski pobudi vo religiozni sekti), g) kombinirani (samoubistvoto se izvr{uva so kombinirawe na dva ili pove}e na~ini ili so upotreba na dve ili pove}e sredstva) ili komplikuvani (koga liceto si go dokraj~uva `ivotot za da gi skusi ma}ite po nekoja nesre}a), no najva`no e deka tie se pomalku brutalni i opasni (naj~esto truewe) odo{to onie kaj dovr{enite samubistva (naj~esto besewe). 50 Spored motivite kako i dovr{enite obidite za samoubistvo mo`at da bidat: a) inducirani, b) paranoidni, v) altruisti~ki (samopo`rtvuvawe za postignuvawe na povisoki celi), g) tendenciozni ili protesni (samoubistvoto se vr{i so namera nekoj da se obvini za toa samoubistvo), d) bilansni (po ladnokrvo odmeruvawe na pri~inite da se umre od strana na normalni lica), i |) simulirani samoubistva. Pri~inite na samoubistvata mo`at da bidat ednakvi i kaj dovr{enite i kaj obidenite samoubistva. Obidite za samoubistvo, vsu{nost, se zapo~nati no nedovr{eni samoubistva, zatoa {to se rabotelo za nepogodno sredstvo, nepodoben na~in na izvr{uvawe, neume{nost, nespretnost ili nedovolna re{itelnost na samoubiecot, poradi negovo slu~ajno spasuvawe od drug ili poradi pravovremena i uspe{na lekarska intervencija. Sociopatolo{kite istra`uvawa natamu poka`uvaat deka zna~itelen broj od licata koi nekoga{ se obidele da izvr{at samoubistvo vo svojot podocne`en `ivot se obiduvaat povtorno da se li{at od `ivot. Kriti~niot moment za takviot ~ekor naj~esto e po 2-4 godini po prethodnotiot obid. Fakt e me|utoa, deka i pokraj pove}ekratnite obidi za smoubistvo samo mal broj od niv (10-20%) zavr{ile so smrt. Ottuka se izvlekuva zaklu~ok deka pogolemiot broj lica koi se obide-

818

le da izvr{at samoubistvo vo podocne`niot `ivot nema da izvr{at dovr{eno samoubistvo. 2. Ovie i ostanatite rezultatati od sociopatolo{kite istra`uvawa uka`uvaat deka "obidite za samoubistvo vo najgolem broj slu~ai deluvaat kako alarmen signal i imaat efekt na povik na pomo{, duri iako za toa ne postoela svesna namera (Stengel, 1964). Tokmu poradi takviot efekt, obidite na samoubistvo ~esto doveduvaat do promeni vo `ivotnite situacii na samoubijcite, {to verojatno e edna od pri~inite {to retko se pojavuvaat neposredni obidi na samoubistvo. Me|utoa, obidite mo`at da bidat i histeri~na demonstracija, a isto taka i manipulativen tip na rea|irawe (Dublin, 1963), ili imaat funkcija na begstvo, ucena ili pretstavuvaat katastrofalno rea|irawe ili slom na li~nosta.1494 3. Obidite na samoubistvo imaat pove}ekratno zna~ewe za pravilno sogleduvawe na ovaa op{testveno patolo{ka pojava vo prv red ottamu {to sekoj obid za samoubistvo pretstavuva opredelana suicidalna zagrozenost na opredeleno lice. Osnovniot indikator za utvrduvawe na taa zagrozenost e serioznosta na prezemeniot obid koj te{ko se utvrduva. Pritoa, se mo{ne zna~ajni motivite na samoubistvoto. Motivite kaj obidete me|utoa, naj~esto ostanuvaat sokrieni i nedostapni za istra`uva~ot, za{to, dokolku ne ostavilo pro{talno pismo, po obidot za samoubistvo, liceto naj~esto se ~uvstvuva posrameno i vinovno i obi~no ne priznava deka imalo namera da se samoubie. Ottamu, na~inot na izvr{uvaweto naj~esto e najkorisniot indikator za utvrduvaweto na serioznosta na suicidalnata namera. Samoubistvata imeno, naj~esto se izvr{uvaat so truwewe, besewe, davewe, upotreba na ogneno oru`je, upotreba na ostri predmeti i spravi i skokawe od viso~ina. Kaj obite na samoubistvo, kako {to ve}e spomnavme, dominiraat truewata i toa so nepodobni sredstva ili nezna~itelni dozi koi ostavaat prostor da se ostane vo `ivot.

5.4. Povrzanost na samoubistvata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie 1. Vo odnos na pra{aweto za povrzanosta na samoubistvata so drugite asocijalni i antisocijalni pojavi mo{ne zna~ajni i vo literaturata naj~esto ispituvani se nivnite relaciite so: 10 mentalnite rastrojstva, 20 alkoholizmot, kako i 30 narkomanijata, od edna, i ubistvata od druga strana. 10 Koga se vo pra{awe samoubistvata, mo`e slobodno da se ka`e deka brojni teoreti~ari i istra`uva~i osnovano se obiduvale da gi dovedat vo odredena zavisnost so du{evnite rastrojstva. Taa sostojba na duhot vo koi dominiraat samodestruktivni impulsi se opi{ani kako 1494

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 144.

819

suicidalni krizi. Imeno, mogubrojni istra`uvawa go potvrduvaat podatokot deka vo prosek edna tretina od onie koi izvr{ile samoubistvo stradale od neurozi, psihozi ili od seriozni rastrojstva na li~nosta. Pritoa, so sigurnost mo`e da se pretpostavi, deka navedeniot broj e pogolem ottamu {to postojat samubijci koi prethodno ne bile izlo`ni na psihijatriski tretman.1495 Stanuva zbor za psiholo{ki i psihijatriski istra`uvawa na individualni slu~ai na samoubistva vo koi kako dominantni pri~ini se pomesteni depresivnosta, agresivnosta, anksioznosta, hisreti~ni karakteristiki koi pred izvr{uvaweto na samoubistvoto vo osnova bile psihijatriski ispituvani. Fakt e me|utoa, deka licata so mentalni rastrojstva od site vidovi u~estvuvaat relativno malku vo vkupniot broj na celokupnata populacija koj vo zavisnost od podra~jeto se procenuva na 10 do 15%. Ottamu, psihi~kite rastrojstva od koj i da e vid mo`at da se smetaat samo za edan od pri~inite na pojavata na samoubistvata pri {to sepak treba da se ima vo vid deka najgolemiot broj od niv imaat op{testveni koreni. 20 Povrzanosta na samoubistvata so alkoholizmot, isto taka, e ~esta i evidentna. Vo literaturata postojat sfa}awa deka alkoholizmot i drugite oblici na toksikomanija se samo formi na hroni~no samoubistvo, ili poinaku ka`ano - toa se lica koi svesni za razornoto dejstvo na alkoholot re{ile postepeno da se samoubijat. Vakvata pretpostavka vo koja nesomneno ima vistina, ne e dokraj izdr`ana ottamu {to ima golem broj alkoholi~ati koi izvr{ile ili se obidele da izvr{at i klasi~no samoubistvo. 30 Samoubistvata i zloupotrebata na droga, isto taka e zdravorazumska hipoteza {to nesomneno treba i empiriski da se proveri. Toa osobeno ottamu, {to postojat brojni li{uvawa od `ivot poradi upotreba na pregolema doza vo ~ija pozadina mo`ebi stoela tokmu namerata za samoubistvo. 2. Povrzanosta me|u samoubistvoto i antisocijalnite pojavi (kriminalitetot) re~isi bez isklu~ok se sveduva samo na edno nivo: na nivoto na sporeduvaweto na samoubistvoto kako avtoagreiven akt so ubistvoto kako agresija naso~ena kon drug. Ubistvoto i samoubistvoto se tesno povrzani, veli Midendorf. Opredelena struktura na li~nosta mo`e da vlijae na ~ovekot vo agresivna sostojba lesno da ja krene rakata vrz sebe a isto taka lesno da ubie drug ~ovek. Vo mogu silni afektivni sostojbi, storitelot saka po sekoja cena da ja pomine grani~nata situacija na napnatost pa se naso~uva kon samiot sebe ili kon nekoe drugo lice. Mo`no e storitelot pred izvr{uvaweto na krivi~no delo da se koleba me|u ubistvo i samoubistvo. Mo`no e po izvr{uvaweto na deloto ubistvo da se izvr{i samoubistvo. Mo`no e, isto taka, za {to postojat berzbroj primeri, agresivnosta da se smiri po izvr{enoto ubistvo i potoa da ne se izvr{i odnapred seriozno planiranoto samo1495

Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 132.

820

ubistvo. Isto taka mo`no e istvoremeno da se izvr{at i ubistvo i samoubistvo, ili dvata bra~ni ili qubovni partneri zaedni~ki da se li{at od `ivot.1496 Vakviot pristap kon objasnuvaweto na samoubistvoto vo sporedba so ubistvoto e osobeno karakteristi~en za teorijata na frustracija. Vo toj kontekst edinstvenata razlika me|u niv se bara vo toa {to samoubistvoto pretstavuva avtoagresija, a ubistvoto agresija naso~ena kon drug. Pritoa, postojat razli~ni objasnuvawa na pri~inite na frustraciite {to se od posebno zna~ewe za preodot kon agresivnosta. Me|u niv e mo{ne interesen pristapot na Henri i [ort (Henry and Shoert, 1954)1497 koi poa|aat od pretpostavkata deka edna od najva`nite situacii koja ja predizvikuva agresijata e neuspehot da se odr`i steknatata ili da se postigne povisoka op{tesvena polo`ba vo statusnata hierarhija. Nivnoto istra`uvawe na poka`a deka postojat zna~ajni razliki me|u stapkite na samoubistvata kaj licata so povisok i onie so ponizok op{testven status: kaj prvite taa e dosta visoka, za razlika kaj vtorite kade e zna~itelno poniska 1498 3. Moj stav e deka vo golem obem e prisutna i vrskata me|u samoubistvata i soobra}ajnata delinkvencija. Imeno, ne mo`e da se negira, iako te{ko empiriski se proveruva, hipotezata deka golem broj samoubistva se izvr{uvaat vo svojot avtomobil. Na~inot na izvr{uvawe na ovie samoubistva e presmetan od idejata neposrednata sredina nikoga{ da ne doznae deka poedinecot sam si go odzel `ivotot. Takviot akt se vr{i so cel da se izbegne kako negativnata op{testvena stigma koja, za `al, sî u{te i te kako e prisutna za ovoj vid na odnesuvawe, taka i zaradi apriornoto otfrlawe na kakvo i da prefrluvawe na vinata vrz pobliskite ~lenovi na semjstvoto za posegnuvaweto kon sopstveniot `ivot. Na vakviot zaklu~ok ne naveduvaat brojni soobra}ajni nesre}i za koi se veli deka voziloto od neutvrdeni pri~ini, so polna brzina skr{nalo na sprotivnata kolovozna lenta i vo direkten sudar zaginalo odredeno lice. Ne e daleku od vistinata deka vo vakvi situacii ne se raboti samo za samoubistvo, tuku ~estopati i za ubistvo ili pove}ekratno ubistvo so direktna umisla na licata vo sopstvenoto vozilo i/ili so eventualna umisla na licata vo drugite vozila.

1496

Middendorff, W. Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1979/1, str. 7. 1497 Henry, A. F and Short, J. F. Suicider and homicide, Glencoe, III, Free Press, 1954. 1498 Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 139.

821

5.5. Op{tetsvena reakcija Napred vidovme deka vo razli~ni istoriski periodi postoele zna~ajni razliki vo stavovite na op{testvoto kon samoubistvoto i samoubijcite. Takvi razliki postojat i vo sovremenite op{testva, vo koi razlikite vo sitemot, op{testveno ekonomskite i kulturnite vlijanija ja odreduvaat i op{testvenata reakcija kon ovaa sociopatolo{ka pojava. Pritoa, mo`e slobodno da se ka`e, ve}e nikade ne postoi represivnata orientacija kon samoubistvata. Taa zna~i deka prisilbata - nesuvaweto zlo sprema onoj koj se obidel ili uspreal da si go nanese najte{koto zlo, kako nonsens bez presedan, re~isi vo celost e napu{tena vo site zemji vo svetot. Sovremenite zakonodavstva samoubistvoto i obidot na samoubistvo, po pravilo ne go previduvaat kako krivi~no delo, odnosno kako prekr{ok. Me|utoa, re~isi sekade vo svetot, toa e slu~aj koga izvr{uvaweto na samoubistvo i obidot za samoubistvo se rezultat {to proizleguva od naveduvawe ili poma|awe na samoubistvo od strana na drugo lice. Kaj nas ova delo e prevideno so ~l 128 KZ.1499 Ottamu, vo zavisnost od op{tiot stav koj mo`e da se manifestira kako odobruvawe, ramnodu{nost (indiferentnost) ili kako neodobruvawe na sekoe, pa i povedenieto na samoubiecot, denes mo`e da se zboruva samo za preventivni merki koi treba da go spre~at ovoj op{testven problem. Pritoa, odobruvaweto na samoubistvata i nivnata prevencija naj~esto ne doveduvaa do sakanite rezultati. Fakt e imeno deka vo zemjite kade {to od niza pri~ini javnoto mislewe ima razbirawe i go opravduva samoubistveniot akt (Japonija, na primer), e mnogu skromen i efektot od kakvi i da e preventivni merki. Istoto mo`e so golema sigurnost da se tvrdi, a nekoi istra`uva~ki studii toa go doka`uvaat, i za zemjite kade {to postoi toleranten odnos (ramnodu{nost) kon samubistvata (na primer, Republika Makedonija). Soodvetno na prethodnoto, onamu kade {to opredeleni faktori pridonesuvaat za nepokoleblivo i jasno izrazuvawe na kolektivniot stav protiv ovoj vid na devijantno odnesuvawe (site zemji so islamska veroispovest),1500 prevencijata ima najgolemi {ansi za uspeh, no, kako i vo site drugi zemji vo svetot samo dokolku se bazira vrz su{tinsko menuvawe na esencijalnite pri~ini {to doveduvaat do ovaa pojava. Aktuelnite negativni sostojbi so tn. teroristi~ki samoubistva, nesomneno go potvrduvaat toj fakt tokmu vo dr`avite so muslimanska veroispovest. 1499

Za ova krivi~no delo vidi podrobno: Lopi~i}, Krivi~no delo navo|enja na samoubistvo i pomaganje u samoubistvu, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 453460. 1500 Kuranot izre~no go zabranuva samoubistvoto

822

G l a v a II ENDOGENI FAKTORI Vo ovaa glava }e se zadr`ime vrz razgleduvaweto na nekoi osnovni osobenosti i svojstva na storitelite na krivi~nite dela koi pretstavuvaat zna~ajna okolnost za celosno osvetluvawe kako na fenomenolo{kiot raspored, taka i za etiolo{kata uslovenost i razvoj na kriminalnoto odnesuvawe. Se raboti za svojstvata i osobenostite {to ja opredeluvaat individualnosta na storitelot i negovata socijalna uloga, kako i za nivnite razliki koi pretstavuvaat eden od mnogubrojnite uslovi, {to vo tesna povrzanost so egzogenite kriminogeni faktori, zaedni~ki pridonesuvaat za javuvaweto na kriminalitetot. I. INDIVIDUALNO - PSIHOLO[KA PRI^INOST I USLOVENOST NA KRIMINALITETOT 1. Ve}e imavme prilika da vidime deka spored stojali{teto na klasi~nata {kola, centralniot poim na krivi~no pravo be{e samoto krivi~no delo kako nekoja izolirana pojava, a vinata na li~nosta na storitelot se izrazuva{e vo konkretnoto delo. Li~nosta na storitelot se zema{e predvid samo vo onaa mera vo koja se odrazuva{e vo samoto krivi~no delo. So ogled na specifi~nata cel na krivi~noto pravo, motivot, misleweto i karakterot na storitelot kako i celokupnata negova li~nost, za klasi~arite be{e ne{to sosema sporedno. Me|utoa, vo poslednata decenija na XIX vek, klasicizmot do`ivea seriozna i dlaboka kriza. Nesomnena zasluga za toa, i pokraj negovata principielna zabluda za rodeniot zlostornik, mu pripa|a na Lombrozo, za{to predupredi na biolo{kite (endogenite) faktori na kriminalitetot. Na toj na~in na videlina se pojavi li~nosta na prestapnikot i stana predmet na kriminolo{kite prou~uvawa. So toa na vidno mesto na ovaa problematika stapi li~nosta na storitelot, me|utoa ne kako nekoja apstraktna kategorija na filozofskiot indeterminizam, tuku kako vistinska pojava, kako rezultat na deluvaweto na biopsiholo{kite determinanti. Ne{to podocna, kako rezultat na novite sfa}awa koi se afirmiraa osobeno vo sociolo{kata {kola, i koi naskoro glavno bea prifateni od eklekti~kata (neoklasi~nata) {kola, krivi~noto delo zapo~na da se zema predvid vo mera vo koja so negova pomo{ mo`e da se oceni stepenot na krivi~nata odgovornost na storitelot ili negovata vinost i op{testvena opasnost. Stepenot na taa odgovornost se opredeluva ne samo spored objektivnite tuku i spored subje823

ktivnite momenti, {to zna~i mora da se zeme predvid ne samo izvr{enoto delo i negovite posledici tuku i celokupnata li~nost na storitelot kako {to taa se poka`uva sprema izvr{enoto delo, tuku i nejziniot dotoga{en `ivot i nejziniot karakter voop{to. Bez ogled {to i vo ovaa koncepcija pojdovnata to~ka sî u{te e krivi~noto delo, storitelot sepak ne se smeta pove}e kako apstraktna figura, tuku se tretira kako `ivo psihi~ko su{testvo so site negovi individualni svojstva. Spored toa, krivi~noto delo se sfa}a kako izraz na li~nosta, koja `ivee i raboti vo opredelena sredina pod vlijanie na opredeleni okolnosti na prostorot i vremeto, pod vlijanie na biolo{kite (endogeni) i nadvore{nite (egzogeni) faktori. Od podocne`niot razvoj na kriminolo{kite teorii mo`e da se zabele`i zna~ajnata tendencija koja se dvi`e{e vo interes na celishodna prevencija i represija i prodlabo~ena analiza na negoviot storitel. Vo vrska so toa doa|aat raznite kriminalnopoliti~ki sfa}awa na krivi~noto delo i storitelot. 2. Vrz osnova na navedenoto mo`e da se zaklu~i deka kriminalitetot ne e isklu~ivo ni biopsiholo{ki, nitu isklu~ivo sociolo{ki fenomen i deka ni ednostranite biolo{ki, psiholo{ki i sociolo{ki sfa}awa i prou~uvawa na zlostorstvoto ne mo`at da dadat zadovolitelno objasnuvawe. Ottamu, potreben e takov pristap vo koj pokraj okolnostite od op{testven aspekt, ednovremeno }e gi posmatra i istra`uva biolo{kite i psiholo{ki elementi na storitelot vo neposredna poverzanost so negovata okolina. Toa zna~i, deka kriminalnoto povedenie e povrzano i so osobinite na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo, so svojstvata koi ja izrazuvaat negovata individualnost i ja opredeluvaat negovata uloga vo op{testvoto. 3. Zapoznavaweto na li~nosta na prestapnikot vo osnova ima dvostrana smisla: 10 otkrivawe na podlabokite, vistinskite pri~ini i mehanizmi na nekoe povedenie koe {to ovozmo`uva izbor na adekvatni merki na op{testvenoto reagirawe, i 20 predviduvawe na idnoto povedenie, ili prognoza, {to e od neprocenliva vrednost za prevencija na konkretniot vid na kriminalno povedenie. Pritoa od pomalo ili pogolemo zna~ewe mo`at da bidat site karakteristiki na li~nosta: osobinite na temperamentot (emocionalna stabilnost), karakterot (samodoverba, samokriti~nost, agresivnost, pla{livost, bezobyirnost), inteligencijata, sposobnostite (fizi~ki, senzorni, psihomotorni i mentalni, vnimanie), i dvi`e~kite sili na ~ovekovoto odnesuvawe. Isto taka, povedenieto kako na~in na nadvore{no projavuvawe na kvalitetot na li~nosta, mo`e da se ocenuva i spored razli~ni kriteriumi: kriterium posledicata na deloto (imalo ili nemalo posledica, kakov bil vidot i te`inata na posledicata), kriterium izbegnuvawe na posledicata (povedenie so koe se sozdava kriti~na situacija pri {to poradi niza dopolnitelni okolnosti izostanala posledica824

ta), kriterium na gre{ka (pogre{ki koi doveduvaat ili mo`ele da dovedat do posledica ili bile znak na nemo`nosta ili nespremnosta za odgovorno odnesuvawe), kriterium na protivpravno povedenie (primarni storiteli i povratnici), kriterium na neprilagodenost i brojni drugi okolnosti koi dokraj ja osvetluvaat etiolo{kata strana koja e povrzana so li~nosta na storitelot. Site tie elementi, kako {to veli Milutinovi}, pretstavuvaat subjektivni elementi na kriminalnata aktivnost, pa ottamu nivnoto prou~uvawe pridonesuva za pravilno soznavawe na oddelnite kriminalni akcii i kon posebnoto osvetluvawe na subjektivnata etiologija. Vo nivno otsustvo ne e mo`no ovaa pojava nau~no da se objasni. Pokraj toa, izu~uvaweto na tie elementi treba da slu`i kako orientacija za ostvaruvawe na principot na individualizacijata na krivi~nite sankcii i podocna vo procesot na ostvaruvaweto na prevospitnata cel, koja so nivna pomo{ saka da se postigne.1501 4. Sumarno zameno, za individualno - psiholo{kata pri~inost i uslovenost na kriminalitetot od nesomneno zna~ewe e deluvaweto na tri osnovni grupi na faktori: 10 socijalnata sredina, 20 li~nosta i 30 situacijata. 10 Faktorot socijalna sredina deluva stimulativno, a ponekoga{ i prisilno so sozdavawe novi isku{enija za ~ovekot. Modernoto op{testvo so atributite na brzo tempo na razvoj, natprevaruva~ki duh, napu{tawe na nadminatite formi na povedenie, donesuva pred ~ovekot novi problemi i novi stravuvawa. Atributite na takvoto dvi`ewe se sostojbi na strav, napnatost, anksioznost, depresivnost, za koi nedovolno silnite ili nesigurnite li~nosti baraat olesnuvawe preku vr{eweto na socijalno patolo{ki i kriminalni povedenija. Za sovremenata civizlizacija e karakteristi~no deka na poedincite im nalo`uva silno tempo na koe tie mora da mu se prilagodat i so svoite rezultati da gi zadovolat barawata na op{testvoto i li~nite interesi. Dinami~niot tek na `ivotot kaj ~ovekot sozdava ~uvstvo na strav, neizvesnost, nesigurnost, postojana trka i borba so cel da se izvr{at brojnite raboti i obvrski vo soodvetno vreme. Seto toa kaj ~ovekot na dene{nicata sozdava optovaruvawe i bara dopolnitelni usilbi i nova sila koi toj nikoga{ ne mo`e da gi pronajde vo svojot organizam, tuku dopolnitelnite stimulansi gi nao|a vo efektite na nedozvolenite protivop{testveni povedenija. Pritoa, ne treba posebno da se naglasuva deka takvite povedenija posebno i prevoshodno se vo funkcija na otstranuvawe na bolkite i baraweto zadovolstvata {to obemno se prisutni kaj drugi, a kaj sebe nedostasuvaat ili voop{to ne mo`at da se dostignat. 20 Faktor li~nost (individualnosta na prestapnikot). ^ovekot spored svojata priroda, koga edna{ }e pronajde povedenie koe mu gi 1501

Milutinovi}, M. op. cit. str. 391

825

otstranilo bolkite, stravot, nesonicata, voznemirenosta, nesigurnosta, temperaturata ili stresot, e sklon da se vra}a kon toa povedenie i koga simptomite na ovie pojavi ne se dovolno istra`eni. Na toj na~in se sozdava "psihofizi~ka zavisnost" od ovie povedenija, pa ottamu pravilno se istaknuva deka upotrebenite sredstva ne se vistinskata sre}a, tuku deka stanuvaat vistinsko prokletstvo, za{to nejzinoto dejstvo sekoga{ e povrzano so zadovoluvawe na momentni interesi koi brzo se tro{at i is~eznuvaat. Kako nositeli na ovie povedenija se pojavuvaat nezreli, emotivno labilni, nesredeni, nesigurni i za `ivot nespremni li~nosti, koi re{enieto za svoite problemi go nao|aat vo koristeweto na takvi "medikamenti" koi mo`at samo prividno i kratkotrajno da ja otstranat bolkata i da donesat mir i spokojstvo. Za~estenosta na neprijatnite sostojbi kaj ovie lica, doveduva do toa po zgolemenoto vpu{tawe vo kriminal, kaj niv da se pojavi "psihofizi~ka zavisnost." 30 Faktotot kriminalna situacija. Tretiot faktor na kriminalitetot e samata situacija, odnosno povolnite priliki koi se pojavuvaat vo op{testvoto vo ogromni koli~estva. Mnogu situacii sozdavaat nade` deka dokolku se iskoristat }e ja otstranuvaat bolkata, vnatre{nite pritisoci, ~uvstvoto na anksioznost, nezadovolstvoto, depresivnite raspolo`enija i vo momentot na nivnoto iskoristuvawe sozdavaat ~uvstvo na lesnotija, vedrina sila, prijatnost i sigurnost. Vo sega{nite uslovi na brz tehni~ko - tehnolo{ki razvoj lu|eto se zatrupani so razni materijalni i nematerijalni dobra koi obemno se reklamiraat i koi treba da im donesat mir, sre}a i blagosostojba, no, koi tie ne mo`at da gi dostignat. Toa se takvi dobra za koi u{te vo momentot na nivnoto stavaweto vo upotreba se smetalo deka }e predizvikuvaat zavisnost (adiction), no ne i so faktot {to }e stane so onie poedinci za koi legalnoto doa|aweto do tie dobra za navek }e ostane nedostapno. Do kriminalnata situacija doa|a poradi dejstvoto na niza posredni i neposredni objektivni okolnosti, koi so ogled na vremeto na nastanuvaweto mo`at da se podelat na: 10 okolnosti koi neposredno mu prethodelena deloto i 20 okolnosti koi deluvale vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto. Navedenite okolnosti mo`at da se podelat i spored funkcijata {to ja imaat vo genezata na krivi~noto delo na: a) okolnosti koi go ovozmo`uvaat izvr{uvaweto na deloto (na primer, postoewe na prikladna `rtva, pogodno sredstvo i sl.), b) okolnosti koi posredno i neposredno go predizvikale deloto (navreduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe {teta i sl.) i v) okolnosti koi go spre~uvaat izvr{uvaweto na krivi~noto delo (zkanetata kazna, moralnite vrednosti na poedinecot i sl.) 5. Li~nosta na ~ovekot, me|utoa, e tolku individualna {to nikoga{ so celosna sigurnost ne mo`e da se pretpostavi deka vo ista situacija i pri isti nadvore{ni pottici }e reagira na ist na~in. Toa, 826

sepak, ne treba da gi smali usilbite kon postojano i sistematsko sobirawe na podatoci koi mo`at da pridonesat kon osvetluvawe na problemot na kriminalitetot. Naprotiv, istra`uvawata na fenomenot na li~nosta na kriminalecot, nejzinata op{testvena i psiholo{ka uslovenost i drugite sledovatelni pojavi, situacii, pottici i determinanti pretstavuvaat edna od osnovnite zada~i na kriminologijata. Na sekoe voop{tuvawe i zaklu~uvawe treba da mu prethodi sestrano snimawe na pojavata i na nejzinite akteri, na nejzinata dinamika i fenomenologija, a potem vrz osnova na ovoj materijal da sleduvaat etiolo{kite istra`uvawa. 6. Analizata na pri~inosta povrzna so li~nosta na prestapnikot sodr`i i brojni drugi aspekti i problemi koi mo`at da odat vo nedogled. Me|utoa, preskoknuvaj}i go navleguvaweto vo site podrobnosti, ne mo`eme a da ne poso~ime na nekolku zna~ajni iska`uvawa na Hentig, koi ovde gi izmesuvame vo ne{to skratena forma. Pokraj krivi~nite dela na nasilstvo i seksualnite zlostorstva izgleda deka pogolemiot broj na komercijalni zlostorstva se od endogena priroda, dokolku izvr{itelite se lica koi ne se izlo`eni na ekonomski pritisok. Dene{niot streme` kon pari gi ima site obele`ja na opsesija, {to kaj komarxiite, neumornite avanturisti i dipsomani se ogleda vo razdrazlivosta kako mentalna osobenost. Tie ne mo`at da podnesat li{uvawa. Koga vo nekoja nesre}na {pekulacija }e pretrpat neuspeh, tie rea|iraat kako izmameni qubovnici, imeno ili poluduvaat ili se samoubivaat.1502 Od druga strana, brojot na "prirodnite" zlostorstva e beskrajno mal vo sporedba so prestapite koi ne mo`at da se oddelat od nema{tijata, odnosno od apsolutnoto ili relativnoto li{uvawe. Povtorno doa|ame do zaklu~ok deka kriminalitetot vo golema mera bi mo`el da se namali ako bi se otstranila akutnata nema{tija.1503 Me|utoa, nie sme svesni deka podelbata na nastroenost i sredina, {to pretstavuva edno uprostuvawe, ne mo`e sekoga{ lesno da se izvr{i. Naskoro }e videme deka dispozicijata i miljeto mo`at da se pojavat vo suptilni kombinacii i gradacii. ^esto e re~isi nevozmo`no da se razlikuva koj e dominira~ki element.1504 Ovaa podelba mo`e da se odr`i logi~ki i filozofski. Me|utoa, od kriminolo{ko stojali{te sekoj usloven faktor mora da se posmatra kako vistinska pri~ina ~ie otstranuvawe od kauzalniot sinxir mo`e da ima rezultat taka {to nema da se slu~i zlostorot. Ako uspeeme da izmenime edna crta od nastroenosta, odnosno konfiguracijata na silite na okolinata, nie sme go spre~ile zlostrostvoto. Sekako deka ne e seedno dali modifikacijata e postojana ili preodna, na primer, dali od pijanicata sme go odzele pijalokot ili e toj izle~en 1502

Hentig, H. op. cit. str. 123. Ibid, str. 123. 1504 Ibid, str. 125. 1503

827

od svojata strast kon alkoholot. Vo su{tina i vo edniot i vo drugiot slu~aj se otstraneti pri~inite koi inaku bi mo`ele da dovedat do prestapot.1505 Od prakti~en aspekt e u{te pozna~ajno pra{aweto: koi pri~ini mo`at da se zemat vo postapkata na otstranuvawe, a koi }e mu se sprotivstavat na edna postapka na lekuvawe. Pred nas se najzna~ajnite elementi: ~ove~kiot organizam i razum so site svoi nagoni i `elbi, fizi~kata sredina, op{testvenata sredina, ~estopati okrutna i nepromenliva, koja pravi te{kotii pod pritisok na obi~aite, ~ovekovite zabludi i interesi. Nie morame kako vojskovoditeli da doneseme odluka, koja to~ka na tvrdinata e najslaba i kade treba da se izgradi upori{te za napad.1506 Natamu, nie morame da razgledame dali edna pri~ina deluva na milioni lu|e ili e ograni~ena samo vrz eden mal broj. Otstranuvaweto na siroma{tijata bi bilo podalekuse`no od suzbivaweto na alkoholizmot. Za mnogumina verskoto vospituvawe i uve`buvawe na samokontrolata bi bilo celosno re{enie na problemot na zlostorot. Me|utoa, izgleda deka, dokolku edna programa e poopse`na i poiscrpna, dotolku e pote{ko da se ostvari. Pokraj toa, nekoi pri~ninosti se ambivalentni. Taka e i so na{iot ekonomski `ivot koj e zasnovan vrz natprevar i vo koj napredokot i opasnosta odat naporedno. Taka e i so monogamniot brak. Toj vo mnogu ne{ta pretstavuva sre}a, no vo izvesni okolnosti go doveduva ~ove~koto su{testvo do nesakani sudiri. Isto e i so bogatstvoto, so vlasta, so uspehot, a isto taka i so monotonijata na sre}ata i prosperitetot.1507 Nekoi pri~ini spa|aat vo redot na neizle~ivi okolnosti na `ivotot. Mnogu nevolji se posledica na faktot {to starosta (vozrasta), a isto taka i polot, ponekoga{ se dvosmisleni (neizvesni, problemati~ni). Taka na primer, prestapot mo`e da bide rezultat na biolo{kite osobenosti, na iskulu~itelnata fizi~ka sila ili na agresivnoto, odnosno borbenoto maj~instvo.1508 Sreduvaweto na pri~inskite faktori spored relativnata vrednost, nivnata podesnost za obrabotka i ambivalencijata mora da dojde podocna. Na{a neposredna zada~a e da go zapo~neme eksperimentiraweto so novi kauzalni kombinacii, ispu{taj}i eden, a mo`ebi dodavaj}i drug faktor. Ako vakvata analiza se poka`e to~na, toga{ nema dolgo da se ~eka na rezultatite koi }e zna~at namaluvawe na kriminalitetot.1509 Mnogu od na{ite "pri~ini" se sostojat vo lesen stek na okolno1505

Ibid, str. 125. Ibid, 125- 126. 1507 Ibid, str. 126. 1508 Ibid, str. 126. 1509 Ibid, str. 126. 1506

828

sti, koi postepeno, kako izgleda, go gonat obvinetiot kon fatalen rezultat. Porokot, nezakonska rabota i polesen delikt, mo`at da gi vovle~at vo zlostorstvo kako `rtvata taka i izvr{itelot.1510 II. PSIHOSOCIALNI KARAKTERISTIKI NA LI^NOSTA NA PRESTAPNIKOT 1. POIM I STRUKTURA NA LI^NOSTA

1. So ogled na toa {to osobinite na li~nosta vo momentot na izvr{uvaweto na deloto se opredeluvaat kako vnatre{ni kriminogeni faktori ili subjektivni kriminogeni vlijanija, najprvin e nu`no da se odgovori na nekolku osnovni pra{awa {to ja osvetluvaat nivnata su{tina i go ovozmo`uvaat pravilnoto sogleduvawe na nivnoto mesto i etiolo{ko zna~ewe vo uslovuvaweto na kriminalnite povedenija. Vo taa smisla zna~ajno e da se odgovori na pra{aweto - {to se podrazbira pod poimot osobini na li~nosta, a potoa na koj na~in se formiraat i kako ja struktuiraat li~nosta na prestapnikot i go determiniraat negovoto kriminalno povedenie. 2. Sledejki go ovoj redosled osobinite na li~nosta gi opredelivme kako mnogubrojni kvalitativni karakteristiki (svojstva, obele`ja ili crti) na poedinecot vo momentot na izvr{uvaweto na deloto. Toa se takvi biopsiholo{ki svojstva na opredelena li~nost {to mo`at najdobro da se zabele`at ako se stavat vo soodnos so opredeleno povedenie na ~ovekot, za{to svojata su{tina ja manifestiraat preku aktivniot ili pasivniot odnos na poedinecot sprema predmetite, pojavite i lu|eto {to go opkru`uvaat. Vrz osnova na taka sogledaniot poim na osobinite na li~nosta i nivnoto svojstvo da go uslovuvaat i poka`at ~ovekovoto povedenie vo psihologijata se izgraduvaat mnogubrojni definicii za li~nosta. Ne navleguvaj}i vo nivnata raznovidnost i kritika na pojdovnite kriteriumi, za site tie definicii su{testveno e deka uka`uvaat na integritetot, individualnosta i relativnata doslednost na povedenieto. kako tri osnovni komponenti na nivnoto razbirawe. Pritoa pod edinstvo ili integritet na li~nosta se podrazbira li~nosta kako celina vo koja site nejzini delovi oddelni osobini go opredeluvaat nejzinoto povedenie. Toa povedenie, vsu{nost, e determinirano od site nejzini fizi~ki osobini i psihi~ki i socijalni procesi. Osobenost (individualnost ili edinstvenost) na li~nosta zna~i deka sekoj poedinec se razliklikuva od site drugi poedinci so ogled na osobinite {to gi poseduva i na~inot na nivnata povrzanost. Toa zna~i deka poedincite me|u sebe ne se razlikuvaat taka {to da ne mo`at da se sporeduvaat, no 1510

Ibid, str. 125.

829

sepak uka`uva deka sekoj poedinec e li~nost za sebe, posebna individua so specifi~ni osobini i nivna struktura.1511 Relativnata doslednost vo povedenieto se sostoi vo ednakvi ili barem sli~ni postapki {to vo ednakvi situacii se karakteristi~ni za poedinecot. Takvoto povedenie e posledica od edinstvoto na individualnosta i li~nosta. Poa|ajki od ovie elementi, za nas e najprifatliva definicijata {to li~nosta ja sfa}a kako edinstvena i individualna organizacija

na osobinite na ~ovekot koi se formiraat pod vlijanie na organizmot i socijalnata sredina. Taa organizacija gi opfa}a site grupi na strukturiranite osobini i dinami~ki sili na ~ovekovata aktivnost. Na ovoj na~in opredelena, definicijata uka`uva na li~nosta kako na celina so~ineta od mnogubrojni komponenti {to se nao|aat vo dijalekti~ko edinstvo vo koe nekoi imaat pomala a nekoi pogolema uloga pri formiraweto na poedine~noto povedenie. Od druga strana, ova definicija uka`uva i na site faktori (nadvore{ni i vnatre{ni) {to vlijaat vrz formiraweto, razvojot i manifestiraweto na ~ovekovite osobini preku negovoto povedenie. I na krajot, ovaa definicija ne pravi razlika me|u li~nosta na kriminalecot i nekriminalecot. 3. Trgnuvaj}i od okolnosta deka ~ovekovoto povedenie go uslovuvaat mnogubrojni du{evni osobini, vo psihologijata se nastojuva tie da se pomestat vo nekolku osnovni grupi {to na sintetiziran na~in }e ja poka`at strukturata na nekoja li~nost. Vo taa smisla site psiholo{ki osobini se sveduvaat glavno na osobini na temperamentot, karakterot, sposobnostite i fizi~kata konstitucija na ~ovekot. Sekoja od ovie grupi na osobini ima opredeleni karakteristiki {to go odreduvaat nivnoto vlijanie vrz op{toto povedenie na poedincite. Taka, najsumatno ka`ano, osobinite na temperamentot uka`uvaat na koj na~in se odnesuva opredlen poedinec, osobinite na karakterot - kako toj se odnesuva sprema sebesi, drugite lu|e i trudot, osobiniet na sposobnostite - kolku dobro se odnesuva i, na krajot - osobinite na telesnata konstitucija - vo kakva i kolkava mera mo`e da se odnesuva so ogled na svojata konstitucionalna uslovenost. Site ovie osobini, vo zavisnost od nivnoto prisustvo, razvienost, vnatre{en soodnos i intenzitetot na nadvore{nite vlijanija, go poka`uvaat specifi~niot na~in na poedine~noto povedenie i negovata relativna doslednost. Pokraj toa, so ogled na svojata sposobnost da ja pokrenuvaat li~nosta na opredelena aktivnost, ovie osobini imaat dinami~en karakter. Na toj na~in, pokraj nadvore{nite vlijanija, tie se eden od izvorite {to zaedno so psihi~kite procesi pretstavuvaat neposredni dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost (nagoni, motivi, stavovi, predrasudi, interesi, ~uvstva, sklonosti i naviki) go uslovuvaat ~ovekovoto povede1511

Pod struktura na li~nosta se podrazbira zbir na psihofiziolo{kite osobini spored koi nejzinoto povedenie vo opredelena situacija se razlikuva od povedenieto na ostanatite poedinci .

830

nie. 4. Vo zavisnost od svoeto socijalnoeti~ko zna~ewe osobinite na li~nosta se delat na pozitivni i negativni. Za kriminolo{kite istra`uvawa osobeno se zna~ajni negativnite osobini na li~nosta, bidejki tie pretstavuvaat psiholo{ka osnova za ostvaruvawe na opredelena kriminalna dejnost. Poradi toa svojstvo tie i se narekuvaat subjektivni kriminogeni faktori. Tie, vu{nost, pretstavuvaat subjektivni determinanti na kriminalnite povedenija. Me|utoa, dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa ne uspeale da iznajdat takvi negativni osobini na li~nosta {to bi se sre}avale samo (isklu~ivo) kaj kriminalcite i koi so ogled na toa bi pretstavuvale specifi~ni i relativno trajni svojstva {to rigidno bi se razlikuvale od onie crti na li~nosta {to postojat kaj nedelinkventnata populacija. So ogled na toa {to za niv ne mo`e da se ka`e deka pretstavuvaat neophodni i dovolni uslovi, me|u subjektivnite kriminogeni vlijanija i kriminalniot akt ne mo`e da se vospostavat nekoi pocvrsti i poopstojni vrski. Imeno, duri i pri osobeno izrazen stek na negativni osobini kaj opredelen poedinec ne mora da dojde do izvr{uvawe na krivi~no delo, za{to sekoj poedienc, pokraj negativnite, poseduva i opredelen broj pozitivni osobini, koi vo zavisnost od karakterot i intenzitetot na op{testvenite vlijanija mo`at da dovedat do takvi povedenija {to zna~at ostvaruvawe na socijalno prifatlivi i korisni celi. No, nepostoeweto takvi osobini koi nu`no i neizbe`no vodat kon kriminalno povedenie ne zna~i deka me|u takvoto povedenie i osobinite na li~nosta ne mo`at da se iznajdat opredeleni korelativni, funkcionalni i drugi deterministi~ki vrski. Naprotiv, empiriski potvrdeni fakti deka poedinci so opredelena konstelacija na psihi~ki svojstva polesno se odlu~uvaat za vr{ewe ubistva, kra`bi ili drugi krivi~ni dela, uka`uvaat na nivnoto neposredno zna~ewe za sekoe poedine~no istra`uvawe na oddelnite oblici na kriminalnio povedenie.1512 Me|utoa, pri vakvite istra`uvawa sekoga{ treba da se znae deka osobinite na li~nosta se povrzani i ~inat edinstvena dinami~ka celina. Vo taa smisla razgleduvaweto na nejzinite negativni osobini ni ovozmo`uva samo poednostaven i polesen pristap kon razjasnuvaweto na deterministi~kite vrski so kriminalnoto povedenie. Toa povedenie e determinirano od prisustvoto (kvalitetot) i goleminata na razvojot (kvantitetot) na oddelni negativni osobini, no i od nivnata me|usebna povrzanost so pozitivnite osobini. Toa edinstvo na li~nosta, {to proizleguva od povrzanosta na oddelni osobini od koi e struktuirana li~nosta se ogleda vo doslednost na nejzinoto povedenie. Me|utoa, toa 1512

Zemeno voop{teno, mo`e da se ka`e deka nekoi svojstva na li~nosta se takvi {to vrz niv polesno se kalemi kriminalnoto povedenie i deka vo taa smisla mo`e da se zboruva za opredeleni tendencii vo izvr{uvaweto na krivi~nite dela, Milutinovi}, M. op. cit. str. 397.

831

edinstvo nikoga{ ne e celosno, tuku se formira i razviva vo celokupniot individualen razvoj na poedinecot i dostignuva opredelen kvalitet vo zavisnost od individualnite karakteristiki na poedinecot i op{testveniote vlijanija. Vpro~em, li~nosta sama se formira pod vlijanie na ekonomsko-socijalnata struktura, negovata li~na aktivnost (svesno nastojuvawe da se razvijat opredeleni osobini) i nasledstvoto (ne se nasleduvaat samo biolo{kite tuku i nekoi psihi~ki osobini). Taa ne pretstavuva samo prost odraz na svojata sredina, aktivnostite i nasledstvoto, tuku nov kvalitet koj proizleguva od site ovie vlijanija. Vo taa smisla op{testvoto {to ima pocvrsti i postabilni normi na socijalno povedenie (op{testvo koe ne e vnatre{no dezorganizirano) pridonesuva za pogolemo edinstvo na li~nosta. Sprotivno na toa, dezorganiziranoto op{testvo negativno vlijae vrz osobinite na lu|eto i predizvikuva dezorganizacija na li~nosta, odnosno razbivawe na nejzinoto edinstvo. Takvata op{testvena sostojba pretstavuva izvor za razvivawe i potencirawe na negativnite ~ove~ki osobini koi pretstavuvaat potencijalna sila {to poedinecot mo`e da go turne vo kriminalno odnesuvawe. Vo taa smisla negativnite ~ove~ki osobini mo`at da se pojavat kako uslovi i povodi {to go olesnuvaat deluvaweto na objektivnite kriminogeni faktori. Op{testvenite vlijanija se pojavuvaat kako najva`ni kriminogeni faktori i toa vo dvojna uloga. Tie najprvin deluvaat vrz formiraweto i razvojot na oddelni osobini na li~nosta, a potem i vrz kriminalizacijata na li~nosta t.e. vrz konkretnoto javuvawe na opredeleni oblici na kriminalno povedenie. Toa zna~i deka osobinite na li~nosta vo krajna linija se izraz na nivnoto deluvawe, za{to pod nivno dejstvo se ostvaruva i razvojot na pozitivnite ili negativnite osobini na li~nosta. Ili kako {to veli eden avtor,1513 pod vlijanie na raznovidni op{testveni pojavi, kulturni procesi i institucii se vr{i pozitivnata ili negativnata socijalizacija na ~ovekot, vo koja toj, interioriziraj}i gi nadvore{nite vlijanija i iskustva vo svojata li~nost postojano se preobrazuva, modelira i integrira vo op{testveniot `ivot, a so toa se izgraduva sebesi, svojata individualnost i op{testvenost. Ottuka, osobinite na li~nosta mo`at pravilno da se sfatat samo ako se dovedat vo kauzalna i deterministi~ka zavisnost so objektivnite kriminogeni faktori, odnosno ako, bez da se osporuva nivnoto deterministi~ko vlijanie vrz kriminalitetot, ne se zaboravi deka ne samo vo nivnoto formirawe, tuku i vo nivnoto konkertno dejstvo i samite se zavisni od op{testvenite vlijanija. Na ovoj na~in sfateni, osobinite na li~nosta mo`at da dadat golem pridones kon celosno osvetluvawe na vr{eweto krivi~ni dela i nivnoto prakti~no suzbivawe. Bez nivnoto poznavawe, vsu{nost, e nezamislivo sproveduvaweto na sudskata individaulizacija na kaznata i 1513

Milutinovi}, M. op. cit. str. 412.

832

prezemaweto adekvatni merki na prevospituvaweto na storitelite na krivi~noto delo koi treba da gi iskorenat subjektivnite determinanti na ovaa pojava.

1.1. Temperament i emocionalni osobini 1. Vo psiholo{kata literatura obi~no se smeta deka osobinite na temperamentot go izrazuvaat samo na~inot i karakteristikite na emocionalnoto rea|irawe vo pogled na za~estenosta, traeweto, intenzitetot i brzinata so koja se javuvaat emociite.1514 Me|utoa, temperamentot ne mo`e da se ograni~i samo vrz emocionalnata sfera na rea|irawe, tuku se odnesuva na site vidovi na ~ovekovoto psihi~ko rea|irawe, kao i na site dvi`ewa {to toj gi vr{i.1515 Ottamu, osobinite na temperamentot se nasetuvaat preku psihomotornite reakcii, govorot i postapkite na poedinecot. So ogled na ulogata {to ja ima vegetativniot nerven sistem vo razdvi`uvaweto na vitalnite organi na ~ovekoviot organizam i endokriniot nerven sistem,1516 na osobinite na temperamentot im se pripi{uva nasleden i nepromenliv karakter. Me|utoa, opredelen broj avtori1517 so pravo istaknuvaat deka osobinite na temperamentot iako vo golema mera zavisat od fiziolo{kite svojstva na organizmot, vo izvesna smisla vo tekot na `ivotot mo`at da se menuvaat poradi samiot fiziolo{ki i op{tiot socijalen razvoj na li~nosta preku procesot na vospituvawe i drugite oblici na nejzinata socijalizacija. 2. Ottamu {to temperamentot se javuva vo brojni pojavni oblici, u{te od najstari vremiwa postojat obidi za nivno sistematizirawe. Taka u{te vo anti~ka Grcija, Hipokrat (460-377 p. n. e.) poso~uva deka postojat psihi~ki osobini koi se izrazuvaat preku ~etiri osnovni tipovi: koleri~en, sangvini~en, flegmati~en i melanholi~en. Podocna, kon ovie tipovi se dodavani niza od najrazli~ni obele`ja, taka 1514

Vo ovaa smisla definicijata na Olport glasi: Temperamentot se objasnuva so karakteristi~ni pojavi od emocionalnata priroda na edna individua, vklu~uvaj}i ja i nejzinata sila i brzina na rea|irawe, kvalitetot na raspolo`enieto {to preovladuva i site osobenosti na fluktuacijata i intenzitetot na raspolo`enieto, a ovie pojavi se smetaat zavisni od konstitucionalniot sostav i zatoa spored potekloto se nasledni. Olport, V. G. Sklop i razvoj li~nosti, Beograd, 1969. 1515 V. Rot, N. op. sit. str. 54. Temperamentot ne go poka`uva samo emocionalniot na~in na reagirawe na poedinecot, tuku i brzinata, silata i traeweto na reakcijata na poedinecot voop{to. 1516 Endokriniot sistem e sostaven od `lezdi {to la~at hormoni direktno vo krvta i so toa ja reguliraat op{tata sostojba na organizmot vo pogled na gotovnosta za reakcija i opredeluvawe na opredelen na~in na rea|irawe. 1517 V. Rot, N. op. cit. str. 61 i Olport, V. G. op. cit. str. 50-52.

833

{to denes glavno se zboruva za slednite osobini na ovie tipovi. 10 Kolerikot (tip koj lesno se luti) se karakterizira so brzi volevi i silni emocionalni procesi ("ogan"). Vo prv red e pesimisti~ki raspolo`en, emotivniot `ivot mu e mnogu dinami~en, ~uvstvata naglo mu se menuvaat (lesno zapa|a vo afektivni sostojbi), me|utoa sekoga{ se mnogu silni i koga se naso~eni kon drugite se manifestiraat na eksploziven na~in. ^esto se vozbuduva i lesno se oddava na akcija vo koja poka`uva isklu~itelna re{itelnost. Te{ko podnesuva navredi. Negovite natamo{ni osobini kako {to se pakost, zavist, tvrdoglavost i sl. go pravat pogoden za vr{ewe krivi~ni dela. 20 Sangvinikot (preoptimisti~ki tip) se karakterizira so brzi volevi i slabi emocionalni procesi ("vozduh"). Poseduva sli~ni osobini kako kolerikot, so taa razlika {to tie kaj nego se pomalku izrazeni. Negovite ~uvstva ne se tolku silni i ne trajat dolgo. Lesno go menuva raspolo`enito od negativno vo pozitivno. Lesno i nepromisleno pa|a pod tu|o vlijanie. Sklon e kon vedro raspolo`enie, odnosno poln e so nade`i. 30 Melanholikot (prespor, slab tip) se karakterizira so spori volevi i silni emocionalni procesi ("zemja"). Vo negovite ~uvstva koi se neprijatni preovladuva taga i zagri`enost. Projavuva retki i spori no silni reakcii prosledeni so intenzivni ~uvstva koi dolgo trajat. Povle~en e vo sebe i reagira glavno na ona {to e povrzano so negovata li~nost. Raspolo`enieto mu e izrazito pesimisti~ko. 40 Flegmatikot (poti{ten, miren tip) se karakterizira so spori volevi i slabi emocionalni procesi ("voda"). Toj e lice koe ne gi poka`uva svoite ~uvstva vo nadvore{noto povedenie. ^uvstvata mu se slabi kako i podvi`nosta. Projavuva apati~nost, ramnodu{nost i retko i bavno rea|ira. Op{toto raspolo`enie mu e prete`no optimisti~ko. So ogled na odmerenosta, promislenosta i stalo`enosta poka`uva otpornost kon vr{eweto krivi~ni dela. Spored Gilford, postojat 15 osnovni osobini na temperamentot podeleni vo tri grupi: a) osobini koi se manifestiraat vo razli~ni aktivnosti koi go poka`uvaat povedenieto voop{to (1. samodoverba - nesigurnost, 2. `ivost - tromost, 3. impulsivnost - promislenost, 4. vozdr`anost - nevozdr`anost i, 5. objektivwen odnos - pre~ustvitelnost), b) osobini koi se izrazuvaat vo emocionalnoto povedenie (6. vedrina - poti{tenost, 7. emocionalna zrelost - emocionalna nezrelost, 7. ladnokrvnost - nervoznost, 8. trajno raspolo`enie - menuvawe na raspolo`enieto, i 10. vramnote`enost - egocentri~nost) i v) osobini koi se manifestiraat vo povedenieto sprema drugi lica (11. sigurnost - pla{livost, 12. samostojnost - potpirawe vrz drugi, 13. prijatelski odnos - neprijatelki odnos, 14. socijalna inicijativa - pasivnost i, 15. tolerantnost - kritizerstvo).1518 1518

Navedeno spored Rot, N. op. cit. str. 57-60.

834

3. Osobinite na temperamentot, vsu{nost, ni go poka`uvaat na~inot na rea|iraweto na nekoj poedinec na opredeleni nadvore{ni vlijanija. Toa se takvi osobini {to pretstavuvaat uslov za izvesen vkorenet na~in, oblik, sila i brzina na ostvaruvaweto na psihi~kite procesi {to doveduvaat do opredeleno ~ovekovo povedenie. Vo zavisnost od svojata emocionalna stabilnost (zrelost) ili labilnost, negovoto raspolo`enie i brojni psihi~ki procesi, poedinecot mo`e da ra|ira stalo`eno ili nervozno, so samodoverba ili nesigurno, promisleno ili impulsivno, so `ivost ili tromost, so ili bez vozbuduvawe itn. Spored toa, temperamentot ja opfa}a onaa grupa na psihi~ki osobini na li~nosta koja vo prv red e povrzana so nejzinite emocionalni do`ivuvawa. 4. Vo ispituvaweto na etiolo{koto zna~ewe na temperamentot, koj ~esto se doveduva vo vrska so kriminalnoto povedenie, a posebno so izvr{uvaweto na agresivnite krivi~ni dela, od golema va`nost e da se otkrijat dominantnite osobini spored koi opredelena li~nost se pomestuva vo eden od tipovite na nivnata podelba spored Hipokrat. Vo na{eto istra`uvawe za ubistvata nie uspeavme da izvle~eme podatoci samo za osobinite na ubijcite {to se odnesuvaat na nivnata ekstrovertnost i introvertnost koi ne dovedoa do zaklu~okot deka 2/3 od niv po~esto se ekstrovertni li~nosti.1519 Me|utoa, od konkretnite opisi na ubistvata dadeni vo sudskite predmeti, odnosno od analizata na do`iveanata konfliktna situacija od strana na ubicite, sepak uspeavme da izvle~eme nekoi pokonkretni soznanija {to ja osvetluvaat li~nosta na ubiecot od aspekt na osobenostite na negoviot temperament i op{tata emocionalna zrelost. Taka, vo pogled na temperamentot zabele`itelno e dominiraweto na slednive negativni osobini: nevozdr`anost, odnosno silna impulsivnost i lesno odlu~uvawe za akcija, egocentri~nost, ~uvstvitelnost i preovladuvawe na emocionalnite ~uvstva nad razumot. Od aspekt na drugite emocionalni osobenosti vo brojni slu~ai e konstatirano zna~itelno vlijanie na elementarnite primarni ~uvstva kako {to se stravot (od odmazda od napu{tawe, od fizi~ki napad, od nanesuvawe materijalna {eta ili neostvaruvawe opredelen imoten ili drug interes i sl.) i tagata za povreden ili zaguben ~len od semejstvoto. Od kompleksnite ~uvstva (sentimenti) vo uslovuvaweto na ubistvata ne{to pogolemo zna~ewe imale samo socijalnite ~uvstva izrazeni kako nedostig na so~ustvo kaj semejnite ubistva i ubistvata od odmazda, i eti~kite ~uvstva {to se manifestiraat vo otsustvo na predupreduva~koto dejstvo na svesta kaj site vidovi na ubistvo. [to se odnesuva do religioznite, estetskite i intelektualnite ~uvstva, odnosno emocionalni do`ivuvawa ne projavile kakvo i da e zna~ewe vo uslovuvuvaweto na ovaa pojava. So ogled na intenzitetot na nivnoto traewe, vo psiholo{kata 1519

Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 214.

835

literatura emociite se delat na afetki, raspolo`enija i strasti koi isto taka imaat zna~ewe kaj ubistvata. Ne{to pogolem udel imaat i do`iveanite neuspesi vo ostvaruvaweto na opredeleni emocionalni interesi, preteranoto ~uvstvo na gordost i ~uvstvoto na sram kako ~uvstva naso~eni kon sopstvenata li~nost. Me|utoa, glavnite osobini na ubijcite sepak proizleguvaat od nivnite emocionalni do`ivuvawa naso~eni kon drugite lu|e. Imeno, kaj site ubijci e zabel`ean golem stepen na qubomora, zavist (latentna omraza), prezir, pa duri i zlobnost, {to nao|aat izraz vo izvr{enite ubistva. Site navedeni osobini jasno uka`uvaat deka ubijcite vo prv red se so niska emocionalna zrelost. Nivnata emocionalna nezrelost i labilnost e pre~ka da dojde do izraz emocionalnata kontrola, odnosno sovladuvaweto i prilagoduvaweto na svoite reakcii na te{ki i konfliktni situacii. Zatoa, ovie lica navedenite situacii ~esto gi re{avaat so brzo i lesno, pred sî emocionalno reagirawe bez da vlo`at soodveten napor da gi sfatat problemite na drugite lu|e i da najdat najcelesoobrazno re{enie {to }e í odgovara na objektivnata ocenka na stvarnosta.1520

1.2. Karakter 1. Pod poimot karakter vo psiholo{kata literatura naj~esto se opfateni onie osobini na li~nosta {to go poka`uvaat nejzinoto povedenie so ogled na socijalnite i moralnite normi i sfa}awata na opredeleno op{testvo. Ottuka, karakternite osobini na poedinecot se onie osobini so koi se izrazuva pridr`uvaweto kon socijalnite i eti~kite normi {to vladeat vo edno konkretno op{testvo. Toa pridr`uvawe ili nepridr`uvawe se izrazuva pred sî, preku ~ovekovoto povedenie vo procesot na trudot i preku negoviot odnos sprema sebe i drugite lu|e. Karakternite osobini na poedinecot se mnogubrojni i vklopeni vo integrativen sistem od osobini {to mu ovozmo`uvaat relativno dosledno postapuvawe. Ponekoga{ tie osobini mo`at da imaat zna~ewe vo uslovuvaweto na ~ovekovoto prestapni~ko povedenie. Takvo dejstvo mo`at da manifestiraat negativnite karakterni osobini kako {to se: primitivizam,1521 podmolnost, prepotentnost, grubost, nesove1520

Ibid, str. 215-216. Primitivizmot e zaedni~ka osobina na golem broj prestapnici. Najpove}e se projavuva kaj krvnite zlostorstva i povedenijata koi se ostvaruvaat pod dejstvo na nagonite. Se karakterizira so niska kultura i nedostig na vospituvawe i po~ituvawe na eti~kite i drugite pozitivni op{testveni normi. Primitivecot (ili kako {to vo obi~niot govor se narekuva - prostak) e naso~en kon tesen krug na potrebi, interesi, motivi, celi so izrazeno li~en i tesno socijalen karakter (obem)... Primitivizmot nastanuva vo zaostanati 1521

836

snost, neiskrenost, mrzlivost, egoizam,1522 voobrazenost, nekriti~nost i nesamokriti~nost, neupornost, koleblivost malicioznost,1523 nediscipliniranost, pasivnost, preterana samodoverba i sl. Me|utoa, vo nekoi slu~ai i opredeleni pozitivni osobini kako {to se: upornosta,1524 preteranata hrabrost (nemawe strav od posledicite na deloto i kaznata), preteranata sigurnost vo sebe, re{itelnosta, pa duri i iskrenosta1525 ili humanosta (altruizmot), kaj eutanazijata, na primer.

socijalni sredini i od svoja strana e pogoden za formirawe na drugite negativni osobini vo karakterot na ~ovekot. Za{to, ako ~ovekot kolku {to e poprimitiven, tolku po~esto i pobrzo pa|a na ponizok stepen na povedenie (regresija). Pe{i}, V. op. cit. str. 252. 1522 Se razlikuva egoizam vo potesna i po{iroka smisla. Vo potesna smisla pod egoizmot go podrazbirame koristoqubieto, odnosno, svesniot, spontan, i postojan i beskompromisti~ki streme` za steknuvawe na materijalni vrednosti, a vo po{iroka smisla - streme` soptvenite potrebi, motivi i drugi li~ni interesi, bez ogled na nivnata vrednost da se stavat nad tu|ite... Kon tugite te{kotii egoistite se ne~uvstvitelni, a sprema svoite i najsitni interesi se pre~ustvitelni. Na svoite nezna~itelni interesi tie im gi podreduvaat zna~itelno pogolemite interesi na drugite lu|e. Na postapkite na lu|eto {to ne im se dopa|aat i za koi smetaat deka im na{tetuvaat reagiraat osvetoqubivo." Ibid, str. 252-253. 1523 "Malicioznosta pretstavuva izrazeno lo{a osobina vo karakterot na ~ovekot. Vo stek so drugite kriminogeni faktori taa isto taka deluva kriminogeno. Poradi svoite nedostatoci malicioznite lica se pakosni, zlobni i podmolni. Kaj drugite lu|e baraat mani, nedostatoci, pogre{ki, vinovnici so cel da gi kritikuvaat, osuduvaat i bo`em dobronamerno da gi popravaat. Ottamu, kaj niv e razviena radoznalosta. Sprema tu|ite te{kotii se bes~ustvitelni, me|utoa taa bes~ustvitelnost ja pokrivaat so prazna, verbalna filantropija. Malicioznsta pretstavuva te{ka deprivacija na karakterot i li~nosta vo celost. Taa etiolo{ki e povrzana so omrazata i drugite negativni osobini na ~ovekot. Golem broj ubistva i drugi krvni i ostanati dela se izvr{eni od maliciozni (zagri`eni ) lica." Ibid, str. 253. 1524 Upornosta kako karakterna osobina ako se o~ituva vo postignuvawe na nekoja korisna cel, vo u~ewe na nekoja korisna ve{tina, pronao|a{tvo i sli~no, }e bide pozitivno oceneta, dodeka naprotiv, taa ista osobina vo vr{eweto na nekoe kaznivo delo za storitelot }e bide ote`nitelna okolnost i spored toa negativno oceneta karakterna osobina (upornosta e i eden od uslovite za postoewe na posebni kvalifikuvani oblici na krivi~nite dela)." Horvati}, @. op. cit. str. 139. 1525 Za razlika od podmolnosta, iskrenosta visoko se vrednuva. Me|utoa, iskrenosta vo prakti~noto sekojdnevie neposredno ili posredno ne taka retko e kazneta. Vpro~em, iskrenosta ponekoga{ mo`e spored svojata sodr`ina da pretstavuva i bitie na nekoe krivi~no delo (~estopati nekoj v lice

837

Glavnoto determinira~ko dejstvo vo javuvaweto na opredeleni kriminalni odnesuvawa sepak im pripa|a na negativnite karakterni osobini. Toa e slu~aj osobeno toga{ koga kaj edna li~nost }e se steknat golem broj takvi osobini koi mo`at da ostvarat opredeleno vlijanie vrz javuvaweto na krivi~nite dela, no sekoga{ vo vrska so op{tite i posebnite objektivni kriminogeni faktori. ^ovekoviot karakter prioritetno se poka`uva vo opredelena aktivnost, vo negovite stavovi, idei, vrednosti, nameri, volja i planovi. Preku negovite povedenija mo`e najjasno da se vidi dali negovite karakterni osobini se dobri - pozitivni, ili lo{i - negativni. Vo taa smisla e mo`na objektivna ocenka na li~nosta, {to zavisi od toa kako poedinecot se odnesuva sprema sebesi, sprema drugite lu|e od negovata potresna (prijateli, drugari, bra~en partner, ~lenovi na semejstvoto) i po{irokata sredina, sprema rabotata i sopstveniot `ivoten poziv, sprema predmetite {to go opkru`uvaat, sprema prirodata, umetnosta, kulturata i drugite eti~ki vrednosti. Soglasno navedenoto ~ovekot mo`e da se odnesuva ~esno ili ne~esno, slobodno ili ograni~eno, so potpirawe vrz sopstvenite sili (samouvereno) ili vrz drugi (koleblivo), konformisti~ki ili nekonformisti~ki, so `elba da pru`a pomo{ (altruizam) ili da se maltretira okolinata (egoizam), trudoqubivo ili mrzlivo, itn. Doslednosta vo odbiraweto na opredelen vid povedenie ja izrazuva karakternata individaulnost na edna li~nost, koja, vo zavisnost od brojni drugi faktori, ponekoga{ mo`e da bide popodlo`na na kriminalni vlijanija {to mo`e da dovede i do izvr{uvawe na koe bilo krivi~no delo. Nakratko, pozitivnite karakterni osobini, koi nekoi avtori gi narekuvaat i doblesti, go naso~uvaat ~ovekot kon ispravno op{testveno povedenie, kon po~ituvawe na eti~kite i socijalnite vrednosti i so toa, vo odnos na prestapni{tvoto deluvaat preventivno. Od druga strana, negativnite karakterni osobini (mani) go vle~at ~ovekot kon nepo~ituvawe na tie vrednosti.1526 2. Od navedenoto mo`e da se izvle~e osnoven zaklu~ok deka opredeleni karakterni osobini na ~ovekot polesno i po~esto od ostanaiskreno mu rekol na drug {to misli za nego, pa e osuden za navreda ili kleveta, duri i pokraj toa {to ja ka`al vistinata). Ibid. str. 139. 1526 Pe{i}, V. op. cit. str. 251. Istiot avtor naveduva deka postoele pove}e obidi da se napravi tipologija na karakterot spored koja lu|eto bi se pomestuvale vo opredeleni grupi, me|utoa, do sega ne e napravena nitu edna takva tipologija, ~ija dijagnosti~ka i prognosti~ka vrednost bi ja potvrdile praktikata i rezlutatite na nau~nite istra`uvawa. Ova ottamu {to karakterot se sostoi od golem broj raznovidni i silno nijansirani osobini. Prviot poznat obid za podelba na lu|eto spored karakterot poteknuva od Teofrast (372-278 p. n. e.). Toj gi razvrstil lu|eto na skr`avi, mrzlivi, la`livi, poltroni, samofalbaxii i sueverni lica.

838

tite vodat kon izvr{uvawe na odelni oblici na krivi~ni dela. No, kako {to pove}e pati naglasivme, prilagoduvaweto kon moralnite na~ela, ~ovekot go ostvaruva preku rabotata aktivnost, komunikaciite so drugite lu|e i komuniciraweto so samiot sebe. Zatoa, so poimot karakter treba da se opfati samo kompleksot od onie osobini {to go odrazuvaat odnosot na poedinecot kon tie aktivnosti, a ne i opredeleni osobini na temperamentot ili emocionalni osobini kako {to toa ~esto go pravat nekoi avtori vo svoite kriminolo{ki istra`uvawa. Vo toj kontekst mo`e da se istakne kriminogenotot dejstvo na slednive negativni karakterni osobini na ubijcite. Tie osobini se: agresivnost, sugestibilnost (podlo`nost na vlijanieto na tereti lica), preterana doverba vo sopstvenite sili (voobrazenost), nesamokriti~ost i neskromnost (sebi~nost). Site ovie osobini na li~nosta, vo momentot na izvr{uvaweto na deloto, pretstavuvaat subjektivni (li~ni, endogeni) kriminogeni faktori so opredeleno deterministi~ko dejstvo vrz javuvaweto na ubistvata. Me|utoa, kumulacijata na pogolem broj na vakvi karakterni osobini kaj edna li~nost, kako i nivniot stek so drugi negativni osobini od strukturata na li~nosta, mo`at lesno da ostvarat i opredeleno kauzalno vlijanie i toa ne samo kaj najte{kite krivi~ni dela.1527

1.3. Sposobnosti 1. Vo psiholo{kata literatura sposobnostite voobi~aeno se definiraat kako osobini na poedincite koi se izrazuvaat preku nivnite rezultati vo vr{eweto na opredelena aktivnost i se rasporeduvaat vo tri kategorii: intelektualni, psihomotorni1528 i senzorni.1529 Sposobnostite ja pravat li~nosta podobna za uspe{no vr{ewe na opredeleni aktivnosti (dejnosti). Tie se potencijalni dinami~ki sistemi za vr{ewe na opredeleni dejnosti koi se usloveni od: 10 nasledni dispozicii, 20 sopstvenite aktivnosti na poedinecot naso~eni kon ostvaruvawe na opredelena zada~a i celi, i 30 vlijanieto na potesnaat i po{irokata okolina. 2. Inteligencijata kako osnovna i glavna pretstavuva sposo1527

Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 213. Psihomotornite sposobnosti se pojavuvaat vo: 1 0 preciznost, koordinacija, ve{tina i brzina, vo dvi`ewe na racete, 2 0 koristewe na dvete race, 30 motorno rea|irawe pri brzo povtoruvawe na ednostavni motorni dvi`ewa, i 40 sposobnost za uspe{no vr{ewe dejsnosti pri koi e nu`na upotreba na prsti pod kontrola na vidot. 1529 Senzornite sposobnosti se odnesuvaat na razvienosta na setilata za vid, sluh, dopir, miris i vkus, a se izrazuvaat so stepenot na usovr{enosta na nivnite funkcii i reakciite na soodvetni drazbi od nadvore{nata sredina. 1528

839

bnost za prezemawe aktivnosti {to zna~at snao|awe vo novi situaci. So nejzina pomo{, iako bez prethodno iskustvo, poedinecot preku mislovni procesi uspeva da gi utvrdi bitnite i va`ni soodnosi na promenite i pojavite kako i na sopstvenite postapki i nivnite posledici. Na toj na~in, taa ostvaruva osobeno dejstvo vrz site aspekti na ~ovekovoto povedenie i od nea zavisi uspehot na poedinecot vo realiziraweto na negovite mnogubrojni aktivnosti vo li~niot i op{testveniot `ivot. [to se odnesuva do etiolo{kiot odnos na stepenot na intelgincijta i kriminalitetot vo kriminolo{kata literatura dosega se izgradeni dve ekstremni sfa}awa: ednoto, na ova psiholo{ka osobina1530 i dava primarno zna~ewe vo uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie, a drugoto poa|a od sosema sprotivno stojali{te - deka me|u niv ne postoi nikakva povrzanost. Od prvoto stojali{te iznikna tn. teorija na inteligencijata, spored koja, niskoto ili zaostanatoto intelektualno nivo na poedinecot se tretira kako osnoven, re{ava~ki faktor na kriminalnoto povedenie.1531 Osnovnata postavka se sostoi vo toa deka licata so vakvi osobini se popodobni za kriminalno odnesuvawe, za{to pote{ko rasuduvaat i |i sfa}aat odnosite me|u predmetite i pojavite, zna~eweto na sociokulturnite normi i vrednosti i svoite zada~i vo ostvaruvaweto na dol`nosnoto povedenie. Nedovolno razvienite ili nerazvienite intelektualni osobini, spored protagonistite na ovaa teorija, se osnovniot izvor na kriminalnoto povedenie. Podocna, za razlika od ovie, se javija i stojali{tata {to vrz 1530

Inteligencijata pretstavuva edna od komponentite na sposobostite na ~ovekot. Pod sposobnosti na li~nosta se podrazbiraat opredeleni psihi~ki osobenosti {to taa li~nost ja pravat podobna za uspe{no vr{ewe na opredeleni aktivnosti (dejnosti). Vo niv pokraj intelektualnite spa|aat i senzornite i psihomotornite sposobnosti na ~ovekot. Site tie zaedno pretstavuvaat osobini {to vo prv red se nasledno usloveni, no vo golem obem i od procesot na rasteweto i sozrevaweto na poedinecot, kako i od negovite aktivnosti naso~eni kon ostvaruvawe opredeleni zada~i i celi (u~ewe, rabota i sl.) i vlijanieto na negovata potesna i po{iroka op{testvena okolina. Kako i drugite osobini na li~nosta i sposobnostite vo krajna linija pretstavuvaat potencijalni dinami~ki sistemi za vr{ewe opredeleni dejnosti, odnosno za projavuvawe opredeleno povedenie vo koe spa|a i kriminalnoto. 1531 Nekoi od pretstavnicite na ovaa teorija, kako {to se Ferguson (Ferguson), Bart (C. Burt), Kar-Sanders (Carr-Saunders), Manhajm (Mannheim), Gibs (Gibbs), Glikovite (Sheldon and E. Glueck) i drugi se obidoa maloletni~kata delinkvencija da ja objasnat so kriminogenoto vlijanie na inteligencijata na posreden na~in - preku ispituvaweto na nivoto na obrazovanieto koe {to neosnovano go doveduvaat vo vrska so inteligencijata i ja smetaat za nejzina direktna posledica. V. Milutinovi}, M. op. cit. str. 107 i 409.

840

osnova na opredeleni istra`uva~ki soznanija dojdoa do zaklu~ok deka vo pogled na inteligencijata me|u prestapni~kata i neprestapni~kata populacija ne postojat razliki ili tie se sosema malku izrazeni. So ogled na toa, na intelektualnite osobini im se ograni~uva ili sosema im se osporuva etiolo{koto zna~ewe.1532 [to se odnesuva do sovremenite istra`uvawa, vo niv preovladuva idejata deka inteligencijata sepak ostvaruva zna~ajno vlijanie vrz pojavata na kriminalitetot i so ogled na toa se istaknuva nu`nosta od nejzino natamo{no sledewe i prou~uvawe, osobeno koga se raboti za odelni oblici na protivop{testveno odnesuvawe.1533 Vo niv ispravno se zabele`uva deka stepenot na inteligencijata ne treba da se prenaglasuva kako eden od mo`nite uslovi za pojavata na kriminalitetot, koj ima samo pridonesuva~ko dejstvo, {to ne zna~i deka vo opredeleni slu~ai ne mo`e da se javi i kako kauzalen faktor. Vo opredeluvaweto na nejzinoto etiolo{ko mesto i zna~ewe, kako vsu{nost, i na site drugi osobini od strukturata na li~nosta, mo`at edinstveno da stanat uspe{ni usilbite za sproveduvawe na sudskata i penitencijarnata individualizacija i da se sogledaat odnosite me|u odelni oblici na kriminalitetot so ogled na dejstvoto na ovoj kriminogen faktor. Niskata inteligencija, na koja naj~esto i se pridava negativno dejstvo, mo`e da predizvika mnogubrojni konsekvencii vo povedenieto na li~nosta. Taa mo`e da pretstavuva pri~ina za neadekvatnoto procenuvawe na raznovidni `ivotni situacii, da bide izvor na pa|awe pod raznovidni vlijanija, pre~ka za obrazovno i profesionalno napreduvawe i so posredstvo na seto toa da dovede do kriminalitet i drugi kr{ewa na socijalnite normi. Me|utoa, kako {to ispravno istaknuvaat nekoi avtori, taa isto taka zna~i i otsustvo na inspiracija i namaluvawe na mo`nostite za motivacija za vr{ewe na krivi~ni dela, so {to se pru`aat pogolemi mo`nosti za konformisti~ko odnesuvawe.1534 Na krajot, mora da se istakne i toa deka odnosot me|u inteligencijata i vr{eweto na odelni krivi~ni dela mora da se nabquduva edinstveno vo povrzanost so deluvaweto na {irok splet od objektivni 1532

Za nekoi od tie istra`uvawa vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 407. "Intelektualno pozaostanatite lica po~esto gi nao|ame me|u izvr{itelite na oddelni krivi~ni dela (siluvawa i sl.), a intelektualno porazvienite kaj izvr{itelite na drugi dela. Licata so poniska inteligencija po~esto participiraat kako sou~esnici vo izvr{uvaweto na krivi~nite dala, a licata so pogolema inteligencija vo vr{eweto na organizatorski funkcii. Rezultatite na istra`uvawata poka`uvaat deka organizatorite na zlostorstvata, voda~ite na podzemni bandi, tn. "kriminalci so beli jaki", imaat visoko nivo na inteligencija, za{to vo izvr{uvaweto na nivnata funkcija se bara pogolema inventivnost i snaodlivot." Ibid, str. 408. 1534 Ibid, str. 408. 1533

841

i subjektivni kriminogeni faktori koi mo`at da najdat svoj odraz preku inteligencijata na konkretnata li~nost. Imeno, mora da se ima predvid, deka vo zavisnost od karakterot i slo`enosta na konkretniot op{testven konflikt {to se razre{uva so opredeleno krivi~no delo, inteligencijata mo`e da ima dvojna uloga: edna vo nasoka {to zna~i iznao|awe najdobar na~in za izvr{uvawe na deloto i druga, vo nasoka na nesnao|awe - re{enie {to zna~i izbegnuvawe na konfliktnata situacija i sogleduvawe na op{testvenoto zna~ewe i posledicite od svoeto povedenie. 3. Stepenot na inteligencijata se iska`uva so umniot koli~nik koj se obele`uva so IQ (koeficient na inteligencija). Pod umen koli~nik vsu{nost, se porazbira odnosot me|u umnata i kalenadarskata vozrast, a se dobiva na toj na~in {to kalendarskata vozrast se deli so godinite na starosta. Pritoa, se pravat razli~ni gradacii na inteligencijata, me|utoa naj~esto se prifa}a gradacijata na Tarman so koja se iska`uva stepenot na inteligencijata na site lica, pa ottamu i na prestapnicite. Negovata skala e prika`ana na sledniov na~in: Koli~nik na inteligencija Preku 140 120 - 140 110 - 120 90 - 110 80 - 90 70 - 80 Pod 70

Klasifikacija Genijalna ili skoro genijalna Mnogu visoka Visoka Normalna ili prose~ana Zatupenost Inteligencija na granicata na slaboumnost Nesomnena slaboumnost

Va`no e da se istakne i toa deka za ispituvawe na stepenot na inteligencijata postojat brojni testovi me|u koi kaj nas naj~esto se primenuvaat Bine-Simonovata skala i testot Gvartos . 4. Inteligencijata kako vpro~em i psihomotornite i senzornite sposobnosti imaat nesomneno golemo zna~ajni za razvojot na ostanatite osobini na poedinecot i za razvojot na negovata li~nost vo celost. Ovie sposobnosti se zna~ajni i za vospostavuvaweto na megusebnite socijalni odnosi me|u lu|eto. Nivniot nedostig vodi kon neuspeh vo rabotata i voop{to vo `ivotot {to vo stek so ostanatite negativni osobini mo`e da dovede i do kriminalni povedenija. Kon takvi negativni posledici nesomneno vodat i psihosocijalnite elementi koi proizleguvaat od nedostigot na opredeleni sposobnosti na koi uka`uva i sekojdnevnoto iskustvo. Imeno, poznato e deka kaj onie lica kaj koi postoi izrazena manlivost vo pogled na navedenite sposobnosti, ~esto mo`e da se pojavat takvi ~uvstva kako {to se nezdravata zavist, netrpelivosta, pa duri i omrazata sprema lu|eto koi nasproti niv 842

izrazito go poseduvaat ona {to niv im nedostasuva. Ottamu, pri kriminolo{kite istra`uvawa {to imaat etiolo{ki pretenzii, mora da se ispituvaat i ovie sposobnosti na li~nosta i da se utvrdi nivnoto mesto vo uslovuvaweto na oddelnite konkretni pojavni oblici na kriminalitot.

1.4. Telesna konstitucija i telesno zdravje 1. Poznato e deka ~ovekot poseduva dve grupi na telesni karakteristiki: fizi~ki (nadvore{ni, morfolo{ki osobini) i fiziolo{ki (vnatre{ni). Fizi~ki karakteristiki na ~ovekot se negovata visina, te`ina, obemot na glavata, na gradniot ko{, dol`inata na ekstremitetite, goleminata na stopalata i voop{to merkite na oddelni delovi od teloto. Fiziolo{kite karakteristiki se povrzani so rabotata na vegetativniot nerven sistem, so rabotata na endokrinolo{kiot sistem i elektri~nata aktivnost na mozokot, itn. Takvite osobini na ~ovekot, kako {to ve}e imavme prilika da vidime, ~esto bea doveduvani vo vrska so kriminalnoto povedenie. Ottamu, nemame namera da se zadr`uvame vrz podine~nite teorii {to na najrazli~en na~in ja interpretiraat taa povrznost. Ona {to me|utoa, ne mo`eme da go odbegneme se sostoi vo potrebata da se dade ocenka i da se opredeli nivnoto vistinsko mesto vo uslovuvaweto na kriminalitetot. Na{iot stav, kon tvrdewata koi ni denes vo celost ne se napu{teni deka postoi nu`na i avtomatska zavisnost me|u morfolo{kite i fiziolo{kite osobini i kriminalnoto povedenie na poedinecot, e negativen, kako {to toa, vpro~em, e i dominantno sfa}awe vo kriminolo{kata literatura. Toa me|utoa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka nie apriorno ja negirame nivnata sekakva uslovenost.1535 2. Koga zboruvame za osobinite na telesnata konstitucija vo prv red mislime na raznovidnite anomalii {to se odnesuvaat na fizi~ki hendikepiranite lica kako {to se: grbavost, osakatenost, preterano zaostanuvawe vo visinata (patuqaci), izrazito grdi lica, i sl.1536 Glavnite posledici {to se manifestiraat kaj fizi~ki hendikepiranite lica le`at pred sî vrz psihosocijalen plan. Ovie lica te1535

Vo taa smisla i Eliot. Spored nea, izjavite za odnosot me|u telesnite nedostatoci i niskiot stepen na umna sila ili emocionalnite naru{uvawa i kriminalnoto povedenie mora da se zamat cum grano salis. Eliot, M. op. cit. str. 259. 1536 Za gri`ata na deca i mladinci so telesna invalidnost vo na{ata Republika vidi str. 51-53 i 203-207, a za za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na deca i mladinci so o{teten vid, sluh, govor i glas, str. 35-43 i 155180 vo istra`uva~kata studija: Sulejmanov, Z. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPPI, Skopje, 1996.

843

{ko se prifa}aat od sredinata i poradi svoite nedostatoci pomalku se vklu~eni vo op{testvenite, rabotnite, kulturnite, sportskite i drugite procesi i odnosi. Stavot na okolinata koj ~esto se sostoi vo prenaglaseno so`aluvawe ili vo zadevawe, ismejuvawe, prezirawe, zgrozuvawe, kako i nivnata posebna op{testvena polo`ba kaj niv doveduva do formirawe kompleksi od pomala vrednost. Seto toa, kaj ovie lica se manifestira preku izrazena pretpazlivost, nedoverba, agresivnost, kapricioznost i sli~ni negativni osobini {to mo`at da se preto~at i vo kriminalno odnesuvawe.1537 Ottamu, se ~ini opravdan obidot da se doka`e vlijanieto na oddelni morfolo{ki karakteristiki vrz osobinite na temperamentot i povedenieto na poedinecot. Imeno, stavot na okolinata sprema opredeleni poedinci vo mnogu zavisi od telesnite karakteristiki na tie lica. Od toa dali se grdi ili ubavi i razni drugi telesni falinki, zavisi odnosot kon niv. Takviot odnos kon niv sozdava ~uvstvo na poniska vrednost {to, od svoja strana, predizvikuva nedoverba, otpornost, agresivnost i sli~ni negativni osobini. 3. Pokraj ova vlijanie na morfolo{kite telesni osobini koi vo sodejstvo so vlijanieto na socijalnite okolnosti (poni`uvawe, navreduvawe, dofrluvawe, potcenivawe i sl.), ostvaruvaat opredeleno dejstvo vrz drugite osobini na ~ovekot, treba da se ima predvid i zna~eweto na fiziolo{kite osobini na organizmot vo uslovuvaweto na psiholo{kite osobini na ~ovekot i negovoto povedenie. Vo vrska so telesnoto zdravje treba da se istakne deka raznovidnite somatski bolesti doveduvaat do fizi~ko iscrpuvawe na ~ovekot, namaluvawe na negovite fizi~ki i rabotni sposobnosti, no i do brojni problemi i posledici vrz psihi~ki plan, povrzani so ~uvstvoto na inferiornost, ~esti promeni na raspolo`enieto poradi vlo{uvawe na organskata sostojba, netoleranten odnos sprema sredinata i sl. Potrajnite organski zaboluvawa gi sledat i te{kotii od materijalen karakter, koi proizleguvaat od namalenata rabotna sposobnost na bolniot i zgolemenite izdatoci za negovoto lekuvawe, podobruvawe na ishranata, posebnata nega i sl. Nakratko, ako se otfrli tvrdeweto za nivnoto avto1537

Kucite, nagrdenite i osakateni lica nesomneno trpat od op{testveniot ostracizam i spre~eni se da zaklu~at brak, da obezbedat rabota i sl. Potrebno e vistinsko obrazovanie i isku~itelni li~ni svojstva za nivno vedro nastapavuvawe vo `ivot i pokraj svesta za svoite li~ni nedostatoci, osobeno ako nekoj telesno e odvraten. Potisnatata jadosanost na ~ovek so drvena noga mo`e da najde izraz vo kra`ba ili vo krivi~ni dela od emocionalen vid, a ponekoga{ i protiv liceto koe e povlasteno so telesni svojstva. Duri i neobi~no grd nos mo`e da predizvika poedinecot da strada koga mu se potsmevaat, kako {to toa dobro go poka`uva teatarskoto delo Sirano de Ber`erak. Pa sepak nagrdenite i osakatenite so~inuvaat samo mala kvota na zlostornici. Eliot, M. op. cit. str. 266-267.

844

matsko vlijanie, ne zna~i deka pravilnoto ili nepravilnoto funkcionirawe na fiziolo{kite osobini, nema udel vo ~ovekovoto povedenie. 4. Od izlo`enoto se potvrduva zaklu~okot deka fizi~kata konstitucija i naru{enoto fizi~ko zdravje ne mo`e da se smetaat za neposredni pri~ini vo javuvaweto na kriminalitetot. Me|utoa, vo nikoj slu~aj ne smee da se zaboravi nivnoto zna~ewe kako eden od mnogubrojnite uslovi {to go opredeleuvaat negativnoto povedenie na ~ovekot. Toa nivno vlijanie dao|a do izraz preku problemite i posledicite {to mo`at da se manifestiraat vrz socioekonomskata polo`ba i na planot na formiraweto i odrazuvaweto na psihi~kite svojstva na li~nosta. Pritoa, treba da se ima predvid deka, iako se javuva posredno, vlijanieto na ovie sostojbi mo`e da go uslovi kriminalitetot, osobeno koga se javuva vo stek so drugi kriminogeni faktori od objektivna ili subjektivna priroda. 2. DVI@E^KI SILI NA ^OVEKOVATA AKTIVNOST

So posredstvo na osobinite na li~nosta doa|aat do izraz psihi~kite procesi t.e. dvi`e~kite ili pokrenuva~ki sili na ~ovekovata aktivnost. Moj stav e deka site osobini {to ja so~inuvaat strukturata na li~nosta pretstavuvaat dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost, no samo potencijalni. Toa zna~i deka site osobini na li~nosta, dokolku se nagativni mo`at, no ne mora da ostvarat svoe deterministi~ko dejstvo na kriminalnoto povedenie. Pri nivnoto definirawe se upotrebuvaat pomite `elbi, streme`i, nastojuvawe, tendencija, sklonosti, dispozicii i sl.

2.1. Nagoni (instinkti) 1. Nagonite mo`at da se definiraat kako tendencija za aktivirawe na organizmot proizlezena od vnatre{nata biolo{ka neramnote`a. Biolo{kata neramnote`a predizvikuva napnatost na organizmot. Koga taa napnatost }e stane tolku intenzivna {to stanuva nepodnosliva, organizmot se aktivira vo nasoka na zadovoluvawe na potrebata, t.e. vospostavuvawe na ramnote`a. Na toj na~in, napnatosta na organizmot pretstavuva ne samo podgotrovka, tuku i neposreden pottik na aktivnosta. Kolku {to napnatosta na organizmot e pogolema, i negovata aktivnost e pointenzivna. Nagonot pretpostavuva nekoja akcija koja e naso~ena kon zadovoluvawe na nekoja biolo{ka potreba vo organizmot: potreba za hrana voda, seks, potreba za odmor i dr. So ogled na toa deka nagonot vklu~uva akcija koja e naso~ena kon dostignuvawe na nekoja opredelena cel, mnogi avtori opravdano go smetaat za motiv na deluvawe. 845

2. Nagonite ili instinktite se vrodeni sposobnosti na organizmot nastanati od potrebata za negovoto prilagoduvawe, koi se prisutni vo biolo{kata struktura na ~ovekot i toga{ koga kaj nego se pojavile povisoki strukturi. Ottamu, tie se vo sostojba da go uslovat i naso~at povedenieto na poedinecot. Vakvata povrzanost me|utoa, ~esto sozdava zabuni, ottamu {to obi~no se pretpostavuva deka nagonite ili instinktite se ponizok oblik na `iveewe, {to ~ovekot go nadminal.1538 Takvoto rezonirawe ja zapostavuva va`nata okolnost deka ~ovekot niz svojata dolga evolucija od nekolku milioni godini svoite visoki adaptivni sposobnosti gi razvival tokmu vrz tie primitivni instinkti, koi nekoi avtori, samo za da napravat razlika me|u ~ovekot i `ivotnite, kaj ~ovekot gi narekuvaat nagoni. Bez ogled na toa na koj na~in i kade se upotrebuvaat oddelni nazivi, ne smee da se zaboravi deka evolucijata ne e do taa mera iracionalna, za obrascite koi dobro 1538

"Pod "ne~esnost" nie go podrazbirame otsustvoto ili slabosta na opredelen inhibitoren mehanizam, koj se steknuva so dolga evolucija. Ovie ograni~uvawa deluvaat kako brana sprema prirodnata sklonost na `ivite su{testva da go zemat seto ona {to im e na dofat na rakata i {to go posakuvaat. Razlikata me|u meum (moe) i tuum (tvoe) ne e vrodena, kako {to e vrodena razlikata me|u crvenoto i zelenoto. Agresivniot oblik na na{eto povedenie sprema sopstvenosta e tn. nagon za steknuvawe. Toj e mnogu dlaboko vsaden, cvrsto vkorenet nagon, koj samo kaj nekoi du{evni rastrojstva i kaj ludiloto e oslaben. Toj se nao|a i kaj maloto dete, pa ne e potrebno deteto da se podu~uva za nego nitu da se pottiknuva kon nego so vospituvawe i primer. Mnogu podocna vo na{ata svest nastanale inhibiciite po pat na neprestana praktika, selekcija i silno dejstvo na primerot, me|u koi e i prisilbata. Inhibiciite im se sprotivstavuvaat na grubite impulsi na prisvojuvawe. Zad niv stojat gubitoci po na{iot `ivot, slobodata, sopstvenost i ugledot, so koi organiziranoto op{testvo gi zasiluva svoite barawa. Ova po~ituvawe sprema sopstvenosta pretstavuva podocne`en razvoj na na{ata mentalna istorija. Toa mora da ima izvesen anatomski supstrat nekade vo sivata celebralna masa. Ottamu, toa i mo`e da bide predmet na site rastrojstva do koi doa|a vo mozokot: necelosen razvoj, intoksikacii, nedostig na ishrana, mehani~ki pritisoci i razoruvawa. Toa mo`e da bide napadnato so zadocneta evolucija ili so rana involucija ili so kriti~kite fazi vo `ivotot na `enata. So ogled na svojata labilnost ovaa negativna inklinacija sî u{te ne ja dostignala odredenosta i cvrstinata na drugite inhibicii. Taa mo`e lesno da bide naru{ena i so navika i so primer. Decata nemaat potreba za imot, odnosno za sopstvenost. Me|utoa, ovaa pretpostavka ima svoja vrednost samo dotoga{ dodeka roditelite gi snabduvaat decata so `ivotnite potrebi. Ako se li{eni od roditelskata gri`a, tie mora da pribegnuvaat kon kriminalitet, za{to, op{to zemeno, ne se sposobni za steknuvawe na imot na zakonit na~in. Po~ituvaweto na sopstvenosta doa|a vo sudir so osnovnite potrebi na na{ata fiziolo{ka priroda i podle`i na silen pritisok. Henting, H. op. cit. str. 231-233.

846

slu`ele nekolku milioni godini, toj ednostavno da gi otfrli, bez da gi upotrebi kaj visoko razvienite oblici na `ivot koi se razvile tokmu blagodarenie na sposobnosta za prilagoduvawe na instinktite.1539 3. Spored Jevti}, site dvi`e~ki sili na ~ovekovite aktivnosti bi mo`ele da se podelat vo dve grupi: 10 nagoni za samoodr`uvawe (nagon za kislorod, prehramben nagon, odbranben nagon i ekspanzivni streme`i) i 20 nagon za razmno`uvawe (polen nagon, roditelski, odnosno maj~in nagon i socijalni ili li~ni motivi). Site ovie nagoni spored ja~inata bi mo`ele da se podelat na: a) silni (`estoki), b) prose~ni, v) slabi i g) minimalni (zakr`laveni ili zgasnati), a spored naso~enosta naso~eni kon: a) prirodnata cel na nagonot, b) neprirodna (perverzna) cel na nagonot, i b) prirodna, taka i kon perverzna cel na nagonot.1540 4. Te{ko mo`e da se utvrdi prirodata na nagonite. Dosega se sprovedeni brojni istra`uva`a vrz `ivotni i lu|e so cel da se utvrdi ja~inata na poedine~nite nagoni. Rezultatite na tie istra`uvawa poka`aa deka najsilni se onie nagoni koi proizleguvaat od momentno najintenzivnata potreba na organizmot, i deka nivniot intenzitet se menuva vo zavisnost od sostojbata i potrebite na organizmot. Sepak, postojat razliki vo mo`nostite za kontrola i potisnuvawe na opredeleni nagoni {to voedno ne se i znak za nivnata sila. Taka na primer, dodeka seksualniot nagon mo`e da se potisnuva na podolg period, pa duri i da se sublimira vo nekoj drug vid na aktivnost, nagonot za `ed i glad, mo`e da se potisnuva samo vo mnogu ograni~eno vreme. 5. Sekoj od navedenite nagoni mo`e da ima kriminolo{ko zna~ewe. Taka, na primer, gladot i gladuvaweto proizveduvaat strav za sopstveniot opstanok i neprijatelski stav kon onie {to go dovele vo takva sostojba. Gladuvaweto mo`e da predizvika organski o{tetuvawa i psihi~ki rastrojstva, a vo beznade`ni situacii i depresivna sostojba. Me|utoa, kaj celosno izgladnetite poedinci mo`e da dojde i do inani1539

Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 7. I natamu, "Biolo{ki posmatrano instinktite se vrodeni obrasci vrz ~ija osnova se formira povedenieto. Od psiholo{ko stojali{te, instinktite se biolo{ki impulsi koi go naso~uvaat organizmot kon opredeleni celi. Toa se dinami~ki potencijali koi se gri`at ne samo za odr`uvaweto na poedinecot ili vidot, tuku i za kreativnite celi na li~nosta vo socijalnata sredina. Nakratko, za instinktite mora da se zboruva kako za konstitucionalni faktori vo osnovite na povedenieto." 1540 Jevti}, D. op. cit. str. 15-16. Pritoa treba da se znae deka ekpanzivnite streme`i pretstavuvaat: 10 streme` za li~no usovr{uvawe, 20 streme` za ovladuvawe so oradijata i materijalnite dobra i 3 0 streme` za ovekove~uvawe (~ovekot se obiduva da se ovekove~i po biolo{ki pat so ra|awe na potomstvo, preku religiozni veruvawa za zadgroben `ivot i preku trajnosta na svoite umetni~ki, nau~ni i drugi dela). Ibid, str. 27.

847

ciona psihoza so pove}e stadiumi na iluzii za prijatni jadewa, do psihi~}i nemiri, otupuvawe na moralnite ~uvstva, ottrgnuvawe na jadeweto od svoite najbliski, za da na krajot se jade i ~ove~ko meso duri i na svoite deca, potoa nastanuva apatija i na krajot smrt. 1541

2.2. Potrebi 1. Potrebata sekoga{ pretstavuva nedostatok ili vi{ok na na ne{to i mo`e da bide organska i psihi~ka. Poznato e deka sekoj `iv organizam nastojuva da odr`i opredelena stabilnost na svojata morfolo{ka, fiziolo{ka i op{ta biolo{ka struktura. Taa stabilnost e osnovniot preduslov za nejzinata egzistencija. Me|utoa, koga taa edna{ }e se vospostavi vedna{ se naru{uva. Imeno, sekoe `ivo su{testvo postojano ja tro{i biofizi~kata energija so koja raspolaga. Toa tro{ewe zna~i `iveewe. Bez toa tro{ewe nema `ivot. Vo onoj moment koga }e po~ne tro{eweto, stabilnosta se naru{uva i organizmot prezema novi aktivnosti zaradi povtorno vospostavuvawe na stabilnosta so {to tro{i energija i na toj na~in se zatvora circulus vitiosus, bezizlezenata polo`ba na postojano naru{uvawe i vospostavuvawe na relativnata biolo{ka stabilnost. Naru{uvaweto na biolo{kata stabilnost gi sozdava tn. biolo{ki ili nasledni potrebi. ^ovekot me|utoa, nastojuva da ja odr`uva ne samo svojata biolo{ka tuku i op{tesvena stabilnost, koja isto taka sozdava potrebi. Toa se tn. socijalni potrebi. 2. Postojat golem broj potrebi na ~ovekot koi so razvitokot na op{testvoto i na~inot na `ivotot postojano se zgolemuvaat. Poradi nivniot brz porast, te{ko mo`e da se napravi nivna seop{ta klasifikacija.1542 Sepak, najblisku do vistinata e obidot koj spored kriteriumot na nivnoto nastanuvawe, potrebite gi deli na biolo{ki, organski i steknati. 10 Pod biolo{ki potrebi se podrazbiraat site sostojbi koi nastanuvaat vo organizmot poradi nedostig ili vi{ok na opredeleni materii. Glad i `ed nastanuvaat koga na organizmot mu nedostasuva hrana, odnosno te~nost (naru{ena biolo{ka stabilnost). Sprotivno na toa, koga ~ovekot }e se prejade ili prenapie ~uvstvuva ma~nina i gade1541

Vidi: ibid, str. 22 i natamu. Spored Pejx (Page) site ~ovekovi potrebi mo`at da se podelat na ~etiri golemi grupi: 10 fiziolo{ki i organski potrebi (hrana, voda, vozduh, odmor, son, fiziolo{ki procesi, temperatura), 20 ekonomsko-socijalni potrebi (ekonomska egzistencija, profesionalna afirmacija, barawe socijalna sigurnost, `elba za uspeh, `elba za zdru`uvawe), 30 duhovni i kulturni potrebi i 40 potreba za biolo{ka reprodukcija (prodol`uvawe na vidot, instinkt na maj~instvo). Page, James. D. Abnormal psichology, Mc Graw Hill, New York, 1947, str. 22. 1542

848

we koe doveduva do povra}awe, za{to organizmot nastojuva da se oslobodi od vi{okot na materiite. Ovie, kako i seksualnite potrebi na ~ovekot imaat najsilno motivaciono dejstvo na povedenieto na lu|eto. Poradi takvoto dejstvo vrz povedenieto i nedostigot od soodvetna terminologija, so ovie potrebi naj~esto se narekuvaat i motivite {to proizleguvaat od niv: motiv za hrana, voda, kislorod i za opredelena temperatura, motiv za eliminacija na vi{okot na materiite, seksualen motiv, motiv za so~uvuvawe na fizi~kiot integritet na organizmot, motiv za aktivnost, motiv za son i odmor itn. Mo{ne retki se novonastanati formulacii, kako {to toa e primerot so tn. maj~in motiv, vo ~ija osnova le`at potrebite da se imaat deca i da se vodi gri`a za niv. Zna~ajno e da se istakne i toa deka denes, spored formata na nivnoto zadovoluvawe, site ~ovekovi potrebi se socijalizirani. 20 Pokraj prethodnite potrebi koi nasledno se usloveni, ~ovekot poseduva i opredeleni organski potrebi. Taka na primer, konsumiraweto na alkohol ili zemaweto na narkotici ne e nasledno uslovena potreba, me|utoa so tek na vreme alkoholot i drogata deluvaat na poedinecot kako organski potrebi. Ovie potrebi se pretvoraat vo strasti na poedinecot koi vo opredelni okolnosti i projavuvaat kriminogeno dejstvo. 30 Tret vid se steknatite potrebi koi isto taka se mnogubrojni. Vo naj{iroka smisla, vo niv se pomestuvaat site onie potrebi {to nastanuvaat vo tekot na razvojot na materijalnata i duhovnata kultura na ~ovekot i koi toj gi koristi kako svesno i socijalno su{testvo. I ovie potrebi nastanuvaat kako nedostig i vi{ok na opredeleni socijalni sodr`ini {to se odrazuvaat vo psihata na ~ovekot. Na primer, koga nekoj podolgo vreme `ivee vo osamenost (naru{ena socijalna stabilnost) kaj nego se javuva potreba za dru{tvo, i obratno ~ovek koj e postojano e vo dru{tvo ~estopati posakuva da bide makar i na kratko sam. I tie imaat silno motivaciono dejstvo vrz povedenieto na ~ovekot, koe mo`e da se ka`e deka so ogled na svojata ja~ina ponekoga{ e ednakvo so ona na biolo{kite i organskite potrebi. Me|u motivite {to proizleguvaat od niv, vo psihologijata naj~esto se poso~uvaat motivot za dru{tvenost (gregaren motiv), motivot za afirmacija ili za samopotvrduvawe, motiv za sigurnost, motivot za promena (qubopitnost), motiv za istra`uvawe, motiv za spoznavawe, motiv za socijalen konformizam, motivot za agresivnost itn. 3. Spored toa za koj element na biosocijalnata stabilnost se raboti, potrebite mo`at da se podelat na primarni i sekundarni. Od zadovoluvaweto na prvite zavisi samata biolo{ka i socijalna egzistencija, a kaj drugite toa ne e slu~aj. Primarnite ~ovekovi potrebi se op{ti ~ovekovi potrebi i vleguvaat vo op{tite individualni determinatni na povedenieto, dodeka sekundarnite spa|aat me|u posebnite determinanti na povedenieto. 849

Sekundarnite potrebi po svoeto poteklo se steknati, a spored svojata priroda indiviadualni i ottamu so niv se povrzauva postoeweto na tn. li~ni motivi. Tie se najraznovidni i ottamu te{ko se klasifikuvaat. Imeno, najrazli~ni interesi, stavovi i naviki za opredelen poedinec mo`at da stanat potrebi i ottamu motivi koi {to toj nastojuva da gi zadovoli. 4. Spred nivnata rasprostranetost potrebite mo`at da se podelat na univerzalni, regionalni i individualni. Prvite im se zaeni~ki na site lu|e i spa|aat vo op{ti individualni pri~ini na povedenieto, a vtorite i tretite se ograni~eni samo na nekoi op{testveni grupi ili, bez ogled na nivniot vkupen broj, samo na poedincite. 5. Intenzitetot na potrebite zavisi od: 10 stepenot na nivnata deprivacija (li{uvawe), 20 od stepenot na nivnoto zna~ewe za egzistencijata na poedinecot, i 30 od kompleksnosta na situacijata vo koja se nao|a. Ottamu, edna potreba stanuva posilna i ima pogolemi izgledi da se pretvori vo motiv, dokolku poedinecot podolgo vreme bil li{en od mo`nosta da ja zadovoli, dokolku potrebata bila pova`na za odr`uvawe na egzistencijata i slo`enosta na situacijata vo koja se javila. 6. Maslov (Abraham H. Maslov) zboruva za slednive hierarhiski postaveni kategorii na potrebi: 10 fiziolo{ki potrebi (`ed, glad, potreba za odmor itn), 20 potreba za sigurnost (potreba za postojanost, red, poredok, potreba za bezbednost, stabilnost, zavisnost, za{tita, sloboda od strav, stravuvawe i haos, potreba za granici, zakoni i sl.), 30 potreba za pripa|awe i qubov (potreba za odnosi so drugite lu|e, privrzanost i qubov), 40 potreba za samopo~ituvawe (potreba a samopo~it i po~ituvawe od drugi), i 50 potreba za samoaktuelizacija. Ili poednostavno, postoi razlika me|u osnovnite potrebi i duhovnite potrebi. Prvata kategorija gi opfa}a potrebite da se zadovoli gladot i da se obezbedi li~na sigurnost. Drugata kategorija ja opfa}a potrebata za zadovolstvo koja proizleguva od estetskite do`ivuvawa i ~uvstvoto na sopstvenite kreativni mo`nosti. Me|usebniot odnos na ovie dve kategorii e mo`no voop{teno da se kategorizira na sledniot na~in: koga osnovnite potrebi ne se zadovoleni, tie gi potisnuvaat, pa duri i gi poni{tuvaat, duhovnite potrebi. Koga osnovnite potrebi se zadovoleni, toga{ duhovnite potrebi mnogu silno se razbranuvaat i se nalo`uvaat na toj na~in {to mo`eme da gi ~uvstvuvame. Kon ova, spored Maslov, treba da se dodade, deka razlikata me|u osnovnite i duhovnite potrebi e vo toa {to osnovnite potrebi nastanuvaat {tom }e bidat zadovoleni, dodeka duhovnite potrebi se stimulirani i po zadovoluvaweto. Nagradata za zadovoluvaweto na osnovnite potrebi e rezultat na smislena tendencija koja nastanala kako posledica na nezadovoluvaweto na ovie potrebi (na toj na~in stanuva zbor za tn. "negativna nagrada"), dodeka duhovnite potrebi sozdavaat takvi tenzii koi samite se izvor na u`ivawe. Zadovoluvaweto na osnovnite potrebi, veli 850

Maslov, samo e preduslov da bide spre~ena bolest: zdravjeto potem postavuva barawe da se pojavat duhovnite potrebi.1543 7. Za potrebite e su{testveno da se spomne i toa deka ~esto mo`at da se javat vo nesvesna forma, kako potisnati `elbi za opredeleni potrebi koi potem se projavuvaat vo tn. nesvesni (potsvesni) motivi. Potsvesnite motivi nastanuvaat ottamu {to kaj sekoj ~ovek povremeno se javuvaat razni `elbi koi ne se vo soobraznost so op{testvenite barawa i normi i koi se vo sprotivnost so potrebata za socijalen konformizam ili za afirmacija i ~ija realizacija bi dovela do kompleks na pomala vrednost ili do ~uvstvo na vina. So mehanizmot na potisnuvawe `elbite za tie potrebi se potisnuvaat vo potsvesta, kade prodol`uvaat, po pravilo, negativno da dejstvuvaat so {to naj~esto go naru{uvaat ostvaruvaweto na opredeleni svesni `elbi na smetka na tn. "gre{ni" `elbi. Za niv poedinecot ne znae deka vo nego dejstvuvaat (voop{to ne e svesen za nivnoto postoewe). Kako najdobri primeri za nivnoto dejstvuvawe se naveduva pojavata na neurozi.

2.3. Interesi 1. Interesot pretstavuva trajna naso~enost na ~ovekovata svest i aktivnost kon opredeleni sodr`ini. Interesite se sega{ni i pozitivni. Toa zna~i deka tie go odrazuvaat momentalniot pozitiven odnos na poedinecot redovno da obra}a vnimanie na opredeleni objekti i sodr`ini, kako i streme`ot da se zanimava so niv. Objektite na interes mo`at da bidat materijalni predmeti, opredeleni situacii, lica i nivnite postapki. Vo osnovata na interesite naj~esto se izvesni potrebi sfateni vo po{iroka smisla1544 Poedinecot mo`e da ima interesi koi gi zadovoluva samo vo svoite misli, no i takvi koi gi zadovoluva so prezemawe konkretni aktivnosti. Spored [prangler, interesite se delat na {est osnovni: 10 teoretski, 20 ekonomski, 30 estetski, 40 socijalni, 50 politi~ki, i 60 religiozni. Spored drugi podelbi postojat: 10 profesionalni interesi (interes za opredeleni zanimawa) i 20 neprofesionalni interesi vo koi se pomesteni interesite za istra`uvawe, za patuvawa, za opredeleni vidovi zbava, za kultura, za intelektualna, artisti~ka ili op{testvena aktivnost, za razmisluvawe i meditirawe i za {eguvawe i humor. Zaedni~ko na site ovie interesi im e toa {to sekoga{ odrazuvaat pozitiven odnos kon ona {to naso~eni (objekti, lica, pojavi i situacii) i zatoa poseduvaat izvesna motivaciona sila koja mo`e da se zgolemi do mera koja mo`e da prerasne vo dominanten motiv na deluvaweto 2. Interesite se od golemo prakti~no zna~ewe tokmu poradi po1543

Bauman, Z. Jedna zabele{aka o masovnoj kulturi: O infrastrukturi, Ideje, Beograd, 1978/6, str. 187-188. 1544 Pe{i}, V. op. cit. str. 251.

851

vrzanosta so motivacijata, za{to dejstvuvaat kako silni naso~uva~i i pottiknuva~i kon aktivnost niz eden podolg ili pokratok period. Pritoa, osobeno e zna~aen odnosot me|u interesot i uspehot vo nekoja aktivnost, za{to ne samo {to interesot go zgolemuva uspehot na opredelena aktivnost, tuku i uspehot povratno go zasiluva istrajuvaweto vrz opredelen interes. Ottamu, dokolku edno kriminalnot povedenie ne bide otkrieno i kazneto od organite na progonot i sudot ima mnogu pogolemi {ansi da bide pove}epati povtoreno, odnosno da se javo kako faktor koj efikasno gi motivira kriminalcite. Pri analizata na interesite vo kriminologijata, isto taka, treba da se vodi smetka i za nivniot intenzite i traewe. So ogled na nivniot intenzitet tie se dalat na silni, dlaboki i slabi, povr{ni, a so ogled na traeweto na trajni i preodni.

2.4. ^uvstva (emocii) 1. Potrebite kako rezultat na naru{enata stabilnost na organizmot po pravilo gi predizvikuvaat ~uvstvata. ^uvstvata ili emociite1545 pretstavuvaat psihi~ki procesi {to go odrazuvaat odnosot na li~nosta kon predmetite, nastanite i drugite lu|e i kon sopstvenite postapki akcii i do`ivuvawa. Ili poednostaveno, me|utoa so ogled na predmetot na kriminologijata poprecizno, "pod ~uvstva kako faktori na pretspni~koto povedenie gi podrazbirame psihi~kite procesi vo koi ona {to ~ovekot go soznava - go do`ivuva kako prijatno ili neprijatno, i {to, vo stek so drugi kriminogeni faktori, go pokrenuva na prestapni~ko povedenie."1546 Tie se odnesuvaat na vozbudenata sostojba na organizmot {to se manifestira na tri razli~hni na~ini: 10 so emocionalni do`ivuvawa, 20 emocionalno povedenie i 30 fizi~ki promeni na organizmot.1547 10 Emocionalno do`ivuvawe pretstavuva opredelno projavuvawe na ~uvstvata koe se manifestira na razli~ni na~ini (facijalni, vokalni i posturalni ekspresii) {to naj~esto mo`at da se opi{at. Sekoe emocionalno do`ivuvawe kaj poedinecot predizvikuva ~uvstvo na prijatnost ili neprijatnost (hedonisti~ki ton na emociite), kako i 1545

Poimot emocija vodi poteklo od latinskiot zbor emovere {to zna~i rastresuva, pottiknuva, pokrenuva i ottamu ja odbele`uva najvpe~atlivata karakteristika na site do`ivuvawa: deka poedinecot se nao|a vo osobena sostojba na vozvuduvawe, voznemirenost, razdvi`enost. Za emociite podrobno kaj: Jaspers, K. Op{ta psihopatologija, Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 103-112 i Hajdukovi}, ^. op. cit. str.68-86. 1546 Pe{i}, V. op. cit. str. 219. 1547 Krej~, D. i Kra~fild, R. Elementi psihologije, Beograd, Nau~na knjiga, 1969, str. 237.

852

~uvstvo na napnatost (vozbudenost)1548 i popu{tawe (smiruvawe).1549 Prijatnoto e rezultat na prifa}awe i barawe na pottici, neprijatnoto rezultat na negativna reakcija na odbivawe i odale~uvawe. Neprijatnoto se sveduva na ~ustvo na tap, podmolem pritisok koj dava vpe~atok na kontrakcija, stegnuvawe. 20 Emocionalnoto povedenie. So samata okolnost {to emociite go sledat sekoe do`ivuvawe i postapuvawe, tie vlijaat vrz kvalitetot na ~ovekovoto povedenie. Tie go pokrenuvaat poedinecot na aktivnost vo streme` da do`ivee prijatnost ili neprijatnost. Emociite igraat zna~ajna uloga kako vo opredeluvaweto na strukturata na li~nosta taka i vo negovite fizi~ki i psihi~ki aktivnosti i osobeno vo procesot na motiviraweto na sekoe pa i na kriminalnoto povedenie. Me|utoa, kako {to ve}e imavme prilika da vidime, potrebite i ~uvstvata ne se dovolni da dojde do pokrenuvawe na akcija za zadovoluvawe na potrebite. Za toa treba da postoi i `elba kako neposreden psiholo{ki razdvi`uva~ na akcijata. Pritoa, vo psihologijata se naglasuva deka postoi slo`en odnos me|u ~uvstvata i `elbite. Edno ~uvstvo mo`e da predizvika pove}e razli~ni `elbi. Konkurencijata na `elbite i ona {to im prethodi (potrebite i ~uvstvata), vsu{nost, doveduvaat do konfliktot na motivite. Vo taa konkurencija na `elbi i borba na motivi nekoi `elbi se ostvaruvaat, nekoi se odlagaat, nekoi se potisnuvaat, a od nekoi od niv se otstapuva. 30 Promeni vo rabotata na niza organi: menuvawe na brzinata na ~ukaweto na srceto, brzinata na di{eweto, se stesnuvaat ili pro{iruvaat krvnite sadovi, podigawe na krvniot pritisok (ottamu i iskustvenoto sfa}awe deka srceto e simbol na emociite), promeni vo sistemnot na `lezdite so vnatre{no la~ewe (endokriniot sistem), {irewe na zenicite, napnatost na muskulite, su{ewe na grloto i ustata, ladna pot, treperewe, slabost, malaksanost, ma~nina vo stomakot, i voop{to promeni vo site vnatre{ni organi i sostojbata na celiot 1548

Napnatosta e blago izrazeno ~uvstvo na anksioznost. Se manifestira isto kako i anksioznosta i stravot, so psihi~kii fizi~ki te{kotii. Me|utoa, ako e od isto poteklo kako anksioznosta, napnatosta ne go dostignuva stepenot na neprijatni ~uvstva kako kaj anksioznosta i sravot. Napnatata li~nost ~uvstvuva deka pote{ko se koncentrira, deka povremeno ja boli glavata, i deka ~uvstvuva stegawe vo glavata i muskulite. Ovie te{kotii obi~no se javuvaat vo situacii koi za li~nosta se neprijatni ili vo situacii koga li~nosta od koi i da e pri~ini se ~uvstvuva nere{itelno. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 78. 1549 Tie ja so~inuvaat osnovata na sekoe emocionalno do`ivuvawe. Pritoa, prijatnosta (zadovolstvo i otsustvo na bolka) i neprijatnosta (nezadovolstvo i prisutnost na bolka) kaj emocionalnite do`ivuvawa se javuvaat kako izraz na kvalitetot, a napnatosta i popu{taweto kako izraz na intenzitetot na emociite.

853

organizam. Javuvaweto na tie promeni mu se prepi{uva na funkcioniraweto na vegetativniot nerven sistem.1550 Organskite promeni koi nastanuvaat poradi emociite se pravi obid da se iskoristat za objektivno ispituvawe na nivnata priroda i sodr`ina. Me|utoa, u{te vo prvite obidi se poka`a deka vrz osnova na organskite promeni e mo`no da se utvrdi prisustvoto na emociite, pa i nivniot intenzitet no ne i nivniot vid i nivnite karakteristiki.1551 2. I pokraj toa {to brojot na emocionalnite do`ivuvawa e izvonredno golem, vo psihologijata postoi tvrdeweto deka emociite mo`at da se svedat na ~etriri, koi se javuvaat kako primarni ili elementarni emocii i koi pretstavuvaat osnova na site ostanati emocii. Toa se: 10 stravot koj spored intenzitetot i traeweto mo`e da prerasne vo ma~nina i gri`a,1552 20 gnevot, 30 radosta, i 40 tagata. Primarnite emocii ne samo {to pretstavuvaat osnova na emocionalnite sostojbi, tuku i osnova na motivacionoto povedenie - osno1550

Vegetativniot nerven sistem e sostaven od brojni neuroni vo korata na golemiot mozok, vo jadrata na hipotalamusot, vo prodol`eniot mozok, ki~meniot mozok i nervite koi se protegaat dol` ki~meniot mozok. Vegetativniot nerven sistem se sostoi od dva dela koi se vo nao|aat vo antagonizam: simpatetikusot e aktiven koga organizmot e vo akcija i predizvikuva promeni vo rabotata na vnatre{nite organi: ja zabrzuva rabotata na srceto, go zgolemuva la~eweto na pogolemi koli~ini adrenalin od nadbubre`nata `lezda, stegawe na `eludnikot itn. Parasimpatikusot stapuva vo akcija toga{ koga organizmot e pasiven, koga ne se prisatni emociite i negovata funkcija izrazuva vo akumulirawe na energija potrebna za akcija. Ova deluvawe na vegetativniot nerven sistem ima za posledica zna~ajno vlijanie vrz povedenieto na lu|eto. 1551 Vo kriminalistikata e napraven obid za utvrduvawe na objektivnoto prisustvo na emociite i nivniot intenzitet vo prakti~ni celi. Vo taa smisla se trgna od pretpostavkata deka emociite mo`at da go otkrijat prestapnikot taka {to i od strana na Ibau vo 1942 godina e konetuiran poligrafot (detektor na lagi). Poligrafot se sostoi od ured za registrirawe na pulsot i krvniot pritisok, ritamot na di{eweto i elektri~nata aktivnost na organizmot so koi se merat reakciite na ispitanikot na opredeleni verbalni provokacii. 1552 Izvorot na stavot se nao|a nadvor od li~nosta. Izvorot na ma~ninata e vo samata li~nost, (obi~no vo nekoi konflikti i kompleksi, kako vpro~em i na gri`ata kako strav od ona {to se zamisluva deka nekomu mo`e da mu se slu~i. Pod kompleks se podrazbira nekoja silno oboena emocionalna misla, spomen, pretstava ili koja i da e druga ideja koja podolgo vreme negativno vlijae vrz celokupnata aktivnost na poedinecot. Vo psihologijata naj~esto se spomenuvaat kompleksot na pomala vrednost (inferiornost) i kompleksot na vina, koi mo`at da dovedat do zna~itelni te{kotii vo prilagoduvaweto i povedenieto na li~nosta.

854

vni pokrenuva~ki sili na akcija. Natamo{noto tvrdewe, (nasproti, mojot stav deka primarnite emocii, a ottamu i motivi, se stravot i nade`ta), e deka od niv se gradat tn. slo`eni emocii, kako {to se, na primer, omrazata (so~ineta od gnev i strav) ili pak, qubomorata (od qubov, strav i omraza). Slo`enite emocii me|utoa ne mo`at bez ostatok da se svedat samo na osnovnite emocii {to jasno go poka`uva postoeweto na tn. sentimenti - religiozni, moralni, estetski, socijalni i intelektualni emocii (veruvawe i somnevawe, ~uvstvo za dobro i lo{o, pravi~no i nepravi~no, ubavo, neubavo i grdo, vozvi{eno i nisko, komi~no i tragi~no, ~uvstvo na zainteresiranost, zadovolstvo i nezadovolstvo, qubopitnost, kriti~nost, ~udewe, voshit i sl.).1553 10 Stravot pretstavuva sklonost da se rea|ira na ve}e podgotven na~in na opredeleni priliki, situacii i okolnosti. Stravot vo osnovniot oblik se javuva kako reakcija na nao~ekuvani, opasni situacii vo koi ~ovekot ne e vo sostojba da í se sprotivstavi na opasnosta. Ili nakratko, stravot pretstavuva emocionalno do`ivuvawe na intenzivna napnatost i voznemirenost poradi opredelena opasnost koja se manifestira preku razni fiziolo{ki promeni vo orgaizmot i emocionalnoto odnesuvawe na poedinecot. Za negovata pojava e neophodna percepcija na pretstoe~ka opasna situacija {to go zagrozuva poedinecot, kako i nemo`nost istata da se izbegne ili da se stavi pod kontrola. Vo psihologijata i psihijatrijata stravot voobi~aeno se deli na primaren i sekundaren strav. Primareniot strav se javuva vo momentot koga poedinecot se najde vo situacija vo koja mo`e da ja voo~i neposrednata opasnost za li~niot integritet. Toj strav se identifikuva so vitalen strav (strav za svoeto samoodr`uvawe, strav za svojot `ivot, za svoeto postoewe). Ovoj strav e intenziven no sekoga{ so kratko traewe. Sekundarniot strav e vo vrska so samoto povreduvawe. Stravot mo`e da se podeli i spored drugi kriteriumi: a) spored intenzitetot - silen, sreden i strav od lesen stepen, Ottamu proizleguvaat i negovite vidovi: u`as, voznemirenost, stravuvawe, prepast, trema, groza, panika. Najintenziven e onoj strav koj se do`ivuva kako bespomo{nost. b) Spored vremetraeweto stravot natamu se deli na dolgotraen i kratkotraen, i v) spored svoite psiholo{ki posledici na normalen, neuroti~en (anksioznost) i patolo{ki strav. ^ovekot voobi~aeno do`ivuva strav pri opasnosti od zaguba na sopstventa egzistencija ili zagubata na dragi li~nosti, predmeti, sostojbi i pojavi. Subjektivno stravot ima kvalitet na intenzivna nelagodnost. Objektivno se javuva vo niza promeni vo rabotata na vnatre{nite organi. Stravot vlijae i vrz mnogu drugi psihi~ki procesi i 1553

Vi{ite kompleksni ~uvstva ili tn. sentimenti nastanuvaat so novite steknati potrebi i novonastanati situacii, a ovie, od svoja strana se usloveni od op{testveno-ekonomskite uslovi na ~ovekoviot `ivot.

855

funkcii: go smaluva nivoto i ja ko~i intelektualnata aktivnost, misleweto stanuva pomalku `ivo i celishodno, slabeat usvoenite moralni principi. I kone~no, toj vlijae i vrz motornata aktivnost, taka {to dvi`ewata stanuvaat pomalku integrirani i pomalku celishodni. Mnogu istra`uvawa poka`uvaat deka stravot e vo prirodata na ~ovekot, me|utoa ~ovekot u~i od {to treba da se pla{i. Toj se ra|a so vroden reflesen strav od dve osnovni situacii: silen zvuk i naglo gubewe na podlogata. Duri podocna so steknuvawe na negativno iskustvo od opasnite situacii poedinecot soznava koi situacii go zagrozuvaat i tie situacii kaj nego po~uvaat da predizvikuvaat strav. Pritoa, karakretisti~no e deka takvite iskustva mo`at da se generaliziraat i stravot koj e sozdaden vo edna situacija mo`e da se pro{iri i na site situacii. Stravot se javuva koga }e se pojavi konkretnata opasna situacija, odnosno koga se prezema celishodnata akcija so koja se otstranuva izvorot na opasnosta. Dokolku prezemenata akcija se poka`e necelishodna vo smisla na otstranuvawe na opasnosta, toga{ ~uvstvoto na stravot se prodlabo~uva i stravot obi~no prerasnuva vo povisoki oblici: vo u`as i panika.1554 Pri panika se naglasuvaat sledovatelnite pojavi na stravot, taka {to nejzinoto vlijanie vrz ostanatiote psihi~ki funkcii mo`e da bide mnogu intenzivno. Kaj stravot se sre}avame so dva na~ini na rea|irawe koi doa|aat do izraz pri negovoto intenzivno do`ivuvawe. Stravot mo`e da predizvika ko~ewe na psihi~kite i telesnite funkcii, pri {to doa|a do blokirawe na pokretite, mislite i akciite. Ovaa reakcija se narekuva intuks. Nasproti toa, pri strav mo`e da dojde do intenzivni reakcii vo vid na tr~awe ili dvi`ewa koi obi~no se nekontrolirani, haoti~ni i necelishodni. Takvata reakcija vo psihologijata se narekuva reptus. Vo reptus poedinecot mo`e da upotrebi rezervna energija so koja ne se koristi vo normalna sostojba i da ostvari pogolem u~inok od voobi~aeniot: poznato e deka vo sostojba na strav ~ovekot mo`e da poka-

1554

Panikata e ekstremna sostojba na ~uvstvoto na intenzivna anksioznost koja ja sledat delumna ili celosna dezorganizacija na li~nosta (setivni obmani, samra~ni idei i dr.). Vo panika povremeno zapa|aat li~nosti koi se dlaboko emotivno nezreli, t.e. li~nosti koi nikoga{ ne nau~ile zrelo da se soo~uvaat so opasnite `ivotni problemi. Pred nekoja realno opasna situacija (zemjotres ili nekakva druga silna opasnost) takvite li~nosti mo`at da reagiraat so vpe~atliv strav i agresija sprema drugite ili sprema sebe, a naj~esto im se slu~uva da zapadnat vo sostojba na celosna psihomotorna uko~enost, vo koja so ~asovi ostanuvaat celosno ili delumno uko~eni i bez sposobnost za prezemawe na neophodnite aktivnosti so cel za za{tita." Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 78.

856

`e natprose~na sila so koja gi sovladuva pre~kite za da se spasi.1555 Zna~ajno e i toa deka nasproti negativnoto vlijanie na intenzivniot strav vrz re~isi site psihi~ki funkcii i motorni dejstvija na poedinecot, stravot od poblag intenzitet mo`e da bide korisen. Na primer, blagata trema mo`e da pridonese za pogolem uspeh kaj predava~, student na ispit, glumec, pea~ i sl. Stravot se javuva kako motiv {to go determinira sekoe povedenie vo smisla na izbegnuvawe na opasnosti. Kolku pove}e se izlo`uva na opasni situacii, koi objektivno go zagrozuvaat, ~ovekot ima pove}e mo`nosti da go zapoznae stravot. Me|utoa, so zapoznavaweto na opasnite situacii ~ovekot gi zapoznava i na~inite kako da im se sprotivstavi, i na toj na~in vo sebe sozdava odbrana od stravot. Sepak golemiot broj na negativni iskustva kaj poedinecot mo`at da poredizvikaat trajni iracionalni stravuvawa vo oblik na anksioznost i fobii. Stravot e emocionalna reakcija srazmerna na opasnosta so koja poedinecot e soo~en (realen strav). Za razlika od nego anksioznosta e nesrazmerna reakcija na opasnost, (reakcija na izmislena opasnost, nerealen, neuroti~en strav).1556 Anksioznosta e pojava na preterana pla{livost. Anksioznite poedinci ~uvstvuvaat prisustvo na strav od site novi i nepoznati situacii. Tie naprosto, sekade i od sî o~ekuvaat opasnost. Toa e obele`je na li~nosta kako posledica na negativnoto iskustvo vo tekot na individualniot razvoj.1557 1555

Ovde se raboti za tn. posturalni ekspresii - karakteristi~ni promeni vo dre`eweto na teloto i dvi`ewata. Stravot, me|utoa mo`e da se prepozne i spored tn. facijalni (mimiki i gestovi) i vokalni (povi{en glas) ekspresii. Za site ekspresii (nadvore{no izrazuvawe na emociite) e me|utoa karakretisti~no deka se pod golemo vlijanie na konvencii, taka {to ~uvstvoto na strav ~estopati mo`e i da se sokrie. 1556 Frojd, zboruva za realen ili objektiven (stravot koj se javuva kako rekacija na nadvore{na opasnost i go aktivira refleksot za begstvo), neuroti~en (strav {to se sozdava so potisnuvawe i ne e vo neposredna povrzanost so nadvore{na opasnost) i moralen (~uvstvo na vina {to se javuva kaj lice so razvieno Super-ego) strav. Ottamu, nekoi avtori smetaat deka izrazite strav i anksioznost se sinonimi. Me|utoa, istra`uvawata ne poka`aa deka anksioznosta vle~e poteklo od potisnatiot strav (porano do`ivean strav), tuku deka negovata funkcija e adaprtivna i za{titna. Anksioznosta go {titi Ego-to od opasnosta na neprijaten i prestoe~ki konflikt koi se zakanuva da go uni{ti, pa anksioznosta e opomena koja na vreme ja soop{tuva opasnosta i ja predupreduva li~nosta deka }e se najde vo situacija koja treba da se izbegne. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 49. 1557 Taka na primer, preterano strogite roditeli sozdavaat anksiozni deca, za{to postojanoto kaznuvawe kaj deteto predizvikuva strav od kazna,

857

Anksioznite poedinci obi~no gi odbegnuvaat zanimawata, polo`bite i aktivnostite koi se povrzani so opasnosti. Za razlika od anksioznosta, koja pretstavuva obele`je na li~nosta, fobiite se silni iracionalni stravuvawa od nekoj predmet ili situacija, koi nastanale kako posledica na negativno iskustvo koe e zaboraveno, obi~no vo ranoto detstvo. Silnite emocionalni do`ivuvawa od detstvoto obi~no is~eznuvaat od svesta, me|utoa i natamu prodol`uvaat da deluvaat od potsvesta na poedinecot. Poradi toa ~ovekot se pla{i od nekoi situacii bez da ja znae vistinskata pri~ina na stravot i ne mo`e da se oslobodi od toj strav. Fobijata pretstavuva bezrazlo`na stra{livost koja spored intenzitetot ponekoga{ mo`e da dostigne razmeri na panika. Takvi se na primer: akrofobija - strav od visina, androfobija - strav od ma{ki, ereutofobija - strav od crveneewe pred drugiot pol, klaustrofobija - strav od zatvoren prostor, niktofobija - strav od temnina, zoofobija - strav od nekoe `ivotno (kaj `enite naj~esto od zmija), insektofobija - strav od insekti, taurofobija - strav od bik ili krava, kancerofobija - strav od rak, itn. Kriminalnoto zna~ewe na fobiite mo`e da dojde osobeno do izraz koga nekoe lice prisilno e dovedeno vo situacija {to ja neurotizira. Toga{ poedinecot mo`e lesno da reagira mo{ne agresivno vo nasojuvawe da go otstrani neizdr`livoto ~uvstvo na strav. 20 Gnevot e emocija koja nastanuva kako posledica na popre~uvaweto na planovite na poedinecot i ognani~uvaweto vo zadovoluvaweto na negovite motivi. Subjektivni manifestacii na gnevot se: naduenost, treskawe, i drugi vidovi na agresivno odnesuvawe kako i prezir potcenuvawe, potsmevawe Gnevot mo`e da se javi vo razli~en intenzitet od obi~na lutina do bes. Na pojavata na gnevot osobeno mu pogoduvaat opredeleni organski sostojbi, osobeno gladot i zamorot. Gnevot e obi~no motiv na agresivno povedenie koe mo`e da bide naso~eno kon vistinskiot ili supstituiraniot izvor na frustracija. 30 Radosta se javuva kako posledica na dostignuvaweto na nekakva cel i e sledena so ~uvstvo na prijatnost. Taa se dvi`i od slabo zadovolstvo do ~uvstvo na bezgri`na sre}a. Nejziniot intenzitet zavisi od vrednosta na celta {to e dostignata. Te{ko dostignati celi i neo~ekvani uspesi predizvikuvaat pointenzivno do`ivuvawe na prijatnost. Radosta motivaciono go determinira povedenieto vo nasoka na barawe na natamo{ni prijatni do`ivuvawa. 40 Tagata e ~uvstvo koe se javuva kako posledica na zagubata na ne{to ili na nekoj {to ni e simpati~en (drag), a nejziniot intenzitet zavisi od vrednosta na ona {to e izgubeno. Za tagata se karakteristi~ni pasivnost, bavnost i nespremnost za akcija. Pod nejzino vlijanie doa|a do privremeno zabavuvawe na aktivnosta pa duri i do nejzino cekoja se pro{iruva na strav od roditelite, srav od vozrasnite i strav od sekakov avtoritet.

858

losno prekinuvawe. Me|utoa, postoi i tn. aktivna taga koja vklu~uva dejstvie naso~eno kon nadomestuvawe na izgubenoto. Tagata isto taka mo`e da bide motiv na povedenie taka {to poedinecot bara situacii vo koi mo`e da ja proicira sopstvenata bolna situacija. Stravot, gnevot i tagata se neprijatni po svojot hedoniosti~ki ton, qubovta e prijatna no, ponekoga{ mo`e da bide i neprijatna, a radosta ~esto se zasituva od samata prijatnost. 3. Spored nivniot intenzitet i traewe voobi~aeno e ~uvstvata vo psihologijata da se delat na afekti, raspolo`enija i strasti. 10 Afektot (lat. affectus) e du{evna sostojba na voznemirenost ili silno vozbuduvawe, pri koja popu{ta kontrolata na voljata. Afektot vodi kon smaluvawe na svesnosta, misleweto stanuva rigidno i poedinecot uporno ostanuva fiksiran na opredelen sklop na idei. Afekti od neugoden karakter se pojavuvaat vo svesta osobeno toga{ koga e spre~eno zadovoluvaweto na nekoja nagonska potreba. Intenzivnite afekti so svoeto vlijanie go neru{uvaat redovniot, povrzan tek na motorno-senzornite i intelekualni funkcii. So toa tie ja onevozmo`uvaat celishodnata i kon sredinata prilagodenata dejnost na subjektot i stanuvaat povod za nesposobnost i nedorasnatost na vi{ite (osobeno intelektualnite) adaptivni sposobnosti. Afektite vo potesna smisla redovno zna~at kratkotrajno, minlivo no silno ~ustvitelno vozbuduvawe, sledeno so slaba kontrola na postapkite. Vo forma na afekt naj~esto se javuva gnevot koj obi~no se javuva kako pri~ina na ubistvoto vo takva sostojba. Silno afektivno vozbuduvawe (naj~esto vo vrska so nekoj nadvore{en neprijaten nastan) mo`e tolku intenzivno da vlijaae na celokupnata li~nost taka {to vo celost da ja naru{i negovata svesna aktivnost i da dovede do sostojba na rastrojstvo na svesta.1558 Korisnata strana na afektite se sostoi vo prazneweto na emocionalnite naboi i popu{taweto na napnatosta koja se sobira preku dolgovremeno prisustavo na negativni emocii od slab intenzitet. Nivnoto {tetno deluvawe naj~esto e povrzano so vr{eweto na brojni krivi~ni dela. Vo a sostojba na afekt ~ovekot izvr{uva porano neplanirani dela. Poradi nenormalnosta na svesta toj ne vladee so sebesi, a ~esto i ne znae {to vsu{nost pravi.1559 20 Raspolo`enieto pretstavuva op{ta emocionalna sostojba so koja vo daden moment e oboeno celokupnoto povedenie na ~ovekot i 1558

Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 77. Za krivi~nopravnoto zna~ewe na afektite vidi: Kapama|ija, B. Ubistvo u afektu, sudskopsihijatriski pristup, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 45-53.; Kapama|ija, B. Ubistvo-psihopatologija i sudska psihijatrija, Matica srpska, Novi Sad, 1981, str. 61-89; Buturovi}, J. Zna~aj afekta za krivi~nu odgovornost, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 27-44 i Jevti}, D. op. cit. str. 37-41. 1559

859

site negovi do`ivuvawa. Toa e zavisno od: elementarnite telesni ~uvstva (odmorenost, sve`ina, lesnotija) i elementarnite `ivotni ~uvstva (vnatre{na vedrina za dvi`ewe i rabota).1560 Raspolo`enieto e so poslab intenzitet no so podolgo traewe koe mo`e da se protegne i so godini. Raspolo`enijata obi~no se delat na neprijatni i prijatni. Neprijatnite raspolo`enija se: 10 sostojba na du{evno nespokojstvo, 20 pla{livo raspolo`enie, 30 sostojba na intrapsihi~ki nemir, 40 insuficientni raspolo`enija, 50 ~uvstvo na zamrenost na ~uvstvata, i 60 bes~ustvitelnost (apatija). Me|u prijatnite raspolo`enija se pomestuvaat: 1 sostojba na du{evno spokojstvo (eutimija), 20 eufori~ni raspolo`enija, 30 euforija,1561 40 sostojba na bla`enstvo (ekstaza), 50 sostojba na vidovitost, i 60 sostojba na smireno zadovolstvo.1562 Vo forma na raspolo`enie me|utoa, naj~esto se poso~uvaat emociite na radost i taga, taka {to raspolo`enieto se gradira kako dobro, slabo ili ta`no, o~ajno.1563 Vrz raspolo`enieto mo`at da vlijaat brojni okolnosti, me|u koi ~esto i bezna~ajni sitni nastani i okolnosti, kako na primer, propu{taweto na avtobus, izgubena partija vo {ah i sl. 30 Strastite pretstavuvaat emocionalna privrzanost kon nekoj predmet, lice, pojava ili nekoja aktivnost. Tie se emocionalni sostojbi so golem intenzitet, koj e ne{to pomal od afetkite i so dolgo traewe.1564 Vo ovaa forma naj~esto se javuvaat qubovta, omrazata, no tie 1560

Jevti}, D. op. cit. str. 46. Euforijata e umereno prijatno raspolo`enie vo koe liceto se ~uvstvuva fizi~ki silno i psihi~ki posposobno. Dodeka taa sostojba ne vlijae na socijalnata polo`ba na li~nosta vo op{testvoto mora da se smeta za normalno raspolo`enie... Me|utoa, vo onoj moment koga takvoto lice }e po~ne po~esto da doa|a vo konflikti, negovoto povedenie uka`uva na nekoj stepen na du{evno rastrojstvo, koe vo slu~aj ako vr{i krivi~ni dela, treba posebno da se proceni. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 82. 1562 Vidi: ibid, str. 46-49. 1563 Kaj lica kaj koi emotivnoto sozrevawe vo tekot na razvojot ne bilo soodvetno usoglaseno i koe zaradi toa se ~uvstvuva trajno nesigurno (anksiozno), povremenite ~uvstva na taga i `alost mo`at da preminat vo patolo{ka sostojba na privremena ili trajna depresija. Takvata depresija, so ogled deka nastanala vo vrska so nekoja realna situacija se nerekuva reaktivna depresija, odnosno neuroti~na manifestacija vo koja dominiraat ~uvstva na zbunetost, pesimizam i pomala vrednost... Depresivnite sostojbi na praznina i beskorisnost kaj adolescentite ponekoga{ se popolnuvaat i so takvi povedenija kakvi {to se: cinizam, mrzlivost, alkoholizam i narkomanija. Kaj vozrasnite lica depresijata isto taka vodi kon alkoholizam i narkonanija kako i kon samoubistva. Hajdukovi}, ^, op. cit. str. 79-80. 1564 "Strastite pretstavuvaat psihi~ka sostojba na lice so prevalentna ideja vo strastveno raspolo`enie {to nastanalo pod dejstvo na intenzivni emocii svrzani so izvesni nagonski streme`i, odnosno so izvesni soci1561

860

sepak, naj~esto se povrzani so interesite. Strastite mo`at da bidat predizvikani artificielno (so vnesuvawe na opredeleni agensi vo organizmot: nikotin, alkohol, droga), ili so sistaematsko vlijanie, odnosno so razvoj na oddelni elementi na emociite (na primer, oddavaweto kon planinarewe, izveduvawe akrobatski ve{tini, kaskaderstvo, vozewe na tobogan i sl. iako se opasni dejnosti koi predizvikuvaat strav, so vreme mo`at da sozdadat strast kon niv, za{to stravot, koj pritoa se javuva, stanuva potreba na poedinecot povtorno da se do`ivee. Strastite obi~no se delat na pozitivni, plemeniti (nauka, umetnost, qubov), negativni ili {tetni (komar, alkohol, drogi) i neutralni (sport i {ah, kolekcionarstvo i sl.). Koga edna{ }e zavladeat so poedinecot te{ko mo`at da se iskorenat, za{to se povrzani so do`ivuvawe na intenzivni prijatni emocii. Po izvr{eno krivi~no delo strastveniot poedinec retko se kae, za{to e ubeden deka imal pravo da go izvr{i deloto, a za vreme na izdr`uvaweto na kaznata osudenik so vistinska strast nema da go promeni misleweto za svoeto povedenie. Moj stav e deka strastite proizleguvaat od stravot i nade`ta opredeleni od individualni biopsihi~ki karakteristiki na poedinecot i vlijanieto na sredinata. ^ovekovite aktivnosti gi rakovodat stravot ili nade`ta. So {to i da se zafati, ~ovekot toa go pravi ili zatoa {to se pla{i ili zatoa {to se nadeva. Spored toa ako se razberat pri~inite na stravot ili nade`ta i ako se deluva vrz niv, mo`e da se o~ekuvaat vistinski rezultati na planot na borbata so kriminalitetot. Ako od poedinecot se izbie imaginarniot strav i nerealnata nade`, celosno se sozdani uslovite za humaniziran ~ovek koj nema da ima potreba (korist) da vr{i krivi~ni dela. Me|utoa, o~ekuvaweto deka ~ovekot mo`e da egzistira bez strav i nade`i i potrebi e pove}e odo{to utopija. Vsu{nost, samiot fakt deka se raboti za o~ekuvawe za nekoja poinakva idnina vo vrska so prirodata na ~ovekot povtorno ne e ni{to drugo, tuku realna ili nerealna, poedine~na ili grupna - nade`, a faktot deka toa mo`ebi nema da se ostvari, ni{to drugo osven, realen ili nerealen, poedine~en ili grupen - strav. Naprosto, ne jalni i li~ni motivi."Jevti}, D. op. cit. str. 100. Istiot avtor pravi i celosen pregled na strastite me|u koi gi pomestuva: altruizam, ambicija (koja se prijavuva kako ~estoqubie, slavoqubie ili vlastoqubie), zavist (latentna omraza), egzoteromanija (strast za patuvawe vo stranstvo - globtroteri), gluma (imitacija), gurmanstvo, hereomanija (strast za tancuvawe), kleptomanija, komar i oblo`uvawe, kolekcionerstvo, qubov, feti{ i antifeti{, qubomora, omraza, religiozni strasti, ogovarawe, spletkarawe i intrigirawe, potomanija (strast za piewe), piromanija, poriomanija (strast za lutawe), ekdemiomanija (strast za postojano selewe), sueta (so svoite karakteristiki gordost i sueta), strast za nauka i umetnost i skr`avost (cicija{tvo).

861

mo`e nitu da se zamisli {to bi bil ~ovekot bez strav i nade` vo vrska so negovata sre}a, a duri ako mo`e, toga{ se postavuva pra{aweto dali toa navistina bi bil ~ovek. Ottamu, proizleguva i logi~niot zaklu~ok: ako ne mo`e da se zamisli takov ~ovek, ne mo`e da se zamisli nitu op{testvo bez kriminalitet. 4. Spored toa na kogo se odnesuvaat ~uvstvata mo`at da bidat: 10 naso~eni kon sebe (gordost, sram, vina, kaewe i sl.) i 20 naso~eni kon drugi (qubov, simpatija, qubomora, omraza i sl.).1565 10 Emociite naso~eni kon sopstvenata li~nost se javuvaat so postignuvawe na opredelen uspeh ili neuspeh. Uspehot pottiknuva pozitivni, a neuspehot negativni emocii. Pritoa treba da se ima vo vid deka do`ivuvaweto na uspehot ili neuspehot vo prv red zavisi od subjektivnata procenka na poedinecot i od nivoto na negovite aspiracii, odo{to od vistinskata vrednost na uspehot i neuspehot. Posebno izrazen uspeh predizvikuva do`ivuvawe na gordost, a nesupehot sram. Ogre{uvawata vo vrska so moralnite normi vodat kon predizvikuvawe na ~uvstvoto na vina i kaewe koi se poizrazeni dokolku poedinecot pove}e gi usvoil normite na op{testvoto na koe mu pripa|a. 20 Emociite naso~eni kon drugite lu|e se odrazuvaat vo stavot na poedinecot kon niv. Tie mo`at da se delat i spored `elbata {to ja sozdavaat na ~uvstva {to predizvikuvaat: a) `elba za pristapuvawe (qubov, radost, sigurnost prijatelstvo i sl.), b) `elba za otstapuvawe (strav, sram, nesigurnost, neprijatnost i sl.), 3. `elba za sprotivstavuvawe i napad (lutina, gnev, omraza i sl.). Emociite ~esto se delat i na pozitivni i negativni. Pod pozitivni emocii se podrazbiraat onie vo koi ~ovekot go do`ivuva toa {to go soznava kako prijatno, povolno, prifatlivo i kako ne{to {to go privlekuva. Za negativni ~uvstva se smetaat emociite vo koi ~o1565

Vrz povedenieto na ~ovekot sprema sebesi i sprema drugite lica silno deluvaat ~uvstvata koi nastanuvaat poradi naru{uvaweto na negovoto zdravje. Postoi etiolo{ka me|uzavisnost na fiziolo{kite procesi i ~uvstvata na ~ovekot. Zaboluvaweto na ~ovekot vo po~estokot e sledeno so nelagodnost, neraspolo`enie i is~ekuvawe, a koga }e dojde te{ko zaboluvawe i bolki, mnogu bolni lica i nivnite srodnici gi obzema `alost, strav i ~uvstvo na panika. Toa se neprijatni te{ki emocii koi go obzemaat liceto vo bespomo{nite zdravstveni i socijalni te{kotii. Mnogubrojni bolni lica gi obzema o~ajuvawe, pa tie, kako {to se veli vo obi~niot govor, ja gubat glavata (prisebnosta). A prisebnosta pretstavuva samopomo{ koja vo tie situacii se edinstvenoto (ako taka mo`e da se ka`e) efikasno sredstvo za sprotivstavuvawe na nevoljata. Vo tie situacii mnogu bolni lica izvr{uvaat samoubistvo ili prezemaat drugi {tetni postapki sprema sebesi (samopovreda, samozapostavuvawe, nezemawe na lekarstvata, na hrana) ili sprema svoite srodnici i prijateli. Pe{i}, V. op. cit. str. 222.

862

vekot ona {to go soznava go do`ivuva kako neprijatno, kako ne{to {to deluva odbojno. Vo ovaa smisla, kako pozitivni se javuvaat emociite qubov, a kako negativni qubomorata, omrazata, zavista, prezirot i drugi. Ovaa podelba, me|utoa, ima i drugo zna~ewe spored koe pod pozitivni emocii se podrabiraat humanite, estetskite i spored sodr`inata na niv srodnite ~uvstva, a pod negativni - niski, nagonski i drugi nemoralni ~uvstva.1566 I najposle, spored dol`inata na vremetraeweto emociite mo`at da bidat podolgovremeni (trajni) i kratkotrajni. 5. Emociite mo`at da dovedat do promeni vo fiziolo{kite funkcii na poedinecot1567 {to zna~i deka pod nivno vlijanie doa|a do mobilizacija na dopolnitelna energija vo organizmot koja li~nosta ja pravi posilna i posposobna za zgolemeni usilbi. Ovoj vi{ok na energija ja pretstavuva fiziolo{kata osnova na ~uvstvoto na napnatost koe nerazdelno e povrzano so sekoja emocija. Koga pak vi{okot na energijata se namaluva so ogled deka mora nekade da bide potro{en, se zboruva za emocionalno rastovaruvawe. Vo po~etnite stadiumi od razvojot na ~ovekot takvoto rastovaruvawe se sostoelo vo fizi~ko tro{ewe (na primer, energijata {to vo poedinecot ja sozdava gnevot ili stravot vo damne{ni vremiwa bila tro{ena so fizi~ka presmetka, odnosno so begawe od opasnosta. Sovremenito ~ovek ne sekoga{ reagira na vakov na~in, za{to vospostavuvaweto na opredeleni obi~ajni, moralni i drugi normi ~esto nî prisiluvaat nekomu qubezno da mu se nasmee, iako so zadovolstvo bi go tresnale so tupanica po nosot, ili da se odnesuvame normalno vo situacii koja nî pla{i i od koja so zadovolstvo bi pobegnale. Vakviot socijaliziran na~in na rea|irawe ote`nuva brzo i efikasno da se potro{i dopolnitelnata energija. Ottamu, vo psihologijata se veli, deka energijata ostanuva vo organizmot i po~nuva da pretstavuva {teten tovar prosleden so ~uvstvo na napnatost koe mo`e da trae so denovi i da dovede do razni psiholo{ki i somatski (gastritis, ~ir na `eludnikot, visok krven pritisok, srcevi zaboluvawa i dr.) rastrojstva. Zna~ajno e da se istakne i toa deka rastovaruvaweto na emociite, mo`e da bide direkno naso~eno kon pri~inata na napnatosta ili pak, prenaso~ena kon drug subjekt ili objekt. 6. Vlijanieto na emociite vrz povedenieto na ~ovekot e golemo. Tie imaat osobeno golema uloga vo razdvi`uvaweto i istrajuvaweto vo aktivnosti koi se povrzani so vlo`uvawe golemi usilbi (pod nivno vlijanie ne se ~uvstvuva zamorot), kako i vo postignuvaweto vonreden u~inok za kratko vreme. Vakvoto olesnuvawe na fizi~kite napori 1566

Pe{i}, V. op. cit. str. 221. Emociite i fiziolo{kite procesi se vo interakciskiona povrzanost, taka {to e mo`no i obratno dejstvo na fiziolo{kite procesi vrz predizvikuvaweto ili razvojot na opredleneni emocii i emocionalni sostojbi i do`ivuvawa. 1567

863

mo`e da ima pozitivno ili krimino|eno dejstvo vo zavisnost od nivnata naso~enost. Od druga strana, emociite imaat isklu~ivo negativno dejstvo toga{ koga aktivnosta {to e povrzana so niv se sostoi vo nekoja posuptilna motorna ili mislovna aktivnost. Vo tie situacii vi{okot na energija dejstvuva negativno, ottamu {to doa|a do blokirawe na misleweto, pomneweto i drugite intelektualni funkcii na poedinecot (na primer, trema na ispit, sekunda na stravot vo soobra}ajot i sl.). Vo psihologijata ne e sporno deka vo opredleni okolnosti emociite mo`at da ja namalat ~ustvitelnosta na bolka (analgeti~no dejstvo), a na planot na percipiraweto i objektivnosta na vospriemaweto (poradi roditelskata qubov, nema poubavo od svoeto dete). Vo genezata na kriminalnite povedenija pri~inite od emotivna priroda imaat osobeno zna~ewe ottamu {to naj~esto ne se pod kontrola na voljata, tuku deluvaat realativno nezavisno od nea, avtonomno, spontano i iracionalno. Takvoto zna~ewe se pomestuva i vo krivi~noto pravo taka {to brojni emotivni sostojbi se opfateni so opisite i toa nekoga{ kako priviligirani (ubistvo na mig, ubistvo od blagorodni pobudi), a drug pat kako kvalifikuvani (bezobyirno ubistvo) krivi~nite dela. Ottamu, vo kriminologijata kako i vo psihologijata i filozofijata vpro~em, za odbegnuvawe na negativnite posledici na emociite se prepora~uva brojni izlezi: soo~uvawe so emocijata (priznavawe na nejzinata egzistencija), izbegnuvawe na situaciite {to doveduvaat do nepo`elni emocionalni do`ivuvawa, reinterpretacija na emocionalnata situacija so obra}awe na drugi za sovet i pomo{, anga`irawe so nekoja aktivnost, rasteruvawe na gri`i, fizi~ka relaksacija, i sl. 7. Edno od najva`nite pra{awa {to se postavuvaat vo vrska so emociite e kakva e nivnata uloga vo `ivotot na poedinecot, odnosno dali tie go pomagaat ili go naru{uvaat povedenieto na poedinecot naso~eno kon postignuvawe na opredelena cel, dali go organiziraat, integriraat povedenieto ili go dezintegriraat i dezorganiziraat ili, poprecizno, dali imaat adaptivna vrednost ili pretstavuvaat naru{uvawe na adaptivnoto, prilagodenoto povedenie. Kako odgovor na ova pra{awe se istakuvaat dve sprotivstaveni sfa}awa. Ednoto poa|a od niza primeri koi poka`uvaat deka emociite go popre~uvaat poedinecot da se dvi`at vo nasoka na postignuvaweto na celta, go dezorganiziraat negovoto povedenie, i ottamu im se negira adaptivnata vrednost. Vo taa smisla se veli deka gnevniot poedinec ne mo`e uspe{no da razmiluva, deka svojata aktivnost ne mo`e da ja planira ladnokrvno, nitu soodvetno da ja kontrolira. Kaj stravot "se otsekuvaat racete i nozete," poedinecot se "sleduva," i ne e vo sostojba da ja prezeme aktivnosta koja ja nalo`uva situacijata. Vtoroto sfa}awe trgnuva od sprotivni primeri koi ja poka`uvaat adaprivnata priroda na emociite i velat deka vo sostojba na gnev i strav se slu~uvaat niza promeni vo organizmot koi vsu{nost, poedinecot go podgotvuvaat za uspe{no del864

uvawe vo situacijata vo koja se na{ol. Poa|aj}i od te{kotiite emociite da se posmatraat isklu~ivo kako dezorganizatori ili kako integratori na ~ovekovoto povedenie, se javi eklekti~ko sfa}awe koe ispravno poa|a od stojali{teto deka kaj emociite se prisutni i ednite i drugite osobini, odnosno deka sprotivnite osobini za koi zboruvame mo`at da se javat ne samo kaj razli~no emocii tuku i kaj isti emocii. Ottamu, kaj sogleduvaweto na funkciite na emociite od aspket na nivnata uloga vo opredeluvaweto na kriminalnite povedenija od pogolemo zna~ewe e pra{aweto dali tie ja zgolemuvaat sposobnosta na poedinecot so uspeh da gi re{ava zada~ite pred koi e postaven, a koi prediznikuva opredelena emocija ili toa ne e slu~aj. Vo prviot slu~aj se zboruva za emotivno zreli, a vo vtoriot za emotivno nezreli i emotivno labilno poedinci. Ottamu, i vo vrska so kriminalnoto povedenie od osobeno zna~ewe e utvrduvaweto na ovie kategorii. 10 Emotivnata zrelost koja se prepoznava spored soodvetnosta na ~uvstvata so pri~nite na nivnoto javuvawe, nivnoto bogatstvo i nivnata kontrola, kaj poedinecot mo`e da bide niska, prose~na i nadprose~na. Emotivno zrel poedinec e onoj koj nau~il vistinski da vladee so svoite ~uvstva i koj `ivee izmiren so samiot sebesi i vo soglasnost so kriteriumite na odnesuvaweto koi se prifatlivi za grupata.1568 Emotivno zrelite se vsu{nost, emocionalno stabilni li~nosti: nivnite emocii se adekvatni na konkretnata situacija (ne se vozbuduvaat poradi sitnici, no ne ostanuvaat nitu ramnodu{ni vo seriozni situacii), umeat da se sovladuvaat ("ne gi gubat nervite," odnosno ne mo`e sî i se{to da im go rasipe raspolo`enieto). 20 Kaj licata so niska emotivna zrelost - emotivno nezreli li~nosti, povedenieto ~esto se manifestira na socijalno neprifatliv na~in. Kaj niv se javuvaat brojni negativni emocionalni procesi i osobini, a posebno izrazeno ~uvstvo na beznade`nost i strav, a potoa i site negativni ~uvstva {to neposredno ili posredno prizleguvaat ili neposredno se povrzani so niv: gnev, odvratnost, qubomora, zavist, omraza, nedopa|awe, prezir, zloba, mol~elivost, preterana vrznost za drugi (pasivno zavisni emocionalno nezreli li~nosti), izrazena agresivnost od defanzivne tip (pasivno agresivni emocionalno nezreli li~nosti), razdrazlivost, ~udlivost i destrukcija (agresivno emocionalno nezreli li~nosti), ~esto i naglo menuvawe na raspolo`enieto. Tie ne se vo sostojba vo najte{kite situacii, koga se silno vozbudeni, uspe{no da gi organiziraat svoite mentalni funkcii i da najdat najcelishodno re{enie, tuku zapa|aat vo pani~no raspolo`enie. Te{ko se prilagoduvaat na op{testvenite priliki i procesi i ne se vo sostojba da ja sogledaat i ocenat stvarnosta kako i da gi sovladuvaat te{kotiite i nepredvidlivite situacii na koi naiduvaat. ^esto se egocentri~ni i ne mo`at da gi sfatat problemite na drugite lu|e, nitu da 1568

Eliot, M. op. cit. str. 273.

865

go odlo`at ispolnuvaweto na emociite. Nakratko, emotivnata zrelost pretstavuva vo nedostig na emocionalna kontrola i sposobnosti za podnesuvawe na emocionalnite tenzii. Emotivnata labilnost (nestabilnost) se javuva kaj emotivno nezrelite li~nosti i se projavuva so brzo i lesno emocionalno rea|irawe, nekontrolirawe na emociite i brzi promeni na emocionalnite sostojbi. Vo literaturata se istaknuva deka emocionalnata nestabilnost osobeno e povrzana so maloletni~kata delinkvencija, so ubistvata vo afekt i drugi vidovi na delinkventna aktivnost i delinkventi koi gi karakterizira nesposobnost za objektivno sogleduvawe na `ivotnite situacii.1569 8. I kone~no, nu`no e da spomneme deka vrz emocionalen plan kaj sekoj poedinec postoi ~udna me{avina na strav od zlostorstvo, `elba za odmazda zaradi storeno nedelo i nemirna avanturisti~ka `elba, koja nao|a olesnuvawe vo identifikacijata so pozitivni i negativni junaci.1570 Interesot za zlostortvoto psihoanaliti~arite nastojuvaa da go objasnat so potisnuvaweto na sopstvenite kriminalni streme`i. Ottamu, kako i od istra`uvawata na temnata brojka, se poka`uva nerealnosta na podelbata na lu|eto na dve sosema odeleni kategorii na bolni i zdravi, na nenormalni i normalni, na ne~esni (poro~ni) i ~esni, na kriminalci i nekriminalci, koja prvi ja kritikuvaa LawelLavastin i Stanciu.

2.5. Motivi a) Voveduvawe vo problemot

1. Opredeluvaweto na motivite na storitelot na krivi~noto delo kako dinami~ki impulsi na negovoto kriminalno povedenie ima pove}estrano zna~ewe. Nivnoto zna~ewe vo sferata na kriminalistikata obi~no se iscrpuva so nivnata pomo{na uloga pri otkrivaweto na storitelite na delata. Od pravilnoto sogleduvawe na motivite vo materijalnoto krivi~no pravo zavisi adekvatnoto podveduvawe na opredeleno op{testveno negativno povedenie pod onaa krivi~nopravna norma {to najmnogu soodvestvuva na vistinskata povreda ili zagrozuvawe na op{tetvenoto dobro, sogleduvaweto na op{testvenata opasnost na storitelot i op{testvenata {tetnost na krivi~noto delo1571 i pra1569

Milutinovi}, M. op. cit. str. 410. Vidi: Elmer, H. and Teeters K. N, New Horizonts in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, Inc, 1961. str. 4-5. 1571 Spore [eparovi}, opasnosta e opredelena sostojba, nekakva mo`nost od nastapuvawe na nekoj nepovolen, nepo`elen nastan. Opasnosta e i vrednosen sud, atributivna oznaka na nekoe povedenie. Site ~ovekovi odnesuvawa se pozitivni, negativni ili neutralni. Onie ~ovekovi povedenija koi od op{1570

866

vilnoto odmeruvawe na kaznata. Poradi postignuvawe na seto toa vo op{tiot del na KZ e naglaseno generalnoto zna~ewe na motivite so poso~uvawe na nivnata uloga kako edna od okolnostite za odmeruvawe na kaznata. Isto taka, od posebniot del na KZ, zakonodavecot gi predvidel pobudite kako okolnosti od koi zavisi postoeweto na opredeleno krivi~no delo i kako kvalifikatorni okolnosti za oddelni osnovni krivi~i dela so koi se opredeluva nivniot pote`ok vid. Utvrduvaweto na motivite na kriminalnoto povedenie ima svoj odraz i vo kriminologijata. So nivna pomo{ vo ovaa nau~na oblast mo`e da se sogledaat pri~inite i uslovite na kriminalitetot kako masovna i individualna pojava,1572 da se dobie pravilna kriminalnopoliti~ka ocenka za op{testvenata {tetnost na deloto i socialnoeti~kite karakteristiki na nivniot storitel. I, na krajot, pri izvr{uvaweto na sankcijata motivite se pojavuvaat kako eden od najsigurnite kriteriumi za procenuvawe na intenzitetot na kriminalnata iskol~enost na sekoj poedine~en osudenik i kako takvi se izvonredno pogodni za opredeluvawe na najsoodvetnite merki vo sproveduvaweto na individualniot i grupniot tretman. 2. Zaradi podobro sfa}awe na navedenite aspekti na nivnoto zna~ewe, najprvin treba da se sogleda {to, vsu{nost, pretstavuvaat motivite. Motivite se soznajni, vnatre{ni organski i psihi~ki faktori {to ja pottiknuvaat `elbata i ja prisiluvaat, naso~uvaat i rakovodat aktivnosta na poedinecot da se stremi da deluva kon postignuvawe na to~no opredeleni celi. Ili nakratko, motivot e svesen streme` naso~en kon postignuvawe na to~no opredelena cel. Tie se psiholo{ka pojava {to nastanuva pod dejstvo na nadvore{ni objektivni faktori i vnatre{ni, subjektivni osobini i svojstva na li~nosta i, kako takvi, pretstavuvaat dvi`e~ka psiholo{ka sila {to ja rakovodi taa li~nost vo ostvaruvaweto na opredeleno povedenie. So drugi zborovi, tie se neposredni pokrenuva~i na sekoja ~ovekova aktivnost naso~ena kon zadovoluvawe na nivnata psihi~ka sodr`ina. Vo zavisnost od vnatre{nite i nadvore{nite faktori, poedietstveno stojali{te mo`eme da gi ocenime kako negativni, ako vo sebe sodr`at opredelen stepen na opasnost za opredeleni op{testveni interesi, pretstavuvaat op{testveno opasni dela ili op{testveno opasni povedenija... Op{testvenata opasnost in abstracto odnapred ja opredeluva zakonodavecot, dodeka realnata op{testvena opasnost na konkretnoto povedenie ja ocenuvaat organite na pravosudstvoto. [eparovi}, Z. op. cit. str. 259. Simovi}, zastapuva stojali{te spored koe op{testvenata opasnost na krivi~noto delo e zbiren poim koj vo sebe sodr`i objektivni i subjektivni momenti. Vidi: Simonovi}, B. op. cit. str. 91. 1572 Vo motivite se skrieni neposrednite objektivni i subjektivni kriminogeni faktori {to go navele liceto na izvr{uvawe na kriminalniot akt.

867

ncite mo`at da gi zadovolat svoite motivi na razli~ni na~ini. Pod vnatre{ni faktori se podrazbiraat osobinite na li~nosta na poedinecot, negovite senzorni, mentalni i motorni sposobnosti, emocionalni, karakterni i drugi osobenosti. Nadvore{nite faktori proizleguvaat od prirodnata i op{testvenata sredina vo koi poedinecot nastojuva da gi zadovoli svoite motivi na deluvawe. Vlijanieto na tie faktori mo`e da se odrazi na dva na~ini: kako povolno za ostvaruvawe na celite kon koi se stremi poedinecot, i kako nepovolno vo forma na popre~uvawe na poedinecot da gi dostigne sakanite celi. Vo slu~aj na povolno vlijanie na razli~nite faktori na poedinecot i sredinata vrz zadovoluvaweto na negovite motivi, se sre}avame so prilagodena li~nost i kako rezultat na toa so prilagodeno povedenie. Toga{ koga toa vlijanie e nepovolno i koga predizvikuva popre~uvawa vo zadovoluvaweto na motivot, kako posledica se javuvaat problemi na prilagoduvawe na li~nosta, od {to obi~no proizleguva i pojava na neprilagodeno povedenie. Ottuka, mo`e da se ka`e deka pod prilagoduvawe na li~nosta se podrazbira sposobnost na poedinecot da se snao|a vo svojata socijalna sredina, da gradi harmoni~ni odnosi so nea i so samiot sebesi. Li~nosta e dobro prilagodena toga{ koga mo`e da se prifati samata sebesi i svojata sredina, koga nejzinite osnovni motivi se zadovoleni, koga nejzinite motivi, `ivotni celi i smisla na `ivotot se vo soglasnost so celite na socijalnata sredina vo koja se `ivee i op{testvenata stvarnost voop{to. 3. Teorijata na motivacijata1573 poa|a od stavot deka kriminalnoto povedenie e posledica na normalna psihi~ka struktura, pa ottamu kako normalno ~ove~ko povedenie mo`e da se objasni od aspekt na op{tata psihologija. Toa e i razbirlivo ako se ima predvid deka vo najgolem broj slu~ai ~ovekovoto povedenie vsu{nost e motivirano povedenie. Spored ovaa teorija, izvr{uvaweto na krivi~ite dela e motivirano bilo od `elbata bilo od prisilbata da im se udovoli na vnatre{nite nagoni i potrebi. Pritoa koga se zboruva za potrebite treba da se istakne deka tokmu zadovoluvaweto na potrebite na najrazli~ni

1573

Motivacija pretstavuva op{t poim so koj se ozna~uvaat site psiholo{ki faktori {to upravuvaat so odnesuvaweto na lu|eto. "Pod motivacija se podrazbira procesot na pokrenuvawe na aktivnosta na ~ovekot i nejzinoto naso~uvawe kon opredeleni objekti, kako i regulirawe na akrtivnosta zaradi postignuvawe na opredeleni celi." Rot, N. op. cit. str. 213. "Motivacijata pretstavuva proces na sozdavawe na motivite, odbirawe na opredelen na~in na povedenie i celi me|u pove}eto mo`ni celi, donesuvawe na odlukata za prezemawe na aktivnosta vo soglasnost so odbraniot motiv, planirawe na dejnosta poradi optimalno ostvaruvawe na celta." Simonovi}, B. O motivacijama kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1986/3-4. str. 85.

868

nivoa na postoewe na ~ovekot e negova najop{ta karakteristika.1574 So ogled na toa {to procesot na zadovoluvaweto na potrebite e permanentna manifestacija koja se potisnuva niz psihi~kiot mehanizam, teorijata na motivacijata go objasnuva toj proces, a so toa i frustracioniot proces, do koj doa|a duri toga{ koga se pojavuva pre~ka za zadovoluvawe na potrebite. Teorijata na motivacijata e vsu{nost teorija na prilagoduvaweto, ili poinaku motiviranoto povedenie e, vsu{nost, prilagodeno povedenie. Prilagoduvaweto ovde se sfa}a kako psihi~ki proces vo koj, nekoja li~nost, vo nastojuvaweto da gi zadovoli svoite motivi, istovremeno gi zadovoluva i barawata na okolinata vo koja gi ostvaruva svoite potrebi i interesi. I motiviranata li~nost se sre}ava so pre~ki (kako i kaj frustracijata) i pomalku ili pove}e gi usoglasuva na~inite na realizacijata na svoite `elbi i streme`i soglasno tie pre~ki. Poedinecot koj vo sebe gi nema osobinite i sposobnostite za prilagoduvawe se odnesuva antisocijalno, odnosno svoite motivi gi ostvaruva nasproti pre~kite {to mu gi postavuva op{testvenata sredina vo koja {to `ivee. Ili, nakratko, motiviranite povedenija mo`at da se dvi`at vo ramkite na dozvolenoto op{testveno povedenie, a mo`at i da izleguvaat i nadvor od niv. 4. Mo`nosta poedinecot da ja dostigne celta kon koja se stremi zavisi od prirodata na celta, osobinite na poedinecot i uslovite pod koi toj deluva. Dostignuvaweto na celta e sledeno so promeni vo povedenieto poradi prestanuvaweto na deluvaweto na motivot koj go inspiriral porane{noto povedenie na poedinecot. Napnatosta prestanuva, a sposobnostite i drugite funkcii koi bile anga`irani kon zadovoluvaweto na dotoga{ prisutnata potreba ostanuvaat slobodni, neanga`irani. Toa pru`a mo`nost funkciite na poedinecot da se anga`iraat kon zadovoluvawe na novi potrebi ili na onie koi }e proizlezat od {totuku postignatata cel. I pokraj promenetata uloga na motivite vo povedenieto na poedinecot poradi zadovolenata potreba, obi~no ne is~eznuva nivnoto celosno vlijanie vrz povedenieto. So zadovoluvaweto na potrebata slabee ili se zasiluva vlijanieto na motivite vrz povedenieto na poedinecot. Taka, na primer, agresivnosta koja se nagraduva, mo`e da sta1574

Motivite na inkriminiranoto povedenie, kako negovi psihi~ki determinanti, vo prv red tesno se povrzani so ~ovekovite potrebi i celi, koi se formiraat vrz osnova na streme`ot za zadovoluvaweto na tie potrebi. Na toj na~in nastanatite celi vrz osnova na potrebite i interesite, lu|eto se stremat da gi ostvarat i ottamu tie deluvaat kako motivaciona sila na nivnite aktivnosti. Tie streme`i koi vodat kon postignuvawe na celta se projavuvaat kako motivi, odnosno kako "svesni pobudi" za izvr{uvawe na deloto, koe zboruvaat za svesnosta na donesenata i prezemena akcija. Milutinovi}, M. op. cit. str. 401-402.

869

ne karakteristi~no povedenie na poedinecot. Toa go poka`uva jakneweto na ulogata na zadovoleniot motiv. Vo drugi slu~ai, zadovoluvaweto na motivot ima za posledica sli~no povedenie koe se javuva i pri zadovoluvaweto na gladot, `edta, seksualniot nagon, pri {to se poka`uva opa|awe na interesot za hrana, voda, seks. Vlijanieto na zadovoleniot motiv vrz povedenieto na poedinecot zavisi od toa so kolkavi usilbi e dostignata postavenata cel.. Lesno dostignati celi re~isi redovno gi slabeat motivite koi go pottiknuvale poedinecot da gi postigne. Ili so drugi zborovi, lesnotijata so koja se dostignuva nekoja cel, kaj poedinecot ja smaluva vrednosta na taa cel. Taa pojava tesno e povrzana so slabeeweto na motivacijata kako posledica na ~esto zadovoluvawe na motivite, iako nivnoto zadovoluvawe ne bilo taka lesno ostvareno. ^estoto zadovoluvawe na motivot za samostojnost, afektivna vrzanost, dominacija, i drugi motivi, doveduva do zasitenost, isto kao {to do zasitenosta doveduvaat zadovoluvawata na opredeleni biolo{ki potrebi. Me|utoa, patot do zasituvawe na socijalnite i li~ni motivi obi~no e mnogu dolg. Toa osobeno e slu~aj, toga{ koga na poedinecot vo detstvoto mu bilo uskreateno zadovoluvaweto na nekoi osnovni motivi, taka {to toj podocna nastojuva da gi nadomesti. Vo takvi slu~ai namesto do zasituvawe obi~no doa|a do jaknewe na oddelni motivi kako posledica na dostignuvaweto na celta. Vo taa sostojba poedinecot se odnesuva spored onaa narodnata: "kako ku~e pu{teno od sinxir". Uspe{noto dostignuvawe na nekoja cel kaj takvi poedinci mo`e da dovede i do nezdravi ambicii koi se gledaat vo podreduvawe na op{tite interesi i humanisti~kite celi na svoite li~i celi. 5. Napred opredeleniot poim na motivot go izvlekovme od elementite {to za negovoto opredeluavwe ni gi dava psihologijata bez pretenzii da navleguvame vo kakva i da e polemika so raznovidnite stavovi {to vo pogled na ova suptilno pra{awe gi postavuvaat psiholozite.1575 Me|utoa, poradi podobro sfa}awe na su{tinata na ovoj problem }e se obideme da go prika`eme procesot na nastanuvaweto i zadovoluvaweto na motivite i na toj na~in da ja sogledame nivnata sodr`ina i zna~ewe vo ostvaruvaweto na kriminalnoto povedenie onaka kako {to toa voobi~aeno se pravi vo psihologijata i da dojdeme do po~etnite odgovori na pra{aweto {to e ona {to gi tera lu|eto da vr{at krivi~ni dela. 10 Procesot na sozdavaweto na motivot kaj opredelen poedinec 1575

Spored edna od najsoodvetnite definicii, "Motivacija e proces na pokrenuvawe na aktivnosta zaradi postignuvawe na opredeeni celi, naso~uvawe na aktivnostite kon opredeleni objekti i regulirawe na na~inot na koj }e se postapi. Vnatre{nite faktori {to ja predizvikuvaat taa aktivnost, ja naso~uvaat i so nea upravuvaat se narekuvaat motivi". Rot, N. op. cit. str. 212.

870

zapo~nuva so nastanuvawe na svesta za faktorite {to go predizvikuvaat toj motiv. Motivot mo`e da se pottikne, da zapo~ne procesot na negovoto formirawe, samo toga{ koga li~nosta }e gi spoznae i }e gi pretstavi pri~inite na svoeto deluvawe bez ogled na toa od kade tie poteknuvaat. A tie pri~ini ili faktori pogodni za motivaciono deluvawe obi~no se: potrebite, interesite, strastite, ~uvstvata i raznovidnite emocionalni sostojbi, li~nite i socijalnite priliki, me|usebnite odnosi na lu|eto i sl. Toa zna~i deka za sozdavawe na motivite podednakvo se zna~ajni osobinite na li~nosta na poedinecot i op{testvenoekonomskite, kulturnite, eti~kite i site drugi vlijanija {to ja determiniraat celokupnosta na odnosite i sfa}awata vo sredinata od koja toj poteknuva.1576 Nakratko, li~nosta ne mo`e da bide pasivna vo odnos na svoite organski potrebi, naru{uvawe na funkciite na nejziniot organizam koi se sostojat vo sozdavawe vi{ok ili nedostig na opredeleni materii, a ne mo`e da bide imuna nitu na vlijanijata {to ja opredeluvaat nejzinata op{testvena polo`ba, nejzinite stavovi vo pogled na sopstvenosta, ~esta, ugledot, mo}ta, qubovta, seksualnite, semejnite i drugite op{testveni odnosi. Site ovie faktori pretstavuvaat silni motivacioni izvori {to ne smeat izolirano da se nabquduvaat dokolku se saka pravilna ocenka za su{tinata na sozdadenite li~ni i op{testveni motivi.1577 1576

Stojali{teto deka motivacijata pretstavuva psihi~ki proces vo koj ~ovekot do`ivuva ne samo opredeleni potrebi, tuku i nekoi li~ni i op{testveni faktori, go nadminuva pogre{noto izedna~uvawe na poimot na motivot so poimot na potrebata, pa ottamu i nie mu se priklonuvame kako {to toa go pravat Pe{i}, V. Kriminologija, str 226. i A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, str. 16. Me|utoa, kako {to toa ve}e imavme prilika da vidime, sepak mora da se priznae faktot deka najsilno motivaciono dejstvo projavuvaat tokmu motivie koi se zasnovaat na potrebite bez ogled na nivnata biopsiholo{ka ili socijalna uslovenost. Sudej}i spored sî, bi mo`elo da se ka`e deka naj~estite motivi se onie koi se vrzani za zadovoluvaweto na li~nite potrebi vo oblasta na materijalnite vrednosti, a deka beznade`nosta, ispraznuva~kite `elbi za menuvawe, preobrazuvaweto na sredinata vo koja se `ivee, pa se do `elbata da se svrti vnimanieto vrz sebe, duri i so ru{ila~ki akti, zaostanuvaat spored za~estenosta. 1577 Vo psihologijata voobi~aeno e motivite da se delat na vrodeni i steknati. Prvite u{te se narekuvaat fiziolo{ki ili biolo{ki i se delat na motivi za hrana, voda, toplina, motivi za izbegnuvawe na bolka, seskualen motiv, maj~in motiv i sl. Ovie motivi se odnesuvaat na site poedinci. Nivno zaedni~ko svojstvo se sostoi vo toa {to se naso~eni kon otstranuvawe na opredeleni organski rastrojstva, odnosno zadovoluvawe na biolo{kite potrebi. Steknatite motivi se narekuvaat i socijalni. Toa se site onie motivi {to nastanuvaat vo tekot na razvojot na li~nosta i proizleguvaat od me|usebnite odnosi na lu|eto i nivnite op{testveni i psihi~ki potrebi, interesi,

871

20 Slednata faza vo motivacioniot proces se dvi`i vo sferata na `elbite i streme`ite za postignuvawe na celta. Toga{ se opredeluva celta i se regulira na~inot na koj }e se postapi (izbor namo`nosti i sredstva za postapuvawe). Vo ramkite na ovaa faza doa|aat do izraz eti~kite sfa}awa na poedinecot i vo zavisnost od negovite osobini se selektira instrumentariumot za postignuvawe na sakanata cel. Li~nosta se nao|a vo sostojba na napnatost, gotovnost za akcija. Taa sega gi ispituva vidot na akcijata za opredeleno celesoobrazno i naso~eno postignuvawe na svoite streme`i vidot i oblicite na nejzinoto povedenie zavisat od vidot i prirodata na celta i od pre~kite {to treba da se sovladaat za nejzinoto postignuvawe. Vo ovaa faza na motivacioniot proces mo`e da se pojavi tn. stek ili kolizija na motivi. Koga opredelen broj motivi kaj edna li~nost se javuvaat zaedno i vrz odlukata na izvr{uvaweto na deloto deluvaat istovremeno stanuva zbor za stek na motivi. Vo tie slu~ai vrz formiraweto na motivite kako dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost deluvale pove}e nadvore{ni (objektivni) i subjektivni faktori. Me|usebnata povrzanost na motivite mo`e da bide od razli~en intenzitet, no sekoga{ vo nasoka {to zna~i ostvaruvawe na opredelena zaedni~ka cel. Dokolku taa povrzanost e pocvrsta, dotolku kumulacijata na raznovidnite motivi e popogodna za pobrzo i pouporno stapuvawe vo akcija. Me|utoa, stekot na motivite vo nikoj slu~aj ne zna~i deka nekoi od niv ne mo`at da imaat primarna uloga so ogled na vremeto na nastanuvaweto na konkretnata kriminalna situacija i kriminalizacija na li~nosta. I pokraj slo`enosta i isprepletenosta na raznovidnite faktori {to go pottiknuvaat sozdavaweto na motivite, ~ija sodr`ina ponekoga{ e mnogu te{ko da se diferencira, podrobnata analiza na celokupniot splet na okolnosti {to go uslovuvaat deloto, celite kon koi bile naso~eni i prirodata na predizvikanite posledici sepak mo`at da go poka`at dopolnitelniot motiv, a toa e od nesomneno zna~ewe vo obidot za uspe{na klasifikacija na motivite na opredeleno krivi~no delo. Kaj storitelite na opredeleno krivi~no delo ~esto se pojavuva tn. kolizija na motivi ili sudir na dva ili pove}e motivi. Toa e takov odnos na razli~ni motivi vo koi nekoi od niv vlijaat vrz li~nosta kon prezemawe, a nekoi kon propu{tawe na dejstvieto so koe se izvr{uva krivi~noto delo. Motivite {to go pottiknuvaat deloto se narekuvaat negativni, a onie {to go popre~uvaat pozitivni motivi. Nivniot sudir naj~esto se javuva samo vo eden oblik - kako sudir na eden ili pove}e pozitivni motivi, od edna, i eden ili pove}e negativni motivi,

stavovi i sl. Tie se delat na: motiv za dru`ewe, za afirmacija ili samopotvrduvawe, motiv za sigurnost i borbenost i sl.

872

od druga strana.1578 Koj od ovie motivi }e nadvladee za ili protiv izvr{uvaweto na deloto, zavisi od osobinite {to vleguvaat vo strukturata na opredelena li~nost, od nivnata socijalna izgradenost ili nedovolna izgradenost i mnogubrojnite vnatre{ni i nadvore{ni situacioni uslovi. Na ova nivo me|utoa, mo`at da se pojavat i frustracii za koi ve}e zboruvavme obrazlo`uvaj}i ja teorijata za kriminalnoto povedenie {to se zasniva vrz nejzinoto negativno dejstvo. Ottamu, i od pri~ina {to na ova pra{awe povtorno }e se navratime, ovde samo nakratko }e uka`eme deka poedinecot rea|ira na frustracijata vo zavisnost od izvorot na frustracijata i negovite li~ni svojstva. Sprema frustraciite predizvikani so pre~ki koi proizleguvaat od prirodnata i op{testvenata sredina poedincite naj~esto reagiraat na na~in so koj nastojuvaat da gi zaobikolat pre~kite ili da gi otstranat. Poinakva e situacijata so individualnite pre~kite vo koja poedincite reagiraat na dva na~ini: so promena na celta ili so smaluvawe na aspiraciite. Ako poedinecot odbral cel koja ne e vo soglasnost so negovite individualni mo`nosti, razumno e da se otka`e od taa cel i da gi bara onie koi mo`e da gi dostigne. Rea|iraweto na frustraciite koi se predizvikani so konflikti motivi mo`e da bide isto taka razumno i zavisi od vidot na konfliktot. 30 Za slednata faza od motivacioniot proces - realizacija na celta, karakteristi~no e deka zadovoluvaweto na nekoj motiv mo`no e da se ostvari na razli~ni na~ini. Tie na~ini zavisat uslovite pod koi `iveel poedinecot, mo`nostite {to tie uslovi mu gi pru`aat i od strukturata na li~nosta na poedinecot. Ottuka, proizleguva deka sekoj poedinec samostojno i na svoj individualen, karakteristi~en na~in go izbira patot {to mu ovozmo`uva zadovoluvawe na negovite motivi. Od vidot, stepenot na intenzitetot i od stekot i kolizijata na opredeleni motivi, zavisi gotovnosta na poedinecot da vlo`i opredeleni usilbi vo dostignuvaweto na polesno ili pote{ko ostvarlivite celi, koi, od svoja strana ja opredeluvaat nasokata na aktivnostite na voleviot motivacionen akt ili mu davaat konkretna smisla i zna~ewe. Vo tie streme`i najgolem broj lu|e se vo sostojba da vlo`at takvi usilbi {to }e zna~at ostvaruvawe na sakanata cel na op{testveno prifatliv na~in. Me|utoa, od druga strana kaj opredelen broj poedinci se javuva 1578

[to se odnesuva do sudirot na dva ili pove}e isklu~ivo pozitivni motivi, koj re~isi i nema zna~ewe za predizvikuvawe na kriminalnoto povedenie, ili do me|usebniot sudir na dva ili pove}e negativni motivi, tuka spored na{e mislewe se raboti za pseudokolizija. Vo tie slu~ai, vsu{nost, stanuva zbor za stek na ve}e pomalku ili pove}e izgradeni motivi ~ija kulminacija mo`e da dovede do nivno rezre{uvawe so izvr{uvawe na deloto. Takov e primerot na odmazdata i koristoqubieto kako negativni motivi {to zaedno mo`at mnogu polesno da dovedat do ubistvo.

873

takva tendencija vo iznao|aweto na najefikasen pat za zadovoluvawe na motivite preku iskoristuvawe na svoite zlostorni~ki porivi. Vo realizacijata na odlukata tie gi sledat svoite aspiracii so takvi aktivnosti (storuvawa ili nestoruvawa) {to zna~at premin kon izvr{uvawe na opredeleno krivi~no delo. Nastojuvaweto na poedinecot da dojde na protivpraven na~in do ostvaruvawe na svojot motiv mu dava specifi~en pe~at na celokupnoto negovo povedenie. Od silata na negoviot motiv zavisi vo kolkava mera }e ja upotrebi svojata voleva aktivnost, a od negoviot vid - nasokata na taa aktivnost. Pritoa dokolku pobudite, kako vnatre{na komponenta na negovite volevi dejstvija ili propu{tawa se od pomala eti~ka vrednost, tie uka`uvaat deka kaj konkretniot poedinec se manifestirale i pogolemi kriminalni dispozicii, {to naj~esto zboruva za op{testveno poopasni subjekti so negativno izrazeni individualni socijalnoeti~ki motivi,1579 i zatoa za tie lica obi~no se veli deka se op{testveno neprilagodeni lica {to patot za realizacija na svoite motivi go probivaat sprotivno na op{testveniot poredok i negovite barawa. Poradi popu{tawe na svojata napnatost i postignuvawe biolo{ka i psiholo{ka ramnote`a na svojot organizam, so zadovoluvaweto na svoite `elbi i streme`i ovie lica gi ru{at site socijalni barieri nemo`ej}i ili ne obiduvaj}i se poradi strukturata na svojata li~nost ili opredeleni sociokulturni momenti da najdat pogodni mehanizmi za op{testveno prilagoduvawe, ili pak vnatre{ni sili za pote{ko no, neporo~no postignuvawe na sakanata cel.1580 Mnogubrojni se faktorite {to gi pokrenuvaat motivacionite procesi. Tie, vsu{nost go ostvaruvaat procesot vo koj nivnoto vlijanie, propu{teno niz psihata na ~ovekot, se oblikuva vo svesni streme`i pogodni da ja iniciraat i naso~at aktivnosta na ~ovekot zaradi izvr{uvawe na nekoe krivi~no delo. Kako rezultat na nivnoto deluvawe se sozdavaat i deluvaat motivite koi od svoja strana pretstavuvaat neposredna no, samo edna alka vo deterministi~kiot proces na vr{eweto na krivi~nite dela. Ottamu, ako se sledi kauzalitetot na toj proces ne mo`e, a da ne se zeme predvid i vo analizata na nastanuvaweto na vlijanieto na motivite da ne se vme{aat i kriminogenite okolnosti. Toa zna~i deka samo ako podednakvo se respektiraat site objektivni i subjektivni elementi za 1579

Vo procesot na borbata na motivite za i protiv izvr{uvaweto na krivi~noto delo vo koi deluvaat objektivni i subjektivni uslovenosti, donesenite re{enija ~esto se adekvatni na li~nosta, makar {to mo`e da se pojavat i re{enija {to ne i odgovaraat. Milutinovi}, M. op. cit. str. 402. 1580 Kaj sekoe krivi~no delo mo`e da e glavna cel ili sredstvo za postignuvawe na druga cel. Taka, na primer, kaj ubistvoto, li{uvaweto od `ivot na nekoe lice mo`e da pretstavuva edinstvena i glavna cel, no mo`e da se slu~i toa li{uvawe od `ivot da se pojavi i kao sredstvo za postignuvawe na edna ili pove}e drugi celi.

874

sozdavaweto i manifestiraweto na zlostorni~kata volja, vo {to sepak primarno zna~ewe dobivaat op{testvenite vlijanija, mo`at da se sfatat svesnite i volevite pri~ini na deluvaweto i vo niv da se najdat obele`ja relevantni za klasifikacija na raznovidnite pobudi na raznovidnite krivi~ni dela. 6. Od izlo`enoto mo`e da se vidi deka vo osnovniot motivacionen mehanizam nema razlika me|u prestapnicite i neprestapnicite, odnosno deka najgolemiot del na kriminalcite se stremi kon onie isti celi kon koi se stremat i neporo~ite gra|ani. Me|utoa, vo nastojuvaweto da se objasni zo{to samo opredeleni lica vr{at krivi~ni dela, nekoi avtori se obiduvaat da poso~at na opredeleni osobini koi ostvaruvaat razli~o vlijanie na motivacioniot proces. Taka na primer, spored Vodopivec, koja najprvin konstatira deka iako ne mo`e da se povle~e apsolutna granica megu prestapnicite i neprestapnicite, kaj li~nosta na prestapnikot sepak se nao|aat nekoi posebni karakteristiki koi kaj neprestapnicite ne se javuvaat tolku ~esto. Spored nea, kaj motivacioniot prestap, pred sî, nao|ame na silna `elba da se realiziraat postavenite celi na {to polesen i poednostaven na~in (mo`eme da gi sporedime so deca koi sakaat momentalno ispolnuvawe na svoite `elbi). Neuramnote`eniot odnos me|u `elbite i stvarnosta kaj ovie lica se izrazuva i vo nedostatna sposobnost za so`ivuvawe so svetot na fantazijata (pogolemiot del od niv premnogu ~esto `iveat vo realnosta, vo neposredniot konkreten dopir so svetot, namesto da go odlo`at ispolnuvaweto na `elbite i da se poigraat so nea vo fantazija). Me|u glavnite faktori koi motiviraniot delinkvent go pokrenuvaat na akcija, Vodopivec go vbrojuva i pogre{niot odnos sprema avtoriteti.1581 Od ovie stavovi ispa|a deka licata {to ne vr{at krivi~ni dela se karakteriziraat so slabi `elbi, sklonost kon fatazirawe i po~ituvawe na avtoriteti {to e ne samo premnogu naivno objasnuvawe tuku i kontradiktorno, za{to so vo osnova pozitivni osobini, se nastojuva da se objasni negativnoto povedenie, a so negativni, pozitivnoto povedenie na li~nosta. Vo ovaa sfera ne pomaga nitu obidot za izvlekuvawe na ostanatite svojstva na li~nosta koi doveduvaat do pozitivnite odbrambeni reakcii na frustraciite, i so niv da se objasnuva kriminalnata motivacija, za{to kako {to imavme prilika da vidime, tie se odnesuvaat na isklu~itelno mal broj na situacii (podra~je na frustraciite) i se karakteriziraat so nesvesnost i avtomatizam. Ottamu, odgovorot na pra{aweto koi se osobinite na li~nosta {to gi determiniraat razlikite vo motivacioniot proces me|u prestapnicite i neprestapnicite, treba da se bara na sosema druga strana. So ogled na toa {to tokmu toa e najbitnoto pra{awe na kriminologijata, toj odgovor nie nema da go prenebregneme, iako toa go pravat 1581

Vodopivec i dr. op. cit. str. 53-54.

875

mnogu kriminolozi. Osnovniot uslov za toa e najprvin da go razjasnime poimot na osnovnite motivi na ~ovekovoto povedenie. b) Osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie

1. Vo prethodnite razgleduvawa govorevme za egzogenite faktori na ~ovekovoto povedenie i gi opredelivme kako niza od najrazli~ni kriminogeni vlijanija. Tie se od su{tinsko kauzalno zna~ewe za odbiraweto na patot koj ~ovekot go vodi ili ne go vodi kon negovata cel koja sekoga{ za nego pretstavuva opredelena posakuvana korist (interes). Me|utoa, za da go ostvarat svojot efekt takvite vlijanija mora da da se prekr{at niz prizmata na li~nosta, niz negovata celokupna fizi~ka i psihi~ka osobenosti, pred da dobijat konkreten oblik vo opredeleno povedenie. Ottamu, dejstvoto na site nadvore{ni pri~ini za koi zboruvame (industrijalizacijata i urbanizacijata, sistemot na kulturnite vrednosti, nevrabotenosta, i sl.) gi uslovuvaat, a potoa i zavisat od karakteristikite na li~nosta koja gi prima. Nakratko, egzogenite vlijanija im davaat forma na osobinite na li~nosta, isto kako {to sadot mu dava forma na vodata vo koj se turiva.1582 Me|utoa, i ve}e formiranata li~nost ne e bez nikakvo zna~ewe. ^ovekot posakuva ili poka`uva odbivnost kon nekoj predmet, pojava, situacija, odnos ili povedenie na drug ~ovek, zatoa {to im e naklonet (so svest i volja da ja dosegne nivnata korisnost), a taa `elba1583 ili odbivnost kaj nego, vo prv red, se javuva poradi kauzalnoto vlijanie na egzogenite, me|utoa i poradi deterministi~koto dejstvo na li~nite endogeni faktori. Ako nadvore{nite i vnatre{nite faktori kaj opredelen poedinec ne potiknale nekakvo prijatno ili neprijatno ~uvstvo, vo nego nema ni energija za deluvawe, za bilo kakvo povedenie. A eve go ona vnatre{noto od {to e opredelena taa energija. 2. Moeto osnovno tvrdewe e deka primarnite `elbi (impul1582

Vo prevrtuvaweto na ovaa vistina treba da se bara golemata zabluda na site filozofi i eti~ari koi naso~uvaa sre}ata da se bara vo sebe. Nivnata osnovna zabluda e tokmu vo nivnata osnovna vistina deka nadvore{nite zadovolstva ne postojat za nas, ako ne sme vo sostojba za niv da imame `elba: ako ne posakuva{ }e bide{ sre}en. "Edinstvena rabota, koja vredi za na{ata sre}a toa e svojstvoto, oblikot na du{ata, nadvore{niot svet e vo funkcija na toj oblik", veli Pajo. "I zatoa "vetru{kite" i zbunetite sekoga{ baraat ne{to {to go nema, baraat raj, ve~no se razo~arani, ja baraat sre}ata od nadvor, a taa e vo nas. Ona {to treba da se nadgleduva toa e du{ata. Nema vo apsolutna smisla na zborot nitu ubavo ni grdo {to treba da se saka ili mrazi. Pinder ima{e pravo koga rekol "vistinski `ivot" e po~etok na edna golema doblest." Pajo. @. op. cit. str. 193. 1583 @elbite se svesni streme`i za odnapred postaveni celi, za opredeleni objekti i sostojbi za koi veruvame deka }e ne zadovolat.

876

si)1584 proizlezeni od instinktot na samoodr`uvawe (da se bide i da se odr`uva ~ovekoviot vid) i sekundarnite `elbi proizlezeni od op{testveno izgradenata posesivnost (da se ima - hrana, pijalok, obleka, pokriv, seksualen partner itn.) gi opredeluvaat nade`ta i stravot kako osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie, so cel da se dostignat opredeleni interesi i ottamu posakuvanata sre}a (ne{to {to istovremeno e dobro, korisno, od interes, prijatno) koja, pak, se sostoi od izbegnuvawe na bolka (fizi~ka ili du{evna) i postignuvawe na zadovolstvo (subjektivno zadovoluvawe, u`ivawe vo ne{to).1585 Sre}ata treba da se posmatra kako dobro koe mo`e da ostvari nekoja subjektivna `elba. Taa vsu{nost e intrinsi~na vrednost (dobro kako cel, ona {to e dobro po sebe). Ona {to se po`eluva, {to e iskuseno i ona vo {to se u`iva e subjektivna osobina. Kvalitetot i kvantitetot na nekoj predmet, pojava, situacija, povedenie itn. imaat samo instrumentalna vrednost (dobro kako postignuvawe na nekoe drugo dobro). 1586 Nade`ta i stravot ja predizvikuvaat `elbata (impulsot ili interesot), a simpatijata (naklonetosta) e samo posrednik vo ovie odnosi koj ja opredeluva pozitivnata ili negativnata nasoka na na~inot na ostvaruvaweto na `elbata. Nade`ta i stravot neposredno se vrzani za `elbata, ili poto~no vo niv nu`no e sodr`ana `elbata koja se modelira vo zavisnost od simpatijata (naklonetosta) ili antipatijata (omrazata) {to se ~uvstvuvaat kon drugite. Nejzinata krajna cel sekoga{ e dostignuvawe na sre}ata. ^ovekot se odnesuva vo soglasnost so svoite svesni i nesvesni `elbi stremej}i se kon nivno zadovoluvawe. Ottamu, `elbata kon ne{to e samo sredstvo za da se dojde do nejzino ostvaruvawe, a zadovoluvaweto na ne~ii `elbi mo`e da se smeta za sre}a. @elbite na poedi1584

Primarnite `elbi ili impulsite se nesvesni streme`i koi nemaat odnapred opredeleni objekti. Tie mo`at da se manifestiraat na razli~ni na~ini koi odnapred ne mo`eme da gi predvidime. 1585 Na ~ovekot mu se nu`ni motivi za da deluva, a deluva dobro ili lo{o samo za da ja postigne svojata sre}a. Ona {to toj sudi deka e negova sre}a e negoviot interes. Ni{to toj ne pravi besplatno. Koga }e mu se uskrati platata za negovite korisni dela, toj e prisilen ili da postane isto tolku zol kako i drugite, ili da se naplati sam so svoite sopstveni race. Holbh, P. op. cit. str. 212. 1586 "Ne mo`e da se izbega od faktot deka sekoj ima svoj sopstven ideal za sre}ata - ili za begstvoto od nesre}ta. Lu|eto se razlikuvaat tokmu spored toa {to go smetaat deka e najva`no vo `ivotot, {to go cenat, {to go izbiraat vo situacii koga moraat da donesuvaat va`ni odluki, {to gi pravi sre}ni, t.e. {to se nivni vrednosti. Za nekoi toa se visoki moralni principi ili dalekuse`ni interesi, me|utoa za drugi toa mo`at da bidat sosema sebi~ni i momentni, dnevni zadovolstva" Petrovi}, M. Vrednosne orjentacije delinkvenata, str. 668.

877

ncite sekoga{ se subjektivni, iako ona {to se po`eluva ne mora da se odnesuva na nego samiot, za{to vo zavisnost od prisutnosta na simpatijata (naklonost) i antipatijata (omraza) mo`e da se po`eluva dobro ili lo{o na svoite bliski ili na site ostanati lu|e. Sre}ata e, vsu{nost, zadovoluvawe na `elbite. ^ovekovite `elbi vo `ivotot mo`at da se univerzaliziraat na pove}e na~ini. Najprvin mo`e da se definira interesot na poedinecot i da se tvrdi deka e moralno ispravno sekoj poedinec da se stremi kon zadovoluvawe na sopstvenite interesi. Vtoro, mo`e da se definira interesot na grupata i da se tvrdi deka e ispravno sekoj poedinec da se stremi kon ostvaruvawe na interesite na grupata na koja i pripa|a. Treto, mo`eme da definirame interesot na ~ove{tvoto i da tvrdime deka e ispravno za sekoj poedinec da se stremi kon realizacija na toj interes. Ispravnosta na prvoto stojali{te za nas ne e sporno: za poedinecot, negovata sre}a e zadovoluvawe na negovite `elbi, a ispravno sekoe povedenie koe vodi kon toa. Ottamu, na primer, onoj koj igra komar toa go pravi zatoa {to vo igrata komar go bara svojot subjektiven interes, toj za sebe misli deka postapuva dobro se dodeka komarot pridonesuva za negovata sre}a (izbegnuvawe na bolka i postignuvawe na zadovolstvo). I koga se vo pra{awe interesite na poedinecot koi se naso~eni kon svojata grupa i ~ove{tvoto, za nas ne se postavuva problemot na univerzalizacijata na utilitaristi~koto na~elo koe glasi: za ~ove{tvoto vo celost e sre}a (dobro) zadovoluvaweto na `elbite na site lu|e; maksimalno mo`en broj na `elbi, na maksimalno mo`en broj na lu|e, pod uslov ova na~elo da se nadopolni so ispravnoto tvrdewe na Rasel: "Nesomeneno deka bi trebalo da po`eluvame sre}a za onie {to gi sakame, no ne kako alternativa na na{ata sopstvena sre}a."1587 Problem e me|utoa, iznao|aweto na na~inite i sredstvata kako poedinecot da se navede da go po`eluva vakvoto sa}awe na op{toto dobro. Veruvam, deka lesno }e se slo`at mnogumina so utilitaristi~koto sfa}awe deka vo odgovorot na ova pra{awe e osnovno sozdavaweto takvo ureduvawe vo koe samite op{testveni odnosi }e go pravat korisno za samiot poedinec ona {to e korisno za celata zaednica, odnosno vo koe }e postoi harmonija na poedine~nite, grupnite i op{tite interesi, vo koi zakonite }e bidat dovolno strogi, a op{testvenata kontrola dovolno efikasna prekr{ocite protiv op{tite interesi da gi napravi za poedinecot mnogu neprivle~ni. Drugiot isto taka zna~aen uslov e prikladno vospituvawe i op{testveni standardi na odobruvawe i neodobruvawe koi }e bidat vo soglasnost so etikata ~ii vrhoven princip e deka treba da te`nee kon maksimalno mo`en broj na dobra na site lu|e. Ako se realiziraat ovie dva uslovi, poedinecot i te kako mo`e da se navede da go po`eluva op{toto dobro. Ako ova dosega 1587

Rasel, B. op. cit. str. 172.

878

ne e postignato, a ne î, nitu ima izgledi vo skore{na idnina da se postigne, toga{ za nas se postavuva narednoto va`no pra{awe: zo{to se bara od poedinecot da sledi nekoi moralni ili pravni barawa i da se prekoruva za nivnoto nepo~ituvawe ili prekr{uvawe duri i toga{ koga od negovoto povedenie (zadovoluvaweto na negovite `elbi) nikomu ne mu se pri~inuva nikakva {teta. 3. Na{eto natamo{no stojali{te, kako {to imavme prilika pove}epati da vidime, e deka sekoe ~ovekovo povedenie e determinirano od dva osnovni ~ovekovi motivi - od nade`ta i od stravot. So ogled deka nade`ta zna~i o~ekuvawe da se postigne sre}a, a stravot - o~ekuvawe da se izbegne nesre}a, tie pretstavuvaat osnovni dvi`e~ki sili na ~ovekovoto povedenie. Nakratko, ~ovekot se odnesuva (dejstvuva ili se vozdr`uva od opredeleno dejstvie - storuvawe ili propu{tawe) zatoa {to se nadeva i/ili zatoa {to se pla{i. Pritoa e karakteristi~no deka i nade`ta i stravot mo`at da vodat kon dobro ili lo{o (ispravno ili neispravno, dozvoleno ili nedozvoleno) povedenie. Koe od tie dve povedenija e imanentno na nade`ta, odnosno na stravot, prioritetno zavisi od nivnata naso~enost vo dosegnuvaweto na opredelena po`elna cel, odnosno od toa dali povedenieto e naso~eno kon sebe i kon drugite lu|e. 10 Ako podrobno go razgledame prethodnoto tvrdewe }e uvidime deka nade`ta kako motiv da se dosegne sre}a mo`e, od edna strana, da bide naso~ena kon sebe i kon onie sprema koi imame simpatii (onie koi gi sakame) i, od druga strana, kon drugite (site ostanati) lu|e. Koga e vo pra{awe nade`ta naso~ena kon sebe i onie koi gi sakame, ona {to se posakuva da se prezeme ili propu{ti da se prezeme, isklu~itelno se pravi zaradi postignuvawe na ne{to dobro, korisno (ona na {to nekoj se nadeva za sebe i za sakanite, sekoga{ mo`e da bide samo nekoe dobro, nekakva korist - sre}a, odnosno izbegnuvawe da se slu~i ne{to lo{o, zlo - nesre}a). Koga pak, se vo pra{awe drugite, mo`ni se dve novi situacii vo zavisnost od toa dali tie drugi se a) lu|e {to pomalku ili pove}e ne gi sakame (vklu~itelno i na onie {to nekoga{ sme gi sakale, no sega ve}e gi mrazime) ili, b) lu|e kon koi sme indiferentni: sprema koi ne ~uvstvuvame ni qubov ni omraza (vklu~itelno i na onie koi nekoga{ sme gi sakale, me|utoa od bilo kakvi pri~ini sprema niv sme prestanale da imame bilo kakvi simpatii). Ona {to vo odnos na prvite mo`e da se posaka da se prezeme ili propu{ti, mo`e da bide samo ne{to lo{o (zlo - nesre}a: ne mo`e da se zamisli pozitivna nade` na onoj kogo ne go sakame, osven teoretski i toa vo samo hristijanskata religija i filozofijata povrzana so nea, deka na neprijatelot treba da se mu posakuva ne{to dobro). Vo ovaa situacija osobeno e zna~ajno da se istakne ({to, patem re~eno, vo celost í odgovara na ~ovekovata pririoda) e deka nade`ta nekomu da mu se slu~i ne{to dobro ili lo{o, sekoga{ se procenuva vo odnos na sebe i na svoite bliski - deka i vo ednata i vo drugata situacija od ona {to drugiot }e go 879

dobie ili izgubi }e se izvle~e opredelena korist (pa makar toa bilo i samo duhovno zadovolstvo) za sebe ili za svoite sakani (ne velime bliski, za{to tie i te kako mo`at da bidat nesakani).1588 Vo taa smisla treba da se posmatra i motivacionata uloga na nade`ta vo odnos na onie sprema koi sme indiferentni: vtorata situacija. Treba li vpro~em, posebno da se doka`uva deka sprema onie {to ne gi sakame nitu gi mrazime nie sme indiferentni i ottamu ne im posakuvame ni dobro nitu lo{o se dodeka kon niv ne se pojavi kaj nas opredeleno ~uvstvo vodeno od nekakva nade` (a kako {to }e vidime ne{to podolu ili strav). A toa e mo`no samo toga{ koga so onie sprema koi sme ramnodu{ni ne stapime vo nekakov op{testven odnos, kontakt {to }e gi pottikne na{ite ~uvstva bilo za dobro ili za lo{o. Dotoga{ se veli: "Ba{ mi e gajle za Petko ili Trajko." 20 I za stravot ednakvo va`at navedenite pravila samo {to ovde se postaveni obratno. Taka, koga e vo pra{awe stravot naso~en kon sebe i onie koi gi sakame, ona {to se posakuva da se stori ili da se propu{ti isklu~itelno se pravi zaradi izbegnuvawe na ne{to lo{o, nekakvo zlo, izbegnuvawe na nekakva nesre}a. Koga se vo pra{awe drugite lu|e i ovde se mo`ni dve novi situacii, pak vo zavisnost dali se 1588

Za da ne ni se prefrli deka ova ne e taka i deka vo nas, a ne vo ~ovekovata priroda se krie vakov stav, ~inam dovolno }e bide ako poso~ime samo na edno od nizata razmisluvawa na nekoi od svetski poznatite filozofi - humanisti. "So godini skameneti lu|e gi dr`at najvisokite polo`bi, dr`avni i upravni. So nekoi pomali isklu~oci na onie koi ja zadr`uvaat gipkosta i du{evnata sve`ina, drugite lu|e vo peesetitte (nie bi rekle po {eesetitte, Z. S.) godini ve}e go svr{ile svoeto. I toga{ se javuva nivnata gri`a za so~uvuvawe na avtoritetot, gnevot protiv novite lu|e gi pretvora starcite vo pritaeni i opasni protivnici na napredokot. "Ni{to ne treba da se menuva ona {to nie sme go storile." Tie edinstveno ne gi gledaat o~iglednite nedostatoci i lo{ite strani na ona {to go sozdale. Samo dobrodetelta - smrta mo`e da go is~isti patot da dojdat sve`i umovi koi dotoga{ bile pritiskani od sedite glavi so skameneti mozoci. Osven toa, vo smrtta e i pobedata na pravdata. Taa lu|eto gi stava na svoeto mesto. Taa e o~igleden dokaz na vistinskata sila ~ie dejstvo se vr{i vo ti{ina. Zadovolstvo e da se misli deka razmetlivcite, deka lakta{ite, deka ministrite {teto~ini }e is~eznat vo zaborav kako kamen frlen vo ambis. Karlajl nao|a{e nekoja uteha vo toa razmetlivcite da gi soblekuva do ko`a i da im se smee na nivnata golotija. Zadovolstvoto e pocelosno ~ovek da gi zamisli zakovani vo mrtove~ki sandak i da se smee mislej}i na onie budali koi celiot `ivot go pot~inile na parite za duri pri posledniot zdiv da ja vidat svojata dlaboka glupost na poni`eniot `ivot. Uteha e koga se znae deka nikoj ne znae koi bile vladetelite vo Grcija vo vremeto na Epiktet, ili vo Francija vo vremeto koga `iveel Montew... Smrtta nikoga{ ne go uni{tuva ona {to ima vistinski vrednosti." Pajo, @. op. cit. str. 13.

880

raboti za: a) onie {to pomalku ili pove}e ne gi sakame i b) onie sprema koi sme indiferentni. Ona {to vo odnos na prvite mo`e da se posaka da se prezeme ili propu{ti, vo vrska so konkretniot strav {to se javuva kako motivaciona energija, mo`e da bide samo ne{to ~ii kraen rezultat e da ne im se slu~i ne{to dobro. I vo ovaa situacija zna~ajno e deka stravot nekomu da ne mu se slu~i ne{to dobro, sekoga{ se procenuva vo odnos na sebe i na svoite bliski - deka od ona {to na drugiot nema da mu se slu~i ili nema da izbegne da mu se slu~i (nesre}ata) }e se izvle~e opredelena korist (pa makar i ovde toa da e samo duhovno zadovolstvo - "Taka mu treba{e") za sebe ili za svoite sakani. [to se odnesuva do vtorite - onie sprema koi sme celosno indiferentni, va`i praviloto: nema strav od toa deka mo`e da im se slu~i ne{to lo{o dodeka so niv ne stapime vo nekakov odnos od koj }e proizlezat nekakvi ~uvstva na simpatija ili antipatija. 4. Za celosna razbirawe na povrzanosta na vakvoto opredeluvawe na ~ovekovoto povedenie od nade`ta i stravot bitno e da se vnese u{te eden element: rezultatot na celnoto povedenie (~inewe - propu{tawe) - {to se slu~uva koga od nekoe konkretno celno povedenie opredeleno od nade`ta ili stravot }e izostane o~ekuvaniot rezultat. Ako nade`ta na onoj so ~ie {to volevo povedenie e povrzana, vo osnova zna~i o~ekuvawe na ne{to dobro, nejzinoto neispolnuvawe (nejziniot neo~ekuvan rezultat) pretstavuva ne{to lo{o (zlo), i obratno ako stravot zna~i izbegnuvawe na ne{to lo{o, ne ispolnuvaweto na o~ekuvaniot rezultat nu`no zna~i ne{to dobro. Ovoj element e zna~aen ottamu {to lu|eto retko ili ne dovolno razmisluvaat za nego: ona {to gi vodi vo naso~uvaweto na svojata volja pottiknata od stravot ili nade`ta ne e nesakaniot, tuku posakuvaniot rezultat od nivnoto povedenie. A tokmu toa pridonesuva ~ovekot da se izmami vo svoeto povedenie i so svoeto dejstvuvawe (propu{tawe) da napravi zlo namesto dobro i obratno. Ako kon ova nu`no se dodade i pra{aweto na subjektivnata procenka od strana na onoj na kogo se odnesuva ne~ie povedenie (pra{awe dali dobroto - zloto {to mu se pravi za nego e navistina dobro - zlo), toga{ se zafateni site subjektivni elementi {to mo`at da poslu`at kako kriterium za ocenuvawe na ispravnoto i neispravnoto, odnosno dozvolenoto i nedozvolenoto, ~ija krajna cel e postignuvawe na li~nata sre}a i na onoj sprema kogo e naso~eno nekoe ~inewe ili propu{tawe. Samo vo taa celina mo`at da se izbegnat nelogi~nostite od tipot "Sakaj}i nekomu da mu napravi{ dobro, mu pravi{ zlo" i "Sekoe zlo za dobro". Op{testvenata procenka na rezultatot e sepak vrvniot kriterium za procenka na kvalitetot na opredeleno povedenie. Ottamu e i negovoto prioritetno i su{tinsko zna~ewe, no samo toga{ ako ne se izmesti od nu`nata povrzanost so prethodnite procenki. Vo sprotivno se zapa|a vo naj~estata gre{ka {to vrz ovoj plan ja pravi etikata i pravoto - lutawe vo evalucijata na moralnoto i pravi~noto vo bilo 881

koe ~ovekovo povedenie. Moj stav e deka toga{ koga se znae deka sekoe ~ovekovo volevo povedenie e motivirano od nade`ta i stravot, so cel za postignuvawe na opredelen interes (korist, sre}a), rezultatot na toa povedenie mora da se dovede vo vrska so site elemetni na negovoto vrednuvawe od aspekt na o~ekuvaniot i postignaniot interes. 5. Da rezimirame. Od aspekt na motivite su{testveno e {to misli onoj koj manifestira opredeleno povedenie (~inewe ili propu{tawe), od aspekt na rezultatot na negovoto povedenie od su{testveno zna~ewe e {to misli onoj sprema kogo bilo naso~eno povedenieto (koj ja trpi posledicata na toa ~inewe ili ne~inewe, i na krajot, od aspekt na op{testvoto su{testveno e {to misli i onoj koj deluva i onoj koj trpi, no ednakvo i objektivnata procenka na rezultatot na deluvaweto (posledicata). Razgleduvaweto pak na ovoj konglomerat na procenki od svoja strana ima neprocenlivo zna~ewe za opredeluvaweto na idnoto povedenie na poedinecot. Na ova mesto }e ja ostavime na strana analizata na prvite dva odnosi samo zatoa da go podvle~eme isklu~itelnoto zna~ewe na op{tetvenata procenka i reakcija na opredeleni povedenija za koja smetame deka dobiva relevantno mesto me|u egzogenite faktori na kriminalitetot i devijantnosta, se rabira so ogromno pri~insko dejstvo. Ovoj fakt koj vo kriminologijata na opredelen na~in go zagatnaa samo socijalnite interakcionisti, za nas dobiva posebna va`nost ottamu {to uka`uva na pogubnoto vlijanie na op{testvenata distribucija na mo}ta, toga{ koga taa mo} se nao|a vo racete na nestru~na, devijantna, zna~itelno korumpirana pa duri i kriminalna vlast. Moj stav e deka edna objektivna procenka na motivite i rezultatot na edno povedenie koe od strana na organite na op{testvenata kontrola eklatantno e proceneto kako neispravno ili nedozvoleno (protivpravno), nu`no i bez nikakvi otstapki mora da vodi kon sankcija. I obratno, sekoe ona povedenie koe so ogled na motivite i rezultatot na dejstvieto objektivno e proceneto kako dobro, mora da vodi kon nagrada. Toga{ koga toa ne e slu~aj: koga na lo{oto povedenie (lo{o) ne e nadovrzana sankcija, koga na toa povedenie op{testvoto ostanuva indiferentno, ili, {to e najlo{o, koga na takvoto povedenie sleduva nagrada, na poedinecot ne mu ostanuva ni{to drugo osven da bide i natamu lo{, a na site ostanati samo im se dava primer deka zloto sekoga{ se ispla}a, i deka treba da se prilagodat na devijantno i kriminalno odnesuvawe za{to na sekoj ~ekor dobroto se identifikuva so naivnost, a dobriot so budala.

2.6. Frustracii 1. Od dosega{nite izlagawa mo`evme da zabele`ime deka spored motivacioniot mehanizam endogenite pri~ini na kriminalnata dejnost se baraat vo motivot na storitelot: deka toj so izvr{uvaweto na nekoe krivi~no delo nastojuva da zadovoli nekoja svoja potreba koja 882

{to vo nego predizvikala nekoja ~uvstvitelna napnatost i koja e naso~ena kon nekakva cel. Dokolku me|utoa storitelot poradi nekoi neotstranlivi pre~ki ne ja postigne svojata cel, kaj nego ostanuva ~uvstvitelnata napnatost. Od ovaa napnatost proizleguva drugiot vid na povedenie koe vo psihiologijata se narekuva frustraciono povedenie. Frustracijata e zna~i sostojba na ~ovekot koj vo svoeto nastojuvawe da postigne nekoja cel do{ol pred edna ili pove}e nepremostivi pre~aki i koj na bilo koj na~in bara izlez od taa situacija, {to zna~i duri i so izvr{uvawe na krivi~no delo. Za razre{uvawe na taa pre~ka poedinecot gi mobilizira site svoi fizi~ki i psihi~ki sili. Me|utoa, poradi karakterot i intenzitetot na deluvaweto na pre~kata, situacijata ostanuva nere{liva. Poradi toa, kaj liceto se sozdavaat i razvivaat nelagodni psihi~ki do`ivuvawa (napnatost, bes, strav i sl.) koi pretsatvuvaat nepodnosliva sostojba za organizmot koj bara osloboduvawe od taa napnatost. Od tie pri~ini doa|a do do pomestuvawe i iskrivuvawe na nasokata na aktivnosta. Namesto da bide naso~ena kon ostvaruvawe na celta, taa se prenaso~uva kon otstranuvawe na napnatosta. Pritoa, eksperimentalno e utvrdeno deka ovoj oblik na izleguvawe od ~uvstvitelnata napnatost kaj poedinecot vo sli~ni situacii sekoga{ e ednakov. Od tie pri~ini celokupniot mehanizam se narekuva i frustracionen stereotip.1589 Vo sostojbata na napnatost i strav poradi popre~enata namera, poedinecot nastojuva da se oslobodi od tie neprijatni sostojbi i ~esto se odnesuva besmisleno, nekorisno, pa duri i protiv samiot sebesi. Vo takvi situacii frustriranot mnogu ~esto odbira i takvo povedenie koe zna~i vr{ewe na krivi~ni dela. Pritoa e zna~ajno neb1589

Golem broj na{i dejstvija so koi gi zadovoluvame na{ite potrebi se motivirani vo opredelena nasoka. Potrebata vo ~ovekot predizvikuva ~uvstvitelna napnatost. Koga potrebata (celta) se postigne naptnatosta is~eznuva i doa|a do ~uvstvo na ugodnost. Ovoj psiholo{ki mehanizam od potrebi i vnatre{na napnatost pa do postignuvaweto na celta i otstranuvaweto na taa napnatost, go narekuvame mehanizam na motivacija. Me|utoa, ako li~nosta ne mo`e da ja postigne sakanata cel, za{to na patot do nea se pojavile pre~ki, vnatre{nata napnatost ostanuva vo nea i taa bara nekoj na~in sa rastovari. Vo vakva situacija, zaradi otstranuvawe na pre~kite li~nosta mo`e da se re{i na agresivnost ili primena na li~na sila. Ovoj mehanizam vo psihologijata se narekuva frustracija. Ako pak vo `ivotot na nekoj ~ovek sekoga{ se pojavuvaat isti pre~ki, a li~nosta pri nivnoto otstranuvawe sekoga{ se odlu~uva za ist stereotipen na~in na reakcija, toga{ zboruvaem za frustracionen tip na li~nosta. Prvoto povedenie e adekvatno i normalno ~ove~ko povedenie, a vtoroto ~esto e neadekvatno, ponekoga{ besmisleno i mo`e da varira od celosno "normalno" pa do sosema "abnormalno" povedenie, na primer vo du{evna bolest. Cari}, A. Tretman prema multirecidivistima, Zbornik Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1963, str. 68.

883

roeno pati da se istakne deka osnovnata karakteristika na krivi~nite dela koi se rezultat na deluvaweto na motivaciskite mehanizmi e vo toa {to se naso~eni kon izvesna cel. Postignuvaweto na taa cel - na krivi~noto delo, sekoga{ se sostoi vo toa da se zadovoli nekoja ~ove~ka potreba (interes). Motivaciite kaj ovie vidovi na krivi~ni dela svojot izvor go imaat vo osnovnata napnatost me|u `elbite i stvarnosta na dadenata situacija. Kaj oddelni storiteli na motivacioni krivi~ni dela mo`e sekoga{ da se zabele`i deka okolinata ne mo`e da im izleze vo presret, odnosno da gi zadovoli nivnite `elbi. Od druga strana, krivi~nite dela koi spored svojata struktura pretstavuvaat frustrira~ki stereotip, vo najgolem broj slu~aii nemaat vistinska cel i zna~at izlez od ~uvstvitelnata napnatost ili pritisokot na okolinata. Kaj ovie dela osobeno e karakteristi~no deka spored nadvore{ata objektivna ocenka naj~esto se besmisleni. 2. Pri~nite koi doveduvaat do frustracii mo`at da bidat od prirodna, op{testvena i psiholo{ka priroda. Tie pri~ini, vsu{nost, se pre~kite koi doveduvaat do frustracijata. 10 Prirodnite pre~ki proizleguvaat od obektivnata geofizi~ka sredina1590 kako {to se elementarni nepogodi, atmosferski nepriliki, prostorna odale~enost i sl. 20 Op{testvenite pre~ki proizleguvaat od negativniot stav na potesnata i po{irokata sredina vo koi poedinecot nastojuva da gi realizira svoite `elbi. Vo toa podra~je vleguvaat site onie op{testveni normi koi vladeat vo tie sredini kako {to se javnomnenskite stavovi, obi~aite, moralot, religioznite i drugite predrasudite, tradicijata, kulturata itn. Vo ramkite na ovie pre~ki se vbrojuva i deluvaweto na poedincite koi so svojata pozicija i li~ni stavovi vo odnos na motiviranto lice so dejstvie ili propu{tawe go onevozmo`uvaat ostvaruvaweto na negovite `elbi. Vo ovaa smisla kako naj~est primer se poso~uva `elbata na nekoja devojka da sklu~i brak so lice od druga nacionalna, verska ili rasna pripadnost. Na takviot brak najprvin mo`at da mu se sprotivstavat postojite predrasudi na sredinata, me|utoa, duri i toga{ koga devojkata gi ignorira tie okolnosti, mo`e da se javi protiveweto od strana na edniot ili dvata rotieli na devojkata. Vo toj slu~aj, samo takvoto protivewe mo`e da bide pre~ka {to ja predizvikuva frustracijata. 30 Psiholo{kite pre~ki se onie pre~ki koi pomalku ili pove}e proizleguvaat od samata li~nost na motiviranoto lice, ako so 1590

Spored Pinatel, sredinata (miqeto) se sostoi od A. fizi~ka ili geografska sredina (mo`e da e zna~ajna ottamu {to ~ovekot subjektivno ja do`ivuva) i B. op{testvena sredina koja se sostoi od 1. op{ta sredina i 2. li~na sredina vo koja se pomesteni: a). najbliskata sredina (semejstvoto), b). slu~ajnata sredina (u~ili{teto, vojskata i sl.) i v) izbranata ili prifatenata sredina. Pinatel, J. op. cit. str. 36.

884

ogled na nivnata krajna op{testvena uslovenost voop{to mo`e da se ka`e toa. Sepak, kako takvi pre~ki mo`at da se javat razli~ni fizi~ki osobini koi preku psiholo{kiot mehanizam deluvaat vrz samata li~nost, kako i opredeleni nejzini intelektualni, emocionalni i drugi osobini. Me|u psiholo{kite pre~ki se pomesteni i motivacionite konflikti za koi ve}e zboruvavme. Kako mo{ne pogoden iako iskonstruiran primer {to mo`e da gi objasni site tie pre~ki vo literaturata se naveduva slednava situacija. Nekoe grdo i nisko mom~e (fizi~ka pre~ka), poradi toa ima kompleks na pomala vrednost (emocionalna pre~ka), prili~no e intelektualno ograni~eno, za{to nema soodvetno obrazovanie (intelektualna pre~ka) ima `elba da í se bendisa na opredelena devojka i da stapi so neja vo intimni odnosi, me|utoa toa ne mo`e da go postigne ottamu {to nejze ne í se dopa|a, za{to prili~no srame`livo se odnesuva i za{to taa go smeta za glup. Poradi toa, mom~eto agresivno se odnesuva i doa|a vo sudir so okolinata, posakuva da go napu{ti rabotnoto mesto i roditelskiot dom, me|utoa na toj na~in }e go izgubi dotoga{niot komformen na~in na `ivot i sekakva mo`nost da se sre}ava so devojkata koja ja saka (ednovremeno odbivawe i privlekuvawe).1591 3. Reagirawe na frustraciite. Povedenieto vo frustraciona situacija se razlikuva od povedenieto vo situacija kade {to poedinecot mo`e bez pre~ki i pote{kotii da gi zadovoli svoite motivi na deluvawe. Nakratko, ova povedenie ima karakteristi~ni obele`ja so ogled na na~inot na koj se rea|ira. Imeno, poedincite na frustracijata reagiraat vo zavisnost od izvorot na frustraciite i nivnite li~ni svojstva na nekoj od slednive na~ini: 10 Na frustaraciite predizvikani so pre~ki od prirodnata i op{testvenata okolina, poedincite rea|iraat so obidi da gi zaobikolat ili da gi otstranat pre~kite. 20 Kaj frustraciite predizvikani so individualni nedostatoci, poedincite reagiraat na dva mo`ni na~ini: so izmena na celta i so smaluvawe na nivoto na aspiraciite. 30 Reagirawata na frustracii koi se predizvikani so konflikti zavisi od vidot na konfliktot. Konfliktite na dvostrano privlekuvawe obi~no se lesni za re{avawe. Vo eden moment edna od celite izgleda poprivle~na i poedinecot se opredeluva za nea. Konfliktite koi se predizvikani so dvostrano odbivawe, obi~no se re{avaat na toj na~in {to poedinecot go prifa}a re{enieto ~ii posledici nema da dojdat vedna{ do izraz. Za situaciite predizvikani so konflikti na istovremeno privlekuvawe i odbivawe, tipi~no e menuvawe na odlukite. Poedinecot donesuva edna odluka, po izvesno vreme ja napu{ta za smetka na druga i taka prodol`uva neizmeni~no, {to doveduva do do1591

Horvati}. @. op. cit. str. 131.

885

lgovremeno ma~no menuvawe na odlukata i kolebawe. Toa se op{ti karakteristiki na rea|iraweto na frustraciite. Pogolemiot broj od niv se konstruktivni, za{to doveduvaat do re{avawe na konfliktot i osloboduvawe na poedinecot od sostojbata na frustracija. Me|utoa, koga ne postojat uslovi poedinecot da gi zaobikoli ili da ja otstrani pre~kata koja mu stoi na patot do celta toga{ sostojbata na frustracija se prodlabo~uva i ima trajno vlijanie vrz povedenieto na poedinecot. Toga{ stapuvaat na scena tn. odbrambeni mehanizmi koi pretstavuvaat so u~ewe steknati na~ini na rea|irawe na frustracioni situacii. Vakvite na~ini na rea|irawe stanuvaat avtomatski postapki, naviki, koi poedinecot gi koristi sekoga{ koga }e dojde do anksioznost i drugi negativni posledici od povrzani i povtoreni frustracii (na primer, dete koe so pa|awe i trkalawe na podot (histerija) }e uspee da dobie ne{to {to roditelite mu go branele, takvoto povedenie go koristi i podocna koga nema da uspee da ostvari nekoja cel).1592 Odbranbenite mehanizmi na frusracioni situacii vo socijalnata psihologija se delat na slednite vidovi: 10 Kompenzacija e postapka na nadomestuvawe na neuspehot na eden plan so uspesi na drug plan, kade {to poedinecot ima uslovi da da postigne uspeh. Taa se sostoi vo zamena na te{ko ostvarlivite celi so lesno ostvarlivi (na primer, fizi~ki slabo lice `elbata za istaknuvawe ja ostvaruva so intelektualna rabota). So kompenzacijata vsu{nost, se nastojuva da se deluva protiv ~uvstvoto na kompleks na pomala vrednost. Kompenzacijata naj~esto e socijalno prifatliva (slab u~enik stanuva reprezentativec vo ko{arka), me|utoa mo`e da bide i neposredna pri~ina na asocijalni, pa i na kriminalni povedenija (lo{ u~enik, namesto da stane dobar sportist, stanuva odli~en karatist koj vo huliganski ispadi go pretepuva sekogo {to }e mu se stori za pogodna `rtva, ili mom~e, neuspe{no vo normalni seksualni odnosi, stanuva "glaven" kako zavodnik, makro, sadist, pa i ubiec na lica od sprotivniot pol).1593 Kako poseben oblik na kompenzacija, Adler ja istaknuva i tn. nadkompenzacija: ostvaruvawe natprose~en uspeh tokmu vo onaa aktivnost vo koja ~ovekot bil popre~en, so vlo`uvawe na natprose~ni usilbi za da se sovlada aktuelniot nedostatok (na primer, Demosten, iako imal slab glas i dtkal, naporno ve`bal so stavawe kam~iwa pod jazikot i gi navikuval morskite dalgi za da stane poznat orator, ili pak 1592

Rot, N, op. cit. str. 132. "Potrebno e da se naglasi," veli natamu istiot avtor, "deka takvite na~ni na reagirawe koi gi narekuvame odbrambeni mehanizmi, ~ovekot ne gi koristi so svoja namera, tuku avtomatski bez da znae deka so niv se koristi kako so sredstva so koi se obiduva da se oslobodi od negativnite efekti na frustracijata". 1593 Horvati}, @. op. cit. str. 132.

886

Betoven i Smetana koi nagluvi zapo~nale da se zanimavaat so muzika, za da sosema gluvi komponirale pa duri i dirigirale so orkestar). 20 Sublimacija se sostoi vo toa {to li~nosta koja ne mo`ela da gi zadovoli celite kon koi se sremela gi zadovoluva so ostvaruvawe celi koi se op{testveno polezni. Ovoj mehanizam obi~no se sre}ava kako oblik na reagirawe na frustracija predizvikana so nemo`nosta da se zadovoli seksualniot nagon. Vo nedostig na seksualen partner, nekoja skromna devojka, mo`e da se zanimava so umetnost, literatura ili nauka. 30 Racionalizcija e odbranben mehanizam so ~ija pomo{ liceto za da go opravda svoeto povedenie, namesto vistinskite pri~ini (koi inaku op{testvoto bi gi osudilo) iznesuva inskonstruirani, la`ni pri~ini.1594 Vo literaturata se poso~uvaat dva vida na racionalizacija: "kiselo e grozjeto" ili "podobro {to taka se slu~i" (koga ne mo`e da ja dostigne celta kon koja se stremi, poedinecot go razre{uva konfliktot na toj na~in {to go smaluva zna~eweto na taa cel, uveruvajki gi sebesi i drugite deka ne se raboti za tolku vredna cel da se vlo`uva golem napor za nejzinoto postignuvawe) i "sladok e limunot" ili "toa ba{ dobro mi dojde" (poedinecot prezel ostvaruvawe na golema i va`na cel, no so ogled na postignatiot siten i bezna~aen rezultat istiot se preuveli~uva i se prika`uva kako zna~aen uspeh). Vtoriot mehanizam ~esto mo`e da se sretne kaj sportistite koi izjavuvaat: "Va`no e da se u~estvuva, a ne da se pobedi," se razbira naj~esto koga }e postignat rezultati koi se pod nivnite i o~ekuvawata na drugite. 40 Identifikacija e odbranben mehanizam so koj poedinecot bara nadomest na sopstveniot neuspeh vo uspesite na drugite: nadomestuvawe na sopstveniot neuspeh so uspesite na onie so koi poedinecot se identifikuva. Identifikacijata e mo`na ne samo so poedinec (~estopati roditelite se identifikuvaat so uspehot na svoite deca), tuku i so grupi na lu|e (so `iteli na svoeto mesto, na svojot kraj, so svojata nacija, partija i sl), kako i so institucii (so ustanovata vo koja se raboti, so klubot za koj se naviva).1595 Psiholo{kata sodr`ina na ovoj odbranben mehanizam, kako i kaj kompenzacijata, se sostoi vo otstranuvawe na neprijatnoto ~uvstvo na pomala vrednost. Identifikacijata deluva {tetno, za{to li~nosta ja ostava pasivna vo situacii koga bi trebalo so aktivnost i dopolnitelni usilbi da se izvle~e od situacijata vo koja zapadnala. Taa mo`e da bide osobeno {tetna toga{ koga poedinecot se identifikuva, na primer, so voda~i na organizirani grupi, so nositelite na korumpiranata vlast i sl. negativni primeri i ottamu se obide da gi imitira nivnoto povedenie koe se sostoi vo vr{ewe na razni kriminalni dejstvija. 50 Proekcija postoi koga nekoja `elba koja ne mo`e da se zado1594 1595

Bidi: Rot, N, op. cit. str. 135-136. Vidi: Ibid, str. 136-137.

887

voli (za{to op{testvoto go osuduva nejzinoto ostvaruvawe), ili nekoj motiv koj nitu pred drugite, ni pred sebe ne smee da se priznae, (za{to e vo sprotivnost so moralnite principi ili interiozriziranoto vospituvawe), ponekoga{ se zadovoluva na toj na~in {to na drugi im se pripi{uva postoeweto na takvi `elbi i motivi. Za proekcija stanuva zbor i toga{ koga nekoja izrazeno negativna sopstvena osobina mu se prepi{uva na drug kaj kogo takvata osobina postoi no, vo mnogu pomala mera, ili voop{to ne postoi. Kako primeri za proekcija se naveduvaat: koga nekoe pla{livo lice za site drugi lica tvrdi deka se kukavici, ili koga lice kaj koe postojat intenzivni seksualni `elbi koi od op{testveni pri~ini ne smee da gi zadovoli ~esto go ocenuva povedenieto na drugite kako nemoralno.1596 Psiholo{koto zna~ewe na proekcijata e rastovaruvawe, za{to za li~nosta e pomalku voznemiruva~ko da se otkrijat agresivni tendencii kaj nekoj drug, odo{to da se priznae deka takvi tendencii postojat vo sopstvenata li~nost. Izrazena vo pogolem stepen, proekcijata mo`e da stane opasna za na~inot na misleweto i integritetot na li~nosta, za{to spre~uva li~nosta da se sogleda onakva kakva {to e i mo`e da ja odvede vo ekstremen kriticizam, sarkazam, pesimizam, cinizam, netolerantnost i omraza. Stavot na onoj koj se proicira vo odnos na onoj na kogo se projektira, sekoga{ e agresiven i neprijatelski, predizvikuva opredelena koncentracija, i se razbira, li~nosta ja doveduva vo brojni nepriliki.1597 Ovoj mehanizam, kako {to imavme prilika da vidime, ima klu~na uloga vo teorijata na interacionizmot. 60 Fiksacija se sostoi vo uporno opstojuvawe na nekoja aktivnost za koja e o~igledno deka ne e prilagodena na situacijata i ne doveduva do celta. 70 Rezignacija e odbranben mehanizam koj se projavuva vo pasiven odnos kon okolinata. Poradi do`iveaniot neuspeh i pretstavata deka potrebite ne mo`at da se zadovolat mo`e da dojde do gubewe na samoinicijativnosta. Poedinecot ednostavno im se prepu{ta na svoite neuspesi i ne e spremen za aksija koja bi dovela do uspeh i otstranuvawe na pote{kotiite. Rezignacijata re~isi i da nema zna~ewe vo uslovuvaweto na kriminalnoto povedenie. Takvoto rea|irawe me|utoa, mo`e da dovede do sociopatolo{ki odnesuvawa kako {to se alkoholizam i zloupotreba na drogi. 80 Me~taewe (fantazija, densko sonuvawe) postoi toga{ koga poedinecot svoite motivi gi zadovoluva ne so realna aktivnost, tuku so zamisleni celi kako ostvareni. Sakanite celi ne se ostvaruvaat so napor i akcija, tuku so ednostavno zamisluvawe deka se ostvareni. Re~isi site lu|e me~taat za svojata sjajna idnina, za postignuvawe uspesi, 1596 1597

Vidi: Ibid, str. 138. Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 53.

888

podvizi, priznanija, slava. Nekoi se zamisluvaat sebesi kako heroi, nekoi kako golemi muzi~ari, a nekoi ja zamisluvaat sopstvenata smrt po koja okolinata }e vidi {to izgubila. Dosta ~esto so fantazijata se zadovoluva i agresijata: se zamisluva nesre}a koja mu se slu~uva na onie {to gi mrazime.1598 Taa obi~no doveduva do pasivnost, za{to poedinecot se zadovoluva so zamislenite uspesi. Vtorata i pote{ka negativna posledica na ovoj mehanizam e deka mo`e da dovede do gubewe na kriteriumite za realnosta. Poedinecot postepeno ja gubi kontrolata za toa {to e realno, a {to zamisleno i stanuva neaktiven i nesposoben da gi re{i svoite problemi. Vo takvi situacii doa|a do opasnost vo odnos na du{evnoto zdravje na poedinecot. 90 Regresijata se javuva pri do`ivuvawe na nekoj neuspeh koja li~nosta ne mo`e sebesi da si ja dopu{ti (primer, ne mo`ej}i da re{i nekoj problem vozrasen ~ovek pcue ili treska, a toa vo taa situacija ne mu e od korist).1599 Taa zna~i vra}awe na li~nosta na na~inite na odnesuvaweto karakteristi~i za nekoj porane{en period od `ivotot na poedinecot. Se karakterizira so impulsivni i nekontrolirani na~in na rea|irawe, neodgovoren i neobjektiven odnos sprema rabotata, so preterana ~uvstvitelnost, zaguba na samokontrola i lesna sugestibilnost. 100 Represija ili potisnuvawe postoi toga{ koga motivite {to se vo sprotivnost so socijalnite normi se potisnuvaat od svesta. Toa se pravi: 10 poradi toa {to tie motivi se vo sprotivnost so interioriziranite eti~ki principi i 20 za{to znaweto za postoeweto na takvi motivi kaj poedinecot predizvikuva voznemirenost i ~uvstvo na vina. Na potisnuvaweto mu se pripi{uva zaboravaweto na obvrskite {to na opredelen na~in se neprijatni (~esto se zboruva da se dojde na dogovoren sostanok, da se vrati pozajmena kniga i sl. na {to vistinskiot izvor e `elbata da ne se dojde na sostanokot ili da se zadr`i knigata), ili gre{kite koi se pravat vo govorot. Koga motivite {to se potisnuvaat se izrazito silni regresijata mo`e da ima silni posledici po du{evnoto zdravje: mo`at da se javat amnezii (gubewe na se}avaweto) na celi periodi od `ivotot, a poretko i podvojuvawe na li~nosta. Za podvojuvawe na li~nosta se raboti toga{ koga edno isto lice `ivee so dvostran `ivot: eden vo koj, gi zadovoluva svoite op{testveno nedopu{teni i nemoralni streme`i, i vtor vo koj se ~uvstvuva moralno i ~esno, ne znaej}i vo ednata sostojba za drugata ("dr. Xekil i mister Hajd").1600 4. Posledicite od frustracijata. Frustracijata mo`e da se odrazi na povedenieto na poedinecot na dva na~ini: pod opredeleni 1598

Vidi: Ibid, str. 138. Vidi: Ibid, str. 140. 1600 Vidi: Vidi: Ibid, str. 139. 1599

889

okolnosti deluva pozitivno, a vo drugi situacii mo`e da ima negativni posledici. 10 Pozitivnite vlijanija na frustracijata vrz poedinecot se sostojat vo toa {to pre~kite i pote{kotiite {to go spre~uvaat da gi ostvari svoite `elbi i potrebi go prisiluvaat kon vnimatelno ocenuvawe na svoite `elbi i potrebi, na situacijata vo koja se na{ol, da bara najpogodni postapki za re{avawe na problemot, da gi oceni svoite mo`nosti i da vlo`i maksumalni usilbi vo sovladuvaweto na pre~kite i pote{kotiite {to mu stojat na patot. Takvata aktivnost mu odi na raka na razvojot na sposobnostite na poedinecot koi vodat kon uspeh i prilagoduvawe vo sredinata. 20 Glavnite negativni posledici na frustracijata se anksioznosta i agresivnosta. a) Anksioznosta e sostojba na difuzen (neopredelen), neprijaten strav (vo smisla na stravuvawe), nezadovolstvo i voznemirenost deka na poedinecot }e mu se slu~i ne{to {to }e bide opasno i te{ko. Pritoa, mora da se znae deka anksioznosta i stravot ne se sinonimi. Stravot se javuva kako reakcija koja e naso~ena kon realna opasnost so koja nekoj e soo~en, dodeka anksioznosta e reakcija na prestojna nesvesna opasnost. Anksioznoto lice se ~uvstvuva zagrozeno iako ne znae {to }e go zagrozi. Taa anksioznost poradi povtoruvawe na frustracii se javuva ottamu {to povtoreniot neuspeh vo ostvaruvaweto na celta doveduva do gubewe na samopo~ituvaweto ili za{to agresivnite tendencii predizvikani so frustracijata predizvikuvaat strav od reakcija sprema tie tendencii i ~uvstvo na vina.1601 b) Agresivnosta se sostoi vo tendencija da se napadne pri~inata na frustracijata, da se izrazi nezadovolstvo i neprijatelstvo. Od druga strana agresijata se sostoi vo samiot napad (fizi~ki, verbalen ili so povedenie) vrz supstituiranata pri~ina na sopstveniot neuspeh. Taka, na primer, studentot po pa|aweto na ispitot, namesto da u~i i na toj na~in da ja napadne neposrednata pri~ina na neuspehot, toj se `ali i go napa|a (pcue i navreduva) ispituva~ot. Pritoa, za sekoja agresija e su{testven neprijatelskiot stav na poedinecot sprema objektot na napadot sekoga{ pridru`en so ~uvstvo na neprijatelstvo, lutina i omraza. 30 Vo opredeleni situacii frustraciite mo`at da ostvarat osobeno te{ki posledici vrz do`ivuvawata i povedenieto na poedinecot i da onevozmo`at kakvo i da e negovo prilagoduvawe na okolinata. Toa se situacii koga frustracite mo`at da bidat pri~ini ili samo uslovi i povodi na opredeleni psihi~ki rastrojstva. Tamu kade {to tie se javuvaat kako pri~ini na naru{uvaweto na psihata se zboruva za neurozi, a tamu kade {to pri~inite na psihi~kite naru{uvawa se patolo{ki komponenti na li~nosta koi {to frustraciite mo`at samo 1601

Vidi: Rot, N. op. cit. str. 129 i Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 49

890

da gi aktiviraat, stanuva zbor za psihozi. 5. Kaj motiviranite aktivnosti va`na uloga igra primerot koj pretstavuva negativen na~in na zadovoluvawe na potrebite. Zatoa toj negativen primer e potrebno da se izmeni i da se naso~i vo pozitiven pravec. Ottamu, pri izvr{uvaweto na kaznata, na prestapnikot treba da mu se postavuvaat pre~ki za da po~uvstvuva deka {tetata koja sebesi si ja nanel so izvr{uvaweto na krivi~noto delo e pogolema od pribavenata korist. Pokraj toa treba da mu se pomogne da gi ottkrie i maksimalno da gi iskoristi svoite pozitivni sili koi vo sekoj ~ovek se krijat vo pomala ili pogolema mera. Naprotiv, kaj frustracionite aktivnosti treba da se otstranuvaat pre~kite, za{to tie ja dovele li~nosta na patot na kriminalitetot i na idejata da gi zaobikoluva na op{testveno nedozvolen na~in.1602 Takvata li~nost treba da se naviknuva vo nasoka na nastojuvawe preku sublimacija i na drugo pole da gi sovladuva pre~kite na koi naiduva vo svojot `ivot. Sprema takviot osudenik potrebno e da se poka`e pogolemo razbirawe so individualen kontakt: da mu se pru`at razli~ni pogodnosti poradi olsnuvawe na vnatre{niot pritisok).1603

2.7. Stavovi i predrasudi 1. Stavovite pretstavuvaat sistem na relativno potrajni steknati predispozicii soznajno i emocionalno da se rea|ira sprema objektivnata stvarnost1604 na konzistenten i predvidliv na~in, ili poprecizno, nastojuvawe da se istrajuva sprema ona {to za nekogo pretstavuva izvesena potreba ili interes. Pokraj toa, obi~no se smeta deka stavot kako potrajna dispozicija pokraj soznajnite i perceptivnite elementi vo sebe vklu~uva i posebni emocionalni elementi i motivacioni faktori.1605 Stavot e emocionalno do`ivuvawe koe se ~uvstvuva i pojavuva kaj poedinecot, a toj voop{to da ne e svesen za negovoto nastanuvawe i deluvawe. Od stavot treba da se razlikuva sfa}aweto koe pretstavuva prifa}awe ili otfrlawe na nekoja pretpostavka ili tvrdewe. Toa e intelektualno do`ivuvawe koe mora da se sfati vo oblik 1602

Cari}, A. op. cit. str. 72-73. Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, str. 578. 1604 Pod objektivna stvarnost podrazbirame kakvi i da se objekti, lica, `elbi, povedenie, idei, pojavi i situacii. 1605 Vo taa smisla spored Kre~ i Kre~fild, stavot e trajna organizacija na motivacionite, perceptivnite i spoznajnite procesi so ogled na opredeleni vidovi na individualna svest. Spored Olport, stavot e opredelena mentalna ili nervna sostojba na gotovnost formirana vrz osnova na iskustvoto koja vr{i neposredno ili dinami~no vlijanie na rea|ireaweto na poedinecot na objekti i situacii so koi doa|a vo dopir. 1603

891

{to liceto mora prethodno da go formulira.1606 2. Stavovite obi~no se delat na li~ni i socijalni. Li~nite stavovi se onie koi se karakteristi~ni za poedinecot (stav sprema roditelite, sprema brakot i semejstvoto, sprema prijatelite, sprema predmetot {to se poseduva, sprema ustanovata vo koja se raboti, sprema op{tesveniot sistem, sprema opredelena nacija, religija i rasa, sprema sitemot na vospituvawe, sprema razni institucii i pojavi kako {to se vojnata itn).1607 Socijalni se istite tie stavovi koga se karakteristi~ni na pogolema grupa na lica. Socijalnite stavovi se projavuvaat vo dva najzna~ajni oblici, kako socijalni vrednosti, na koi pove}e }e se zadr`ime podolu, i socijalni normi. Stavovite mo`at da bidat pozitivni i negativni, t.e. da pretstavuvaat prifa}awe ili odbivawe na opredeleni sodr`ini. Toa zna~i deka stavovite ne pottiknuvaat samo na aktivnost, tuku i na neaktivnost (ne~inewe, propi{tawe). Vo zavisnost od nivnata stabilnost kaj poedinecot {to gi usvoil, tie natamu mo`at da se cvrsti ili koleblivi. Va`na karakteristika na stavovite e toa dali se radikalni (naso~eni kon menuvawe na postojnite sostojbi) ili konzervativni (odr`uvawe na satus quo sostojba). Vo politikata se sre}ava i nivnoto razlikata na progresivni i reakcionerni stavovi. 3. Stavovite kaj ~ovekot se formiraat vo procesot na negovata socijalizacija i se povrzani so slednite elementi: 10 zna~eweto na socijalnite normi, 20 zana~ewe na liceto, objektot, pojavata ili situacijata za koj poedinecot zazema stav, 30 prethodnoto iskustvo (podgotvenost na opredelen na~in da se rea|ira vo pozitivna ili negativna nasoka) i, 40 ~uvstva so koi e povrzan so nekoe lice, objekt, pojava ili situacija. Samoto formirawe na stavovite glavno zavisi od ~etiri faktori: 10 od potrebite na poedinecot, 20 od podatocite so koi raspolaga, 30 od negovaat grupna pripadnost i, 40 od kvalitetot na obele`jata na negovata li~nost. 4. Stavovite ostvaruvaat golemo vlijanie vrz povedenieto na poedinecot, za{to stanuvaat del od negovata li~nost. Edna{ usvoenite stavovi projavuvaat tendencija na otpor kon bilo kakvi promeni, ili poinaku, tie ne se menuvaat nitu lesno ni brzo. Pri~inite za toa se nao|aat vo: 10 selektivniot karakter na percepiraweto i se}avaweto (imajki opredelen stav, me|u mo`nite percepcii poedinecot gi bira onie koi se vo soglasnost so toj stav), 20 vo odbegnuvaweto na situacii {to mo`at da vlijaat vrz 1606

Horvati~, @. op. cit. str. 140. "Za stavovi mo`at da se smetaat i tn. slo`eni ~uvstva ili sentimenti (patriotizam, ~uvstvo na ~est, ~uvstvo na lojalnost, prijatelstvo, qubov, omraza i sl." Rot, N. op. cit. str. 109. 1607

892

nivnoto menuvawe (taka, na primer, pripadnicite na edna politi~ka partija go ~itaat samo nivniot pe~at i ja sledat nivnata televizija, ili pak poedinecot gi odbegnuva kontaktite so lu|eto ~ii stavovi se poinakvi od negovite, soglasno principot "simileis simile gaudent"), a ~esto i 3. poradi izrazeniot socijalen pritisok usvoenite stavovi da se zadr`at nepromeneti. Menuvaweto na ve}e formiranite stavovi sepak e mo`no i ostvarlivo dokolku nastanat promeni vo faktorite {to gi determinirale. Faktot {to vrz takvoto menuvawe osobeno vlijanie imaaat obemot i kvalitetot na informaciite ~esto se koristi vo tn. propaganda koja {to pretstavuva op{testvenata dejnost ~ija {to cel pretstavuva tokmu menuvaweto na grupnite stavovi na lu|eto. Za nejzinata mo}, osobeno vo voeni i drugi uslovi koi se karakreriziraat so smalena dostapnost na razli~ni informacii preku sredstvata za masovna komunikacija, postojat brojni pozitivni no, i negativni primeri. 5. Predrasudi se narekuvaat iskrivenite, neosnovani stavovi na li~nosta. Tokmu za niv e karakteristi~na posebnata otpornost na menuvawe. I predrasudite se steknuvaat vo tekot na socijalnoto `iveewe, no za razlika od stavovite naj~esto imaat negativen karakter, za{to obi~no izrazuvaat opredelen negativisti~ki, neprijatelski odnos sprema li~nostite, objektite, situaciite i pojavite kon koi se naso~eni. Takviot odnos obi~no se izrazuva vo negirawe, neporiznavawe, potcenuvawe, pa duri i osuda na vrednostite na opredelena nacija, rasa, religija, na nivnite pripadnici ili na pripadnici na nekoja druga poinakva od sopstvenata grupa. Predrasudite sekoga{ se neobjektivni, za{to nikogaa{ ne se zanovani na fakti. 6. Stavovite i predrasudite vo golema mera go opredeluvaat povedenieto na poedinecot pa ottamu i negovoto kriminalno povedenie. Od niv zavisi kako }e se oceni nekoja pojava ~estopati duri i nezavisno od nejzinata objektivna vrednost. Takvata subjektivna procenka na opredeleni vrednosti me|utoa, vo korelacija so ostanatite okolnosti i uslovite na `ivotot mo`at da ostvarat izvesno motivacino vlijanie vrz kriminalnata aktivnost. Ottamu, proizleguva i nivnoto zna~ewe vo kriminolo{kite istra`uvawa. Me|utoa, so ogled deka nivnoto ispituvawe sleduva po izvr{enoto krivi~no delo, nivnata objektivna procenka ~estopati e posredna i nesoodvetna, ne samo zatoa {to kriminologot e zainteresiran za nivnoto zna~ewe pred izvr{uvawe na deloto, a istite treba da se ispituvaat podocna, tuku i ottamu {to vo me|uvreme mo`e da nastene nivna promena. Poznato e deka brojni izvr{iteli imale ednen stav za svoeto delo pred, a sosema poinakov po negovoto izvr{uvawe. Me|utoa, bez ogled na tie te{kotii kriminologot sekoga{ mora da go ima vo vid nivnoto zna~ewe kako va`ni dvi`e~ki sili na aktivnosta vo opredeluvawe na kvalitetot na li~nosta na pre-

893

stapnikot.1608 Taka na primer, so pravo se tvrdi deka vo osnovata na sekoja odmazda le`i stavot na primitivnite lu|e deka se dol`ni da se odmazdat za storenata nepravda, {to osobeno e izrazeno kaj krvnata odmazda.

2.8. Sklonosti i naviki 1. Sklonostite se posebni psiholo{ki osobini koi se sozdavaat, razvivaat i menuvaat pod vlijanie na op{testvenata sredina: nemaat biolo{ko i nasledno poteklo, tuku se nau~eno povedenie. Tie pretstavuvaat pove}e ili pomalku postojan na~in na zadovoluvawe na opredeleni potrebi (interesi). Sklonostite, za koi so sinonimno zna~ewe se upotrebuvaat i terminite nastroenost, streme` i tendencija, ~esto se korisat za objasnuvawe na recidivizmot za koj pove}e }e zboruvame ne{to podocna. Me|utoa, ovde e zna~ajno vedna{ da se istakne vistinata deka ako pove}epati se povtoruva vr{eweto na edno antiop{testveno povedenie, se sozdava sklonost za negovoto vr{ewe, koja se projavuva vo pomneweto i koja e sledena so razni sekundarni reakcii. Na toj na~in se sozdava poseben tip na prestapnici spored sklonosta, koi po pravilo se stremat kon vr{ewe na isti dela i koi po pravilo ne se kajat za storenoto. Pritoa, kako {to pravilno istaknuva eden avtor, dosta e ra{ireno sfa}aweto spored koe se smeta: deka kolku {to e pobliska vrskata me|u strukturata na prestapnikot i negovoto delo, dotolku e pogolema op{testvenata opasnost, koja ima ne samo objektivna, tuku vo prv red i svoja subjektivna strana. Stanuva zbor za postoewe na tesna vrska me|u inkriminiranoto dejstvie i psihologijata na takvite prestapnici. Kaj takvite lica vo pogolema mera e izrazena sklonosta za vr{ewe na krivi~ni dela, pa ottamu nadvore{nite vlijanija od pomal intenzitet kaj niv mo`at da predizvikaat inkriminirani postapki. So drugi zboro1608

Vo kriminolo{kite istra`uvawa od posebno zna~ewe e da se dojde do validni soznanija slednite dimenzii na stavot: nasokata, stepenot, intenzitetot i istaknatosta na stavot. "Dimenzijata na nasokata ozna~uva "pro" i "contra"(dali poedinecot e za ili protiv nekoe lice, grupa, zakon, ideja i sl.), dimenzijata na stepenot go ozna~uva opsegot na korelacija na stavot (dve lica mo`at da imaat pozitiven stav sprema ne{to, no nivnoto pozitivno opredeluvawe mo`e da se zasnova vrz razli~ni stepeni na uveruvawe: ednoto celosno se re{ilo za ne{to, a drugoto samo koleblivo), dimenzijata na intenzitetot ja ozna~uva ja~inata na ~uvstvata so koi poedinecot se pridr`uva na nekoj stav (dve lica mo`at da imaat ednakov stav za ne{to no, mo`at da go poddr`uvaat so razli~en intenzitet), a dimenzijata na istaknatosta go odrazuva zna~eweto koe nekoj stav go ima vo ramkite na misleweto na poedinecot (dali nekoj stav relativno e vo sredi{teto na misleweto na poedinecot ili na negovaat periferija). Za toa podrobno, Supek, R. op. cit. str. 184-188.

894

vi, kolku tie sklonosti podlaboko se vsadeni vo ~ovekot, dotolku nezna~itelni egzogeni agensi mo`at da gi razdvi`at kon kriminalno odnesuvawe. Vo takvite slu~ai se vo pra{awe "prestapnici spored sklonosta," kaj koi so ogled na nivnata psihologija, se izrazeni sklonosti za kriminalno odnesuvawe, pa kaj niv i mo`nostite za povtorni{tvo se poizrazeni.1609 2. Navikite pretstavuvaat avtomatizirani postapki na svesnata ~ovekova dejnost. Tie se formiraat preku povtoruvawe na tie dejnosti. Nivnata osnovna funkcija e pomalo anga`irawe na vnimanieto pri izvr{uvaweto na tie operacii {to pretstavuva izvesna ekonomi~nost. Pritoa, kako {to istaknuva Pe{i}, treba da se naglasi deka so steknuvaweto na navikite ne se avtomatizira celokupnata dejnost, tuku samo opredeleni nejzini operacii. Spored toa, navikite ne se dvi`e~ki sili na ~ovekovata dejnost iako mo`at da go pouspe{at nejzinoto izvr{uvawe, tuku vo psiiholo{ka smisla pretstavuvaat izvesni tehniki. Ottamu, konstatira istiot avtor, povratnicite vr{at istovidni krivi~ni dela ne zatoa {to kaj niv se formirala navika, tuku pod vlijanie na opredeleni situacii koi im ovozmo`ile da gi vr{at. Spored toa pri zemaweto na navikite kako faktori na povratot se previduvaat negovite vistinski pokrenuva~i, iako, izve`buvaweto na izvr{uvaweto na opredeleni vidovi na kriminalitetot go pottiknuva prestapnikot kon povtorno izvr{uvawe na istite dela na opredelen na~in.1610 I navikite se steknuvaat vo procesot na op{testveniot `ivot vo zavisnost od opredeleni potrebi, interesi i stavovi. Ottamu, razlikata me|u niv i sklonostite treba da se bara vo stepenot na izrazenosta na spremnosta vo uslovi na isti ili sli~ni situacii da se povtoruva opredeleno povedenie.

2.9. Vrednosti 1. Za potrebite na kriminologijata smetame deka najblisku do vistinata se onie definiciii koi vrednostite gi opredeluvaat so stepenot na intenzitetot na va`nosta na nekoj objekt pod koj se podveduva {to i da î, za subjektot (poedinecot). Ottamu, proizleguva deka koe bilo lice, predmet, situacija, ideja ili pojava mo`e da pretstavuva vrednost. Pritoa, su{testveno e deka vrednostite vodat kon izbor {to e toa {to poedinecot nad sî go posakuva, za {to smeta deka e dobro, vredno, va`no ili najva`no. Tie pretstavuvaat streme` da se aktuelizira sopstvenata vnatre{na priroda, da se napravi `ivotot vreden za

1609 1610

Milutinovi}, M. op. cit. str. 405. Pe{i}, V. op. cit. str. 251 i 257.

895

natamo{na egzistencija.1611 2. Vrednostite se izvonredno zna~ajna kategorija za ~ovekoviot `ivot i negovoto povedenie. Ottamu proizleguva i golemiot interes {to za niv, iako so razli~en intenzitet, go projavuvaat filozofijata (i vo nejzini ramki aksiologijata) i re~isi site humanitarni nauki, od anrtopologijata, etikata, estetikata, sociologijata, psihologijata, socijalnata psihologijata do pedagogijata. Vo literaturata se istaknuva deka vo po~etokot psihologijata ne mu posvetila dovolno vnimanie na ova pra{awe, so ogled na stavot deka taa vo prv red treba da se zanimava so ona {to e (sein), a ne i so ona {to bi trebalo da bide (solen) - kade {to spored prirodata na ne{tata pripa|aat vrednostite. Takviot stav me|utoa, be{e brzo nadminat, taka {to denes golem broj psiholozi na vrednostite im pridavaat isklu~itelno va`na uloga vo integracijata na li~nosta (eden od dokazite za nedostig na integracijata e nedostigot na ego - ideali), vo postignuvaweto na nejzinata zrelost i vo formiraweto na "obedinuva~ka filozofija na `ivotot."1612 Vrednostite se klu~en poim i vo sociologijata kade {to so nivna pomo{ se objasnuvaat op{testvenite sistemi, op{testvenata organizacija, op{testvenite grupi i nivnata kohezija site ideolo{koreligiozni sistemi i brojni drugi op{testveni pojavi, procesi i odnosi. 3. Za istaknuvaweto na zna~eweto na vrednostite vo kriminologijata }e bide dovolno ako potsetime deka tie se vgradeni vo brojnite teorii koi vo osnova go objasnuvaat kriminalnoto povedenie preku uka`uvaweto na opredeleni izvori na konflikti na vrednosti. Toa e slu~aj so teorijata na kulturniot konflikt spored koja razli~nite op{testveni grupi imaat sopstveni vrednosti i normi na povedenie. Konfliktite vo prv red nastanuvaat ottamu {to za da gi za{titat svo1611

Spored Pavi}evi}, "Vrednostite se sistem na ~uvstvitelni reakcii kako i oceni, sudovi preku koi ~ovekot iska`uva dali predmetite za nego se korisni ili {tetni, prijatni ili neprijatni, dali mu pomagaat na negoviot op{t razvoj ili go ko~at a ne samo dali momentno mu se pogodni ili ne. Nakratko, ovie reakcii ili sudovi iska`uvaat {to zna~at i kolku se za nas vredni predmetite." Pavi}evi}, V. Osnovi eti}e, Kultura, Beograd, 1967. str. 7. Spored Klakon, "Vrednosta e eksplicitno ili implicitno sfa}awe, karakteristi~nio za poedinec ili grupa, za po`elnoto, koe vlijae na izborot me|u pristapnite na~ini, sredstva i celi na aktivnostite. Kluckhohn, C. Values and Value Orientations in the Theory of Action. An Exploration in Definition and Classification in: Parsons and Shills, Toward a General Theory of Action, Harvard, 1963, str. 395. Spored Rot, "Vrednostite ozna~uvaat idei ili situacii za koi postoi uveruvawe deka pretstavuvaat ne{to dobro, ne{to po`elno, ne{to kon ~ie ostvaruvawe treba da se te`nee." Rot, N. op. cit. str. 12. 1612 Vidi: Petrovi} M. Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973, str. 8-13.

896

ite interesi, dominantnite grupi nosat normi {to ne im odgovaraat na brojni nepriviligirani grupi koi se nao|aat vo poinakvi uslovi na `ivot od onie koi gi donesuvaat normite. Ovie nepriviligirani op{testveni grupi imaat svoi vrednosti i normi na povedenie koi se obiduvaat da gi za{titata me|u drugoto i so kriminalno povedenie. Spored teorijata na podkultura i kontrakultura vo konflikt stapuvaat sistemite na op{testveni, eti~ki, religiozni i drugi vrednosti na posebnite op{testveni grupi koi se javuvaat vo ramkite na op{tata kultura na po{irokata zaednica. Za niv e su{testveno deka aktivnostite na devijantnite, kako i na nedevijantnite li~nosti ne se ostvaruvaat vo poedinecot tuku se del na kolaborativnata op{testvena aktivnost vo koja rabotite za koi drugite zboruvaat, davaat smisla, vrednost i deluvaat vrz povedenieto na lu|eto.1613 Spored teorijata na anomija na Merton, va`en e konfliktot me|u o~ekuvawata i mo`nostite: ras~ekorot me|u vrednostite koi gi nalo`uva op{testvoto i realnite mo`nosti koi poedinecot gi imaat da gi ostvari tie vrednosti. I za teorijata na diferencijalnata asocijacija na Saterlend, su{testveni se vrednostite koi se steknuvaat vo procesot na u~ewe koe se ostvaruva vo interakcijata so drugite. Konceptot na vrednostite e prisuten i vo teorijata na op{testvenata dezorganizacija. Spored nea bez ogled na toa {to stoi vo osnovata na dezorganizacijata, posledicata na takvata sostojba sekoga{ e menuvaweto ili is~eznuvaweto na opredeleni vrednosti. Vo takvi uslovi streme`ot za lesno doa|awe do pari stanuva vode~ka misla na site sloevi na op{testvoto, siroma{tvoto se smeta za sram, a bogatstvoto stanuva vrednost koja se stava nad site drugi vrednosti. Ottamu, nastanuva trkata za bogatstvo so razni sredstva i manipulacii i, se razbira, so kriminalni dejstvija. 4. Vo odnos na potekloto na vrednostite na{iot stav e poznat so ogled deka ve}e go izlo`ivme vo na{iot pojdoven ili osnoven teoretski pristap. Toj stav e deka nivniot izvor pretstavuva samiot ~ovek i negovata ~ove~ka priroda, odnosno deka vrednostite se vkoreneti vo samata ~ove~ka egzistencija.1614 Toa zna~i deka vo odgovorot na pra{aweto {to e toa dobro, vredno za {to ~ovekot `ivee i vredi da se 1613

Vidi: Ibid, str. 15. Vrednostite se opredeleni od potrebite, `elbite i interesite, odnosno biten uslov tie da stanat vrednosti e nivniot izbor me|u opredlen broj konkretni potrebi, `elbi i interesi {to zna~i subjektivno da mu se pridade golema va`nost na nekoj objekt. "Spored Franc Adler vrednostite se vo ~ovekot, nastanuvaat od negovite biolo{ki potrebi ili od negoviot razum. ^ovekot sam ili ~ovekot vo zaednica, grupa, op{testvo, kultura, dr`ava, klasa e nositel na vrednostite." Vidi: Ibid, str. 26 Ili, nakratko, potekloto na vrdnostite e vo ~ovekot, vo negoviot op{testven `ivot. 1614

897

`ivee, nie se opredelivme deka toa e zadovolstvoto, odnosno izbegnuvaweto na bolkata: postignuvawe na sre}en `ivot (hedonisti~ki pristap) koj vo osnova nedelivo go posmatrame zaedno so stavot deka osnovniot princip na vrednostite e korista koja ~ovekot ja postignuva bilo li~no za sebe, za drug ili za celokupnoto ~ove{tvo (utilitaristi~ki pristap). Pritoa, koga govorime deka navedenite elementi ja so~inuvaat osnovata za javuvaweto na vrednostite, osobeno e zna~ajno da se podvle~e deka nie ni najmalku ne sakame da navleguvame vo eti~kite procenki na kvalitetot na vrednostite: za toa koi se vistinskite vrednosti, nitu za toa {to se poniski (ni`i), povisoki (vi{i) ili najvisoki (ideli) vrednosti - toa se pra{awa so koi vpro~em, se zanimava i natamu treba da se zanimavaat akseologijata i etikata. Za kriminologot e zna~aen poinakov pristap - {to e toa {to za poedinecot ili grupa na lu|e, vo opredeleni okolnosti pretstavuva vrednost. Za poedinecot koj svojata kriminalna aktivnost ja zasnova vrz toa {to samiot (vo opredeleni okolnosti, mesto i vreme) smetal deka za nego pretstavuva vrednost, a ottamu, i za kriminologot koj nastojuva da ja utvrdi etiologijata na kriminalitetot, re~isi voop{to ne e bitno {to misli za taa vrednost eti~arot, popot, nitu pak, sudijata. Od aspekt na krimionologijata, vo prv red e zna~ajno deka kriminalnoto povredenie bilo opredeleno od nekakva subjektivno sfatena vrednost (koja vo eti~ka smisla ne mora da bide ne{to dobro, vredno, va`no, vistinito, moralno itn.),1615 i deka tokmu vo soglasnost so tavoto poimawe na vrednosta poedinecot go izvr{il krivi~noto delo. Za{to, ako za nekogo e najva`no vo `ivotot "dobro i lesno da pro`ivee," toa za nego pretstavuva vrednost i silen motiv na povedenie. Bez ogled kako go procenuvame negovoto sfa}awe, te{ko mo`e da se tvrdi deka takvoto lice "nema vrednosti" ili vrednosni orientacii.1616 Ne mo`eme da go ka`eme duri ni toa deka toa ne e opredelena `ivotna filozofija. Vo prilog na toa zboruvaat i nekoi istra`uvawa, spored koi, duri i ona {to treba da se odbegnuva - negativnite vrednosti (disvalues) za nekoi lu|e pretstavuvaat vrednost. Ottamu, me|u niv mo`at da se pomestat i devijantnite i kriminalnite povedenija. Vpro~em teorijata na potkulturata tokmu i se zasnova vrz takvi negativni pojavi, 1615

"Istra`uvaweto na vrednostite sekako bara poimot da se pro{iri i na nivniot negativen pol, za{to edinstveno na toj na~in e mo`na vistinska definicija na li~nosta spored ona {to za nea e od `ivotna va`nost, t.e {to za nea pretstavuva vrednost." Petrovi} M. Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973, str. 300. 1616 Pod vrednosni orientacii se podrazbiraat niza na izbori i preferenci so relativno homo|ena sodr`ina, taka {to pretstavuvaat posebna celina i ja opredeluvaat strukturata na vrednostite na poedinecot ili na grupata." Petrovi}, M. op. cit. str. 669.

898

kade {to devijantnite povedenija stanuvaat vrednost, t.e. po`elni povedenija od stojali{te na opredeleni potesni op{testveni grupi .1617 Kriminologot ne treba da odgovori koi se dobri ili lo{i vrednosti, iako za niv nesomneno treba da se interesira, tuku pred sî zo{to opredeleni vrednosti (bez ogled dali se dobri ili lo{i) vo opredeleni okolnosti se javile kako determinanti na kriminalniot akt. Vo ova smisla sosema ednakov e slu~ajot so utilitarizmot. Ottamu, nema nikakva potreba da polemizirame so eti~kite prigovori {to voobi~aeno im se upatuvaat na hedonizmot1618 ili utilitarizmot.1619 Za{to, bez ogled na stepenot na nivnata izdr`anost, takavite prigovori voop{to ne zasegaat vo ispravnosta na na{eto osnovno poa|ali{te pri formuliraweto na teorijata na smislata na `ivotot. 5. Od dosega{nite izlagawa proizleguva deka za da se sfatat vrednostite, treba da se postavi pra{aweto: {to e toa {to e dobro, vredno za {to ~ovekot `ivee i vredi posebno da se `ivee i {to ja so~inuva osnovata na celokupniot op{testven i li~en moral. [to se odnesuva pak do osnovnite osobini na vrednostite, od brojnite definicii na vrednostite se izdvojuvaat nivnaat orientacija (naso~enost) deka vo niv se pomestuva seto ona {to nekoj saka da go izbere, deka kaj niv sekoga{ se raboti za dominanten (preferencijalen) interes, deka vo niv se krie tendencija na ~ovekot pove}e da saka ili da po`eluva eden vid objekti od drugi i deka tie se promenliva kategorija kako niz istorijata, taka i od edna do druga kultura i od edna do druga op{testvena grupa. Ovie osobini na vrednostite sekako treba da se dopolnat i so onie {to posebno gi istaknuva Petrovi}:1620 nivnata po`elnost (~uvstvo na opravdanost), nivniot svesen karakter i, se rabira, ona {to za predmetot na ovaa razgleduvawe e od osobeno zna~ewe - nivnata visoka motivaciona sila. 6. Sledovatelno na prethodnoto zna~ajno mesto im se otstapuva i na razgleduvaweto na funkciite na vrednostite. Spored Petrovi}, tie mo`at da se rezimiraat na nekolku najva`ni: 10 Donesuvawe na odluka. So procenka na dobrite i lo{i ishodi na ona {to saka da se postigne, odnosno odbegne, t.e. na ona {to e vredno i bezvredno, se donesuvaat odluki. Su{testven problem na vrednostite e kako da se donesat va`ni odluki. 1617

Vidi: Ibid, 31-32. Na primer: dali opredeleni momentni zadovolstva (odmazda, pijanstvo, komar, seksualni perverzii i sl.) mo`at da bidat vrednosti ottamu {to samiot poedinec koj gi do`iveal tie zadovolstva mo`e da ~uvstvuva prezir sprema sebesi. Vidi: Petrovi} M. op. cit. str. 21 1619 Na primer: natrupuvaweto na bogatstvoto ne go pravi poedinecot pobogat, za{to ~esto duhovno go osiroma{uva. Vidi: Ibid, str. 21. 1620 Vidi: Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 301. 1618

899

20 Vrednostite se regulatori na konfliktite. Vo borbata na motivite vrednostite zazemaat re{ava~ka polo`ba, polo`ba na arbiter. 30 Opredeluvawe na celite i sredstvata kako i integrativnata funkcija na vrednostite. Vrednostite imaat va`na uloga vo integracijata na li~nosta, vo postignuvaweto na nejzinata zrelost, vo formiraweto na obedinuva~ka filozofija na `ivotot. Ottamu, dobro integrirani vrednosti go olesnuvaat i zabrzuvaat re{avaweto na konfliktite na op{testveneo prifatliv na~in i vo op{testveno prifatlivo mesto i vreme. 40 Vrednostite vnesuvaat element na predvidlivost vo op{testveniot `ivot. Ova prioritetno proizleguva od predvidlivosta na povedenieto na poedincite, odnosno od doslednosta i postojanosta na nivnite vrednosti. 50 Vrednostite se izvor na moralnite normi, i 60 Nekoi vrednosti imaat isklu~itelnio zna~ewe za ~uvstvoto na identitetot i kako {to se karakteristi~ni za poedinecot tie mo`at da bidat su{testven uslov za prifa}awe na site ostanati vrednosti, pa duri i na `ivotot.1621 7. Vo teorijata postojat brojni podelbi na vrednostite. Pritoa naj~esta e podelbata na li~ni i socijalni koja poa|a od kriteriumot na nositelot na vrednosta vo konkretnata situacija. Li~ni vrednosti se onie vrednosti koi se vrzuvaat za poedinecot, a za socijalnite vrednosti se onie stavovi1622 so koi edno op{testvo utvrduva {to e dobro i lo{o, {to e vredno i nevredno odnosno {to treba da se ceni ili ne vo edno op{testvo. Tie ostvaruvaat vlijanie vrz izborot na celite i samata aktivnost na poedinecot. Takvi op{testveni vrednosti mo`at da bidat na primer: nezavisnosta i li~nata sloboda, znaeweto, altruizmot, ednakvosta, ~esnosta, bogatstvoto, hrabrosta, snaodlivosta i sl. Nakratko, op{testvenite vrednosti im uka`uvaat na lu|eto kon {to 1621

Ibid, str. 301-302. Upotrebeniov termin obvrzuva da se poso~i na razlikata me|u stavovite i vrednostite, od edna i interesite i vrednostite, od druga strana. Spored Petrovi}, "Stavot sekoga{ e odnos sprema nekogo ili ne{to, dodeka vrednostite ne mora voop{to da imaat odnapred nekoj specificiran objekt: na primer koga }e se ka`e vistinoqubivost, pravednost, qubov, pouzdanost, objektot ostanuva neopredelen. Stavovite navistina sekoga{ uka`uvaat ili mo`at da uka`at na vrednostite na nekoj objekt, lice ili grupa me|utoa, ako ne se trajni, dosledni, ne izrazuvaat nikakva vrednost". I natamu, "Interesite se objektivizirani potrebi, motivi koi se kristalizirale okolu nekoj predmet. Razlikata me|u interesite i vrednostite glavno e vo stepenot na zna~eweto i op{tosta, i vo toa deka (kako i stavovite i potrebite), i interesite mo`at da bidat pojavni oblici na vrednostite." Petrovi} M. Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973, str. 39 i 40. 1622

900

treba da se stremat, a op{testvenite normi1623 kako mo`at toa da go ostvarat. Pritoa, jasno e deka nitu teoretski ne mo`e da se zamisli takvo op{testvo vo koe li~nite i op{testvenite vrednosti vo celost bi se poklopuvale, t.e. idealot na op{testvoto da bide ostvaruvaweto na vrednostite na sekoj poedinec. Od ostanatite klasifikacvii na vrednostite na ova mesto ja istaknuvame u{te i nivnata podelba spored stepenot na usvoenosta od Dembo (T. Dembo) na: 10 priznaeni vednosti (onie za koi se smeta deka i drugi bi mo`ele da gi po`elat, no li~no ne se po`eluvaat), 20 prifateni vrednosti (onie koi se po`eluvaat) i 3. poseduvani vrednosti (onie koi ja karakteriziraat li~nosta, odnosno nejzinata situacija).1624 Za navedenite podelbi mo`e slobodno da se ka`e deka pretstavuvaat pojdovna osnova vo kriminolo{kite istra`uvawa na razlikite me|u kriminalcite i op{testvoto vo objasnuvaweto na endogenite etiolo{ki faktori. 8. Osnovniot zaklu~ok od ovie razgleduvawa e deka ~ovekot obi~no se odnesuva so ogled na toa kakvo zna~ewe za nego ima opredelena vrednost. Toj moment doa|a do izraz i vo negovoto kriminalno povedenie.1625 Ottamu, utvrduvaweto na vrednostite e od osobeno zna~ewe 1623

Socijalnite normi se pravila (naviki, obi~ai, moralni principi, veruvawa) na odnesuvawe me|u lu|eto, standardi so koi se obezbeduva interakcijata me|u poedincite vo edno edno op{testvo. 1624 Vidi: Ibid, str. 43. 1625 "Poznato e deka li~nosta se ~uvstvuva sigurna, vo sekoj pogled, vo stabilno i organizirano op{testvo. Taa e sigurna deka nejzinata polo`ba e izvesna i postojana, deka nepre~eno mo`e da ja vr{i svojata uloga i da u~estvuva vo op{testvenite procesi koi vodat kon postabilni `ivotni organizacii. Naprotiv, vo op{testvo koe go naru{uvaat razni sprotivnosti, koe go zafatile razni procesi na dezorganizacija, vladee celosna nesigurnost {to negativno vlijae i vrz psihologijata na lu|eto i predizvikuva razni neraspolo`enija. Toa donekade e slu~aj i so sovremenoto op{etstvo koe sozdava mnogu nesigurni situacii, koe vnesuva somnevawe vo mo`nosta za ostvaruvawe na celite i gi naru{uva `ivotnite planovi i modeli na oddelni lu|e. Vo takvite procesi koi ~esto se sleden i so nastapuvawe na neo~ekuvani nastani i naru{uvawa na na~inot na `ivot, ~esto doa|a do pojavi na tn. "individualni krizi," koi mo`at da se zavr{at so dezorganizacija na li~nosta, koja ne uspeela brzo da se prilagodi na novite uslovi. Takvite do`ivuvawa koi te{ko í pa|aatna edna li~nost mo`at da ja hendikepiraat, da dovedat do gubewe na smislata i interesot za `ivotot, da predizvikaat silni promeni na nejzinite emocii, da ja demoraliziraat, da ja izmenat samata li~nost i nejzinite sfa}awa za vrednostite, da sozdadat edna nova li~nost koja ne mo`e da im se podredi na socijalnite modeli i koja e vo sostojba brojnite te{kotii da gi re{ava so vr{ewe na krivi~ni dela i drugi vidovi na sociopatolo{ki pove-

901

vo utvrduvaweto na etoiolo{kite faktori na kriminalitetot. Utvrduvaweto na nivoto na aksiolo{kata svest na kriminalcite vo sekoj konkreten slu~aj ima opredeleno prakti~no zna~ewe i kaj izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Toa ovozmo`uva kaj individualizacijata da se izvr{i izbor na krivi~nata sankcija i da se organizira nejzinoto izvr{uvawe kako konkretna merka vo konkreten slu~aj. Otstranuvaweto na negativnite vrednosti i vrednosni orientacii kaj kriminalcite niz izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, pretstavuva va`na merka vo nivnoto represivno suzbivawe. III. MENATALNITE RASTROJSTVA KAKO KRIMINOGENI FAKTORI Vo kriminologijata re~isi i da nema trud vo koj, koga se zboruva za zna~eweto na endo|enite faktori na kriminalnoto povedenie, ne mu pridava seriozno zna~ewe i na onie karakteristiki i svojstva na poedinecot koi otstapuvaat od normalnata psiha. Toa e sosema razbirlivo, ottamu {to se raboti za takvi osobini i crti na li~nosta zaradi ~ie prisustvo tie ne mo`at na normalen na~in da odgovorat na op{testvenite barawa i da gi re{avaat svoite i op{testvenite problemi. Sostojbata na nivnata psiha ednostavno se javuva kako zna~aen tovar {to go opredleluva nivnoto sevkupno pa i kriminalno povedenie. Stanuva zbor za razni mentalni rastrojstva i zaboluvawa koi vo opredeleni uslovi mo`at da se javat kako zna~ajni kriminogeni faktori, a koga se raboti za du{evnite zaboluvawa (psihozi) i kako neposredni okolnosti na negovoto opredeluvawe. Ottamu se zboruva za tn. socijalen i patolo{ki kriminalitet. Kako izvr{iteli na prviot vid se javuvaat lica so zdava psihi~ka sostojba (psihi~ki normalni lica), a vtoriot - lica so du{evni rastrojstva i zaboluvawa od razli~en stepen i intenzitet (patolo{ki, nenormalni lica). 1. PSIHOPATSKI OSOBINI I DRUGI RASTROJSTVA NA PSIHI^KOTO ZDRAVJE

1.1. Psihopatija 1. Edno od glavnite nedorazbirawa na psihijatrite se nao|a na podra~jeto {to se zanimava so opredeluvaweto na poimot, klasifikadenieja ... Poradi toa vo literaturata, osobeno vo onaa koja psiholo{ki i sociolo{ki e orientirana, se uka`uva na golemoto zna~ewe na vrednostite za objasnuvaweto na javuvaweto na inkriminiranite povedenieja. Milutinovi}, M. op. cit. str. 413. Vo ovaa smisla vidi i Eliot, M, op. cit. str. 228-234, 298-303 i 336-337.

902

cijata i pri~inite za nastanuvawe na psihopatiite.1626 Ottamu, proizleguvaat i bojni te{kotii pri istra`uvaweto na ovaa pojava i nejziniot odnos so oddelni oblici na kriminalno odnesuvawe. Me|utoa, vrz osnova na elementite za koi postojat izvesni soglasuvawa, ili barem pomalku sporovi me|u teoreti~arite i prakti~arite, sepak e mo`no izvlekuvawe opredeleni konstatacii za ovaa du{evno abnormalna sostojba. Taka, naj~esto se veli deka psihopatijata pretstavuva psihi~ki devijacii koi se odnesuvaat na emociite, voljata i nagonite i ottamu se nao|aat na granicata mu normalnoto i nenormalnoto. Vo taa smisla se nadopolnuva deka psihopatijata e relativno trajna sostojba, te{ko podlo`na na korekcii. Psihopatiite (popularno poznati kako naumni~avi, nastrani lu|e, ili prosto kako "~uknati", "udreni") se grani~ni slu~ai1627 me|u du{evno zdravite i du{evno bolnite lica. Nivnata inteligencija glavno e so~uvana, a obrascite na nivnoto nenormalno povedenie se projavuvaat, pred sî, na planot na voljata, nagonite i emocionalno afektivniot `ivot.1628 2. [to se odnesuva do pri~inite za pojavata na psihopatiite, tie mo`at da se najdat kako vo dejstvoto na biolo{kite faktori (nasledni i vrodeni rastrojstva i za`ivotno steknati povredi i traumi), taka i vo socijalnite uslovi i odnosi, odnosno vo socijalnata sredina. Vo nastanuvaweto na opredelena psihopatija ovie faktori naj~esto deluvaat zaemno i povrzano {to ne zna~i deka nekoi od niv ne mo`at da projavat i primarno, odnosno dominantno vlijanie. Vo slu~aj koga pove}e do{lo do izraz vlijanieto na prvite faktori, nekoi avtori go upotrebuvaat poimot psihopatii, a vo drugiot slu~aj sociopatii. 3. Ako se nastojuva da se najdat opredeleni psiholo{ki osobini ili karakteristi~ni crti na li~nosta na psihopatite, toga{ slobodno mo`at da se navedat slednive: psihopati se abnormalni li~nosti od ~ie{to asocijalno i antisocijalno povedenie stradaat samite tie, kako i op{testvoto vo celost. Tie poseduvaat namalena podobnost za rasuduvawe, odnosno ostvaruvawe uvid vo sopstvenoto povedenie, ne mo`at da se otka`at od kratkotrajni zadovoluvawa na svoite potrebi i vo toa poka`uvaat slaba inhibitornost i nerazvieno ili slabo 1626

Mo{ne iscrpen prikaz na raznovidnite definirawa na ovoj poim mo`e da se najde kaj Kapama|ija, B. Ubistvo - psihopatija i sudska psihijatrija, str. 91-926. Za nekoi obidi za klasifikacija na psihopatiite vidi: Vukovi}, [, op. cit. str, 9-10. 1627 Eliot, M. op. cit. str. 278. 1628 Za psihopatite (koi vo ponovo vreme po~esto se narekuvaat sociopati) se veli deka se nao|aat me|u du{evno zdravite i du{evno bolnite lica. Nivnata inteligencija po pravilo e so~uvana (prose~na ili blizu granicata na prose~noto), so toa {to me|u niv se zabele`itelni nekoi promeni vo oblasta na ~uvstvitelnosta (nedostig na moralni ~uvstva) i karakterot (naru{uvawa vo karakternite osobini).

903

~uvstvo na strav. Nivnoto povedenie ~esto e nedovolno motivirano, prili~no agresivno i povrzano so nivnata emocionalna labilnost, nekriti~ost, netolerantnost, neuramnote`enost i razdrazlivost. Vo nivnite prete`no impulsivni postapki se ~uvstvuva nepromislenost, otsustvo na sovest i bezobyirnost vo odnos na mo`nite posledici. Od druga strana, za ona {to go storile kaj niv postoi sosema slabo ili nikakavo ~ustvo na odgovornost i vina. Zabele`ana e i nesposobnost na ovie lica za forirawe trajni emocionalni vrski so drugi lica, kako i izrazena egocentri~nost, samoprecenuvawe i nedostig na opredeleni celi i planovi. Za niv, isto taka, se veli deka vo svoeto odnesuvawe so okolinata ~esto se razdrazlivi i pre~uvstvitelni na navredi i deka ottamu mo`at da bidat opasni za okolinata. Od druga strana, nekoi prihopati se tromi, nesamostojni i sugestibilni taka {to pod tu|o vlijanie ~esto zapa|aat vo kriminal.1629 Psihopatite se izvr{iteli na relativno golem broj krivi~ni dela, ~esto vr{at nasilni~ki zlostorstva, {ansite za uspeh vo nivnoto lekuvawe se nezna~itelni kako, vpro~em, i nivnite {ansi za prevospituvawe i promeni vo povedenieto. Tie pretstavuvaat tovar za ustanovite vo koi se nao|aat, ~esto zapa|aat vo povrat itn. 4. Ovde nafrlivme samo nekoi od brojnite osobenosti na psihopatite,1630 koi, so ogled na nivniot negativen predznak, mo`at da imaat kriminalno zna~ewe. Me|utoa, kako {to vo psihijatriskata teorija i praktika ne postoi op{toprifatena klasifikacija na psihopatite, taka i vo kriminolo{kata teorija ne mo`e da se zboruva za nekoja "kriminalna tipologija", iako nekoi psihopatski grupi poka`uvaat pogolema tendencija kon kriminalno povedenie. 5. Krivi~nopravnoto zna~ewe na psihopatiite vo prv red e vrzano so sudskopsihijatriskoto ve{ta~ewe na presmetlivosta na licata {to bile vo takva sostojba. Vo taa smisla sekoj slu~aj bara posebna analiza {to ne trpi generzalizcii od tipot na onie so koi se tvrdi deka site psihopati se namaleno ili bitno namaleno presmetlivi storiteli na krivi~ni dela.1631 Od druga strana, kriminolo{koto zna~ewe na psihopatiite e povrzano so otkrivaweto na nivnoto etiolo{ko dejstvo vo pojavuvaweto na oddelni oblici na kriminalno odnesuvawe, a penolo{koto zna~ewe e vo vrska so te{kotiite {to se javuvaat pri 1629

Vo literaturata se naveduvaat i niza drugi osobini na psihopatite. Za nekoi od niv vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 428. 1630 Vidi: [eparovi}, Z. op. cit. str. 266 1631 Vo krivi~noto pravo se smetaat za presmetlivi i krivi~no odgovorni. Denes sepak, dominira misleweto deka psihopatite se smaleno presmetlivi, a vo slu~aj na te{ki psihopatii deka se raboti za bitno smalena presmetlivost. Vo kombinacija so drugi devijacii (na primer, so alkoholizam), psihopatite mo`at da bidat i celosno nepresmetlivi. [eparovi}, Z. op. cit. str. 266. Pove}e za ovoj problem: Kapama|ija, B. op. cit. str. 97.

904

sproveduvaweto na tretmanot na ovie lica vo penitencijarnite ustanovi.1632 6. Poradi promenite vo svojstvata na li~nosta, a osobeno vo emociite, ~est predmet na interesirawe na brojni kriminlozi bilo sogleduvaweto na dejstvoto na psihopatiite vrz kriminalnoto povedenie na li~nosta. Istra`uvaweto {to go sprovel Anerson (Anerson), poka`alo deka kaj izvr{itelite na opredeleni prestapi procentot na psihopatite se dvi`i i do 31,3%. Halej i Broner, vo svojata psihijatriska studija vo Benton, Wu Haven i Detroit iznesuvaat podatok deka 91% od prestapnicite poka`ale razni pre~ki, dodeka vo kontrolnata grupa se pojavile samo 13% takvi slu~ai. Vrz osnova na istra`uvaweto vo KPD Po`arevac, vo promerokot od 100 osudenici za te{ki krvni prestapi (ubistva) e pronajdeno deka psiopatijata se javila vo 19 slu~ai. Vo istorijata na bolesta na 348 ubijci {to vo periodot 1960-1975 godina bile ve{ta~eni vo neuropsihijatriskata klinika vo Beograd, grupata psihopati ja so~inuvale 21,5% lica. Rezultatite od istra`uvaweto na Markovi} i dr. za ubistvata vo Hrvatska poka`aa deka od 1640 ubijci, 101 (6,2%) psihijatrsiski bile utvrdeni kako abnormalni lica. Od niv 36 (34,6%) bile du{evno bolni (psihozi), 21 (20,8%) maloumni (oligofrenija), a 45 (44,6%) bile psihopati. I vo istra`uvaweto za ubistvata vo Makedonija bea sogledani opredeleni indikatori vo vrska so psihopatite. Vo periodot 1973-1983 kaj nas se pojavile 11 ili 2,8% ubijci so psihopatski osobini. Site lica kaj koi bila ustanovena psihopatska sostojba bile od ma{ki pol. Nivnata vozrast se dvi`ela od 19 do 45 godini. So ogled na nivnoto obrazovanie me|u niv se pojavile prete`no lica so nezavr{eno ili zavr{eno osnovno u~ili{te, no i dve lica so zavr{eno sredno obrazovanie i site so prose~na inteligencija. Naj~esti motivi1633 za izvr{enite ubistva bile prekin na brak i odmazda poradi telesni povredi so ednakvo u~estvo od 27, 3%.1634

1632

Povedenieto na psihopatite te{ko se korigira pod vlijanie na vospitni merki i kazni. Vo taa smisla H. M. Klekli veli: "Se ~ini deka kaznuvaweto na psihopatite ima isto tolku efekt kolku {to e mo`no imbicilot da nau~i matematika. Navedeno sporeed Kapama|ija, op. cit. str, 93. 1633 Spored Franc Aleksandar, iako psihopatot ostanuva nesvesen za svoite motivacii, smisleno pravi prestapi i drugi dela na agresii i gluposti za da dobie kazna, a toa mu e potrebno za do`ivuvawe intenzivni stradawa so nesvesno ~uvstvo na vina. Iako na vakviot stav so somnenie gleda Klekli, se ~ini deka od opisot na ovie slu~ai vo na{eto istra`uvawe, sepak mo`e da se zabele`i izvesna doza na takov odnos na psihopatite sprema svoeto delo. Za seto ova podrobno kaj Kapama|ija, B. op. cit. str. 95. 1634 Sulejmanov, Z. op. cit. str. 219-220.

905

1.2. Oligofrenija 1. Pod oligofrenija ili zaostanat du{even razvoj se podrazbira psihi~ka nerazvienost, odnosno du{evna nedorazvienost predizvikana od zakr`lavenost (spe~enost) na centralniot nerven sistem (prioritetno na mozokot i setilata) ili od nenormalnosta na endokrinite `lezdi ili od ne`iveewe vo socijalna sredina.1635 Za oligofrenite e najsu{testveno toa {to ne se vo sostojba pravilno da rasuduvaat i da gi ocenuvaat op{testvenite pojavi i procesi i nedozvolenosta na svoite motivi i postapki. Ottamu, so pravo se istaknuva deka slaboumnite ne se dovolno svesni za posledicite od izvr{enite krivi~ni dela, deka kaj niv ne postojat inhibicii {to mo`at da se najdat kaj inteligentnite lica. Smalenata inteligencija kaj niv go smaluva i dejstvoto na socijalizira~kite faktori i ja ote`nuva polo`bata na ~ovekot vo op{etstvoto.1636 Poradi nesfa}aweto na nastanite i situaciite oligofrenite se egocentri~ni, povr{ni, lekoverni i lesno se naveduvaat na {to i da î, bidej}i ne mo`at da gi voo~at posledicite. Zatoa, oligofrenite lesno im podlegnuvaat na sopstvenite i tu|i seksualni porivi i na alkoholot. Poradi niskata inteligencija i nesposobnosta za rasuduvawe, ne e ~udno {to sfa}aweto na moralot i etikata im e slabo. Afektite im se povr{ni i promenlivi. Izrazuvaweto na afektite obi~no e preterano i besmisleno. Bes~ustvitelni se pred problemite i situaciite na drugite, za{to ne gi sfa}aat tie situacii.1637 2. Oligofrenijata koja vo Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~kiot i prihi~kiot razvoj ("SV SRM" 1981/8) se narekuva psihi~ka zaostanatost (Svetskata zdravstvena organizacija go predlaga terminot nedovolna mentalna razvienost) pretstavuva smaleno intelektualno nivo vo odnos na prose~niot intelektualen razvoj.1638 Spored navedeniot Pravilnik se vr{i slednava kategorizacija na licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj: 10 Lice so lesna popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignalo koeficient na inteligencija, i na koe mu se potrebni posebni uslovi za vospituvawe, obrazovanie, profesionalno, odnosno rabotno osposobuvawe. Vo psihijatrijata ovie lica se narekuvaat debili, lica 1635

Jevti}, D. op. cit. str. 9. Milutinovi}, M. op. cit. str.426. 1637 Lopa{i}, R, i dr. Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961, str. 323. 1638 Za razli~nite definicii i klasifikacii na mentalnata retardiranost i nejzinata etiologija podrobno kaj: Ajdinski, Q. Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica, Jugoslovenska konferencija za socijalni dejnosti, Beograd, 1982, str. 26-54. 1636

906

i nivniot IQ se opredeluva od 50-75.1639 Ovie lica ~esto se otkrivaat duri otkako }e trgnat na u~ili{te vo koe odat so najgolema maka i redovno povtoruvaat. Vo `ivotnata sredina vo koja ne se bara ni{to drugo osven primitivno iskustvo, uspe{no se odr`uvaat i so svoeto povr{no sfa}awe na moralot mo`at da postignat afirmacija koja e prikriena samo so dobro mehani~ko znaewe, bez vistinsko rabirawe na rabotite. Kaj nekoi nasledni oblici na ovoj vid mentalna retardiranost celokupniot `ivot ostava vpe~atok na nezrelost. Toa osobeno va`i za slu~aite na psihi~ki infantilizam koj se sogleduva vo du{evnata nedorazvienost i povr{no odnesuvawe, kako i detsko sfa}awe na `ivotot. Ovie lica vo sredinata mo`at socijalno da se odr`at, a da ne bidat otkrieni. Zgora na toa, mo`at da dostignat i opredeleni op{testveni i politi~ki pozicii stanuvaj}i silni intranzigentni privrzanici na nekoja ideja, bez da ja sfatat nejzinata vistinska podloga. Vo toa nekriti~no primawe pove}e na formata, odo{to na sodr`inata, so svoeto odnesuvawe mo`at da bidat mnogu nezgodni. Golem broj na skitnici, prostitutki i kriminalci se regrutiraat tokmu me|u ovie lica.1640 Za niv se veli i toa deka `iveat vo sega{nosta, deka te{ko izvlekuvaat pouki od prethodnoto iskustvo i deka ne se vo sostojba da gi kombiniraat i predviduvaat svoite postapki, {to zna~i deka ne se vo sostojba da pravat planovi za idninata, za{to glavno se anga`irani vrz neuspe{noto re{avawe na konkretnite problemi.1641 20 Lice so umerena popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignuva koeficient na inteligencija od 36-50 i koe e vo sostojba da se steknuva so elementarni naviki i da se gri`i za svoite osnovni potrebi, da se osposobuva za poednostavna rabota i koe mo`e da se prilagoduva na osnovnite barawa na op{etstveniot `ivot. Ovie lica vo psihijatrijata se narekuvaat imbicili, lica koi ne mo`at da se vospituvaat, obrazovaat i osposobuvaat za `ivot i rabota pod redovni uslovi i na koi im e potreben nadzor i gri`a. Decata i mladincite so stepen na umerena mentalna retardiranost zazemaat posebno mesto vo odnos na nivnata za{tita, korekcionovospitniot i elementarno obrazovniot tretman. Nivnite specifi~ni karakteristiki i ostatokot na sposobnostite nalo`uvaat poseben pristap vo specijalizirani zavodi. Vo ovie ustanovi postojat site mo`nosti za smestuvawe, vospituvawe, obrazovanie i rabotno osposobuvawe, kako i drugi povolni uslovi {to na ovie deca mo`at da im gi ra1639

Za osnovnoto i sredno-naso~enoto obrazovanie na deca so lesna mentalna retardiranost vidi: Sulejmanov, Z. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPPI, Skopje, 1996, str. 17-28 i 121-144. 1640 Lopa{i}, R. i dr. op. cit. str. 324. 1641 Vidi: Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 102.

907

zdvi`at i razvijat preostanatite sposobnosti za elementarno komunicirawe so sredinata, za razvivawe na nivniot govor, pravilno dr`ewe i razvoj na teloto, za korigirawe i ubla`uvawe na telesnite nedostatovi, za sozdavawe interes kon igrata i drugite aktivnosti, i steknuvaweto istrajnost pri manifestiraweto na poslo`eni dvi`ewa.1642 30 Lice so te{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignuva koeficient na inteligencija od 21-35 i e so mnogu ograni~eni umstveni sposobnosti, no e vo sostojba da gi usvojuva elementarnite higienski naviki i navikite na samoposlu`uvawe, kako i da se vklu~uva vo nekoi najednostavni rabotni aktivnosti. Vo psihijatrijata toa se idioti, lica koi ne mo`at da nau~at da zboruvaat i da se gri`at za sebesi. Ovie lica, nitu vo nadobar slu~aj, ne mo`at da pominat ni edno oddelenie vo osnovnoto obrazovanie. Uspevaat da nau~at da zboruvaat so skromen re~nik. Na najvisokiot stepen od svojot razvoj mo`at socijalno da se odr`at vo krugot na semejstvoto, da rabotat najednostavni fizi~ki raboti kako ~uvari na dobitok, vo zemjodelieto i sli~ni raboti kad ne treba samite da odlu~uvaat i da gi odberat svoite `ivotni pati{ta. Niskata inteligencija, te{kotiite okolu rasuduvaweto, skromnosta na kombinatorno mislewe i nesfa}aweto na opredeleni situacii, kaj niv tolku se izrazeni {to obi~niot ~ovek vedna{ gi zabele`uva i prepoznava. Edna{ naviknati na zavodska disciplina i kontrola mo`at da vr{at nekoja korisna rabota.1643 Tie nemaat nikakvi izgledi za {koluvawe i za niv e najdobro da bidat smesteni vo specijalni ustanovi za vakvi lica kade {to celokupnata gri`a za niv treba da ja prezemat soodvetni stru~ni slu`bi.1644 Koga }e porasnat ovie lica obi~no dostignuvaat intelektualen razvoj koj soodvetstvuva na nivo na dete na vozrast od 3-7 godini. Pokraj umno zaostanati, ~esto ostanuvaat i fizi~ki nerazvieni, a mo`at da imaat i pre~ki vo govorot koi se projavuvaat vo nerazbirliv izgovor. Ako so niv sistematski se raboti, postojat mo`nosti vo tekot na rehabilitacijata da se osposobat za odr`uvawe na izvesni higienski i rabotni naviki.1645 40 Lice so najte{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignuva koeficient na inteligencija pomalku od 20 i krajno ograni~eni sposobnosti za aktivnosti i vo celost ili trajno e upateno na pomo{ i gri`a od strana na drugi lica. Ovie lica vo psihijatrijata se 1642

Vo na{ata Republika postoi samo eden specijaliziran zavod za ovaa kategorija na lica, smesten vo namenski graden objekt {to vo celost gi zadovoluva potrebite Toa e Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci Skopje. Vidi: Sulejmanov, Z. op. cit. str. 46. 1643 Lopa{i}, R i dr. op. cit. str. 323-324. 1644 Za za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na deca i mladinci so te{ka mentalna retardiranost podrobno: Sulejmanov, Z. op. cit. str. 45-49. 1645 Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 104.

908

poznati kako kreteni. Decata od ovaa grupa naj~esto mnogu docna prooduvaat, edvaj nau~uvaat da ja prepoznaat najbliskata okolina, a najpove}e {to uspevaat da nau~at e izgovaraweto na po nekoj zbor, no i toga{ vo agramati~ka forma. Tie ve}e spored svojot izgled, dr`ewe i dvi`ewe pa|aat v o~i. Sekoga{ se ne~isti i neuredni, od ustata im te~at ligi i vr{at nu`da kade }e stignat. Izgledot im e tap so bezizrazna i bez pri~ina napnata mimika koja pri promena na raspolo`enieto preo|a vo grimasi. Jadat al~no pikajki vo ustata kakva i da e hrana ili {to i da e, dokolku samo malku ima vkus na hrana. Dvi`eweto im e grubo i nezgrapno. So ogled na toa dali se mirni, tihi i dobronamerni ili pak nemirni, lesno vozbudlivi i divi, licata so najte{ka mentalna retardiranost se delat na apati~ni i torpidni od edna, i eroti~ni od druga strana. Ne se vo sostojba da se gri`at za sebe i obi~no mo`at da se najdat samo vo zavodi.1646 Zavisno od stepenot na mentalnata retardiranost, nekoi poedinci od ovaa grupa mo`at da bidat sposobni da izvr{at samo nekoj gest koj se odnesuva na predmeti ili licata od pobliskata okolina. Vo ovaa grupa mo`at da postojat i takvi lica koi se vo sostojba do izvesen stepen da rea|itraat na usmeni naredbi i da odgovaraat samo na nekolku zbora ili gestovi. Osven toa postojat i tolku te{ko mentalno retardirani lica koi samo vegetiraat, dodeka intelektualno skoro voop{to ne komuniciraat so sredinata. Takvite lica ~esto se napolno nepodvi`ni ili se so mnogu usporeni pokreti. Nivnata rehabilitacija ne e mo`na, iako nekoi od niv, i toa samo onie so donekade so~uvana inteligencija mo`at da nau~at samo nekoja higienska navika. 3. Vo kriminologijata se smeta deka kriminalitetot na idiotite i imbicilite ne e golem so ogled deka nivnite barawa glavno se od vegetativna priroda. Od druga strana, debilite vr{at razli~ni krivi~ni dela, osobeno od imotna i seksualna priroda, a ponekoga{ i nasilstva. Tuka doa|a do nedostig na kriti~nost, sugestibilnost, nestabilnost na vnimanieto, a ponekoga{ i na inteligencijata, taka {to nivoto na nivnite aspiracii redovno e povisoko od potencijalnite sili. Debilite ne se vo sostojba da si go predo~at subjektivnoto "Jas" na drugite, nitu tu|ite stojali{ta, a toa ja uslova nivnata egocentri~nost. Isto taka ne se vo mo`nost da se otrgnat od neposrednata situacija i da gi predvidat posledicite na svojot akt.1647 I spored Milutinovi}, slaboumnosta e karakteristi~na pri javuvaweto na opredeleni vidovi kriminalitet i sociopatolo{ki odnesuvawa. Spored nego toa e slu~aj so nekoi kategorii na profesionalni kriminalci, recidivisti, skitnici i prostitutki.1648 Fakt e me|utoa deka nivnoto u~e1646

Lopa{i}, R i dr. op. cit. str. 323. [eparovi}, Z. op. cit. str. 265. 1648 Milutinovi}, M. op. cit. str. 427. 1647

909

stvo vo nasilni~kiot kriminalitet, i osobeno vo izvr{uvaweto na ubistvata e nezna~itelno.1649

1.3. Neurozi 1. Pod neurozi ili psihoneurozi se podrazbiraat psihopatolo{ki promeni na li~nosta koi na poedinecot mu sozdavaat pote{kotii vo negovoto prilagoduvawe kon okolinata. Kaj niv nema organski nitu kakvi i da e drugi patogeni komponenti koi bi mo`ele da bidat pri~ini na naru{uvaweto. Tie, kako {to imavme prilika da vidime, nastanuvaat kako posledica na frustraciite narasnati do stepen {to mo`e da dovede do psihopatolo{ki promeni na li~nosta.1650 Neuroti~arot e svesen deka ima problemi so svoeto povedenie, pri~inite na takvoto povedenie ne mu se jasni, me|utoa ne go gubi kontaktot so stvarnosta, prete`no normalno misli i se odnesuva i negovata li~nost glavno ne se menuva1651 Op{ti pojavi kaj neuroti~arite se: razdrazlivo rapolo`enie, glavobolki, lesna zamorlivost, raseanost, naru{uvawe na vitalnite ~uvstva (glad, `ed) na sonot i sl. 2. Postojat golem broj vidovi na neurozi, i so ogled na toa se pravat golem broj na nivni podelbi. Taka na primer, spored Jevti}, tie mo`at da se podelat na: 10 neurozi predizvikani od povredi na organizmot (zadesni, postraumatski, voeni i pravobaratelni), 20 neurozi predizvikani so psihi~ki povredi (so prirodni katastrofi i voeni do`ivuvawa), 30 neurozi predizvikani so intrapsihi~ki konflikti (profesionalni, neurozi na vrabotuvawe, organski, seksualni, neurozi na is~ekuvawe, neurozi na strav od smrt i neurozi na strav) i, 40 prisilni kompulsivni neurozi (prisilni misli, fobii i prisilni misli so prisilno dejstvuvawe). Pritoa, istiot avtor, pravi razlika me|u neurozite i psihoneurozite kade ja pomestuva histerijata. Betlhajm (S. Betlheim) za kogo ne postoi razlika me|u neurozite i psihoneurozite (i dvata poimi se identi~ni) zboruva za: 10 histerija, 20 psihogena depresija, 30 ganzerov sindrom (zatvorska psihoza), 40 samra~ni sostojbi, 50 seksualni neuroti~ni pre~ki (impotencija i frigidnost), 60 fobii, 70 prisilni neurozi, 80 neurostenija, 90 profesionalni neurozi, 100 rentna, i 110 voena neuroza. Rot, koj isto taka ne pravi razlika me|u niv, neurozite i psiho-

1649

Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija. str. 221. "Neuroza e blago nervno rastrojstvo vo koe nema nitu intelektualna dezorganizacija ni sistematski prividuvawa. Neuroti~arot koj }e stane zlostornik spored misleweto na Blomberg (Walter Blomberg) deluva na simboli~en na~in za da zadovoli nesvesen nagon. Eliot. M. op. cit. str. 278. 1651 Horvati}, @. op. cit. str. 141. 1650

910

neurozite1652 gi posmatra kako posledica na frustraciite i gi klasificira spored predizvikanite reakcii na: 10 anksiozni, 20 fobi~ni, 30 opsesivno kompulsivni (razni oblici na fiskni idei povtoruvawe na opredeleni besmisleni dejstvija), 40 neurosteni~ni (trajno ~uvstvo na zamor iscrpenost) i 50 konverzioni reakcii (javuvawe na organski pre~ki i organski zaboluvawa koi me|utoa, nemaat organski tuku psihi~ki pri~ini). 3. Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka neurozite ne se vo osobeno bliska vrska so kriminalitetot i se veruva deka nivniot odnos vo prv red e od alternativen odo{to od kumulativen karakter, za{to prestapnikot vr{i nesvesen izbor me|u neurozite i kriminalitetot.1653 Fakt e me|utoa, deka nekoi od navedenite neurozi vlijaat na kriminalitetot. Me|u niv se mnogu ~esti neurotskite pre~ki izrazeni kako psihostenii me|u koi se pomesteni fobiite, prisilnite dejstva i nekoi drugi rastrojstva. So ogled na nejzinoto zna~ewe nakratko }e se zadr`ime i na histerijata. 10 Fobiite, za koi ve}e stana zbor kaj emociite, pretstavuvaat strav bez pri~ina. Poedinecot se pla{i od niza predmeti i situacii iako i samiot znae deka nema nikakva vistinska pri~ina za toa. 20 Prisilnite dejstvija pretstavuvaat takvi aktivnosti za koi ~ovekot ~uvstvuva deka e prisilen da gi vr{i, iako mu e jasno deka tie nemaat nikakva smisla. Takvite dejstvija mo`at da imaat razli~ni formi, od bezlobni (poedinecot, na primer, ima nezadr`liva potreba da pogledne pod krevet pred spiewe), do opasni povedenija kakvi {to se prisilna potreba da se podmetne po`ar (piromanija), prisilna potreba da se kradat nepotrebni predmeti (kleptomanija) i sli~no. 30 Histerijata se karakterizira so pojava na razni telesni simptomi kako {to se: naru{uvawe na povr{inskiot i dlabinskiot senzibilitet (pre~uvstvitelnost ili ne~uvstvitelnost na dopir, bolka, toplina ili polo`bata na ekstremitetite), povremeni senzorni naru{uvawa (vid, sluh, miris i vkus), naru{uvawa na psihomotornite funkcii (treperewe na racete, parliziranost ili uko~enost na nekoj del od teloto, nemo`nost ili nesigurnost vo dvi`eweto, nemo`nost za zboruvawe, dtkawe i sl.) i naru{uvawa vo seksualnata sfera. Me|u psihi~kite obele`ja na histeri~nite lica se naveduvaat promenlivosta na nivnite osobini, emotivna labilnost (bezna~ajni povodi predizvikuvaat eksplozija na vozbuduvawa, pla~ewe, bes i strav za sopstveniot `ivot), nedovolna koncentracija, bujna fantazija, prisustvo na iluzii, egoizam, egocentri~nost i sugestibilnost. Ottamu, nivnoto nepromisleno povedenie koe vo prv red e opredeleno od ostvaruvaweto 1652

Spored nego "Neurozite se psihi~ki naru{uvawa, poblagi oblici na du{evni zaboluvawa koi vo prv red gi karakterizira ~uvstvo na anksioznost i ote`nat kontakt so okolinata". Rot, N. op. cit. str. 130. 1653 A~imovi}, M. op. cit. str. 50.

911

na nekoja li~na korist, se manifestira so impulsivno i afektni eksplozii. ^esto gi maltretiraat soprugot i decata i se skloni kon samopovredi i teatralni samoubisveni obidi pri koi podrobno presmetuvaat eventualno da ne zavr{at tragi~no. Za niv, me|utoa, osobeno se karakteristi~ni malite (pla~ewe, vikawe, ikawe, gu{ewe, zboruvawe) i golemite (pa|awe, trkalawe, zazemawe na posebni polo`bi) histeri~ni napadi, koi vo zavisnost od brojot na prisutnite lica {to gi so`aluvaat, mo`at da trajat od nekolku minuti do eden ~as i podolgo, po {to naglo se vra}aat vo prisebna sostojba. Samiot histeri~en napad pretstavuva protest ili ucena za ispolnuvawe na nekoe barawe. Histeri~nite lica mo`at da gi vr{at site krivi~ni dela, no naj~esto: la`no obvinuvawe i svedo~ewe, krivokletstvo, la`no pretstavuvawe, izmami, ucenuvawe, iznuduvawe, kra`bi i zatajuvawa, ubistva naj~esto na podmolen i svirep na~in, (obi~no od strana na lica od `enski pol sprema sakaniot, zaradi odbivawe na qubovna ponuda, kako i sprema svoite sopruzi, svekrvi, posineti i svoi deca, naj~esto so truewe), deteubistvo itn.1654 Opsesivno-kompulsivnite neurozi ponekoga{ mo`at da bidat vo vrska so egzebicionizam i feti{izam, kleptomanija i piromanija. 4. Na ova mesto za nas se od poseben interes i tn. neurozi na strav. Nadvore{nite pri~ini za nivnoto javuvawe se dolgotrajni neuspesi vo vr{eweto na profesijata, bra~ni spletki i nesoglasuvawa, podolgovremeni somnevawa vo vernosta na bra~not drugar i seto ona {to od nadvor predizvikuva ma~ni i zagri`uva~ki psihi~ki sostojbi. Poznato e deka stravot pominuva me|utoa, kaj neuroti~noto lice ostava prikriena konstelacija na se}avawa na takvoto do`ivuvawe i ottamu neuroti~noto lice vnimatelno gi odbegnuva site mo`nosti i site situacii vo koi mo`e da do`ivee povtoren psihi~ki potres.1655 Pra{awe e me|utoa vo sovremenite uslovi na `iveewe vo koja mera mo`e toa da go stori. 5. Kaj neuroti~arite rasuduvaweto i moralnite ~uvstva ne se o{teteni i ottamu sepak se vo sostojba da go izbegnat izvr{uvaweto na krivi~nite dela. 2. PSIHOZI I KRIMINALITET 1. Psihozite pretstavuvaat te{ki du{evni zaboluvawa za koi vo obi~niot govor se upotrebuva poimot ludilo. Spored svoeto poteklo tie mo`at da bidat ogranski koi de sostojat vo organski promeni vo mozokot, osobeno vo sivata mozo~na kora, funkcionalni psihozi za koi se smeta deka poteknuvaat od promeni vo `lezdite so vnatre{no 1654

Jevti}, M. D. Histeri~ne osobe u kriminalitetu, Narodna milicija, Beograd, 1954/3, str. 33-38. 1655 Vidi: Jevti}, D. op. cit. str. 165.

912

la~ewe i hemiski deluvawa preku krvta, kako i toksi~ni du{evni bolesti koi nastanuvaat poradi razni truewa. Me|u organskite psihozi voobi~aeno se pomestuvaat: progresivnata paraliza, senilnata demencija, arterioskleroza na mozokot, tumori na mozokot i traumatski povredi na mozokot, kako i zapalenija na mozokot (encepfalitis). Funkcionalnite psihozi se: {izofrenija, epilepsija, mani~no depresivni psihozi, i abnormalno do`iveani reakcii kade {to osobeno se zna~ajni depresivnite reakcii na strav, zatvorskite psihozi, panika i sl. Me|u toski~nite du{evni bolesti se pomestuvaat truewata kaj delirium tremens i sl. 2. Dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa jasno poka`aa deka kriminalitetot e naj~esto posledica na deluvaweto na zdraviot ~ovek, odnosno deka kriminalnite odnesuvawa na du{evno bolnite (psihoti~nite) lica vo odnos na vkupnata masa na kriminalitetot e malubroen, a spored nekoi procenki i bezna~aen. Inaku, psihozite se zaboluvawa na centralniot nerven sistem (prioritetno na mozokot), koi se manifestiraat vo patolo{ki oblici (rastrojstva i procesi) na pogolem broj psihi~ki funkcii.1656 So ogled na svoeto poteklo obi~no se klasifikuvaat na onie {to poteknuvaat od organski bolesti i povredi na mozokot (organski psihozi) i onie {to se proizvod od raznovidni du{evni sudiri i nasledni osobini (funkcionalni psihozi). 3. Naj~esti vidovi na psihozi (du{evni zaboluvawa) se porgresivnata paraliza, traumatski psihozi, senilnata demencija, epilepsijata, paranojata, mani~no depresivnata psihoza i {izofrenijata. Site ovie du{evni sostojbi se doveduvaat vo vrska so kriminalnoto odnesuvawe. Ottamu, na ova mesto, nakratko }e poso~ime na nekoi od tie vrski. 10 Progresivnata paraliza e du{evno zaboluvawe koe nastanuva kako posledica na zafa}aweto so sifilis na nervnite strukturi i korata na golemiot mozok. Tie o{tetuvawa imaat za posledica progresivno razoruvawe na psihi~kite funkcii taka {to doa|a do pre~ki vo pomneweto i se}avaweto, misleweto stanuva pomalku efikasno i ja gubi elasti~nosta. So napreduvaweto na bolesta slabeat site intelektualni funkcii {to bolniot go spre~uva vo vr{eweto na negovite dol`nosti, a mo`e da go odvede i vo vr{ewe na krivi~ni dela. Vo nejziniot po~eten stadium se vr{at kra`bi, izmami, falsifikati so zaprepastuva~ka otvorenost i nevnimatelnost. 20 Traumatski psihozi koi vodat kon kriminalitet i skitni~ewe i koi povredeniot mo`at da go napravat posebno ~uvstvitelen na alkohol. 30 Senilnata demencija kaj koja doa|a do slabeewe na fizi~kite i mentalnite sposobnosti, do emocionalni naru{uvawa i do gubewe na kontrola nad seksualnite potrebi, do zgolemeno somnevawe vo drugite 1656

Jevti}, D. op. cit. str. 10.

913

lu|e {to mo`e da dovede do nasilni~ki, seksualni i drugi krivi~i dela. 40 Epilepsija e sostojba na naru{eno funkcionirawe na mozokot koja ja sledat periodi~ni i povratni parosizmalni naru{uvawa na psihi~kite funkcii, odnosno soodvetni naru{uvawa na svesta, misleweto i povedenieto.1657 Taa se razvrstuva na razni na~ini od koi mo{ne prifatliva e podelbata na koja uka`uva Hajdukovi} na: a) generalizirani (centrocefalni) epilepsii vo koi spa|aat golemiot napad, maliot napad i varijanti na malite napadi i, b) `ari{ni (fokalni) epilepsii, me|u koi se pomenuvaat xeksonovite napadi, psihomotorna i xipsova epilepsija i temporalna epiilepsija.1658 Nekoi oblici na epilepsija nemaat kriminolo{ko i krivi~nopravno zna~ewe ottamu {to napadot doveduva do celosno gubewe na svesta na poedinecot i prakti~no toj ne e vo sostojba da stori krivi~no delo. Sosema e poinakov slu~ajot so tn. samra~ni epileptini sostojbi, za{to doveduvaat do privremena du{evna rastroenost koja ja smaluva ili celosno ja isklu~uva odgovornosta za nivnite kriminalni povedenija. Takvite samra~ni sostojbi mo`at da se pojavat kako: a) Konfuzano samra~ni sostojbi posle golem napad. Ponekoga{ mo`at da nastanat periodi na silna psihomotorna vozbudenost vo traewe od nekolku minuti do nekolku dena. Toga{ mo`at da se prezemat opasni dejstvija sprema sebesi i okolinata. Koga napadot }e prestane bolniot go zafa}a celosna ili delumna amnezija za nastanite. b) Avtomatizam vo psihomotorniot napad. Krizata na povedenieto kaj psihomotornata epilepsija nastanuva vo tekot na napadot. Bolniot stanuva dezorientiran ili samo delumno orientiran i prezema akcii koi deluvaat zbrkano. Napadot trae 5-10 minuti. Dokolku e potraen, bolniot mo`e da stane upla{en i agresiven i ako naide na otpor ili neprikladana postapka od okolinata, mo`e da stane isklu~itelno agresiven i da stori te{ko zlostorstvo. v) Konfuzno samra~ni sostojbi vo tekot na statusot na maliot napad se mnogu retki. Vo povedenieto dominira samra~nost i konfuznost. Se smeta deka epilepti~arite se skloni kon nagli izlivi naizgled na nemotivirano nasilstvo, prete`no ubistva, telesni povredi, siluvawa, pale`i i drugi krivi~ni dela kako {to se kra`bi i izmami Tie ve}e spored svojata konstrukcija se razdrazlivi, eksplozivni, lesno navredlivi i spremni za kavgi i tepa~ki. Pri tepa~kite se brutalni (odgrizuvaat nos, kinat uvo, raskinuvaat usta) i upotrebuvaat sekira, no` i drugi opasni oradija. Po izvr{enoto delo sporo se smiruvaat pa duri i mu se zakanuvaat na ve}e ubieniot. Potoa begaat od mestoto na nastanot, neve{to se krijat i pru`aat otpor pri apseweto. 1657 1658

Vidi: Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 240-247. Vidi: ibid, str. 242-247.

914

50 Paranoja e du{evna bolest vo koja se istaknuva osobeno izgraden logi~en sistem na samra~ni idei koi dominiraat so umnite sposobnosti na bolniot, so negovoto emocionalno efektivno `iveewe i negovite dejnosti. Spored Jevti}, me|u osnovnite karakteristiki na paranokot se vbrojuvaat: a) samra~nata, kako vrhovna, nepogre{iva i nepopravliva ideja, poradi {to sposobnosta za rasuduvawe postojano im e problemati~na, b) celosno e vo slu`ba na samra~nata ideja i se upravuva spored parolata - celta gi opravduva sredstvata, v) kako prenositel na samra~nite idei e samouveren i gi precenuva svoite kvaliteti, g) site nastani kako i svoite se}avawa gi tokluva vo smisla na svoite samra~ni idei i otuka se karakterizira so konfabulacii, d) paranoikot e pre~uvstvitelen, ~esto razdrazliv, ironi~en, cini~en i nedoverliv sprema nepoznati: ne~uvstvitelen sprema potrebite na drugite koga nemaat vrska so negovata samra~na ideja, |) poka`uva nagli preodi od prijatelstvo (za prijateli gi smeta samo svoite obo`avateli i privrzanicvi) vo nepirijatelstvo e) paranoicite se jaku sugestori, a istovremeno se lekoverni, `) ~esto ja disimuliraat svojata patolo{ka sostojba. Paranoi~arite mo`at da se podelat na: 10 paranoici pronao|a~i koi naj~esto vr{at politi~ki delikti, 20 paranoici so idei za visko poteklo (carsko, aristokratsko i sl.) koi vr{at politi~ki i religiozni delikti, agresii i atentati, 30 bo`ji pratenici (proroci) so sli~ni prestapi kako i prethodite, 40 paranoici so idei od erotska sodr`ina t.e. deka seksualno se posakuvani od zna~ajni li~nosti (`enite), ili agresivno odnesuvawe kon nedorasnati devojki (ma`ite), 50 hipohondrici koi smetaat deka nivnata bolest e osobena ili voobrazuvaat bolest (naj~esto vr{at la`ni dostavi, kleveti, agresii i ubistva), 60 paranoici so samra~ni idei na qubomora koi vr{at agresii i ubistva na bra~niot drugar ili nejziniot zamislen qubovnik, 70 para-

noici so ideja za nepriznena li~na vrednost, golemina, odnosno dostoinstvo (poradi bezna~ajna navreda celiot svoj `ivot go naso~uvaat vo borba za svoja rehabilitacija), 80 paranoici so idei za neprizneno pravo, nedosudena pravda i nedodelena o{teta, se sudat so godini za bagatelni iznosi i 90 paranoici so umisleni li~ni zaslugi za op{testvoto, odnosno dr`avata (biv{i funkcioneri i {efovi na ustanovi koi za `al kaj nas gi ima premnogu, ottamu {to sekoja partija so doa|aweto na vlast gi menuva starite i postavuva novi). Paranoikot mo`e da voobrazi deka ima neprijateli koi sakaat da go ubijat, deka go progonuvaat i napa|aat tajni organizacii, razni sili, stranski agencii, deka mu podvaluvaat i sl. ottamu {to pretstavuva posebna, sovr{ena li~nost koja treba da go odbrani svetot od golemi nesre}i (paranoja persekutorija). So cel da se spasi od progonitelite ~esto bara posebna za{tita od strana na vlasta i koga nema da ja dobie, se krie ili samiot gi napa|a umislenite progonuva~i. Na915

j~esti krivi~ni dela: la`ni dostavi, izmami, agresii i ubistva. 60 Mani~no-depresivni psihozi se nasledn du{evni zaboluvawa koi naj~esto se javuvaat na vozrast me|u 30-40 godini i trajat do krajot na `ivotot. Zaboluvaweto, od koe po~esto stradaat `enite, se sostoi od faza na bolest i od slobodni intervali koi se menuvaat povremeno ili periodi~no. Bolesta se javuva vo vid na melanholija ili manija. 10 Melanholijata se karakterizira so ta`no raspolo`enie predizvikano od endogeni pri~ini, so samoprefrluvawe i samoobvinuvawe za neskriveno povedenie, so usporeno sfa}awe i usporen tek na mislite, mimikata i gestovite, kako i so voleva nepodvi`nost. Kaj melanholi~arite preovladuvaat ~uvstvata na obeshrabrenost, dotol~enost, nedostig na nagonski streme`i i inicijativa. Bolnite se ~uvstvuvaat pomalku vredni i sî im se ~ini nevozmo`no i nevistinito. Tie se povlekuvaat od nadvore{niot svet, sedat vo agolot na sobata ili le`at vo postela so tragi~en izraz na liceto i so {epot odgovaraat na postaveni pra{awa. Bavno se hranat ili ja odbivaat hranata, poradi {to treba nasilno da se hranat. Krajno negativno go ocenuvaat sopstvenoto povedenie i postojano se vo nekakva gri`a smetajki, na primer, deka se vinovni zatoa {to sekoga{ bile lo{i kon roditelite, deka ne~esno se odnesuvale so svetot, deka se krivi za smrta na nekoj dale~en rodnina i sl. Vo ovie du{evni sostojbi se pojavuvaat sitni kra`bi, izmami i dela povrzani so konzumirawe na alkohol. Nasilni~kite presatpi i samoubistva glavno se vr{at vo depresivnata faza. Deprimiranite pacienti obi~no veruvaat deka `rtvata na ubistvoto ja spasuvaat od tortura. Vo taa smisla, Eliot naveduva primer na majka koja go zaklala svoeto doen~e i ispekla vo pe~ka za da go "spasi od stradawa."1659 20 Od druga strana, manijata se karakterizira so veselo eufori~no raspolo`enie, brblivost, bujni misli, zgolemena samouverenost, idei na mo} i golemina i bujna eroti~nost. Bolnite se ~uvstvuvaat zadovolni, sre}ni i polni so sila koja gi vodi kon zasileni aktivnosti. Me|utoa, na nivnata zasilena aktivnost í nedostasuvaat inhibicii, normalni ko~nici i kriti~nost na postapkite. Poradi toa, tie gi pre~ekoruvaat site granici vo odnesuvaweto i ottamu doa|aat vo sudir so okolinata. Mani~arite sekojdnevno pi{uvaat razni pisma, `albi, pritu`bi, im izjavuvat qubov na site lica od `enski pol, se me{aat vo se~ii raboti pa duri i vo tu|itot intimen `ivot, baraat priem kaj ministri i drugi visoki funkcioneri, se opivaat, pravat skandali ili se obiduvaat da ostvarat grandiozni planovi, se razbira, so tu|i pari. So seto toa za okolinata stanuvaat nepodnoslivi i doa|aat vo sudir sekade i so sekogo. Nakratko, manijata e sostojba vo koja se ~uvstvuva

1659

Eliot, M. op. cit. str. 275.

916

ekstremen stepen na raspolo`enie.1660 Za mani~arite e karakteristi~no vr{eweto na navredi, kleveti, zakani, telesni povredi, izmami, falsifikati i seksualni nasilstva perverzii. 70 [izofrenijata pretstavuva pomala grupa na te{ki zaboluvawa od oblasta na funkcionalnite psihozi.1661 Poradi obemot na nejzinata zastapenost, te{kite promeni vo li~nosta i povedenieto na {izofreni~arite i te{kotiite na nivnata adaptacija ovaa psihoza se istaknuva kako mnogu zna~aen i seriozen individualen i op{etstven problem.1662 [to se odnesuva do pri~inite {to ja uslovuvaat, na dene{niov stepen od razvojot na psihijatrijata ne postoi edinstveno mislewe. Nekoi avtori, etiogenezata na {izofrenijata ja baraat vo rastrojstvoto na mozo~noto tkivo, drugi vo disfunkcionalnosta na nervniot sistem i endokrinite `lezdi, a ne se retki ni onie {to objasnuvaweto go baraat vo konstitucionalnite i hereditnite faktori. Iako ne se bez svoja nau~na osnova, dosega{nite izolirani nabquduvawa na ovie faktori ne ja doka`aa svojata empiriska zasnovanost. Me|utoa, ako se ostavat na strana nesoglasuvawata po odnos na nejzinoto poteklo, lesno mo`e da se zabele`i soglasuvaweto okolu simptomite vo vrska so psihi~kite funkcii na patolo{koto povedenie na licata so ovaa psihoza. Taka, vo pogled na ~uvstvitelnosta kaj {izofreni~arite ~esto se manifestiraat iluzii, site vidovi halucinacii i telesni senzacii. Za niv se osobeno karakteristi~ni akusti~nite ~uvstvitelni obmani so neugodna imperativna i navredliva sodr`ina. Pokraj toa, kaj niv se mnogubrojni i organskite halucinacii (~uvstvo deka gi udiraat, ma~at, gorat, im gi vadat o~ite, im ja pijat krvta i sl.); opti~ki halucinacii (gledaat raznovidni ~udni `ivotni ili samo oddelni nivni delovi, 1660

Poblagiot oblik na povi{eno mani~no raspolo`enie se narekuva

hipomanija. Dokolku fazite na mani~no i hipomani~no raspolo`enie se smenuvaat so fazi na depresivno raspolo`enie, vo psihijatrijata se zboruva za mani~no-depresivni ili cikloidni sostojbi koi isto taka pretstavuvaat periodi~ni raspolo`enija od razli~no traewe i intenzitet. 1661 Terminot {izofrenija vo psihijatriskata literatura za prvpat go upotrebil Eugen Bleuer. Toj termin pretstavuva kovanica od shizo, {to zna~i kinewe, rascepuvawe i fren, {to zna~i du{a. Nakratko, so ovoj termin najdobro se objasnuva su{tinata na ovaa du{evna bolest kako rascep na li~nosta ili du{evno rastrojstvo. 1662 Spored psihijatriskite istra`uvawa se smeta deka {izofrenijata e najte{ka du{evna bolest koja se javuva kaj 1/4 od stacioniranite du{evno bolni lica. Se naveduva isto taka, deka 0,8% do 1% od populacijata ima endogeni predispozicii za ovaa bolest. Vidi: Lopa{i}, R, i dr. op. cit. str. 207. Spored Jevti}, na 1.000 lica ima 6-8 {izofreni~ari i toa pove}e `eni odo{to ma`i. Jevti}, D. op. cit. str. 196.

917

bizarnii situacii i sl.); gustativni halucinacii itn. Ponekoga{ site ili samo nekoi od navedenite halucinacii se do`ivuvaat istovremeno (kombinirano), a seto toa pridonesuva za naru{uvawe na percepciite i normalnoto izvr{uvawe na mislovnite i volevite procesi. Vo pogled na projavuvaweto na nivnite emocionalni osobini, kaj niv se javuvaat rastrojstva vo vo vid na afektivna tapost, vrzanost samo za edna emocija ili nenormalnost vo nivnoto izrazuvawe so ogled na kvalitetot, brzinata, ja~inata i nasokata na emocionalniot pottik. Taka, na primer, tie izrazuvaat golem strav, lutina, bes ili `alost iako za toa ne postoi realna pri~ina. Se smeat tamu kade {to treba da pla~at ili pak i pokraj intenzitetot na emocionalnoto do`ivuvawe, ostanuvaat emocionalno ramnodu{ni poradi sopstvenoto ograduvawe od lu|eto i nastanite od nadvorea{niot svet. Tie ja ignoriraat objektivnata realnost i `iveat vo svoj sopstven fantasti~en svet koj nema nikakva osnova vo stvarnosta (autizam) Pokraj toa, rastroenosta na nivniot emocionalen `ivot kaj niv ~esto predizvikuva depersonalizacija1663 i ambivalencija1664 vo li~nosta i povedenieto. Rastrojstvoto na svesta kaj niv se gleda i vo nivnata zatvorenost za do`ivuvawa od nadvore{niot svet i nivniot odraz vrz intrapsihi~kiot `ivot, {to gi ~ini osobeno nepogodni za prevospitni vlijanija. Procesot na misleweto kaj {izofreni~arite se vr{i nenormalno i zbrkano. Toa se zabele`uva preku nivnoto verbalno, pismeno i slikovito izrazuvawe. Nivnite misli se apstraktni, nepovrzani i nerazbirlivi predizvikani od vnatre{ni do`ivuvawa pod dejstvo na halucinaciite i patolo{kiet idei. Nivnite misli i odnosot sprema okolinata se zasnovaat vrz ideite na odnos, ideite deka se progoneti, deka nekoj saka da gi ubie, deka boleduvaat od najrazli~ni i ~udni bolesti, ideite na barawe i o~ekuvawe od okolinata i sl. Vo site ovie idei bolniot veruva i pokraj nivnata nerealnost, koja e sfatliva i za edno prose~no du{evno zdravo dete, i so ni{to ne mo`at da se razubedat vo toa. Nivnite dejstvija (psihomotorikata) se karakterizitraat so: nemir (trkalawe po pod, postojano dvi`ewe, kinewe i sl), stupor (celosna nepodvi`nost na nadvore{ni drazbi), mutizam (uporno mol~ewe, neodgocarawe), paralogija (namerno pogre{no odgovarawe), katalepsija (uporno zadr`uvawe na opredelena polo`ba na teloto), ste1663

"Sopstvenata li~nost na bolniot mu deluva tu|o, nevistinito i osobeno, a pretstavite za nadvore{nito svet se bledi i bezbojni. Bolnite se `alat na nedostig od emocii, se ~ustvuvaat od temel izmeneti, kako da se avtomati, kako da se mrtvi." Lo{pa{i}, R. i dr. op. cit. str. 214. 1664 "Za ambivalencijata e karakteristi~no istovremeno zazemawe na sprotivni emocionalni stavovi sprema lu|eto, nastanite objektite, itn. Bolniot istovremeno se smee i pla~e. Istovremeno ne{to saka i odbiva. Toj sprema isto lice e agresiven i podlo`en." Lo{pa{i}, R. i dr. op. cit. str. 221.

918

reotipija (uoporno povtoruvawe zborovi, gestovi ili drugi dvi`ewa), paramimija (neadekvatno upravuvawe so mimikata). So ogled na dinamikata i rasporedot na gorenavedenite simptomi kaj zabolenite lica, oddelni avtori1665 {izofrenijata ja delat na {izofrenija simpleks, hiberfrenija, katatonija i paranoidna {izofrenija. Me|utoa, site se soglasuvaat so faktot deka poradi raznovidnosta na simptomite, nivnata postojanost i zamrsenost, kako i nere{enoto pra{awe na etiologijata na ovie psihozi, ovaa i sli~ni podelbi imaat ve{ta~ko no, i opredeleno prakti~ni zna~ewe. Vo taa smisla se veli deka ramnodu{nosta, nedostigot od sposobnosti i inicijativa se glavni simptomi na {izofrenijata simpleks. Ovoj vid {izofrenija se javuva na pomlada vozrast i se manifestira vo gubewe na interes za rabota, zabava i dru{tvo. Ottamu, bolniot se povlekuva vo osamenost i do zapostavuva svojot nadvore{en izgled. So podovne`niot razvoj na bolesta se javuva disocijacija vo misleweto i emocionalna ramnodu{nost. Karakteristi~no za ovaa {izofrenija e deka obi~no nema podobruvawe na bolesta. Katatonijata se karakterizira so epizodni i trajni rastrojstva vo psihomotorikata vo vid na stupor (zako~enost) ili nemir ili vozbuduvawe. Vo sostojba na stupor se zako~eni site funkcii, bolniot ne se dvi`i ili se dvi`i premnogu bavno, ne jade, ne pie, ne gi vr{i fiziolo{kite funkcii. Pritoa, negativisti~ki se odnesuva sprema okolinata i odbiva sekakov kontakt. Od druga strana, vo katatonata vozbudenost, bolniot e preterano aktiven, se trkala po podot, si ja kine oblekata bega i sl. Vo takva sostojba bolnite mo`at da bidat mnogu agresivni i opasni za okolinata. Poradi slo`enata simptomatologija, hiberfrenijata obi~no se izbegnuva da se definira, a za paranoidnata {izofrenija se istaknuva zna~eweto na paranoidnite misli sprema koi se soobrazuva celokupnoto povedenie na bolniot. Za ovoj oblik se karakteristi~ni halucinacii vo site ~uvstvitelni podra~ja. Imeno, bolnite gledaat, slu{aat i na drug na~in gi ~uvstvuvaat nastanite od svojata okolina i na toj na~in gi zasiluvaat i nadopolnuvaat svoite paranoidni stavovi.1666 1665

Ibid, str. 221. Me|u pokarakteristi~nite primeri od na{ata sudska praktika izdvojuvame nekolku ubistva izvr{eni vo vakva sostojba: Primer 1. A.A. so sekira ja ubil svojata sopruga pred svoite deca i se dal vo begstvo, zatoa {to smetal deka taa mu pravi ma|ii i deka toj den mu ja zela celokupnata krv od organizmot. Primer 2. B.B. so pu{ka od prozorecot na svojot stan pukal na ulicata i pritoa ubil edno i ranil drugo lice, za{to smetal deka me|u minuva~ite ima nekoj {to saka nego da go ubie. Primer. 3. V.V. smetal deka e sin na \orgi Dimitrov, vnuk na Krali Marko i deka mo`e da se transformira vo najpoznati li~nosti. Najprvin vo pole so no` ubil nepoznat ~ovek, go soblekol, go rasekol na tri dela i frlil vo endek. Utredenta so udar so ~ekan po glava ubil u{te edno lice vo edna mehani~arska rabotilnica. Motiv: smetal deka 1666

919

Se ~ini deka vo teoriskoto i prakti~noto prou~uvawe na paranoidnata {izofrenija se oti{lo najdaleku. Kaj ovaa grupa zaboleni preovladuvaat nesistematizirani i nelogi~i naludni~avi idei. Na po~etokot od bolesta poedinecot se somneva deka e izlo`en na ne~ie posebno vnimanie i po~nuva da se pla{i i na sopstven na~in da gi analiziara tie magloviti pojavi (osobeno so slu{ni halucinacii i telesni senzacii) doa|aj}i do fantasti~en zaklu~oci. Kaj bolniot se pojavuvaat idei na odnos i progonuvawe ~ija {to apsurdnost ne mo`e da se proceni. Bolniot smeta deka go progonuvaat razli~ni neprijatelski organizacii, razni sili, stranski agenturi itn. Toj ne jade, za{to mu e sosema jasno deka hranata e zatruena, itn.1667 Vo site ovie sostojba liceto se povlekuva vo sebe so progresivni vlo{uvawa i naru{uvawa na mislite, situaciite i povedenieto, begstvo vo fantazija, nedostatoci vo rasuduvaweto, postavuvawe bizarni pra{awa, deluzii i halucinacii. Ovie lica se potencijalno opasni za izvr{uvawe na bilo koe krivi~no delo, osobeno za ubistvo. Pritoa, golem broj na istra`uvawa poka`uvaat deka udelot na {izofreni~arite e mnogu visok me|u ubijcite. Spored Eksner (Exner) 1-2% kaj zatvorenicite, spored Krezi (Cressy) 1-5%, spored [ipkovenski od 44 ubijci koi gi pregledal 15 bile {izofreni~ari, spored Vetsel (Wetzel) od 119 masovni ubijci 83 bile du{evno bolni, a od niv 1/3 bile {izofreni~ari.1668 Spored Tur~in, Matijaca i Berkovi}, vo akutnata sostojba na {izofrenijata vo prv red se zna~ajni prestapite protiv `ivotot i teloto, potoa pale`i, a za hroni~nite sostojbi tn. bagatelen kriminalitet. Bagatelniot kriminalitet (pomali kra`bi i izmami), isto taka e zna~aen za klini~kite sliki - hebefrena forma i {izofrenija simpleks, dodeka za paranoidno {izofrenite lica e karakteristi~en nasilni~kiot kriminalitet.1669 Vo na{eto istra`uvawe, isto taka najdovme dvajca {izofreni ubijci {to izdr`uvakle kazna li{uvawe od sloboda i 10 {izofreni ubici na koi im bila izre~ena merka na bezbednost.1670

ovie lica pripa|aat na tajna organizacija {to sakaat nego da go ubijat. Slu~aj 4. G.G. so stap ja ubil soprugata, za{to za toa dobil imperativna naredba od Sveti Nikola. Slu~aj 5. D.D. ja ubil svojata majka so dva udari so sekira dodeka taa bolna le`ela vo krevet, za{to haluciniral deka taa so nokti }e mu gi izvadi o~ite. 1667 Lopa{i}, R. i dr, op. cit. str. 224-225. 1668 Vidi: A~imovi}, M. op. cit. str. 48. 1669 Tur~in, R. i dr. Kriminalitet {izofrenih bolesnika, JRKKP, Beograd, 1975/1, str. 96. 1670 Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 226-230.

920

IV. TIPOLO[KI KLASIFIKACII NA PRESTAPNICI 1. Edno od pra{awata koe se razgleduva vo krivi~nopravnata i, sî u{te, vo kriminolo{kata literatura e pra{aweto dali e mo`no da se najdat nekakvi zaedni~ki crti, nekakvi objektivno utvrdeni karakteristiki kaj lica koi gi ozna~uvame kako kriminalci, spored koi tie lica bi mo`elo da se pomestat vo opredeleni edinstveni ili sli~ni grupi ili klasi, odnosno dali e mo`no tie lica da se prika`at kako tipi~ni kriminalni tipovi.1671 Kriminalnite tipologii1672 na prestapnici se pravat so cel da se sogledaat pri~inite na kriminalitetot koi mu odat na raka na vr{eweto na krivi~nite dela i iznao|aweto na najadekvatni merki za nivno spre~uvawe, {to }e re~e od sosema istite celi poradi koi se vr{i klasifikacijata na kriminalnite povedenija, se vr{i i klasifikacijata na nivnite izvr{iteli. Vo ovaa smisla se vr{eni mnogubrojni kriminolo{ki istra`uvawa vo koi u~estvuvale brojni pravnici, sociolozi, biolozi, antropolozi, psiholozi, psihijatri i mnogu drugi zainteresirani profili zadoeni so osnovnata ideja deka mo`e da se pronajdat karakterikite na takov tip zlostornik za kogo so sigurnost mo`e da se tvrdi deka vo opredeleni okolnosti }e bide izvr{itel na odredeno krivi~o delo. I navistina, koga bi se otkrilo toa, odnosno koga odnapred bi se znaelo koja li~nost pod vlijanie na eden ili stek na opredeleni negativni kriminogeni faktori }e stane zlostornik, suzbivaweto na kriminalitetot bi se simnalo kako op{testven problem, za{to site sili na op{testvenata prevencija }e bidat naso~eni isklu~ivo kon spre~uvawe tokmu na tie lica da dojdat vo kontakt so utvrdenite okolnosti. Me|utoa, i pokraj ogromnite usilbi i ogromnite sredstva potro{eni vo taa nasoka, toa sî u{te ne se slu~i. 2. Na ova mesto treba da se istakne deka opredelen tip pretstavuva specifi~na sinteza na niza ~ove~ki osobini koi karakteriziraat edna cela kategorija na lu|e. Tie osobini obi~no se sobrani okolu edna dominantna osobina koja pretstavuva nekoj vid oska okolu koja se formira celata li~nost. Tipolo{koto prio|awe kon analiza na li~nosta navidum e ednostavo i prifatlivo. Negovata prednost e vo toa {to se nastojuva kon globalno zafa}awe na osobinite na li~nosta {to e opravdano so ogled deka li~osta pretstavuva nedeliva celina. Vakviot priod me|utoa ima i niza slabosti. Prviot nedostatok e vo 1671

Kobe, P. Tipolo{ke klasifikacije delikvenata u modernoj kriminologiji i krivi~nom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/3-4. str. 7. 1672 Kriminalnata tipologija bi mo`ele da ja ozna~ime kako nauka za tipovite na kriminalcite: za klasifikacijata na storitelite na krivi~nite dela so ogled na tipi~nite i specifi~ni karakteristiki koi gi otkriva nivnata li~nost i koi se od kriminolo{ko zna~ewe. Tipolo{kite klasifikacii se nejzini voop{teni zaklu~oci." Ibid, str, 8.

921

toa {to najgolemiot broj lu|e ne mo`at da se rasporedat vo ~isti tipovi, za{to me|u niv ima niza individualni osobini {to poedincite gi pravat atipi~ni koi ottamu mo`at da gravitiraat ponekoga{ kon sosema sprotivni tipovi. I vtroto, opredeleni tipovi na li~nosta ~estopati opfa}aat i takvi osobini koi vo `ivotot ne odat zaedno. Ottamu, so pravo mo`e slikovito da se konstatira, deka kaj vakvite klasifikacii od {umata ne mo`at da se vidat drvjata. Vo ovaa smisla sosema prifatliv e stavot na eden avtor koj veli: "Nakratko ~ove~kite tipovi imaat samo ograni~ena orientaciona vrednost. Tie uka`uvaat na nasokite no ne i na definitivniot pat po koj se saka da se odi. So drugi zborovi, isto kako {to onie koi se orientirani vo ista nasoka, fizi~ki mo`at da koristat razli~ni pati{ta, taka i zbirot na li~nite osobini na poedine~niot ~ove~ki tip - iako site se orientirani spored toj tip - mo`at da sledat razli~ni paradigmi, koi pomalku ili pove}e otstapuvaat od glavnite karakteristiki na toj tip. Vo vrska so toa treba da se zapomne: 10 deka site ~ove~ki tipovi se navistina apstrakcii, 20 deka netipi~nite osobini se isto taka va`ni i igraat uloga za koja e mnogu malku poznato, 30 deka vo konfiguracijata na tie razli~ni orientirani delovi na nekoe lice, sredinata igra va`na, a ponekoga{ i re{ava~ka uloga. Poradi toa kako eden od elementite koj treba da se razgleduva pri sostavuvaweto na programata na tretman i procenkata na socijalnata rehabilitacija - zgora na toa bazirana na konceptite na individualizacijata i potrebite - ~ove~kite tipovi, ili tipovite na li~nosta igraat daleku poograni~ena uloga odo{to e op{to prifateno."1673 3. Za utvrduvawe na kriminalno predisponiranite li~nosti bea koristeni, i sî u{te se koristat najraznovidni kriteriumi. Ponekoga{ toa se biolo{kata konstitucionalnost, drug pat opredeleni psiholo{ki crti na li~nosta, tret pat prethodnite kriteriumi zaedno so cel da se sozdade biopsihiolo{ka klasifikacija, ponekoga{ du{evnata sostojba na li~nosta na zlostornikot, razni nasledni osobini, i sl. Site ovie kriteriumi me|utoa, sepak mo`at da se svedat na ~etiri osnovni, od ~ija analiza mo`e najdobro da se vidi su{tinata na problemot. 1. LEGALNA TIPOLOGIJA NA PRESTAPNICI

1. Osnovot za ovaa klasifikacija na izvr{itelite na krivi~nite dela e zakonskiot naziv na storenoto kriminalno povedenie. Toa e onaa tipologija na kriminalci, koi kako takvi se opredeleni so krivi~noto zakonodavstvo na opredelena dr`ava. Dokolku se izemat maloletnicite, stanuva zbor naj~esto za upotrebuvanata klasifikacija na 1673

Lopez R. M. Neki kriti~ki osvrti na neke osnovne oblike zavodskog tretmana osu|enih, Izbor, Zagreb, 1968/1, str. 67-74.

922

kriminalcite na: 10 du{evno normalni i abnormalni, 20 primarni kriminalci, od edna, i povratnici i pove}ratni povratnici, od druga strana, 30 kriminalci od navika i, 40 profesionalni kriminalci. 10 Du{evno normalni i abnormalni prestapnici. Kategorijata na du{evno abnormalni kriminalci kako posebna kategorija se pojavuva toga{ koga na takvite kriminalci zapo~nuva da im se obra}a vnimanie od stojali{te na opasnosta po okolinata i od gledi{te na nivnoto lekuvawe.1674 20 Klasifikacijata na primarni kriminalci, povratnici i pove}ratni povratnici e naj~estata i ottamu edna od najzna~ajnite podelbi {to se vr{i vo krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata i ottamu podolu }e í posvetime poseben prostor. 30 Kriminalci od navika ili zlostornici od sklonost. Ovaa grupa e {iroko poznata pod toj naziv, me|utoa vo praktikata dosta ~esto se pribli`uva na kategorijata na povratnicite, no toa ne e nu`no,1675 taka {to vo nekoi zakonodavstva ima slu~ai tie kategorii vo praktikata da se razdvojuvaat. Vrskata me|u niv sepak postoi ottamu toa {to vo nekoi zakonodavstva povratot se zema kako pretpostavka za opasnata sostojba, a opasnata sostojba bi trebalo da bide biten element za kriminalecot od navika. Kako element za opasnata sostojba se zema predvid u{te i posebnata opasnost po javniot red i mir i samiot na~in na `ivot, trajnata sklonost kon zlostorstva ili nepopravlivosta so samata kazna.1676 Na{eto krivi~no zakonodavstvo ne poznava nitu krivi~ni dela, nitu kriminalci od navika. 40 Profesionalnite kriminalci od legislativen aspekt se zemaat ili kako podvid na kriminalcite od navika ili se definiraat u{te povoop{teno i toa taka {to vr{eweto na krivi~nite dela kako "profesija" ili od "zanaet" se zema kako konstitutiven element na krivi~noto delo ili kako kvalifikatorni element.1677 2. Teoretskoto zna~ewe na ovoj vid klasifikacii se protega dotamu {to ja istaknuva li~nosta na storitelot i negovata diferencijacija za razlika od negovata ednakvost. Me|utoa, kako {to pravilno za1674

Kobe, P. op. cit. str. 23. Za kategorijata abnormalni prestapnici podrobno kaj: Lazarevi}, Lj, Prolo`aj nekih kriminolo{kih kategorija delinkvenata u saveremenom krivi~nom pravu, str. 1426. 1675 "Spored Abrahamsen (David Abrahamsen), zlostornicite od navika ili profesionalnite zlostornici i gangsterite se lica ~ii Ego i Super-ego go odobruvaat nivnoto kriminalno povedenie. Tie lica ne poka`uvaat kaewe nitu strav od kaznata. Tie vo nikoj slu~aj ne se du{evno bolni lica, me|utoa nemaat obziri sprema blagosostojbata na op{testvoto, nitu sprema bezbednosta na grupata... Tie vo najgolem broj slu~ai se organizirani prestapnici" Eliot, M. op. cit. str. 279 i 116. 1676 Kobe, P. op. cit. str. 20. 1677 Ibid, str. 20.

923

bele`uva eden avtor, ne e rabota na zakonodavecot samiot da opredeluva nekoja apriorna klasifikacija, tuku e dovolno samo da ja nazna~i: rabota na teorijata, i vo prv red, na praktikata e nazna~enata klasifikacija da ja prodlabo~i kako i da ja prilagodi na konkretnite pojavi na `ivotot.1678 Nejzinite nedostatoci se sostojat vo slednovo: 10 sozdava la`en vpe~atok deka site lica koi se, na primer, opredeleni kako kradci se me|usebno sli~ni vo sekoj pogled, 20 sozdava natamo{en la`en vpe~atok za specijalnosta na li~nosta koja e fatena samo za edno takvo delo, deka isklu~ivo se zanimava so takov vid na kriminal, 30 ni{to ne ka`uva za li~nosta na prestapnikot, nitu za okolnostite pod koi deloto e izvr{eno, i 40 ne e pogodna za sporeduvawe so ogled na razlikite vo zakonodavstvata na oddelnite zemji. 2. KLASIFIKACIJA SPORED TIPOT NA LI^NOSTA

1. Kako osnoven kriterium za ovaa klasifikacija slu`at osobinite na li~nosta. Pritoa, mo`e da se zboruva za dve grupi na ovie klasifikacii vo zavisnost od toa dali vo osnovata na podelbata stojat nejzinite nasledni i fizi~ki osobini ili pak, nejzinite psiholo{ki osobini i du{evnata sostojba. 10 Najdobra ilustracija za prvata grupa pretstavuvaat tipolo{kite klasifikacii na Lombrozo, Garofalo i Feri, koi nie ve}e gi izlo`ivme, pa ottamu nema potreba da gi povtoruvame. 20 Vo vtorata grupa se pomesteni onie klasifikacii koi glavno gi sozdavale psiholozi i psihijatri. Tie se obiduvaat da izdvojat razni tipovi na kriminalci spored psihi~kite osobini i razli~nite motivi koi ja rakovodele li~nosta vo izvr{uvaweto na kriminalniot akt. 2. Glavnata zaedni~kata slabost na ovie klasifikacii se sostoi vo toa {to so niv vo celost se ignorira krivi~noto delo i okolnostite pod koi toa e storeno. 3. KLASIFIKACIJA SPORED NA^INOT NA @IVOT

Ovie klasifikacii se vodeni od idejata kako osnoven kriterium za podelba da poslu`i na~inot na koj poedinecot go organiziral sopstveniot `ivot i merkata vo koja oddavaweto na kriminalno povedenie vlijaelo vrz negovito `ivot. 10 Edna od najkarakteristi~nite podelbi od ovoj vid e na profesionalni i slu~ajni kriminalci. Profesionalni se onie kriminalci koi sredstvata za `ivot gi nabavuvaat vr{ejki gi kriminalnite povedenija kako svoja redovna profesija. Niv vr{eweto na krivi~ite dela 1678

Ibid, str. 22.

924

ne im pretstavuva samo `ivotna egzistencija, tuku i `ivotno zadovolstvo, na~in na i`ivuvawe koj najpove}e im odgovara na nivniot temperament.1679 Slu~ajni kriminalci se onie kriminalci koi se zateknale vo isklu~itelna situacija, odnosno zatoa {to slu~ajno se na{le pod vlijanie na specifi~ni okolnosti koi ne mo`ele ili ne umeele da gi izbegnat. 20 Nezadovolni od opfatot na gornata podelba, nekoi teoreti~ari se obiduvaat da ja zbogatat so vnesuvawe na u{te eden, tret tip na kriminalci - kriminalci od strast. Za niv se veli deka krivi~nite dela gi vr{at zatoa {to ne mo`at da go sovladaat svojot brz temperament ili zatoa {to bile pod dejstvo na alkohol. Toa se kriminalci koi naj~esto vr{at krivi~i dela protiv li~nosta. 4. KLASIFIKACIJA SPORED KRIMINALNATA KARIERA

1. Razlikuvaweto na obi~ni kriminalci i profesionalci e naj~estata podelba na prestapnicite koja se pravi spored ovoj kriterium. Pritoa, vo kategorijata na obi~ni kriminalci se pomestuvaat onie prestapnici koi `iveat od vr{eweto na krivi~ni dela kako {to se: kra`bi, razbojni{tva, izmami, proneveri i sl. Toa se, vsu{nost, pretstavnici na poniskite sloevi na kriminalniot svet koi se regrutiraat glavno od siroma{ni i razbieni semejstva, od dezorganizirani op{testveni sloevi, od onie koi go u~ele "zanaetot" vo ramkite na uli~nite bandi ili vo vospitno-popravni domovi. Toa se lica koi retko upotrebuvaat sila i oru`je pri vr{eweto na krivi~nite dela iako mnogumina od niv ~esto go nosat so sebe. Na drugata strana stojat profesionalcite koi, spored Rekles (Walter Reckless), od obi~nite kriminalci se razlikuvaat ottamu {to: 10 se pointeligentni, 20 se slu`at so pokomplicirana i poefikasna tehnika na izvr{uvawe na delata, 30 se zanimavaat so poraznovrsna kriminalna aktivnost, i 40 vrz obi~nite kriminalci gledaat od visina i so potcenuvawe, a me|usebno se po~ituvaat. Iako najgolemiot broj od niv gi vr{at re~isi istite krivi~ni dela kako i obi~nite kriminalci, toa go pravat pove{to, na "profinet" na~in, pove}e promisleno odo{to so sila i, po pravilo, ostanuvaat neotkrieni. Me|u niv se nao|aat: xepxii, kradci na nakit (so zamena na vistinskiot so la`en nakit), kradci po stokovni ku}i i specijalizirani prodavnici, falsifikatori na pari, ~ekovi i umetni~ki sliki, {verceri, ucenuva~i i sl. Profesionalnite kriminalci, po pravilo, rabotat so pomo{ na eden ili dvajca pomaga~i i imaat sopstven stil na rabota od koj retko se otka`uvaat. Ponekoga{ se sozdavaat i pogolemi grupi na profesionalci, me|utoa, toa se grupi koi se sozdavaat za deluvawe samo na opredeleno vreme ili poradi izvr{uvawe na opredlen broj na krivi~ni 1679

Tahovi}, J. op. cit. str. 236.

925

dela. Ovie grupi se razlikuvaat od organiziraniot kriminal spored toa {to pristapuvaweto i izleguvaweto od grupata e dobrovolno, {to deleweto na plenot se zasnova vrz principot na ramnopravnost, i {to obi~no ne postoi subordinacija me|u nivnite ~lenovi. 2. Trgnuvajki od istiot kriterium, Kavan (Ruth Shonle Cavan) pravi razlika me|u 10 profesionalni kriminalci, 20 prigodni storiteli na krivi~ni dela, 30 li~nosti koi projavuvaat povedenie koe e {tetno po niv samite i 40 li~nosti so pote{ki du{evni rastojstva. 10 Profesionalni se onie storiteli koi `iveat vo kriminalniot svet, koi logi~ki se kone~na emanacija na op{testvenata situacija koja dopu{ta i pottiknuva kriminalna dejnost (struktura na zdru`uvawe).1680 20 Prigodnite storiteli na krivi~ni dela `iveat vo kriminalno opkru`uvawe.1681 Osnovna karakteristika na ovie storiteli e {to vr{at krivi~i dela eda{ ili pove}e pati, me|utoa vo pogolemi vremenski intervali. Pri~nite za ver{ewe na krivi~nite dela kaj niv mo`at da bidat: a) edna od prigodnite neplanirani pogodnosti za vr{ewe na krivi~ni dela kako na primer, mo`nosta za kra`bi, proneveri i sl. b) ednokratna neizbe`na tenzija, kako na primer, iznuduvaniot saka da mu plati na iznuduva~ot, krivi~nite dela protiv `ivotot i teloto, od qubomora ili poradi pritisok, v) krivi~ni dela vo slu`ben odnos (white collar crime). Prestapnikot se odnesuva kriminalno samo delumno (segmental crime), inaku go pominuva `ivotot na ~esen gra|anin. Na kriminalitetot mu pogoduvaat: atmosferata na zarabotuvawe, povedenija "na rabot na zakonot" ili so preod na dozvolenata granica ("i ostanatite slu`benici rabotat na sli~en na~in"), potkup itn. Me|u prigodnite prestapnici mo`at da se pomestat i storitelite na golem broj na nebre`ni delikti. 30 Li~nostite koi projavuvaat {tetno odnesuvawe za sebesi se alkoholomani, lica koi zloupotrebuvaat droga, seksualni prestapnici, hazadredri skitnici, prostitutki, xepxii1682 4. Lica so pote{ko naru{eno du{evno zdravje.1683

1680

Cavan, R. Sh. Criminology, Second Edition, Thomas Y. Crowell Company, New York, 1960, str. 125. 1681 Ibid, str. 180 1682 Ibid, str. 204. 1683 Ibid, str. 229.

926

5. TIPOLO[KI KLASIFIKACII NA MALOLETNI DELINKVENTI

1. Legalnata klasifiakcija na maloletnite delinkventi glavno se zasnova vrz grupi spored nivnata vozrast, na kriteriumot na krivi~nata odgovornost, a vo najnovite zakonodavstva i vrz razgranetiot sistem na krivi~ni sankcii protiv maloletnicite. 2. Vo pogled na odelni pra{awa povrzani so klasifikacijata na maloletnite delinkventi vo sovremenoto pozitivno zakonodavstvo se prisutni golemi razliki. Tie razliki se najprvin osobeno ~uvstvitelni vo pogled na nivnata vozrast. Vo toj pogled postojat najrazli~ni sistemi i toa kako vo odnos na najniskata starosna granica taka i po pra{aweto na opredeluvaweto na polnoletnosta. Vo ovaa grupa na problemi najprvin postoi razli~en stav vo odnos na opredeluvaweto na kategorijata "deca" od "maloletnici". 3. Osven toa vo ramkite na kategorijata na maloletnicite ~esti se i razlikite vo pogled na nivna podelba na pomladi i postatri maloletnici. 4. Spored vidot na sankcijata prisutni se podelbite na onie na koi mo`at da se primenat samo vospitni i vospitno - popravni merki, i na onie koi podle`at i na primena na kazna. Pritoa, obi~no se vodi smetka i za toa dali se raboti za vospitno zapu{ten maloletnik, odnosno moralno rasipan i zagrozen, kako i za toa dali e posebno opasen so ogled na te`nata na krivi~noto delo. Stojali{teto deka ne e podesno sprema maloletnicite da se primenuvaat isti kazni kako i za vozrasnite poteknuva od germanskoto pozitivno pravo koe pokraj vospitnite merki poznava i posebni kazni za maloletnite lica.1684 5. Posebna grupa e grupata na mladi polnoletni lica. V. RECIDIVISTI 1. Za opredeluvawe na poimot recidivisti nu`no e najprvin da go objasnime poimot povrat. Povratot e sociolo{ka kategorija koja go ozna~uva specifi~niot odnos na za~esten sudir so zakonskite normi na edna posebna op{testvena grupa na prestapnici koi voobi~aeno se narekuvaat povratnici. Povratnikot pak, e prestapnik, individua, li~nosta koja e nositel na opredeleno povedenie, {to zna~i psiholo{ka kategorija za ~ie razbirawe e potrebna podlaboka psiholo{ka analiza. 10 Krivi~nopravnoto zna~ewe na povratot se gleda vo toa {to sprema storitelot na deloto vo povrat treba da bidat primeneti postrogi sankcii, bidej}i prethodno izre~enite se poka`ale neefikasni i zatoa {to preku negovoto delo se manifestirala zgolemena vina. So legalniot poim na povratot, vsu{nost, se pravi razlika vo krivi~no1684

Ibid, str. 25

927

pravnata polo`ba na povratnicite i drugite prestapnici - prvoprestapnicite. Vo toa razlikuvawe se poa|a od stavot deka povratnicite se kategorija na op{testveno poopasni storiteli na krivi~ni dela, koi tokmu so ogled na toa treba da bidat postrogo kaznuvani. Na toj na~in, postrogoto kaznuvawe e osnovata od koja trgnuva krivi~noto pravo vo suzbivaweto na povratot. Povratot vo krivi~nopravna smisla zna~i slu~aj na porane{na osuduvanost na nekoj storitel na krivi~no delo. Toj vid na povrat e opredelen so zakon. Pritoa, voobi~aeno se smeta deka povtatot postoi toga{ koga porane{noto i novoto delo se storeni so umisla, a po mislewe na nekoi avtori i toga{ ako dvete dela se storeni od nebre`nost. 20 Za postoewe na kriminolo{kiot poim na povratot e dovolno da postoi povtoruvawe na krivi~nite dela od strana na konkreten storitel. Ovde ne e nu`en vremenski period me|u prethodno izvr{enite i novite dela, nitu porane{na osuda ili izdr`ana kazna za prethodnoto delo. Nakratko, vo kriminolo{ka smisla za povratnik se smeta lice koe povtorno izvr{ilo krivi~no delo, bez ogled dali porano bilo osuduvano ili ne. So ovoj pristap se uka`uva na etiolo{kite faktori od koi e uslovena ovaa pojava, odnosno od onie objektivni ili subjektivni okolnosti i od ~ie soznanie zavisi postavuvaweto na sistemot na op{testvenite merki za nejzino uspe{no preventivno i represivno suzbivawe.1685 30 Za postoeweto na penolo{kiot poim na povratot, stanuva zbor toga{ koga edno lice po prethodno izdr`anata kazna za nekoe krivi~no delo povtorno }e dojde vo penitencijarna ustanova zaradi izdr`uvawe kazna za novo krivi~no delo. Se trgnuva od postavkata deka prezemenite merki pri porane{noto izdr`uvawe na kaznata se poka`ale neefikasni sprema osudenoto lice i deka zatoa treba da se zasili penitencijarniot tretman, so toa {to vo pogolema mera }e se prilagodi na negovite osobini. Penolo{kiot poim na povratot slu`i i kako indikator za uspe{nosta na postpenalniot tretman.1686 1685

Kriminolo{koto sfa}awe naj~esto se vrzuva za opredeleni svojstva na li~nosta, pred sî za navikite, sklonostite za kriminalno povedenie, ili poto~o ka`ano, za profesionalnite prestapnici, odnosno prestapnici od navika koi se javuvaat kako recidivisti. Zaradi tie svojstva, mnogumina recidivistite gi smetaat za nepopravlivi, pa za niv vo mnogu zakonodavstva predviduvaat posebni merki: relegacija vo Francija, preventivno zatvorawe vo Anglija. Milutinovi}, M. op. cit. str. 227. 1686 Podelbata na legalen, kriminolo{ki i penolo{ki povrat poteknuva od Norvel Moris koj vakvata opredelba za prvpat ja iznese na Tretiot kriminolo{ki kongres vo London (1955). Za razlika od nego, Pinatel zboruva za priroden i generi~ki povrat koj se sostoi vo prosto povtoruvawe na krivi~nite dela nezavisno od sekoja osuda, potoa na socijalen povrat koj pretpostavuva prethodna osuda, na legalen povrat koj e definiran so zakonot i se

928

2. Klasifikacija na povratnicite. So ogled na toa deka povratnicite pretstavuvaat posebna kategorija na zlostornici ottamu {to gi povtoruvaat delata, najprvin se vr{i nivna podelba vo odnos na ostanatite - primarnite prestapnici. Vo ovaa smila naj~esta e nivnata podelba na profesionalni zlostornici i zlostornici od navika. 10 Me|u profesionalnite zlostornici se pomestuvaat onie koi se adaptirani na antrisocijalni aktivnosti, koi poseduvaat tehni~ki znaewa za izvr{uvawe na krivi~noto delo i koi gi karakterizira mnogu visok stepen na kriminalna zrelost. 20 Od druga strana grupata recidivisti koi gi povtoruvaat krivi~nite dela pove}e poradi svojata socijalna i psiholo{ka inadaptacija se narekuvaat zlostornici od navika. Zlostornicite od navika se razlikuvaat od profesionalnite kriminalci spored toa {to kriminalnata aktivnost ne ja apsorbira celokupnata nivna dejnost. Niv gi karakterizira, ne tolku brojot na izvr{enite dela, kolku tendencijata kon vr{eweto na krivi~ni dela.1687 Tie se nekoj vid "lica koi ne se prilagodeni na `ivotnite uslovi, od nekoi vnatre{ni (endogeni) pri~ini, a nadvore{nite povodi samo go potenciraat takviot nivni nedostatok.1688 Kaj ovaa podelba doa|a do izraz zna~eweto na samoto kriminalno povedenie, odnosno na~inot na `ivot na tie lica i ottamu se smeta deka kaj povratnikot ne se raboti za poseben tip na ~ovek, tuku deka e vo pra{awe poedinec koj spored na~inot na odnesuvaweto se razlikuva od drugite. 30 Kon navedenite grupi povtornici brojni avtori ja pomestuvaat i grupata povratnici po tendencija ~ie kriminalno povedenie se povrzauva so elementite na nivnata konstitucija, odnosno so nivnite nagoni i biolo{ki potrebi.1689 deli na op{t i poseben i penitencijaren povrat za koj e karakteristi~no prethodno prestojuvawe vo penitencijarna ustanova, kako i na pove}ekraten povrat. Pinatel. @, op. cit. str. 121. 1687 Re~isi sekomu mu e jasno deka nekoi nesre}ni lu|e mo`at da bidat `rtvi na okolnosti. Koga prestapnikot }e stane recidivist ili prestapnik od navika, toa e obi~no ottamu {to ne nai{ol na tolku blagonaklona popustlivost koja im e uka`ana na nekoi lica. Obi~no se smeta deka prestapnikot od navika ne izvlekol pouka od svoite gre{ki, tuku deka e otvoren neprijatel na dr`avata, vistinski prestapnik. Eliot, M. op. cit. str. 95. 1688 Tahovi}, J. op. cit. str. 236. 1689 Vidi: podgovno kaj Lazarevi}, Lj. Povranici, delinkventi po navici, profesionalni delinkventi i delinkventi po tendencii u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1966/1. Spored Pe{i}, "So pra{aweto na povratnicite po tendencija i profesionalnite povratnici rabotata stoi vaka: i vo ednata i vo drugata situacija povratot go uslovuvaat faktori koi go uslovuvaat prestapni~koto povedenie i koga ne e vo pra{awe povratot. Poradi stek na okolnosti, ovde posebno zna~ewe dobivaat izvesni prestapni~ki osobini na po-

929

4. Sepak vo krivi~nopravnata i kriminolo{kata literatura se mnogu po~esti vnatre{nite diferencijacii na recidivistite spored najrazli~ni kriteriumi. Od brojnite vnatre{ni klasifikacii na recidivistite }e se zadr`ime samo na slednite: 10 Obi~ni povratnici i pove}ekratni povratnici. Kaj obi~nite povratnici se raboti za povtorno vr{ewe na isto ili drugo krivi~no delo, a kaj pove}ekratnite povratnici za lica koi pove}e pati izvr{ile krivi~ni dela pottiknati od nivnite vnatre{ni sklonosti. 20 Op{ti (generaleni) i posebeni (specijaleni) povratnici. Ova razlikuvawe se potpira na okolnosta na povtoruvawe na koe i da e razli~no krivi~no delo (op{t povrat) ili isti ili sli~ni dela (specijalen povrat). Vrz istoto stojali{te i so ednakvo zna~ewe e i razlikvaweto na homogeni i heterogeni povratnici. Nastojuvawata na nekoi teoreti~ari vo ovaa sfera da se opredeli dali generalnite ili specijalnite recidivisti se poopasna kategorija na storiteli na krivi~ni dela, odnapred se osudeni na neuspeh od ednostavna pri~ina {to takvite razmisluvawa gi zapostavuvaat konkretnite posledici na izvr{enite dela koi mo`at da se pojavat vo najrazli~ni pojavni oblici. 30 Povratnici na umisleni i povratnici na nebre`ni krivi~ni dela. Poedincite koi povtorno vr{at nebre`ni krivi~ni dela ~esto se narekuvaat i situacioni prestapnici ili lica koi se skloni kon nesre}i. Se raboti za poedinci koi so zagrozuvawe, sozdavawe na opasnost predizvikuvaat posledici koi se nadvor od nivnata volja, a ~esto i nadvor od nivnata svest. 40 Homotropni i politropni recidivisti. Homotropen recidivist e poedinec kaj kogo kriminalnata orientavcija izvira od isti vnatre{ni kriminalni tendencii (primer, od seksualni pobudi). Politropen recidivist e onoj kaj koj nedostasuvaat istovidni pobudi ili tendencii, tuku antisocijalno se odnesuva na primer, edna{ od neprijatelski pobudi, drug pat od seksualni, a tret pat od koristoqubie. 50 Spored Milosavqjevi}1690 postojat profesionalni kriminalci, poluprofesionalni kriminalci i situacioni recidivisti. Provratnikot niz koi doa|aat do izraz dispoziciite na prestapnikot - tendenciite. Vo vrska so toa, kaj ubijcite koi pred ubistvoto izvr{ile po nekolku krivi~ni dela najdovme dve situacii. Pottiknuva~ite na kriminalnite tendencii, koi nekoi kriminolozi gi vrzuvaat za elementite na konstitucijata, vsu{nost se opredeleni nagoni i biolo{ki potrebi... Me|utoa, spored na{e zabele`uvawe, kriminalnite tendencii ne mora da poteknuvaat od konstitucijata (nagonite), tuku mo`at da bidat i steknati... Zaedni~ka karakteristika na kriminalnite tendencii, sklonosti, streme`i - e konzistentnost kon opredeleno (prestapni~ko) povedenie i otpornost (rezistentnost) sprema povedenijata od sprotivna priroda. Pe{i}, V. op. cit. str. 258. 1690 MilosavqeviÊ, M. Problem klasifikacije povratni~kog kriminala, Bezbednost, Beograd, 1972/3. str. 271-272.

930

fesionalnite kriminalci naj~esto se pove}ekratni povratnici so golem broj izvr{eni krivi~ni dela i osudi. Nivnata osnovna opredelba e vr{eweto na kriminalni akti kako profesija. Spored vidot na kriminalnata aktivnost i tipot na nivnata specijalizacija tie se delat na: a) provalnici, b) xepxii, v) izmamnici, falsifikatori i komarxii i, g) {verceri. Poluprofesionalnite kriminalci se isto taka pove}ekratni povratnici, naj~esto so pokratki kazni i so pogolem broj na osudi. Iako naj~esto vr{at istorodni ili srodni dela tie se brz vidna specijalizacija. Me|u niv se vrbrojuvaat: a) sitni kradci, b) prodava~i i preprodava~i na ukradena stoka, v) kriminalci - slu`benici so dve podgrupi: proneveriteli i onie koi ja zloupotrebuvaat svojata polo`ba so potkup, uceni i na drug na~in doa|aat do materijalna korist. Situacionite recidivisti vo najgolem broj slu~ai se retko osuduvani za raznorodni dela. Nivnata kriminalna aktivnost proizleguva od materijalni ili li~ni krizi ili kako rezultat na naru{ena struktura na li~nosta. Me|u niv naj~esto se nao|aat alkoholi~ari, psihoneuroti~ari i psihopatski li~nosti. Toa se obi~no: a) agresivni tipovi, b) seksualni prestapnici, soobra}ajni delinkventi, i g) sitni situacioni kradci. Ostanatite recidivisti pretstavuvaat heterogena grupa na poedinci koi ne se vklu~eni vo nekoja od prethodno navedenite grupi. Tuka se pomesteni politi~kite povratnici. 60 Tahovi}1691 uka`uva i na drugi podelbi na povratot i ottamu na povratnicte: a) pravi i prividni povratnici, b) vremenski opredeleni i vremenski neopredelni povratnici, v) prosti povratnici i povratnici od navika ili profesionalni povratnici. 5. Fenomenolgijata na povratot e predmet na brojni kriminolo{ki istra`uvawa vo koi se nastojuva da se obraboti negoviot obem, struktura, prostornata rasprostranetost i dinamika vo povrzanost so polot i starosta i drugite obele`ja na li~nosta na povratnicite. Osnovnata konstatacija na site istra`uvawa e deka se raboti za pojava koja {to e vo postojan porast. Vo ovaa smisla postojat duri i takvi milewa koi denes postepeno ja dobivaat svojata empiriska verifikacija, deka povratnicite se pravilo, a primarnite prestapnici mnogu retki, odnosno deka tie se primarni samo zatoa {to za prethodnite dela ne bile fateni.1692 Razlikite {to vo pogled na obemot na recidivizmot se pojavuvaat vo odelni zemji, pa duri i vo odelni podra~ja na ista zemja kako i vo pogled na odelni krivi~ni dela,1693 se objasnuvaat so deluvaweto na 1691

Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961, str. 277-278. 1692 Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. op. cit. str. 201. 1693 Dosega{nite istra`uvawa na povratot, na primer, na ubijcite poka`uvaat deka ovaa kategorija storiteli porano vr{ele malku krivi~ni dela odnosno poretko bile osuduvani. Toj fakt go potvrdi i na{eto istra`uvawe

931

niza faktori. Me|u niv, pokraj voobi~aenite op{ti i neposredni faktori na kriminalitetot naj~esto se istaknuvaat i efikasnosta na kaznenata politika, praktikata na sudovite, funkcioniraweto na ustanovite za resocijalizacija i drugi elementi. Op{to zemno, povratot e najpove}e prisuten kaj imotniot kriminalitet, nesrazmerno pove}e kaj vozrasnite i ma`ite odo{to kaj maloletnicite i `enite 7. Vo pogled na pri~inite na recidivizmot vo kriminolo{kata literatura so pravo se smeta deka ne mo`e da se zboruva za nekoja posebna etiologija koja izleguva od ramkite na op{tata etiologija na kriminalitetot, no deka ovde sepak postojat izvesni specifi~nosti. Govorej}i za takvite posebnosti Milutinovi} naglasuva: 10 deka recvidivizmot po~esto se javuva vo neadekvatni semejni priliki, vo uslovi {to se karakteriziraat so siroma{tvo, nevrabotenost i drugi lo{i materijalni uslovi vo nesporedlivo pogolem obem odo{to vo situaciite kade {to izostanuva takvata sostojba, 20 deka recidivizmot opravdano se doveduva vo vrska so neadekvatniot tretman vo tekot na izvr{uvaweto na kaznta, 30 deka e opravdano i negovoto doveduvawe vo vrska i so neuspehot vo pogled na vrabotuvaweto po izdr`anata kazna, 40 deka recidivizmot po~esto se javuva kaj onie koi vr{eweto na krivi~nite dela go zapo~nale vo mladosta, i 50 deka recidivistite se karakteriziraat so opredeleni osobini koi se pogodni za vr{ewe na krivi~i dela.1694 8. Vo odnos na poslednata okolnost vo kriminolo{kata literatura postoi jasno izrazeni stav deka bez sestrana analiza na recidivizmot i temelno ispituvawe na recidivistite vo sorabotka so razni specijalisti (interdisciplinaren pristap), ne e mo`no da se dade kompleksen prikaz na li~nosta na povratnikot. I pokraj takviot stav, kaj najgolemiot broj kriminolozi e prisutno nastojuvaweto da se izdvo koe se pojavija 49 ili 12,7% recidivisti me|u ubijcite. Re~isi site povratnici od na{iot primerok bile lica od ma{ki pol 48 (98,0%) i naj~esto na vozrast od 26-30 godini (34,7%) - period na maksimalen kriminalitet. Nivnoto obrazovno nivo se dvi`elo do zavr{eno osnovno obrazovanie i so ogled na toa 34,7% ubijci se pojavile kako NKV i PKV rabotnici, a 22,4% kako zemjodelci. Nedostigot od potrebnoto obrazovanie i stru~na osposobenost ja uslovile lo{ata materijalna sostojba na ovie lica, na koja se nadovrzuvaat i brojni bra~ni i semejnio problemi, bidej}i samo 20,4% povratnici bile ne`eneti. Site ovie socioekonomski obele`ja kako faktori {to ja karakteriziraat li~nosta podednakvo do{le do izraz i vo selskite i vo gradskite sredini. Sumarno zemeno 25 (51,0%) od storitelite na krivi~noto delo ubistvo {to se pojavile kako povratnici, porano bile osuduvani i izdr`uvale kazna za istorodni krivi~ni dela. Pet ili 28,6%, bile povratnici za istorodni i raznorodni krivi~ni dela, a samo 2 (4,1%) za isto krivi~no delo ubistvo. Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 138-139. 1694 Milutinovi}, M. op. cit. str. 227-230

932

vojat opredeleni op{ti, zaedni~ki psiholo{ki crti na li~nosta {to naj~esto se sre}avaat kaj povratnicite. Vo taa smisla ve}e navedeniot avtor sumira deka recidivistite te{ko gi podnesuvaat nadvore{nite pritisoci i konflitite vo svojata sredina, deka mnogumina od niv postojano se pod opsesija deka vrz niv se vr{i nepravda {to treba da se ispravi i deka psihoanaliti~ko orientiranite avtori ottamu izvlekuvaat zaklu~ok za recidivistite kako za prete`no frustrirani lica koi poka`uvaat pomal koli~nik na inteligencija i silna optovarenost so kompleks na inferiornost (vr{eweto na krivi~nite dela za niv pretstavuva obid za kompenzirawe na toj nedostatok i `elba da se otstranat nepravdata {to im se nanesuvaat). Seto ova go zaokru`uva so tvrdeweto deka za recidivistite se karakteristi~ni staknati naviki i izrazeni sklonosti kon hroni~no vr{ewe na krivi~ni dela.1695 Spored Markovi}, recidivistite se karakteriziraat so svesen asocijalen i antisocijalen stav koj se manifestira vo rana neprilagodenost, op{ta nestabilnost i nezauzdanost na li~nosta. Del od recidivistite poka`uvaat izrazeni psihopatski naru{uvawa. Nedostigot na {kolsko i profesionalno obrazovanie e sleden so op{to izbegnuvawe na rabotata i vrabotuvaweto. Dokolku privremeno se prisileni da prifatat nekoja rabota ~esto go menuvaat vrabotuvaweto i rabotnoto mesto. Lutaat od mesto do mesto i obilno koristat razni vidovi socijalna pomo{ za nevraboteni. Trajnata i povremenata nevrabotenost ne e samo nivna op{ta karakteristika, tuku sestrano ja koristat kako opravduvawe na svoite prestapi. Tie natamu ~esto manifestiraat natprose~en stapen na praznoverie. Vo svojot seksualen `ivot poka`uvaat silni promiskuitetni sklonosti, so zadovostvo se dvi`at vo dru{tvo so prostitutki, poka`uvaat sklonost kon seksualni perverzii. ^esto se skloni kon u`ivawe na alkoholni pijaloci Taa sklonost se zasiluva so na~inot na nivniot `ivot, za{to gostilnicite, barovite i no}nite lokali im ja zamenuvaat ku}ata. Mnogumina od niv poka`uvaat sklonost sprema komarot i hazardnite igri, oblo`uvalnici od site vidovi. Nivniot svet e podzemjeto koe silno gi privlekuva i ~esto im se sprotivstavuva na site obidi na op{tetstvoto za nivnata resocijalizacija.1696 [eparovi} istaknuva deka povratnicite se pomalku intelektualno nadareni {to e vo soglasnost so nivnata pomalku korisna i hendikepirana polo`ba. Tie vo osnova se poslabo prilagodeni i vo pogolem stepen imaat psihopatski sindromi, sprema okolinata se agresivni i pokraj toa {to nivnoto nadvore{no povedenie deluva poinaku. Tie poka`uvaat slaba smisla za tvore{tvo, visok stepen na stereotipnost i istrajnost. Za~estenata pojava na defektni intelektualni svo1695

Milutinovi}, M. op cit. str. 228-229. Markovi}, T. Neka razmi{ljanja o problemima recidivizma, Narodna milicija, Beograd, 1958/11, str. 13. 1696

933

jstva i pogolema somni~avost, ~esti depresivni reakcii i pomal stepen na ~uvstvo na vina, kako i anksioznost, se obele`ja na povratnicite.1697 Spored Hinderer (Hans Hinderer), povratnicite se lica kaj koi nedovolno e razviena individualnata svest za odgovorno odnesuvawe i koi vo tekot na formiraweto na svojot `ivot se zavedeni od negativni vlijanija. Nivnoto nedisciplinirano povedenie koe gi ignorira op{testvenite interesi ne e ne{to {to samo edna{ se slu~uva, ne{to nevoobi~aeno, tuku naprotiv, kaj ovie labilni, nedovolno cvrsti i neformirani lica krivi~nite dela se integrirani vo razvojot na na li~nosta. Za niv, na primer, kra`bite ne se nikakvo otstapuvawe od normalnoto povedenie, tuku forma na "steknuvawe" na `ivotni dobra. Krivi~noto delo kaj niv ne predizvikuva nikakvi neprijatni ~uvstva. Povratnikot ne go ~uvstvuva krivi~noto delo kako zlo, kako lo{o i destruktivno delo, tuku kako prijatnost. Odlukata za izvr{uvawe krivi~no delo zna~i ne predizvikuva ~uvstvo na strav. Storitelot ne se pla{i od kazna. Krivi~nata postapka za nego ne e "ne{to {to sekoga{ mo`e da se izbegne:" taa za nego e neizbe`no zlo i rizik. Povratnikot poradi toa ne otstapuva od vr{ewe na krivi~no delo.1698 Vo svoite razmisluvawa, Hinderer odi i natamu, i smeta deka recidivistite imaat zna~itelni nedostatoci vo obrazovanieto, za{to vo svojot razvoj ne go dostignale nivoto na obrazovanie i vospitanie koe go pru`a op{toto {kolsko obrazovanie. Tie ~esto poka`uvaat nedovolna istrajnost vo rabotata, go prekinuvaat u~eweto, ~esto go menuvaat rabotnoto mesto, a imaat i ~esti prekini vo rabotata. Skloni se kon lesno i povr{no raspolo`enie, pa ottamu ponekoga{ se nezainteresirani, ramnodu{ni ili razigrani. Svoite prestapni~ki dejstva gi vr{at nesigurno, povr{no, nepresmetlivo. Vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ~esto se nao|aat pod vlijanie na alkohol ili samoto delo e izvr{eno so zloupotreba na alkohol. Nekoi prestapnici ne poka`uvaat voop{to spremnost za sozdavawe na postojani li~ni odnosi i vrski (brak, prijatelstvo) nitu za odr`uvawe i zacvrstuvawe na me|usebno vnimanie i obziri. Kone~no ovie storiteli gi karakterizira i okolnosta {to ne se stremat kon bilo kakva idna cel i formirawe na svojot `ivot.1699 Zna~ajna karakteristika na recidivistite i e toa deka kaj niv e posebno te{ko da se vr{at temelni izmeni vo povedenieto i da se vlijae vo smisla na menuvawe na nivnite stavovi. 9. Dolgo se smeta{e deka problemot na povratni{tvoto mo`e da se re{i so negovoto postrogo kaznuvawe. Na taa linija so ~l. 40-a od Novelata na KZ SFRJ od 1959 godina, be{e vovedena problemati~nata 1697

[eparovi}, Z. op. cit. str. 288. Hinderer, H, Li~nost povratnika, JRKKP, Beograd, 1974/4, str. 659-660. 1699 Ibid, str. 663 1698

934

merka na zaostreno kaznuvawe na pove}ekratnite povratnici. Takvata linija ja sledea i najgolemiot broj zakonodavstva vo svetot koi kako osnovna merka vo borbata protiv povratot ja gledaat vo postrogoto kaznuvawe i isku~uvaweto na primenata na uslovnata osuda. Vo odelni zakonodavstva se sre}ava i primenata na posebni krivi~ni sankcii i poseben tretman sprema ovie prestapnici. Sogleduvaj}i ja realnosta vo ovaa oblast na{iot zakonodavec so KZ od 1996, go ukina poostrento kaznuvawe na pove}ekratniot povrat. Na toj na~in se napu{ti pogre{noto sfa}awe koe poteknuva{e u{te od klasi~nata {kola deka povratot mo`e da se suzbie so poostro kaznuvawe. Na karajot smetame deka va`no e da se istaknat dva sumarni stava. Prviot, deka recidivistite se ~esto psihi~ki labilni lica, op{testveno defektni i so silno izrazena averzija kon rabotata i vtoriot, deka te`inata na kriminalitetot na edna zemja se procenuva spored procentot {to vo vkupniot kriminalitet go pretstavuva recidivizmot.

935

936

REGISTAR NA IMIWA A Adler, Alfred - 277, 886. Adler, Herman M. - 271. Adorno - 373. Akvinski, Thoma - 139. Aleksandar III - 137. Ancel, Mark - 160, 241, 346, 349. Anerson - 905. Argow, Walter Webster - 95. Aristotel. - 131. Aschaffenburg, Gustav - 243, 264. Augustin, Aureliese - 138. B Backer, Howard - 356, 360, 362. Barnes. Harry Elmer - 789. Bavcon, Ljubo - 116, 117, 612. Bazar - 143. Beccaria, Cessare - 60, 164, 206. Bentham, Jeremie - 160,168, 406. Berman, Louis - 260. Birkmayer - 246. Boies, Henry M. - 256. Bonger, William Adriaan - 231, 233, 265, 701. Broca, Paul - 181. Bronner, Augusta F. - 271, 905. Buchez - 143. Burgess, Ernest Watson - 93, 95, 292, 304. Burt, Cyril - 392, 840. C Cabanis - 288. Cabet àttenne - 142.

Caldwell, Charles - 181. Caldwell, Moris G. - 95. Campanellae, Thomae - 140. Canapa, Giacomo - 40. Cannon, Walter B. - 260. Cari}, Ante - 529, 883. Cavan, Ruth Shonle - 93, 926. Chambliss, William - 373, 401. Chapman, Denis. - 356, 364, 366, 372. Christiansen, Karl - 259. Cicero, Marcus Tullius - 134, 709. Cloward, Richard A. - 332, 337, 339. Cohen, Albert - 310, 312, 326, 335, 337, 341. Cohen, Stanly - 356, 373. Colajanni, Napoleon - 231, 232. Constant, J. - 20. Cornil, Paul - 119, 120. Coti}, Du{an - 590, 592. Cressy. Donald - 21, 361, 920. Crile, George, W. - 260. Cristophe - 178. D Dally - 288. De Asua, Jimens - 388. De Tours, Moreau - 288. De Vebres, Donadeu - 20 Della Porta, Gambastista - 189. Despine, Prosper - 183, 188. Devenport, ^arls B. - 258. Di Tullio, Benigno - 40, 254, 255, 256, 257, 266, 516, 548. Didro, Deni - 144, 153. Dollard, J. - 283. 937

Ducpetiaux, Edmund - 174, 177. Dugdalle, Richard R. - 258. Dupuy - 231. Durkheim, Emille - 115, 210, 215224, 225, 300, 304, 323, 434, 447. E Eihorn, August - 278. Elliott, Mabel - 22, 82 Emerson, R. - 440. Emmering, Erwin - 96. Engels, Fridrih - 226-228. Epiktet - 698, 880. Erickson, Kai T. - 300, 356. Esquirol - 180, 288. Estabrook -258. Exner, Franz - 20,112. 383, 920. Eysenck, Hans J. - 286. F Faris, Ellsworth - 302. Fast, S. N. - 266. Fattah, Ezzat Abbel - 119, 120, 386 Fenton, Norman - 95. Ferri, Enriko - 25, 172, 181, 195, 196, 201, 202, 205, 240, 263, 280, 354, 924. Ferrus - 181. Fooner - 517. Fouerbash, Anselm - 160, 167, 168. Fouerbash, Ludvig - 406, 407. Fourier, Charles - 142. Fox, Richard G. - 262. Franz Alexandar - 277. Freud, Sigmund - 273-277, 283, 474, 731, 857. Frey, Edwin - 96. Friedlander, Kate - 278, 619. From, Erih - 280, 489, 731. G Gall, Franc Joseph - 179,180. 938

Galton, Francis - 188. Garoffalo, Rafaele - 23, 40, 183, 192, 201, 203, 207, 211, 256, 924. Garraud, RenÒ - 246. Garson, Emile - 246. Gassin, R. - 20 Georgievski, Ljubi{a - 594. Gercenzon - 33. Gerecke - 96. Gillin, J. - 271. Glaser, Daniel - 319. Gluek, Sheldon - 93, 94 Gluek Eleanor -. 93, 94 Goddard, Henry K. - 271. Gofman, Edwin - 356, 360. Goring, Charles - 194, 195. Gottferdson, Michael - 555. Gramatica, Filippo - 345 - 349. Grassberger, Roland - 33. Graven, Jean - 21, 262. Greenwood - 95. Greuener, J. R. - 115. Grgur VII - 137. Grispigni, Filipp - 25. Grocijus, Hugo - 144. Gross, Hans - 33. Guerry, AndrÒ Michel - 174, 177, 701. Guizot, F. - 612. Gulotta, Gugliemo - 388. Gunzert - 646. Gurvitch, Georges - 82. H Hagemann, Max - 263. Hajdukovi}, ^edomir - 489, 914. Hart, Hornell - 93. Hartmann - 271. Harum, David - 428. Healy, William - 260, 271, 278. Hegan, Frank - 611. Henderson, Charles - 302. Hinderer, Hans - 934. Hipokrat - 833, 935.

Hirshi, Travis -. Hobes, Thomas - 145. Holbah, Paul - 144, 148, 153, 154, 155, 200, 422, 423, 424, 707, 709, 729, 811, 814, 816, Holyst - 119, 120. Hooton, Ernest A. -. Horvati}, @eljko - 29, Howard, John - 174. Hurwitz, Stephan - 21 I Ignjatovi}, \orge - 22, 45, 75, 80, 85, 87, 103, 110, 161, 170, 176, 192, 283, 288, 316, 339, 341, 368, 390, 425, 471. Inokentie III -137. J Jumbu-Merlin - 485. Jevti}, Du{an - 737, 810, 847, 861, 901, 915, 917. Johnson. E. H. - 30, 611. Jung, Karl Gustav - 277. K Kaizer - 22, 103, 315, 320, 345, 443, 444, 479, 500, 506, 515, 522, 525, 555, 534, 616, 631, 639, 638, 639, 640, 652, 653, 687, 696, 715, 717, 718, 720. Kambovski, Vlado - 270, 575, 579, 587, 591, 592, 604, 757, 759, 759. Kant, Emanuele - 160. Karpcov - 144. Kennedy, R. F. - 448. Kinberg, Olof. - 256, 257. Kingsley, Davis - 300, 391, 791, 792. Klein, Dorie - 474. Kohnle, F. - 96. Konstant, J. - 20

Konstatinovi}-Vili}, Slobodanka 390, 554, 660, 749. Kont Ogist - 188. Koru, R. - 87. Kretschmer, Ernest - 250, 260. Kup~evi}-Mla|enovi}, Rajka - 470. Kvaraceus, Wiliam - 95. L Lacassagne, J. A. - 210. Lagnel - Lavastine M. - 20, 256, 866. Lamert, Edwin - 356. Lange, Johannes - 259. Lanz, A. - 256. Laune, Erris - 95. Lauvergne - 180. Lavaseur, Setfani - 485. Lavater, J. G. - 188 Leins, Piter - 344. Lenin, Vladimir Ili~ Uljanov - 229. Letourneu - 212. Lewin, Kurt - 281, 395. Locke, John - 147. Lombroso, Cessare - 40, 189, 210, 231, 232, 243, 246, 250, 252, 255, 263, 288, 473, 823, 924, 601. Louvage - 263. Lucas, Prosper - 183, 188. M Malinowski, Bronislaw - 395. Mandsley, Henry - 186, 288. Mannheim, Herman - 26, 96. 414, 840. Manouverier - 211. Marcuze, Herbert. - 373. Maslov, Abraham - 850, 851. Matza, David - 340, 345. Mayer, Kurt. - 87. Mayer, Kurt. - 81. Maywerk - 95. McKay, Henry - 306. 939

McKenzie, Roderick - 292. Mead, George Herbert - 358, 360. Mendelshon, Benjamin - 120, 381, 388, 501. Mendick, Sarnoff - 259. Merrill, Frencis - 295, 311, 312. Merton, Robert - 233, 291, 323, 339, 701, 897. Mezger. Edmund -21, 257. Middendorf, Wolf - 490, 514, 528, 600, 601, 603, 647, 648, 820, 649. Mil, \on Srtuart - 403, 408, 409. Miller, Walter B. - 337. Milutinovi}, Milan - 24, 25, 36, 111, 120, 266, 270, 294, 398, 414, 415, 461, 479, 532, 604, 611, 613, 653, 654, 660, 668, 685, 722, 726, 740, 758, 760, 776, 786, 788, 796, 840, 869, 874. Monachesi, Elio D. - 95. Monteskie, [arl, Lui - 149. Morel, Benedict Augustine. - 182, 189, 288. Moren, Edgard - 463. Moreseli. - 263. Mori, Thomae - 139.

P Park, Robert Ezra - 297, 302, 304, 310. Parsons, Philip A. - 256. Parsons, Talkot. - 299, 300. Pe{i}, Vuka{in - 19, 87, 88, 226, 228, 718, 719, 837, 838, 895, 862, 871, 929, 930. Pe~ar, Janez - 640, 732, 733. Pearson, Karl - 195. Pinatel, Jean - 23, 25, 40, 41, 42, 43, 49, 50, 51, 52, 70, 120, 205, 262, 263, 288, 648, 739, 884, 928, 929. Pinel, Phillipe - 288. Pitagora - 129. Platon - 129. Platt, Tony - 373. Plaut - 136. Powers, Edwin - 95. Prichard, James. C. - 186. Prins, Adolf. - 234, 236, 242, 345, 354. Protagora. -129. Prudhon, Pierre Joseph - 143. Q

N Neumayer, M. H. - 294. Niceforo - 21, 25. Nikoli}-Ristanovi}, Vesna. - 390, 749. Nuvolone, P. - 119, 120.

Queen, S.A. -115. Quetelet, AdoolpheJueges - 80, 174, 175, 176, 177, 339, 425, 471, 476, 684, 701 Quinny, Richard - 373, 376, 377, 378.

O

R

Obe - 80. Ogburn, William Fielding - 302, 322. Ohlin, Lloyd E. - 95, 337. Ovidie - 136. Owen, Robert - 140.

Radcliffe-Brown Alfred Reginald 395. Radzinovisz, Leon - 33, 34. Rayder, Bary - 596. Reckless, C. Walter - 33, 445, 446, 447, 797, 935. Reik, Theodore - 278. Raiss, Albert L - 95.

940

Rex, J. - 309. Rot, Nikola - 275, 280, 283, 284, 486, 833, 868, 870, 886, 896, 910, 911. Rousseau, Jean Jacques - 144, 148, 149, 165. S Saint - Simon, Claude - 143. Salleiles, Raymond - 246. Sauer, W. - 25. Schied, Robert - 95 Schlapp, Max G. - 260. Schneider, Hans Joachim. - 21. Schur, Edwin - 356, 389. Schwaab, F. - 95. Schwendinger, Herman - 373, 376. Schwendinger, Julia - 373, 376. Seelig, Eenest - 20, 32, 33. 257. Sellin, Thorsten - 26,120, 320, 321, 343, 388. Seneca, Lucrius Anneus - 134. Shaw, Bernard - 528. Sheldon,Wiliam - 253, 254. Shoham, Shlomo - 356. Show, Klifford - 305, 306, 307. Sykes, Gresham M. - 341, 342, 345. Simi}-Jeki}, Zagorka - 120. Simmel, George - 304, 764. Skaberne, Borislav - 389. Small, Albion Woobury - 302. Smith, Edward H - 260 Smith, S. J. - 260. Smith, Wilkins McNaughton - 95. Sparks, Rischard F. - 388. Spengler, Oswald - 304 Spurzheim, Johann Gasper - 180. Stanciu, V. V. - 20, 32, 866. Staub, Hugo - 278. Stekel Willhelm - 278. Strole, J. L. - 331. Sutherland, E. Edwin. - 21, 28, 34, 272, 297, 310, 311, 314-319, 339, 341, 554, 555, 556, 557, 699, 700,

897. Szabo, Denis - 43. [ [eparovi}, Zvonimir - 30, 116, 120, 193, 220, 280, 385, 418, 441, 492, 604, 501, 617, 620, 646, 648, 649, 650, 652, 651, 687, 688, 654, 659, 867, 904, 933. T Tafler, Mary - 263. Taft, R. Donald - 33. Takagi, Paul - 373. Tarde, Gabriele - 188, 210 - 215, 907. Taylor, Laurnie - 373. Tayor, Ian - 373. Thomson - 185. T—nnies, Ferdinand - 291, 292. Tomas, William Issac - 294. Tophinard - 22 Trasher, Frederick Milton - 305, 308. Tulchin, Simon T. - 271. Turati, Filippo - 231, 232. U Ulpianus, Domitius - 134. V Vaccaro - 266. Van Hamel - 234. Van Roterdam, Erasmus - 528, 767, 814. Voazen Feliks - 180. Volavka, Jan - 259. Vold, George B. - 95. Voltaire, Francois - 144, 155, 156, 814. Von Hentig, Hans - 26, 27, 28, 31, 941

33, 37, 38, 74, 81, 83, 85, 119, 127, 265, 269, 381, 383, 388, 472, 478, 501, 532, 656, 692, 694, 721, 827. Von List, Franz - 234, 235, 236, 240. Von Oettingen - 178. Vukovi}, [piro - 471. W Walton, Paul - 373. Warner, S. B. - 93. Weeks, Ashley - 95. Wilkins, Leslie - 96, 414. Willett - 648. Williams - 402. Wincent, Geworge E. - 302. Wirth, Louis - 293, 302. Witmer, Helen - 95. Worthington, Myrthe R. - 271. Wulffen, Erish - 252. Y Yinger, Millton - 343. Yoshimasu. Sh«fu - 259. Young, Jock - 373. Z Zaharie - 160. Zeleny, Leslie Znaniecki, Florian - 294. Zorbaugh, W. H. - 304. Zvonarevi}, Mladen - 443.

942

CITIRANA LITERATURA A - Abadinsky, Howard: Crime and Justice An Introduction, NelsonHall Publisher, Chicago, 1987. - Aganovi}, Esad: Neke karakteristike privrednog kriminaliteta kao degresivnog faktora dru{tveno-ekonomskog razvoja, Pravna misao, Sarajevo, 1979/7-8, str. 72-98. - Ancel, Mark: Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1. ... Nova dru{tvena odbrana, pokret humanisti~ke kriminalne politike, Institut za uporedno pravo, 1963. - A~imovi}, Mihajlo: Pravci kriminalne psihologije, Savremena administracija, Beograd, 1976. ... Komparativni metod u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 39-50. ... Psihologija su|enja, Savremena administracija, Beograd, 1987. ... Du{evno obolela lica kao `rtve krivi~nih dela, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Ni{u, Ni{, 1979, str. 103-109. ... Bihejviorizam u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 219231. - Andrassy, Juraj: Me|unarodno pravo, [kolska knjiga, Zagreb, 1984. - Ajdinski, Qup~o: Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica, Jugoslovenska konferencija za socijalni dejnosti, Beograd, 1982. - Altavilla, A: [tampa i kriminalitet, Pravni `ivot, Beograd, 1968/3. - Andenaes, Johannes: Krivi~no pravo, kriminologija i kriminalna politika, Izbor, Zagreb, 1963/1, str. 54-62. - Angeleski, Metodija: Krivi~nopravno i kriminolo{ko definirawe na poimot stopanski kriminalitet vo visokorazvienite zemji, Bezbednost, Skopje, 1990/1, str. 241-254. - Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970. - Atanackovi}, Dragoljub: Krivi~no pravo, posebni deo, Privredna {tampa, Beograd, 1981. ... Kriteriumi odmeravanja kazne, Prosveta, Beograd, ... Penologija, Nau~na knjiga, Beograd, 1988. B - Babovi}, Budimir: Me|unarodni terorizam i Interpol, Jugoslovenska

revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1987/3, str. 452-482. - Backer, Howard, S.: Outsiders: Studies in the sociology of deviance, New York, Free Press, 1963 - Ba~i}, Franjo: Krivi~no pravo, poseban dio, Pravni falultet, Zagreb, 1982. ... Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet "Kiril i Metodij, Skopje, 1972. ... Op}i ogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-VIV vjek), Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5. - Bajer, Magda. i dr: Izvr{ioci krivi~nih dela mla|i od 14 godina, Pravni fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu, Zagreb, 1975. - Barnes Harry Elmer and Teeters K. Negley: New Horizonts in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, Inc, 1961. - Bavcon, Ljubo: Krivi~ni zakonik s obja{njenima, Uradni list, Ljubljana, 1961. ... Noviji kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6 ... Kriminalna politika i njene tendencije u socijalisti~koj dru`bi, Ljubljana, 1958. - Bavcon, Ljubo i dr: Socijalna patologija Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969. - Bar~ot, Vinko: Suzbijanje kriminaliteta vezanog za turisti~ku sezonu, Priru~nik, Zagreb, 1965/1 str. 12-21. - Bauman, Zigmunt: Kultura i dru{tvo, Prosveta, Beograd, 1982. ... Jedna zabele{aka o masovnoj kulturi: O infrastrukturi, Ideje, Beograd, 1978/6, str. 180-189. - Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, - Belemen, J: William Adrian Bonger, Izbor, 1956/3, str. 379-386. - Bendou, Dag: Pra{aweto na legalizacijata, Bezbednost, Skopje, 1993/4, str. 719-727. - Brajs H. Doroti: Korupcijata vo policijata i nejzinite odnosi so zaednicata, Bezbednost, Skopje, 1995/3, str. 561-569. - Brinc, Franc: Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti njenog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446447. - Bo{njak, Milena: Tretiranje alkoholizma u savremenom dru{tvu, Sociologija, Beograd, 1963/1-2, str. 127-143. - Buturovi}, Jovan: Zna~aj motiva za krivi~mnu odgovornost, JRKKP, Beograd, 1982/1-2, str. 23-37. C - Cari}, Ante: Tretman prema multirecidivistima, Zbornik Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1963, str. 59-78. ... Kriminalitet u vezi s turizmom, JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 65-82. 944

... Turisti `rtve imovinskih krivi~nih dela, Knji`evni krug i Pravni fakultet u Splitu, Split, 1986. ... Uloga `rtve u turisti~kom kriminalitetu, JRKKP, 1991/1, str. 5-19. - Cari}, Ante i dr: Turisti~ki kriminalitet i njegova prevencija, Pravni fakultet u Splitu, Split, 1981. - Cvitani}, A: Cesare Baccaria, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, (Predgovor) - Cavan, Ruth Shonle: Criminology, Second Edition, Thomas Y. Crowell Company, New York, 1960, str. 449-451. - Coti}, Du{an: Savremena prognoza kriminaliteta, Zbornik instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1972/1, str. 9-44. ... Karakteristi}e zakonodavstva protiv korupcije u isto~noevropskim zemljama, Materijal od Seminarot odr`an vo Skopje vo organizacija Oddelenieto za prevencija na kriminalot i krivi~nata pravda i UNPREDEP na tema "Organiziraniot kriminal, korupcija i "perewe" pari". ... Kriminalitet maloletnika sa posebnim osvrtom na recidivizam, JRKKP, Beogard, 1956/4 i 1967/2 - Conklin, E. John: Criminology, Third edition, Macmillan Publishing Company, New York, 1989. - Corn. R. and McCorkle, L: Criminology and Penology, New York London, 1964. - Cristiansen, Karl: Industrijalizacija u odnosu na zlo~in i mladala~ku delinkvenciju, Izbor, Zagreb, 1962/3, str. 273-283. ^ - ^aldarovi}, Ognjen: Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985. - ^ejovi}, Bora: Krivi~no pravo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987. ... Istoriski razvoj principa individualizacie krivi~nih sankcija, Arhiv, Beograd, 1971/2-3. ... Krivi~nopravna za{tita ~ovekove `ivotne sredine, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1978/3-4. - ^ubinski, Mihajlo: Kriminalna politika (Pojam, sadr`aj i odnos prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwi`arsko preduzeÊe Geca Kon, Beograd, 1937. D - Dama{ka, Mirjan: Razmatranje o nekim ka`njivim spolnim pona{anjima, Na{a zakonitost, Zareb, 1963/9-10, str. 396-410. - Davidovi}, Dragomir: Kriminologija, skripta, Beograd, 1973. - Davidovi}, Dragomir i dr: Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970. 945

- Davidovi}, Dragan: Osvrt na metodologiju predvi|anja kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1980/3-4, str. 527-544. - Dimitrijevi} V. Dragoljub: Krivi~no pravo i kriminologija, Godi{njak Pravnog fakulteta u Sarajevu, 1955/4. - Dimitrijevi}, Vojin: Politi~ko krivi~no delo i ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2. - Dirkem, Emil: Pravila sociolo{ke metode, Savremena {kola, Beograd, 1963. ... O podeli dru{tvenog rada, Prosveta, Beograd, 1972. ... Kriminologija i krivi~ni postupak, JRKKP, Beograd, 1968/4. ... Sprovodnici terora, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/5-6. - Di Tullio, Benigno: Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967. - Debuyst, Chr. & L. de Bery: [kola i maloletni~ka delinkvencija na temelju nekoliko belgiskih istra`ivanja, Izbor, Zagreb, 1963/2. - De Felice, ThÕod—re: Polo`aj abolicionizma u svetu, Izbor, Zagreb, 1961. - Dodevski, D. i dr: Osnovi na koncepcijata na dolgoro~niot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina, Ekonomski Institut, Skopje, 1987. - Dussich, P. J. John: Istoriske i kulturne prethodnice viktimizacije `ena, JRKKP, Beograd. 1984/3-4, str. 257-270. \ - \uri}, Mihajlo: Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika, Kultura, Beograd, 1970. ... Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd, 1961/3-4, str. 100-131. - \or|evi}, M: Krivi~nopravna za{tita ~ovekove sredine u jugoslovenskom pravu, Arhiv, Beograd, 1974/2. - \or|evi}, M: Krivi~nopravna za{tita ~ovekove sredine u jugoslovenskom pravu, Arhiv, Beograd, 1974/2. E - Eliot, Mejbl: Zlo~in u suvremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. - Elmer Harry and Teeters K. Negley: New Horizonts in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, Inc, 1961. - Epiktet i Marko Aurelie: Obrasci volje i sre¢e (stoi~ki trebnik), Izdava~ka kwi`arnica Napredak, Beograd, 1922. - Exner, Franz: Kriminologie, Berlin, 1957.

946

F - Fettah, Ezzat Abbel: Uloga `rtve u odre|ivanju delikta, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 646-667. ... La victimologie: Qu'est-elle e quel est son avenu, Revue internationale de droit penale et de police tehnique, 1967/2, - Frank, Stanko: Teorija kaznenog prava, po krivi~nom zakoniku od godine 1951, op~i deo, [kolska knjiga, Zagreb, 1955. - Francis, A. A: Raffaele Garofalo (1852-1943), Izbor, Zagreb, 1957. - Fr~kovski, D. Qubomir: Me|unarodna pravna reakcija protiv organiziraniot kriminal, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 3-21. - Friedlander, R. A: Terrorism. Document of International and Local Control, vol. I. New York, 1979. - From, Erih: Anatomija ljudske destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1976. G - Gassin, R: Criminologie, PrÕcis Dallos, Cedex, Paris, 1990. - Gilmore, C. William: Dirty Money (The evolution of money laundring counter-measures), Concil of Europer Press, 1995. - Gizicky, J. i Gorny, A: ^ovek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973. - Glueck, Sheldon: The Problem of Delinquency, Houghton Mifflin Company, Boston, 1959. - Glueck, Sheldon and Eleanor: Delinquents in the Making, Paths to Prevention, Harper and Brothers-Publishers, New York, 1952. - Gozze-Guzeti}, V: Krivi~na za{tita ~ovekove prirodne sredine u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1980/1. - Grassberger, Roland: Psihologija krivi~nog postupka, Veseliun Masla{a, Sarajevo, 1958. ... [ta je kriminologija, Izbor, Zagreb, 1959/1. - Grop, V.: Specijalni metodi na istraga vo borbata protiv organiziraniot kriminalitet, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 71-78. - Gori~ar, Jo`e: Sociologija, Rad, Beograd, 1970. - Gro{elj, Mirko: Terorizam i atomi, Priru~nik, Zareb, 1979/5, str. 431-448. - Grurof, Eduard: Pereweto pari (germanska pravna regulativa) i izbrani slu~ai na iznvestirawe vo nedvi`nosti, somnitelni finansiski transakcii i drugo vo vrska so pereweto pari, Bezbednost, Skopje, str. 415-426. - Gurvitch Georges, i dr: Sociologija, Tom I i II, Naprijed, Zagreb, 1966.

947

H - Hajdukovi}, ^edomir: Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975. - Henting, Hans: Zlo~in, uslovi i uzroci, Sarajevo, 1959 - Hinderer, Hans: Li~nost povratnika, JRKKP, Beograd, 1974/4, str. 659-669. - Helder, Agnes: Ludwig Feuerbach redivivus, Ideje, Beograd, 1980/5. str. 89-117. - Hobz, Tomas: Levijatan, Kultura, Beograd, 1961. - Holbah, Pol: Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950. - Horvati}, @eljko: Elementarna kriminologija, osnove u~enja o pojavnim oblicima i uzrocima ka`njivih pona{anja, Liburnija - Rijeka i [kolska knjiga - Zagreb, 1981. ... Krivi~no i prekr{ajno reagiranje na pona{anja koja opravdavaju ka`njivost, JRKKP, Beograd, 1986/3-4. - Hudolin Vladimir: Alkohol i du{evna bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958/2, str.142-152. - Hurwitz Stephan: Criminology, Copenhagen - London, 1952. I - Ibrahimpa{i}, Besim: Politi~ki delikt (Prilog u~enju o krivi~nim delima protiv dr`ave), Sarajevo, 1963. - Ignjatovi}, \or|e: Kriminologija, Drugo izmenjeno i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. ... Kriminolo{ko nasle|e, Policisja Akademija, Beograd, 1977. ... Kriminolo{ko nasle|e, drugo, dopunjeno izdanje, Policiska akademija, Beograd, 2002. ... Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd, 1988/4. - Ini}, Milan: Osnovni ~inioci prestupni{tva u saobra~aju i problemi prevencije, JRKKP, Beograd, 1988, str. 149-167. - Ivo{evi}, Dejan: Drevno ka`njavane, JRKKP, Beograd, 1970/4. ... Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961. J - James, Thomas: Prostitucija, Izbor, Zagreb, 1958, str. 466-478. - Janji}, D: Kocka i kriminalite, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987 - Jankovi}, Ivan - Pe{i}, Vesna: Dru{tvene devijacije: Kritika socijalne patologije, Vi{a {kola za socijalne radnike, Beograd, 1981. - Jankovi}, Ivan: Savremene struje u kriminologiji: Socijalni interakcionizam i teorija etiketiranja, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 460-466. 948

... Smrt u prisustvu vlasti, Izdava~ko istra`iva~ki centar SSO Srbije, Beograd, 1985 - Jakovljevi}, Vladimir: Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971. - Jaspers, Karl: Op{ta psihopatologija, Savremena administracija, Beograd, 1978 - Ja{ovi}, @arko: Kriminologija maloletni~ke delinkvencije, tre}e dopunjeno izdanje, Nau~na knjiga, Beograd, 1991. ... Kompleksan i dinami~ki marksisti~ki pristup etiologii prestupni}kog pona{anja mladih, JRKKP, Beograd, 1977/3. ... Sredstva masovne komunikacije u spre~avanju i suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1972/3, str. 459-464. ... Uloga slobodnog vremena u resocijalizaciji maloletnih prtestupnika, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 35-44. ... Pojam i zna~aj slobodnog vremena s posebnim osvtrtom na osobenosti slobodnog vremena mladih, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 393-410. - Jevti}, Du{an: Sudska psihopatologija, Medicinska Knjiga, BeogradZagreb, 1966. ... Histeri~ne osobe u kriminalitetu, Narodna milicija, Beograd, 1954/3, str. 22-42. - Jeroti}, Vladeta: O potrebama i zloupotrebama ljudske psihe, Ideje, Beograd, mart-april, MCMLXXI - Jol|i}, Vladan: Mouroe M. Lafnowitz i dr. Growing up to be violent, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 322-328. - Jovanovi}, Ljubi{a: Krivi~no pravo, posebni deo, Svetozar Markovi}, Beograd, 1983. - Josipovi}, Ivo: Peti internacionalni viktimolo{iki simpozij, (Zagreb, 18-23. 8. 1985), Zbornik Pavnog fakyulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/4, str. 495-498. K - Kajoa, Ro`e: Igre i ljudi, Nolit, Beograd, 1965. - Kambovski, Vlado: Kazneno pravo, poseben del, Prosvetno delo, Skopje, 1997. ... Kriti~ki o radikalnoj kriminologiji i njenim implikacijama na kriminalnu politiku i krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 3-26. ... Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita vo Skopje, Skopje, 1985, str. 85-119. - Kambovski, Vlado i Naumovski Petar: Korupcijata najgolemo op{testveno zlo i zakana za pravnata dr`ava (Komenatr na zakonot za spre~uvawe na korupcijata i na Zakonot za spre~uvawe na perewe pari so prilozi na akti od me|unarodnite organi i organizacii i drugi akti), Vlabor, DOOEL, Skopje, 2002. 949

- Kapama|ija, B: Ubistvo u afektu, sudskopsihijatriski pristup, JRKKP, Beograd, 1980/1. ... Ubistvo - psihopatologija i sudska psihijatrija, Matica srpska, Novi Sad, 1981. - Kajzer, Ginter: Kriminologija, voved vo osnovite, Aleksandrija, Skopje, 1996. - Kampanela, Tomazo: Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964. - Karanovi}, Milivoje: Pojam terorizma, JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 219-234. - Kecmanovi}, Du{an: Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988. - Keri, Eliot: Granici na legalizacijata, Bezbednost, Skopje, 1993/4, str. 728-733. - Knape, Kes: Nadnacionalni istra`ni tehniki - neophodnost vo idninata na te{kiot organiziran kriminalitet, Bezbednost, Skopje, 1996/1-2, str. 76-84. - Kluckhohn, C: Values and Value Orientations in the Theory of Action. An Exploration in Definition and Classification in: Parsons and Shills, Toward a General Theory of Action, Harvard, 1963. - Konstantinovi} - Vili}, Slobodanka i Nikoli~ - Ristanovi~, Vesna: Kriminologij, Studentski kulturni centar, Ni{, 1998. - Konstantinovi} - Vili}, Sloodanka: Biolo{ke i psiholo{ke osobine `ena u etiologiji njihovog kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1985/4. ... @ene ubice, Gradina, Ni{, 1986. ... Porodivca i delinkvencija maloletnica, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 229-310. - Krivokapi}, Vladimir: Osnovni oblici dru{tvenog reagovanja na kriminalitet (s osvrtom na aktivnost organa unutra{njih poslova), JRKKP, Beograd. 1980/2, str. 171-188. - Kre~, Dejvid i Kra~fild, Ri~ard: Elementi psihologije, Beograd, Nau~na knjiga, 1969. - Krivokapi}, Vladimir: Alkoholizam kao kriminogeni faktor u porodici, JRKKP, Beograd, 1976/1, str. 107-123. - Kobe, Peter: Tipolo{ke klasifikacije delikvenata u modernoj kriminologiji i krivi~nom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/3-4. str. 7-29. - Kokolj, Mitar: Osvrt na teoretska i prakti~na pitanja tabletomanie, JRKKP, Beograd, 1982/1-2. str. 93-110. - Krapac, Davor: Me|unarodna krivi~nopravna pomo} sa zbirkom propisa, Informator, Zagreb, 1987 ... Seminar "Perspektives on terrorism" JRKKP, Beograd, 1977/4. - Kron, Leposava: Problem psiholo{kih tuma~enja i istra`ivanja li~nosti seksualnih prestupnika, JRKKP, Beograd, 1989/3, str. 71-80. - Kudrjacev, Vladimir Nikolajevi}: Socijalno stanje i kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 13-18. - Kup~evi}-Mladzenovi}, Rajka: Kriminologija, Svjetlost, Sarajevo, 950

1982. - Kuva~i}, Ivan: Marksizam i funkcionalizam, Beograd, Komunist, 1970. L - LaŸne, Matti: Kriminologi® i sociologi® otklonennogo povedeni®, Vankeinhoidon koulutuskeskus, HelÝsinki, 1994. - Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. Precis de Criminologie, Payot, Paris, 1950. - Lazin, \or|e: Razgrani~enje svesnog nehata od eventualnog umi{ljaja kod krivi~nog dela ugro`avanja javnog saobra~aja, JRKKP, Beograd, 1987/1. - Lazarevi}, Ljubi{a: Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8. ... Neke karakteristike tretmana maloletnih u~inilaca krivi~ih dela u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 23-42. ... Polo`aj nekih kriminolo{kih kategorija delinkvenata u savremenom krivi~nom pravu, Pravni `ivot, Beograd, 1966/2, str.13-36. ... Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi~nom pravu, Zavod za izdavanje u|benika SRS, 1969. ... Povranici, delinkventi po navici, profesionalni delinkventi i delinkventi po tendencii u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1966/1. - Lipset, Seymor Martin and Smelser, Heil J: Sociology the Progress of a Decade - A Collection of articles, Prentice-Hall, INC, Englewood Cliffs, N.J. 1961. - Lejins. Peter. P: Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 165-170. - Lenin. V. I: Odbrani dela, Tom 7, Dr`avata i revolucijata, Kultura, Skopje, 1967. ... Kako organizovati takmi~ewe, Izabrana dela, Beograd, Tom. I, kniga II, 1948. - Levai, Miklo{: Politikite na kontrola na drogite vo Evropa, Bezbednost, Skopje, 1966/1-2, str. 60-75. - Lopez - Ray, Manuel: Neka razmatranja o savremenoj krimiinologiji. Potreba za analiti~kom kriminologijom, JRKKP, Beograd, 1965/1. - Lopa{i}, R, Betlheim, S. i Dogan, S.: Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961 - Lobok, Xon: Zadovoqstva u `ivotu, [tamparija "Dositije Obradovi¢, Beograd, 1910. - Lok, D`on: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962 - Lopez-Rey, Manuel: Neka razmi{ljanja o savremenoj krikminologiji, Potreba za analiti~km kriminologijom, JRKKP, Beograd, 1966/1. - Luki}, Radomir: Dru{tveni uzroci kriminaliteta, Narodna milicija, Beograd, 1957/9. 951

... Istorija politi~kih i pravnih teorija, Nau~na knjiga, Beograd, 1964. - Luka~, Sergije: Uticaj sredstava masovnog informiranja na devijantne pojave, JRKKP, Beograd, 1972/3, str. 465-470. M - Marka, Andrija: Suvremeni terorizam, Priru~nik, Zagreb, 1979/2, str. 118-138. - Markovi}, Tomislav. i dr: Krivi~na dela li{enja `ivota na podru~ju HR Hrvatske, Ured za kriminolo{ka ispitivanja DSUP NRH, Zagreb, 1959 ... Suvremena tehnika istra`ivanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977. ... Neka razmi{ljanja o problemima recidivizma, Narodna milicija, Beograd, 1958/11, str. 1- 13. - Marinkovi}-Pejovi}, D: Mesto i uloga porodice u suzbijanju prestupni{tva kod maloletnika, Narodna milicija, Beograd, 1958/5, str. 3-11. - Mannheim, Hermann: Comparative Criminology. Volume One and Two, Routledge and Kegan Paul, London, 1965. - Marina, Panta: Ulogata na javnoto informirawe vo borbata protiv op{testveno negativnite pojavi, Pravna misla, Skopje, 1983/1, str. 129-141. ... Problemot na nepoznati izvr{iteli na krivi~ni dela, Bezbednost, Skopje, 1972/4. - Marlo-Ponti, Moris: Humanizam i teror, NIRO "Mladost", Beograd, 1986. - Mendelshon. Benjamin: "La victime dans la genese du crime, T. II, Paris, 1975. - Merton, Robert. K.: Social Theory and Social Structure, New York, Free Press, Glencoe, 1968. - Mati}, Olgica: Istoriski prikaz krivi~nopravnog polo`aja maloletnih u~inilaca krivi~nih dela, Zbornik Instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 75-97. ... Ispitivanje li~nosti maloletnih delikvenata, IKSI, Beograd, 1974. - Midenddorff, Wolf: Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1979/1. - Mili}, Voin: Sociolo{ki metod, Drugo dupunjeno izdanje, Nolit, Beograd, 1978. - Milosavjlevi}, Miroslav: Sociolo{ki pristup agresijama, JRKKP, Beograd, 1972/4, str. 580-590. - MilosavqeviÊ, Milosav: Problem klasifikacije povratni~kog kriminala, Bezbednost, Beograd, 1972/3. str. 264-272. - Izme|u neslobode, Konferencija saveza socijalisti~ke omladine Jugoslavije, Beograd, 1975. - Milosavljevi}, Slavomir i Radosavljevi}, Ivan; Repetitorium iz metodologije dru{tvenih istra`ivanja, Beograd, 1975. 952

- Milutinovi}, Milan: Kriminologija, Savremena administracija, {esto izdanje, Beograd, 1990. ... Osnovne tendencije u savremenoj kriminologiji, JRKKP, 1973/3, - Milosavljevi}, Branko: Osnovi socijalne patologije, Institut za dokumentaciju za{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativno-izdava~ku delatnost, Ni{, 1983. - Mi}unovi}, Dragoljub: Funkcionalizam i marksizam, Kriti~ke primedbe uz komentare dru{tvenih teorija, vo Parsons, Talkot i dr: Teorije o dru{tvu: Osnovi savremene sociolo{ke teorije, Tom II, Beograd, Vuk Kara|i}, 1969. str. 1327-1332. - Mirkovi}, D: Statisti~ko istra`ivanje kretanja kriminaliteta i njegova uloga u borbi protiv istog, Pravni `ivot, Beograd, 1956/4, str. 7-12. - Monteskie: O duhu zakona, Tom I i II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989. - Mor, Tomas: Utopija. Kultura, Beograd, 1964. - Moren, Edagr: ^ovek i smrt, BIGZ, Beograd, 1981. - Marlo-Ponti, Motis: Humanizam i teror, NIRO "Mladost", Beograd, 1986. - Mrki}, Sr|an: Tamna brojka kriminaliteta - statisti~ki pristup, JRKKP, Beograd, 1987/3. str. 108-122. - Mr{evi} Zorica: Kompjuterski kriminalitet i potreba koncipiranja krivi~nog dela kompjuterske zloupotreba, JRKKP, Beograd, 1991/1, str. 6777. N - Nikoli}-Ristanovi} Vesna: Uticaj `rtve na pojavu kriminaliteta, IRO Svetozar Markovi}, Beograd, 1984. ... @ene kao `rtve kriminaliteta, Nau~na knjiga, Beograd, 1989 ... Peti me|unarodni simpozijum viktimologa (Zagreb, 18-23. 08. 1985), JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 141-144. ...Turisti - `rtve imovinskih krivi~nih dela, JRKKP, Beograd, 1986/3-4. ... Krivi~na dela protiv dostojanstva li~nosti i morala, JRKKP, Beograd, 1988/2, str. 87-98. ... Viktimizacija pe{aka u saobra~aju i mere za njeno suzbijanje, JRKKP, Beograd, 1987/2, str. 113-130. - Novoselac, Petar: Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd, 1977/1. O - Olport, V. G: Sklop i razvoj li~nosti, Beograd, 1969.

953

P - Pajo @il: Ve{tina biti ~ovek (kwiga murdosti), [tamparsko preduze¢e Zastava, Novi Sad, 1922. - Page, James. D: Abnormal psichology, Mc Graw Hill, New York, 1947. - Pantazijevi}, Slobodan: Organizacija kontrole prometa i metodologija rada, Priru~nik, Zagreb, 1979/2, str. 156-167. - Parsons, Talkot i dr: Teorije o dru{tvu: Osnovi savremene sociolo{ke teorije, Tom I i II, Beograd, Vuk Kara|i}, 1969. - Park, R. E. and Burgess, E.: Introduction to the Science of Sociology, University of Chicago, Press, Chicago, 1921. - Parvan Ljubo: Turizam i kriminalitet, neka zapa`anja o pojavnim oblicima i preventivnoj aktivnosti, JRKKP, Beograd, 1967/1. ... Razvoj turizma i kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1978/2. ... Enriko Ferri - prete~a modernih ideja u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/5-6. - Pe~ar, Janez: Migranti kot storilci in `rtve (kaznivih delanj), teorija in praksa, Ljubljana, 1981, str. 111-125. ... Dru{tvene promene i kriminologija, JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 21-39. ... "Induktologija"- znanje o uticaju na kriminalnu dvojicu, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 225-240. ... Dru{tveno-ekonomke prilike kao faktor viktimizacije, JRKKP, Beograd, 1982/1-2. str. 63-80. - Migranti kot storilci in `rtve (kaznivih delanj), teorija in praksa, Ljubljana, 1981. - Pavi}evi}, V: Osnovi etike, Kultura, Beograd, 1967. - Peri}, Obrad: Me|unarodnopravno regulisanje pitanja opojnih droga i jugoslovenski propisi u toj oblasti, Jugoslovenska revija za ma|unarodno pravo, Beograd, 1971/3, str. 424-438. - Petrovi} Milica: Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973. ... Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1 - Petrovi}, S: Dru{tveno pravni problemi narkomanije, Pravni `ivot, Beograd, 1980/5, str. 57-69. - Pe{i}, Vuka{in: Kriminologija, Univerzitet Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981. ... Osnovi prakti~ne i istra`iva~ke kriminolo{ke metodologije, IKSI, Beograd, 1969. ... Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2. ... Problemi definisanja pojma kriminologije, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 175-179. ... Ubistva u Jugolsaviji, IKKI, Beograd, 1972 954

... Dijalekti~ka analiza osnovnih koncepcija klini~ke kriminologije, JRKKP, Beograd, 1974/2. - Philliphson Michael: Understanding Crime and Delinquency: A Sociological Introduction, Chicago, Aldine Publishing Co., 1974. - Platt, Tony: Mogu~nosti za radikalnu kriminologiju u Sjedinjenim dr`avama, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 268-285. - Platon: Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971. - Pinatel, Jean: Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964. ... Alkoholizam i kriminalitet, Izbor, Zagreb, 1959/1, str. 38-53. ... Dru{tvena okolina, Izbor, Zagreb, 1956/4, str. 450-463. ... Porodi~na sredina, Izbor, Zagreb, 1957/3, str. 316-329. ... Naobrazba i kriminalitet, Izbor, Zagreb, 1959/3, str. 281-287. ... Nasle|e i kriminalitet, Izbor, Zagreb, 1959/4, str. 437-451. ... Klasifikacija kriminogenih faktora, Izbor, Zagreb, 1958/2, str. 189197. - Pihler, Stanko: Prilog prou~avanju op{tih osobenosti privrednog kriminaliteta, Na{a zakonitost, Zagreb, 1079/1, str. 28-38. ... Oblici prestupni{tva dece i uspe{nost mera prema deci prestuopnicima, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 435-452. - Pieter`ik, W: Me|unarodna organizirana trgovina drogom, Izbor, Zagreb, 1980/4, str. 301-320. - Pospi{il - Zavr{ki, Karla: Dosada{nje viktimolo{ke spoznaje o `rtvama seksualnih krivi~nih dela (navodi iz svetske literature), Priru~nik, Zagreb, 1980/4, str. 337-348. - Proevski, Van~o: Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986. - Powers, Edwin, and Witmar, Helen: An Experiment in the Prevention of Delinquency, The Cambridge-Somerville Youth Study, Columbia University Press, New York, 1951. - Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, 1970. - Primorac, Igor: Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP Mladost, Beograd, 1978. R - Rajder, A. K. Bari: Odzemaweto na profitot od korupcijata, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 22-41. ... Finansiskiot svet vo opasnost: opasnostite od organiziraniot kriminalitet, pereweto na pari i korupcijata, Bezbednost, Skopje, 1994/3, str. 432-454. - Radovanovi}, Milo{ i \or|evi}, Miroslav: Krivi~no pravo, posebni deo, Savremena administracija, Beograd, 1975. - Radovanovi}, Milo{: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1975. 955

... O uzrocima kriminaliteta, Narodna milicija, Beograd, 1958/11, str. 30-42. ... Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali, Beograd, 1953/3. - Radovanovi}, Dobrivoje: Saobra~ane nezgode - teorije prihi~kog faktora, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, 317-334. - Radovanovi}, D: Saobra~ane nezgode - teorije prihi~kog faktora, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1. - Reckless, C. Walter: The Crime Problem, Third Edition, Appleton Century - Crofts. Inc. New York, Copyrigh, 1961. - Rajder A. K. Bari: Odzamawe na profitot od korupcijata, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 22-41. - Rid, En: Javnata svest za korupcijata i prevencijata, Bezbednost, Skopje, 1995/4, str. 753-766. - Rot, Nikola: Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdavanje nika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. - Roxin, C: Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, 1990/4. - Ruso, @an. @ak: Op{testveniot dogovor, Misla i dr. Skopje, 1978. Q - Quinny, Richard: Klasa, dr`ava i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 285-298. S - Savona, Ernesto: "Pereweto" pari od strana na mafijata i italijanskata legislativa, Bezbednost, Skopje, 1994/4. str. 621-643. - Sartr, @an Pol: Tuma~enje stranca, Predgovor na deloto Stranec od Alber Kami, Prosveta, Beograd, 1974 - Savremeni oblici terorizma, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke. Beograd. 1980/1-2. - Sellin, Thorsten: Sellin, Th. Culture Conflict and Crime. A report of the Subcommittee on Delinquency of the Committee on Personality and Crime, Social Science Research Council, New York, 1938. - Simi} - Jeki}, Zagorka: Razgrani~enje viktimologije od drugih krivi~nih nauka, Pravni `ivot, Beograd, 1985/12, str. 1181-1194. - Simi}, Ilija: Polna zloupotreba maloletnika kod krivi~nog dela rodoskrvnjenja, JRKKP, 1978/1, str. 107-113. - Simonovi}, Branislav: O motivacijama kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 81-94. - Seneka, Lukrie Anej: O gnevu, Rad, Beograd, 1983. - Smart, Carol: Women, Crime and Criminology: A Feminist Crituque, Routledge and Kegan Paul, London, Henley and Boston, 1977. 956

- Smithd-Hothen, Rainer: Organiziraniot kriminalitet vo Germanija, Bezbednost, Skopje, 1977/1-2, str. 153-161. - Skaberne, Borislav: Pomambnost pravilnega obrazovanja otrok in mladoletnikov ki so bili `rtve kazenskih delanj, Revijo za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana, 1969/4. ... Recidivizam maloletnika i mjere za njegovo sprer~avanje u suzbijanju u socijalisti~kim zemjama, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 304-316. - Slomo, Shohm: Stereotipi delinkvenata i njihova stigmatizacija, JRKKP, Beograd, 1973/3. - Smith W. M: International Terrorism: A Political Analisis, Yearbook of Worls Affairs, vol. 1977 - Schneider, Hans Joachim: Kriminologie, Verlag Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1987. - Schur, M. Edwin: Labeling deviant behavior, Harper and Row, New York, 1971. - Srzenti}, Stai}, Lazarevi}: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1978 - Stojanovi}, Zoran: Opravdanost uvo|enja posebnih sankcija i tretmana prema u~iniocima seksualnih krivi~nih dela, Penologija, Beograd, 1980/1-2, str. 3-22. - Szabo. D: Criminologie et politicue criminelle, Bibliotheque Criminologique, Paris, Montreal, 1978, str. 147-150. - Sobotin~i}, Anton: Neki kriminolo{ki, penolo{ki i socijalnomedicinski aspekti obaveznog le~enja alkoholi~ara, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 21-38. - Stai}, Aleksandar: Na~ela legaliteta i individualizacije kazne u krivi~nom pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1. - Stojanovi}, Zoran: Opravdanost uvo|enja posebnih sankcija i tretmana prema u~iniocima seksualnih krivi~nih dela, Penologija, Beograd, 1980/1-2. - Stor, Entoni: Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968. - Sulejmanov, Zoran: Ubistvata vo Makedonija, NIO Studentski zbor, Skopje, 1995. ... Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1996. ... Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997. ... Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, Grafohartija, Skopje, 1998. ... Penologija, Vtoro dopoleto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999. ... Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, Akademik, Skopje, 1999. ... Hazardni igri, Institut za socio{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2000. - Kriminalna politika, Fondacija Fridrih Ebert i Grafoha957

rtija, Skopje, 2001. ... Krivi~no pravo, op{t del, Grafohartija, Skopje, 2001. ... Socijalna patologija, Jugoreklam, Skopje, 2002. ... Krivi~no procesno pravo, Grafohartija, Skopje, 2002. ... Maloletniot storitel na krivi~noto delo ubistvo, Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1987, str. 199-215. - Sutherland, Edvin: Principles od Criminology, I. B. Lippinoti Compani, Chicago - New York, 1955. - Sutherland, Edwin. and Cressey. D: Criminology, Philadelphia, 1978. - Supek Rudi: Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968 - Szabo, Denis i dr: Aktuelni problemi primenjene kriminologije, JRKKP, Beograd, 1971/1, str. 3-25. [ - [elih, Alenka: Problemi krivi~nopravne za{tite privatnosti u primeni kompjuterske tehnike, JRKKP, Beograd, 1981/2. - Schultz, L. G: The victim offender realtionship, Crime and delinquency, 1968/2. - [e{i}, Bogdan: Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Tre~e izdanje, Nau~na knjiga, Beograd, 1982. - [eparovi}, Zvonimir: Kriminologija i socijalna patologija, Peavni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1981. ... Lombrozo i biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4. ... Drugi internacionalni viktimolo{ki simpozium (Boston, 5-11. septembra 1976), JRKKP, 1976/3, str. 421-428. ... Viktimologija - studija o `rtvama, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1985. - [padijer, Jelena: Neka shvatanja pojma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 61-69. ... Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, Zavod za ud`benike i nastavna sredstva, Beograd, 1988. - [trum, Lovro; Pravni aspekti za{tite podataka u savremenim informativnim sistemima, Anali, Beograd, 1986/6. T - Tadi}, Ljubomir: Filozofija prava, Zagrab, 1983. - Tahovi}, Janko: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. - Taft R. Donald: Criminology, New York, 1953. - Tappan, W. P: Sexual Offenses and Treatment of Sexual Offenders in the Unitet States, in Radzinovicz, L. (ed.) Sexual Offenses, MacMillan & 958

Co. London, 1957. - Todorovi}, Milenko - Mi{o: Kra|a umetnina i za{tita kulturnog blaga, Velemajstori za remek dela, 13 Maj, Beograd, 1989/5, str. 58- 76 i 1989/6 str. 47-62. - Todorovi}, Aleksandar: Uzroci maloletni~kog prestupni{tva, IKKI, Beograd, 1971. ... Urbanizacija i maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 303- 322. ... Posebni oblici aktivnosti za maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istra`ivanja, Beograd, 1973/2, str. 303-322. ... Sociologija maloletni~ke bande, Novi Sad, 1973. - Toma{evi}, Goran: Pojam opsnosti u teoriji E. Ferrija, Zbornik radova pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX. - Toma{evski, Katarina: Terorizam i antikolonijalizam, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1081/1-3, str. 54-68. - Tur~in, Rudolf. i dr: Kriminalitet {izofrenih bolesnika, JRKKP, Beograd, 1975/1 - Tupan~evski, Nikola: Kompjuterski kriminalitet, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skoje, Skopje, 1990/1991, str. 201-213. - Tupurkovski, Vasil: Razlikatata pome|u ~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~ni dela pri ekstradicijata, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974. V - Vasilievi}, Vladan: Kocka kao dru{tveno patolo{ka pojava, JRKKP, Beograd, 1970/1. ... Krivi~na dela i neka svojstva kaznene politike u oblasti drumskog saobra~aja, Pravni `ivot, Beograd, 1974/11, str. 119-128. - Vasiljevi}, Tihomir: Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Beograd, 1981. - Ve{ovi}, Milanka: Novi oblici dru{tveno opasnih pona{anja i problem njihove krivi~nopravne za{tite, JRKKP, Beograd, 1990/3, str. 53-60. - Vilson, Kolin: Psihologija uibistva, Gradina Ni{. 1990. - Vodopivec, Katja: Uloga dru{tvene kontrole u represiji i spre~avanju u`ivanja opojnih droga, JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 470-488. - Vodopivec, Katja, Kobal, Milo{, Bavcon, Ljubo i Skalar, Vinko: Kriminologija, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966. - Vodineli}, Vlado: Kriminalistika, treto izdanie, Savremena administracija, Beograd, 1976. - Vra`ali}, Mihajlo: Aktuelni problemi regulisanja me|unarodne krivi~nopravne pomo}i, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1981/1-3, str. 211-221. - Vukovi}, [piro: Krvni delikti u Srbiji, RO za grafi~ku izdava~ku delatnost, Zae~ar, 1982. 959

- Vouk, Valentin: O problemu takozvane tamne brojke, Narodna milicija, Beograd, 1961/12, str. 12-23. ... O kriminolo{koj prognozi, Na{a zakonitost, Zagreb, 1961/9-10. ... Trodimenzionalni sistem kriminologiskih nauka, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 59-65. W - Wilson. M. S: Gabriel Tarde (1843-1904): Gabriel Tarde, Izbor, Zagreb, 1957/2. Z - Zbirka na me|unarodni dokumenti za borba protiv korupcijata, (Urednik m-r Sla|ana Taseva), Forum, 2002, Skopje. - Zlatari}, Bogdan: Krivi~ni zakonik u prakti~noj primeni, Narodne novine, Zagreb, 1958. ... Uz pedesetogodi{njicu smrti Franza von Lista, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/3-4. ... Nove tendencije u nauci krivi~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1954/4. ... Krivi~no pravo, prvi svezak, Informator, Zagreb, 1972 - Zelenkov, Branko: Nekoi karakteristiki na dosega{niot model na razvoj i strukturata na stopanstvoto na SR Makedonija, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1990/1991. - Zvonarevi}, Mladen: Socijalna psihologija, Beograd, 1972. @ - @nidari} - Kranjc, Alenka: Novi oblici kriminaliteta u privredi u vezi sa transformacijom dru{tvene svojine ({tetnost, po~inioci i kontrola), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 41-53.

960